285ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119) 1 Klaus Bußmann, Heinz Schilling (izd.), 1648 Krieg und Frieden in Europa, 26. Europaratsaustellung, Ausstellungskatalog, Münster – Osnabrück 1998. KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE 350-letnica praznovanja Vestfalskega miru Dne 24. oktobra 1998 so ob prisotnosti visokih dr‘avnih in monarhi~nih predstavnikov dr‘av podpi- snic v Osnabrücku in Münstru slovesno praznovali 350-letnico podpisa sklenitve vestfalskega miru (Westfälische Friede). Mirovni dokument so takrat podpisali: v protestantskem mestu Osnabrück zastop- nika rimskega cesarja nem{ke narodnosti Ferdinanda III. in predstavnik {vedske kraljice Christine; v katoli{kem mestu Münstru pa zastopniki francoskega kralja Ludvika XIV. ter predstavniki nem{kih de‘elnih knezov in dr‘avnih stanov. V spomin na ta dogodek so pripravili obse‘no razstavo 1648 – Vojna in mir v Evropi. To je bila velika enciklopedi~na razstava v obeh mestih, ki se je pona{ala s 1260 eksponati, izposojenih iz muzejev, cerkva in arhivov cele Evrope in obeh Amerik.1 Z mirovnim dokumentom 1648 se je kon~ala 30-letna vojna (1618–1648) v Evropi, ki se je odvijala med protestanti in katoliki, ter njihovimi zavezniki za versko in teritorialno nadvlado. Za~etni spor med cesarjem in ~e{kimi stanovi se je razvil v vojno med Habsbur‘ani avstrijske in {panske veje, pape‘em kot zastopnikom protireformacije in volilnim knezom Maksimiljanom Bavarskim kot predstavniki katoli{ke lige, proti prote- stantom, katerim je pri{la na pomo~ Danska. Nato je sledila intervencijska vojna [vedov proti nadvladi cesarstva na nem{kem severu, nakar je v vojno vstopila {e Francija, ki se je bala teritorialne vklenitve s strani Avstrije in [panije. Isto~asno pa je potekala {e osvobodilna vojna Nizozemske proti {panski zasedbi. Ta prva vsesplo{na vojna v zgodnjem novem veku je pobrala domnevno kar 40% prebivalcev srednje Evrope ter opusto{ila veliko pokrajin in mest. Po odcepitvi Portugalske od [panije leta 1640, kar je imelo za posledico gospodarsko oslabitev {panske de‘ele, je katoli{ka aliansa uvidela, da iz te dolgoletne vojne ne more nih~e iziti kot zmagovalec, ter zato privolila na pogajanja z nizozemskimi nasprotniki. Temu sklepu so sledila preliminarna pogajanja v Hamburgu, katere je vodil odli~ni diplomat Janez Vajkard pl. Auersperg, kjer so dolo~ili Osnabrück in Münster za mesti, kjer naj bi pogajanja potekala; isto~asno so postavili tudi osnovna merila za oblikovanje mirovne pogodbe. V obeh kongresnih mestih se je leta 1644 zbralo 176 poobla{~enih poslancev, ki so v diplomatskem tonu razpravljali o pogojih za sklenitev miru. Prvotno so se pogajalci ukvarjali s protokolarnimi normami, npr. dolo~itev hierarhi~nih mest med predstavniki, kako se bodo titulirali, kdo se prvi odkrije, kdo ima prednost pri sprejemih; tak{ne norme so {e danes v rabi pri diplomatih. S svojimi sijajnimi nastopi, prazni~nimi obla~ili in kultiviranem obna{anju, so poslanci hoteli poudariti dostojanstveno stopnjo svojega regenta, ter se trudili, da ga najbolj ~astljivo predstavljajo. Po dolo~itvi teh protokolarnih norm so pre{li na re{evanje vsebinskih problemov. Delegacije niso nikoli zasedale skupno v plenumu, pogajali so se v majhnih skupinah in se zelo redko pogovarjali med seboj. Pogajanja so se prete‘no odvijala preko posrednikov, ki so si izmenjevali pisana sporo~ila. Pogajanja so bila dolga in naporna. Ker so bili poslanci le posredovalci svojih vladarjev, sami niso mogli odlo~ati in so bili brez polnomo~ja. Njihovo delovanje je bilo reducirano na izmenjavo depe{ z dose‘enimi stali{~i, ki so jih potem po{iljali svojim suverenom v vpogled in odobritev. Tako so bili kurirji stalno na poti med Dunajem, Madridom, Parizom in Stockhol- 286 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119) 2 Pape{ki nuncij Fabio Chigi (po vrnitvi iz Münstra je ta u~eni humanist postal pape‘ Aleksander VII.) je deloval kot mediator pacis pri ve~ kot 800 konferencah, vendar le med katoli{kimi silami, mediatorsko vlogo med protestanti pa je prepustil svojemu pomo~niku Bene~anu Alviseju Cantariniju. Njuna vloga je bila vzpodbujanje pripravljenosti k miru in obramba cerkvenih in verskih pravic. Kot mediatorja sta bila zaslu‘na, da je sploh pri{lo do zaklju~ka mirovne pogodbe. Kot diplomat kurije pa je bil Chigi neuspe{en, ker mu ni uspelo prepre~iti sekularizacije osmih nem{kih {kofij in razpada srednjeve{kih cerkvenih in verskih norm. Zato iz razo~aranja in bridkosti, ker je po njegovem mnenju katoli{ka cerkev preve~ izgubila na mo~i in vplivu, ni hotel podpisati mirovne pogodbe. 3 Herta Hageneder, Diarium Lamberg 1645–1649, Münster 1986. Dnevnik Lamberga vsebuje okvirne, splo{ne podatke o pripravah in potovanju v Osnabrück in nazaj, ter zapiske o bivanju v Osnabrücku in Münstru, ki so le formalnega zna~aja. Stereotipno vna{a dnevno podatke o obiskih pri znanih ljudeh, sre~anja z diplomati, cerkvenimi dostojanstveniki in notice o vremenu, nikoli pa ne omenja vsebin razgo- vorov in korespondence. 4 Milena Ur{i~, Jo‘ef Kalasanc Erberg in njegov poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske, Ljubljana 1975, str. 110. 5 Sre~anje z Jutrovim na ptujskem gradu, Razstavni katalog, Pokrajinski muzej Ptuj, Ptuj 1992, str. 113. 6 Lamberg omenja v svojem dnevniku obiske pri dru‘ini Leslie v Osnabrücku. Glej op.3. mom. ^akanje na odgovore in nadaljnje in{trukcije je trajalo dolgo ~asa in zahtevalo veliko potrpljenja. Tako je po{ta v Stockholm potovala dva tedna, v Madrid pa {tiri tedne. [ele po treh letih je uspelo po{tnemu podjetju Thurn-Taxis bolje organizirati transport korespondence. Med temi dolgoro~nimi po- gajanji pa so boji potekali naprej in vsaka stran je upala, da si bo medtem na boji{~u izborila bolj{o pogajalsko pozicijo. Po {tirih letih je uspelo odposlancem skleniti mirovno pogodbo med cesarjem in [vedsko ter Francijo. Ta zgodovinski dokument je bil sklenjen 24. oktobra 1648.2 Pred tem pa je bila ‘e 15. maja 1648 sklenjena mirovna pogodba med {panskim kraljem in Nizozemsko. Sklenitvi miru so sledili prazni~ni dnevi z ma{ami in gledali{kimi predstavami, ki so trajali do februarja 1649. 18. februarja 1649 so delegacije izmenjale ratificirane mirovne dokumente, temu je sledilo zaklju~no praznovanje z velikim ognjemetom, kot simbolom takratnega baro~nega ~asa. Mirovna pogodba je postala velik medijski dogodek. Natiskano je bilo veliko letakov Instrumenta Pacis v originalnem latinskem besedilu z nem{kim prevodom. Raziskovalcem je do sedaj znanih kar 25 razli~nih letakov, ki so bili tiskani na nem{kem govornem prostoru. Poleg teh letakov je bilo objavljeno veliko pesmi in drugih literarnih del na to tematiko in skovanih veliko novcev ter medalj. Naslikanih je bilo tudi mnogo slik portretov udele‘encev in alegori~nih podob boginje miru. Zbranim poslancem v Münstru in Osnabrücku, ki so delali za sklenitev miru je potrebno izraziti priznanje za njihovo vztrajnost, spretnost, modrost in iznajdljivost na kongresu, ki so kon~no le privedle do za‘elenega uspeha – splo{nega in stalnega miru. Podpisniki mirovne pogodbe so si priznali vsestransko enakopravnost treh religij (katoli{ke, protestantske, reformirane-kalvinisti~ne) in se obvezali, da se bodo trudili za ohranitev miru, da bodo v bodo~e konflikte re{evali po mirni poti in da ne bodo ve~ vodili verskih vojn. Dolo~ena je bila tudi delitev ozemlja in verskih pravic, ter okrepitev mo~i posameznih de‘elnih knezov. Cesar Ferdinad III. se je moral odpovedati svojemu vplivu nad dolo~enimi teritoriji in drugim kompetencam na ra~un nastanka nove evropske dr‘avne skupnosti in novega ravnote‘ja med vodilnimi silami. Vestfalski mir markira zgodovinsko cezuro in predstavlja za~etek novega mi{ljenja. S tem dokumentom je bil ustvarjen pravilnik norm, ki so postale osnovni temelj za nastanek suverenih dr‘av in dr‘avic. Ta zgodovinski dogodek je pomemben tudi za slovensko zgodovino, saj izhaja nekaj udele‘encev v 30-letni vojni in pripravah za mir s Kranjske in [tajerske. Poslanika avstrijskega cesarja na mirovnih pogodbah v Osnabrücku sta bila grofa Janez Vajkard pl. Auersperg, katerega je kmalu zamenjal Janez Maksimilijan pl. Lamberg,3 ki je pogajanja vodil do kraja in je tudi prvi podpisnik vestfalskega miru. Eckhard grof Auersperg, polkovnik konjeni{kega regimenta, komornik nadvojvoda Leopolda Vi- ljema, guvernerja Nizozemske in velikega mojstra nem{kega reda, se je odlikoval leta 1646 v vojni s Francijo.4 Grof Valter Leslie, posestnik gradu Ptuj, se je udejstvoval v vojni, leta 1634 je celo sodeloval pri umoru vojvode Wallensteina, kar mu je prineslo hitro napredovanje.5 Grof Leslie je bil kot ~lan delegacije navzo~ v Osnabrücku.6 287ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119) 7 Allgemeine deutsche Biographie, Bd. 17, Berlin 1969, str. 589; Slovenski biografski leksikon, zv. 1, Ljubljana 1923/32, str. 19 sl. 8 Grete Mecenseffy, Im Dienste dreier Habsburger, Leben und Wirken des Fürsten Johann Weichard Auersperg (1615–1677), Wien 1938. 9 Milena Ur{i~, o.c., str. 193. Portreti Auerspergov in Lamberga so viseli z ostalimi portreti znamenith Kranjcev v Dolski gra{~ini Erbergovih. V 19. stoletju so pre{li v cesarjevo privatno knji‘nico na Dunaju. Janez Vajkard pl. Auersperg (1615–1677) izhaja iz stare kranjske plemi{ke rodbine, rojen v @u‘emberku star{em Dietrichu in grofici Sidoniji Galler pl. Graffenweg. On in njegova brata so bili dele‘ni dobre latinske vzgoje v Ljubljani; okoli 1630 je bil poslan v jezuitski kolegij v München z namero, da se pripravi na diplomatsko kariero. Temeljito pripravljen za dr‘avno slu‘bo z znanjem latin{~ine, italijan{~ine in {pan{~ine je leta 1637 stopil v cesarsko slu‘bo. S svojim znanjem in vedenjem si je kmalu pridobil zaupanje mladega cesarja Ferdinanda III. in njegovih svetovalcev, posebno se je priljubil {panskim predstavnikom na dvoru. Bil je zelo sposoben diplomat in visoka osebnost na cesarjevem dvoru. Kasnej{emu rimskemu kralju Ferdinandu IV. je slu‘il kot visoki dvorni u~itelj, od leta 1655 je bil prvi tajni svétnik, dr‘avni minister in svetovalec cesarja Ferdinanda III. (1637–1657) ter svetovalec cesarja Leopolda I. (1658–1705). Kot diplo- mat je bil 1641 poslan na razgovore v Hamburg, leta 1643 pa kot zastopnik rimskega cesarja Ferdinanda III. v Osnabrück. Za zasluge pri opravljanju visokih dr‘avnih funkcij je bil leta 1653 povzdignjen v dr‘avnega kneza, leto kasneje je dobil v fevd {lezijski Münsterberg in Frankenstein, kar mu je prineslo naziv vojvode obeh fevdov. [panski kralj Filip IV. mu je podelil tudi visoko odlikovanje – vitez zlatega runa.7 Kot prvi minister je sklenil leta 1668 tajno pogodbo s Francijo o delitvi [panije. Auersperg je imel zaradi svojega ~astihlepnega in ob~utljivega zna~aja vedno ve~ nasprotnikov na dvoru, posebno po smrti svojega varovanca Ferdinanda IV. leta 1654, ter je zato ‘elel leta 1667 postati kardinal. V tej zvezi je prosil odposlanca Gremon- villa, da bi francoski kralj Ludvik XIV. posredoval pri pape‘u za njegovo kandidaturo za kardinala. V zameno bi on pomagal francoskemu kralju pri mirovni poravnavi glede delitve {panske dedi{~ine. Kneza Lobkowitz in Auersperg sta vodila avstrijsko politiko, obenem pa sta si bila rivala. Cesar Leopold I. se ni mogel odre~i nobenemu, z Lobkowitzem ga je vezala prijateljska naklonjenost, brez Auersperga pa zaradi njegovih velikih izku{enj in politi~nega znanja ni mogel shajati. Pape‘ je pri izbiri kardinala odlo~il samovoljno, cesar ni bil vpleten v izbiro, kar je na dunajskem dvoru povzro~ilo veliko nezadovoljstvo, predvsem pri Auerspergu, ki je celo zahteval, da se pape‘ev nuncij iz‘ene z dvora. Rimska kurija ga je imela za glavnega hujska~a proti Rimu in za~ela {e sama spletkariti proti njemu. Kmalu za tem so [panci izvedeli za njegovo sodelovanje s Francijo in poslali kurirja na Dunaj s prito‘bo zoper Auersper- ga. Ta prito‘ba in Auerspergovo prosja~enje pri francoskem kralju za posredovanje pri pape‘u za kardinal- sko mesto, je izzvalo pri cesarju in njegovih svetovalcih, Lobkowitzu, Lambergu in Hocherju veliko nezadovoljstvo. Zato so sklenili, da Auersperga politi~no ‘rtvujejo, da ga odpustijo iz slu‘be in iz‘enejo z dvora v Wels. Knez Auersperg je leta 1669 izgubil politi~no igro, glavni vzrok za njegov padec, kot je sam pravilno ocenil, pa je bila tajna delilna pogodba glede [panije, ki jo je izdelal s Francozi. Cesarjeva politi~na kalkulacija je zahtevala, da mora Auersperg zapustiti politi~ni oder, zato je bil suspendiran s prepovedjo, da ne sme voditi nobene politi~ne korespondence. V javnosti so raz{irili novico, da je vzrok padca le Auerspergovo hlepenenje po kardinalskem klobuku. Ker tega namena ni opustil, ter vodil kore- spondenco z vplivnimi ljudmi, kljub izrecni prepovedi cesarja, je cesar 1670 umaknil nominacijo za kardinala, isto~asno pa mu tudi ustavil pla~ilo penzije. Vse pro{nje Auersperga in njegovega brata Volfa Engelberta pri cesarju za razjasnitev zadeve in za vrnitev na dvor so bile neuspe{ne. Edino, kar mu je uspelo, je bilo dovoljenje, da se iz Welsa, kraja eksila, lahko preseli na rodno Kranjsko. Auersperg je ostal lastnik vseh svojih posesti in tudi njegovi otroci (tri h~erke, trije sinovi) niso utrpeli nobene ovire pri svojih karierah.8 Po smrti svojega brata Volfa Engelberta pl.Auersperga (1610–1673),9 kranjskega de‘elnega glavarja, postane Janez Vajkard leta 1673 dedi~ njegovega premo‘enja, dvorca v Ljubljani in grofijskih posesti Ko~evje in @u‘emberk, kjer leta 1677 umre. Knez Janez Vajkard pl. Auersperg je bil eden najuglednej{ih in sposobnih dr‘avnikov svojega ~asa, s to oceno so se strinjali prijatelji in tudi njegovi sovra‘niki. S svojim politi~nim delovanjem je dvignil ugled cesarjev Ferdinanda III. in Leopolda I. in po njegovi zaslugi je habsbur{ki avstrijski dvor ostal {e nekaj ~asa vodilna sila v Evropi. Njegovo bogato ‘ivljenje je bilo 288 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119) 10 Kako imenitna je bila rodbina Lambergov pri~a tudi Valvasorjevo delo: Topografija lamber{kih gradov, izdana 1679. v Bogen{perku. Ta topografija prikazuje 28 gradov, trdnjav in gospostev grofov Lamber{kih na Kranjskem z latinskim posvetilom in anagramom cesarskemu tajnemu svétniku grofu Janezu Maksimilijanu Lambergu. Branko Reisp, Janez Vajkard Valvasor, Ljubljana 1983, str. 123. Ta topografija je zelo redka, ohranjena je le v petih primerkih: Narodni muzej Ljubljana, NUK Ljubljana, Royal Society Library London, Narodni muzej Praga, Metropolitana Zagreb. Gl. Majda Ora‘em-Stele, Valvasorjev zbornik, Ljubljana 1989. 11 Gl. op.7. 12 G. U. Großmann (Hg.), Von teuscher Not zu höfischer Pracht 1648–1701, Ausstellungskatalog des Germanischen National-museum, Nürnberg 1998. polno delovne vneme, znanja, mo~i in ~asti, povezano z ‘elezno voljo, ‘ivel je po motu znanje je mo~. Njegov nagon po visokih slu‘benih mestih, ~asteh, mo~i in sijaju, ga je oviral, da ni bil ljubezniv in prijazen v ob~evanju z ljudmi. Bil je direkten, svojih misli ni mogel prikriti in tudi njegovo strmenje po kardinalskem mestu je smatral le kot nagrado za svoje zaslu‘no vodenje politike v hi{i Habsburg. Kneza Auersperga, tega kompetetnega diplomata, ki se je mudil od avgusta 1643 v Osnabrücku kot zastopnik cesarjeve delegacije na pripravah za sklenitev mirovne pogodbe, je odpoklical cesar septembra 1644 nazaj na dvor, kjer je prevzel funkcijo dvornega vzgojitelja kasnej{ega kralja Ferdinanda IV. Na njegovo mesto je pri{el Janez Maksimilijan pl. Lamberg (1608–1682), ki je bil povpre~en diplomat, druga~e pa pravi baro~ni predstavnik te dobe, popolni plemi~ – cortegiano, ki se je strogo dr‘al cesarskih navodil in norm {panskega dvornega ceremoniala. Kot vdan in priden podanik je bil mol~e~ ~lovek, ki se je trudil ostati izven dvornih intrig. Zato ga je cesar zelo cenil, ga imenoval za svojega prvega ministra (1675–1682), ga nagradil z visokimi funkcijami in ga s tem naredil za enega od najvplivnej{ih dr‘avnih uradnikov tistega ~asa na Dunaju. Janez Maksimilijan Lamberg (1608–1682), svobodni gospod Ortneka je izhajal iz stare kranjske plemi{ke dru‘ine.10 Njegov o~e Jurij @iga pl. Lamberg se je leta 1579 preselil na posesti v Zgornji in Spodnji Avstriji in postal de‘elni glavar Spodnje Avstrije. Kasneje je postal vi{ji ceremonijalni mojster cesarice Ane. Po vzoru takratne vzgojne {olske norme za plemi~e je {el na kavalirsko pot, ki ga je vodila v Italijo, [panijo in Francijo. Leta 1628 je imatrikuliran na univerzi Siena, leto kasneje pa v Peruggi. Po vrnitvi je stopil v slu‘bo na dvoru. Bil je poslanec na dr‘avnem zboru v Regensburgu. 1641 je bil povzdignjen v dr‘avnega grofa ter postal 1643 polnomo~ni cesarjev minister in odpotoval v Osnabrück. V letih 1653–1660 je bil poslanik v [paniji, kjer je prejel od {panskega kralja Filipa visoko odlikovanje – postal je vitez zlatega runa. Leta 1661 je postal Lamberg de‘elni komornik v nadvojvodini Avstriji, 1662 pa se je ta funkcija raz{irila {e na Kranjsko de‘elo s Slovensko marko.11 Grof Lamberg je na mirovnem kongresu kot cesarjev zastopnik posredoval od 1644 do 1649. Predno je Lamberg zapustil Vestfalijo, se je meseca marca 1649 podal z dru‘ino in majhnim spremstvom na Nizozemsko, kjer si je ogledal znamenita mesta kot sta Amsterdam in Antwerpen. Po vrnitvi z Nizo- zemske je 13. aprila zapustil Münster in odpotoval v Nürnberg, kjer se je pogajal o pogojih za uresni~itev sklepov mirovne pogodbe. Junija 1649 je prispel na Dunaj, kjer se je kon~ala njegova najpomembnej{a misija. Bil je podpisnik Instrumentum pacis Osnabrugense, katerega je 15. junija 1649 v privatni avdienci izro~il cesarju Ferdinandu III. in ki se {e danes nahaja v Hi{nem, dvornem in dr‘avnem arhivu na Dunaju. V Nürnbergu so maja 1649 sklicali veliko mirovno izvr{ilno zasedanje (Exekutionstag), kjer naj bi razpravljali o odprtih vpra{anjih mirovne pogodbe iz Osnabrücka in Münstra. Najve~ji problem je bil dogovor voja{kih poveljnikov razli~nih vojsk o njihovi razpustitvi in odhodu vojnih ~et s posameznih teritorijev. Rezultate tega zasedanja so objavili z dvema dekretoma v letu 1649 in 1650. Julija 1650 je cesarjev feldmar{al Ottavio Piccolomini (1599–1656) v Nürnbergu priredil zaklju~no slavnostno praznovanje miru v obliki alegori~nega gradu z ognjemeti, kar je predstavljalo vi{ek ve~erne mirovne proslave in pomenilo isto~asno pravi zaklju~ek mirovnih pogajanj iz Osnabrücka in Münstra. Temu so sledile slavnostne pojedine in praznovanja. V spomin na te dogodke je bila v prostorih Germani- sches Nationalmuseum v Nürnbergu od 2. 4. do 16. 8. 1998 odprta razstava Von teuscher Not zu höfisccher Pracht 1648–1701.12 M a j d a O r a ‘ e m