vv • , i)g i in! Iz društvenih poročil, priobčenih v zadnjem »Učit. Tov.«, je razvidno, da so nekoja društva sicer hvalevredno sklenila, naj zahtevajo šolska vodstva od davkarij slovenske izplačilne pole ter naj vračajo samonemške Zahlungsliste, ali naj se Zahlungsliste izpolnjujejo slovensko, a šolska vodstva naj zahtevajo vsak mesec slovenske tiskovine. Ti sklepi dokazujejo sicer zavednost slovenskega učiteljstva, toda način ravnania, kako ohraniti svoje dosedanje individualne, oziroma jezikovne pravice, je docela zgrešen ter ne raore voditi do nobenega znatnega uspeha. Šolsko vodstvo ni upravičeno vračati samo od sebe nobenih Zahlungslist ter ne more zahtevati slovenskih izplačilnih imenikov; zakaj ono ni oseba, temveč urad, ainpak vsaka učna oseba se naj s šolskim vodjem vred osebno podpiše na izjavo, s kojo se vračajo davčnerau uradu Zahlungsliste potom šolskega vodstva, oziroma tudi naravnost prek njega. To dejanje pa bo irnelo le trenotni uspeh, ako se obenem ne vloži ugovor proti deželnemu šolskemu svetu na naučno ministrstvo in na iinančno ministrstvo, kakor je v zadnjem drugem članku obrazloženo. Po preteku 60 dni postaneta odloka deželnega šolskega sveta in finančnega deželnega ravnateljstva pravomočna, naj se potem vračajo Zahlungsliste, kolikor hočejo, se ne doseže ničesar, k večjemu, da se nam ne bo več plača izplačevala. Edini pravi način je, ugovarjati in doseči razveljavljenje odloka deželnega šolskega sveta in finančnega deželnega ravnateljstva ter obenem zavračati Zahlungsliste in pisati navadne pobotnice v slovenskem jeziku. Tudi spomenica, ki jo je vložilo učiteljstvo v Dobju na finančno ministrstvo, še preden je zvedelo za ukaz finančnega deželnega ravnateljstva z dne 2. aprila 1914, št. 647/VL, ni docela primerna. S tem ukazom se je ukazal davčnim uradom nov način izplačevanja naše plače, zato se naj vložijo proti njemu ugovori na finančno ministrstvo, in sicer ni neobhodno potrebno v 30 dneh (ta rok velja samo za ugovore proti pristojbini) temveč, ker je to upravna zadeva, v 60 dneh. Na spomenico se ni dolžno ozirati niti ministrstvo, niti upravno sodišče, o ugovoru pa morajo razpravljati inštančnim potom v smislu zakona, zaradi upravnega sodišča je torej neobhodno potrebno, da obhodi ugovor inštanco ministrstva. Obenem z ugovori se naj obvesti davčni urad po šolskem vodstvu, kakor se je to izvršilo v Dobju, rekoč: »C. kr. davčnemu uradu v Kozju se naznanja, da je tukajšnje učiteljstvo vložilo pri c. kr. naučnem ministrstvu ugovor proti odloku c. kr. deželnega . šolskega sveta štajerskega z dne 22. apriia 1914, štev. 3 3848/4 14, oziroma proti odloku c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva z dne 2. aprila 1914, št. 647/VI., in tudi spomenico na finančno ministrstvo zaradi njegovega tozadevnega odobrenja z dne 10. februarja 1914, št. 3514 iz 1913, zaradi česa izpodbijana odloka ne postaneta pravomočna, vsled česar bomo dotlej, da se zadeva pravnoveljavno ne dožene, dobivali svojo plačo še na podlagi dosedanjih izplačilnih knjižic in dosedanjih kolkovanih pobotnic. > Sem doposlane izplačilne knjižice se torej tja vračajo s prošnjo, naj se blagovolijo še nadalje uporabljati. — Šolsko vodstvo v Dobju, dne 17. maja 1914.« Tako vlogo je šolsko vodstvo upravičeno vložiti; ker ni ugovarjajočega, tudi ni individualnega, temveč zgolj iniormativnega (obveščujočega) značaja. Primimo torej žareče železo, ki so ga vrgli nepremišljeno med nas, z železnimi kleščami, a ne z rokavico! R. K.