GOSPODARSTVO LETO XVIII. ŠTEV. r479 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 27. MARCA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Naloge svetovne konference za trgovino Premostiti je treba prepad med industrijskimi in nerazvitimi državami - Proti zapiranju v gospodarske bloke Pred 1500 odposlanci iz 122 držav je v ponedeljek glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant odprl svetovno konferenco o trgovini in razvoju, ki bo gotovo velikega pomena za bodoči razvoj mednarodne trgovine in odnose med industrializiranimi in še ne gospodarsko razvitimi državami. Kakor znano, je pobuda za to konferenco izšla iz Beograda, to je z mednarodne konference nevezanih držav. Organizacija združenih narodov je to pobudo v načelu kmalu sprejela in na zasedanju pripravljalnega odbora v New Yorku so ji postavili okvir. PROTI ZAPIRANJU V GOSPODARSKE BLOKE Pomen konference ni samo v tem, da poišče pot, po kateri bi premostili zevajoči prepad med gospodarsko bogatimi in revnimi državami, to je med industrijsko razvitimi in nerazvitimi deželami, ki zlasti razpolagajo s surovinami, temveč tudi v tem, da bi našla nove oblike in ustanove, ki bi pripomogle k sestajanju predstavnikov vseh držav in skupnemu reševanju gospodarskih vprašanj. Po tej poti bi verjetno preprečili zapiranje posameznih držav, ki imajo poleg vsega posebne politične interese, v gospodarske bloke, kakor sta npr. Evropsko skupno tržišče in Sporazum o vzajemni gospodarski pomoči. Ni dvoma, da je zapiranje posameznih držav v takšne gospodarske skupnosti v veliko oviro svobodni mednarodni izmenjavi in gospodarskemu sodelovanju sploh. SKORAJ POLOVICA PREBIVALSTVA V NERAZVITIH DEŽELAH Gospodarska zaostalost nerazvitih dežel predstavlja za vse človeštvo važen problem že zaradi same okolnosti, da živi v gospodarsko nerazvitih državah skoraj polovica vsega prebivalstva na svetu. Države v razvoju se zlasti pritožujejo, da so nasproti industrializiranim državam v slabšem položaju, ker morajo prodajati surovine po razmeroma nizkih cenah, in to poleg vsega še po nestalnih cenah, medtem ko pride to industrijskim deželam v prid. Zaradi tega majhnega in negotovega dobička ne morejo kupovati v zadostni količini industrijskega blaga in industrijske opreme. Zato nastaja neravnovesje med industrijskimi deželami in državami v razvoju. Ni dvoma, da iz te gospodarske neskladnosti nastajajo tudi politični problemi, ki ogrožajo mir in ovirajo sožitje med narodi. POMOČ DRŽAVAM V RAZVOJU Industrijsko razvite države že boskušajo pomagati nerazvitim Državam z raznimi krediti in tudi podporami, toda predstavniki držav v razvoju trdijo, da So vse te podpore in krediti manjši, kakor so izgube, ki nastajajo za nerazvite države zaradi padanja cen surovinam. Zato zahtevajo nerazvite države Zlasti ustalitev cen surovinam. Poleg tega naj se njihovim proizvodom bolj odprejo bogatejši trgi, ki bi lahko prevzeli te proizvode, a so zaprti s carinami. V zahodnih industrijskih krogih he odbijajo v načelu teh zahtev, vendar, sodeč po pisanju zahodnega tiska, neradi gledajo na preusmeritev gospodarstva k Pretiranemu planiranju, ki s svoje strani lahko dovede do zapiranja trga v državah s planiranim gospodarstvom. NASTOP V SKUPINAH Na svetovni konferenci za trgovino in razvoj v Ženevi sto- pajo države v raznih skupinah. Za takšen nastop so se pripravile npr. države Sporazuma za gospodarsko vzajemno pomoč pa tudi države Evropske gospodarske skupnosti že pred samo konferenco. Tako npr. so odposlanstva Poljske, Sovjetske zveze in Češkoslovaške predložila pripravljalnemu odboru za konferenco posebno vlogo s petnajstimi programskimi točkami. Te so se nanašale na razna vprašanja mednarodnega gospodarskega sodelovanja, kakor vprašanje trgovinske izmenjave, prevoza in pomorskega tranzita ter vprašanje prepovedi vsake diskriminacije v zunanji trgovini, zlasti z industrijskimi državami v razvoju; vloga zadeva tudi vprašanje gospodarske pomoči bogatejših držav manj razvitim deželam. ZA ZNIŽANJE CARIN Države Evropske gospodarske skupnosti nastopajo v Ženevi po enotnem načrtu, ki ga je izdelal belgijski minister za zunanjo trgovino Brasseur. Ta načrt naj bi bil odobril tudi ameriški državni tajnik Bali. Govorniki iz držav EGS nastopajo sicer ločeno, toda po enotnih smernicah. Brasseurov načrt predvideva razne ugodnosti za gospodarsko nerazvite dežele, ki naj bi omogočile živahnejšo trgovinsko izmenjavo, zlasti u-voz surovin in drugih proizvodov iz nerazvitih dežel v industrijske države, kakor npr. znižanje carin na nekatere proizvode iz tropskih krajev. Brasseur še posebno predlaga, naj bi se podeljevanje posojil ne- razvitim deželam vršilo po enotnem načrtu, in sicer v določenih presledkih in čedalje v manjših vsotah. Važen je tudi predlog, ki naj bi ga iznesle države EGS, naj bi se določbe Splošnega sporazuma za carine in izmenjavo — GATT — spremenile, da bi olajšale položaj nerazvitih dežel. Sami zahodni gospodarski strokovnjaki pripominjajo, da so industrijske države prešle k pretirani protekcionistični politiki, ki je zaprla dostop kmetijskih pridelkov na njihove trge s carinami, katere so pravzaprav fiskalnega (davčnega) značaja, tako npr. carine na kavo. To je samo en primer. Tudi Združene ameriške države so za to, da se določbe GATT spremenijo, da bodo lahko nerazvite države iz Afrike, Azije in Latinske Amerike pospešile izmenjavo s tujino. ZAKAJ NEMCI ODBIJAJO Sovjetski predlog gre za tem, da bi se ustanovila poleg splošnega sporazuma o carinah in izmenjavi — GATT — nova svetovna organizacija za trgovino. Zanimivo je, da se bodo po mnenju nekega zahodnonemške-ga lista predstavniki Zahodne Nemčije uprli temu predlogu, ker se Zahodna Nemčija boji, da bi v novi organizaciji bila zastopana tudi Vzhodna Nemčija ter bi bila tako posredno priznana. V Zahodni Nemčiji so tudi proti temu, da bi z znižanjem carin omogočili vdor cenejših proizvodov iz nerazvitih dežel, ki bi lahko škodovali domači (zahodnonemški) proizvodnji. Razvoj italijanskega gospodarstva v 1.1963 De Gaulle uči narode v Afriki in Aziji, ki so bili še pred kratkim pod francoskim pokroviteljstvom, političen «očenaš», ki se konča tako-le: e. ..in ne zapelji nas pod ameriško pokroviteljstvo«. Sicer pravijo, da ni de Gaulle več tako hud nasprotnik ameriške zunanje politike. Tudi med svojim nedavnim bivanjem na Antilih in v Francoski Gvajani je de Gaulle izjavil, da ni obiskal Latinske Amerike, da bi te države ščuval proti Združenim ameriškim državam. Razmah jugoslovanske proizvodnje jekla Pregledna razprava zahodnonemškega znanstvenega inštituta Narodni dohodek - Previsoka potrošnja, premajhni prihranki Brazilija v inflacijskih vodah Brazilska vlada se obupno bori proti inflaciji, to je proti neprestanemu skakanju cen. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so se življenjski stroški povišali za 18,5 odsto. Meseca februarja je podpisala odlok, ki nalaga industrij cem in delavcem v obratih, ki izdelujejo obleko in tiskajo šolske knjige, naj si do skrajnosti prizadevajo, da bi se njihovi izdelki ne podražili. Z drugim odlokom so bile znižane cene zdravilom, s tretjim so bili določeni dobički v trgovini. Trgovec na drobno lahko zasluži 20 odsto, prodajalec rib 30 °dsto, uvoznik in prodajalec na debelo 10 odsto. Cene 28 vrst vaznega blaga, ki je nujno potrebno za prehrano, so bile u radno določene, tako cena rižu, dtesu, ribam, perutnini, rnoki, tsstenini, maslu, jajcem, siru, RrPmpirju itd. Poleg tega je vlada določila višino najemnin, ki se razlikujejo v glavnem po številu sob. Stanovanje štirih .sob s kopalnico bi po tržni ceni stalo v Copacabani 175.000 kruzejrov (87.500 lir) na mesec, po novem odloku pa 63.000 kruzejrov (31 tisoč 500 lir). Na seji ministrskega sveta, ki je bila v sredo, je podal minister za proračun Giolitti poročilo o razvoju italijanskega gospodarstva v preteklem letu. Giolitti je o razvoju italijanskega gospodarstva dal posebno izjavo tudi po televiziji. Tudi minister državnega zaklada Colombo je po televiziji razložil proračun za dobo od 1. julija do 31. decembra 1964 ter pripomnil, da zadeva proračun samo polletje, ker se bo v bodoče proračunska doba (od 1. januarja 1965) skladala s sončnim letom. Surovi narodni dohodek je lani v Italiji znašal 26.930 milijard lir in je bil za 13,4 odsto višji, izražen v denarju (katerega vrednost se je znižala) in 4,8 odsto po realni vrednosti. Realni povišek 4,8 odsto je bil torej višji kakor v Franciji — 4,5 odsto, v Zahodni Nemčiji 3,2 odsto, v ZDA 3,9 odsto, v Veliki Britaniji 3 odsto, v Kanadi 4 odsto, in v Holandiji 4,5 ter v Belgiji 4 odsto. Industrijska proizvodnja je dosegla 9.311 milijard ter je bila za 8,2 odsto večja kakor leta 1962; kmetijska 3.510 (približno enaka kakor leta 1962); proizvodnja z drugih področij’ 6.656 milijard. Ti dosežki bi bili zadovoljivi, ko bi ne prišlo do skoka cen (povprečno 7,7 odsto), do povečanega uvoza in manjšega napredka pri prihranskih (vlogah). Vrednost blaga na razpolago je znašala 26.930 milijard notranje domače proizvodnje in 5.410 milijard od uvoza; razpoložlji- vost se je torej povišala za 15 odsto, torej bolj kakor narodni dohodek. Ti viri so se razdelili na 20.768 milijard v potrošnjo, 6.772 milijard v investicije, 4.800 milijard za izvoz; v potrošnjo je šlo v primerjavi z letom 1962 17,6 odsto več, 10,2 odsto več Pa za investicije in 11,3 odsto za izvoz. Ako ne upoštevamo sprememb cen,_ je realni povišek potrošnje znašal 8,6 odsto, za investicije 4 odsto in za izvoz 6,4 odsto. Povečanje izvoza, izraženo realno (6,4), je bilo mnogo manjše kakor povečanje uvoza (20,7 odsto), a dodatni viri v letu 1963 (2.045 milijard) so za 74,5 odsto šli za povečanje potrošnje in samo v razmerju 13,4 odsto za povišanje izvoza in 12,1 odsto za povišanje investicij. Zaradi povečanja potrošnje se je ustvarjenje novega prihranka zmanjšalo za 5,8 odsto. Povpraševanje za zasebno potrošnjo se je realno povečalo za 9,2 odsto, za javno porabo pa 5,2 odsto. Investicije za stanovanja so se realno povišale za 8,4 odsto, za prevoz 7,6 odsto, za industrijo 6,8 odsto, za kmetijstvo pa so ostale _ enake kakor leta 1962; zmanjšale pa so se investicije za javna dela. Investicije za Podjetja državne udeležbe (716 milijard) so se povišale za 14,6 odsto, ako ne upoštevamo nove državne električne ustanove EN EL j ako upoštevamo to, so se znižale. Leta 1963 so investicije za gospodarsko obnovo Juga dosegle 305 milijard, to je 47 odsto, medtem ko je ENEL investirala v svoje obrate 258 milijard lir. Zavod za svetovno gospodarstvo (Institut fuer Weltwirt-schlaft) na univerzi v Kielu je objavil med svojimi gospodarskimi poročili iz posameznih dežel študijo dr. Walterja La-uersena o Jugoslaviji. Pisec prikazuje na 125 straneh razvoj, sedanji položaj in perspektive v bodočnost jugoslovanske industrije železa in jekla. Uvodoma opisuje avtor zvezno ustavno ureditev, organizacijski ustroj, spor Jugoslavije s taborom vzhodnih držav ter posledice zakona julija meseca 1950. leta o vodenju državnih gospo darskih podjetji kakor tudi učinke preosnove v zvezi z delavskim samoupravljanjem leta 1961 z ustanavljanjem lastnih gospodarskih enot. Poleg zunanje trgovine razčlenjuje potem pridobivanje premeša, kromove, manganove in železne rude ter položaj na področju železnih zlitin. Priloga vsebuje spisek posameznih železarn in jeklarn s kratko zgodovino in opisuje nji hove naprave in izdelke. Poro. Čilu so priloženi trije zemljevidi z ležišči železne rude, premogovnikov, železarn m je-klam. Ta obravnava je pomembna ne le zaradi zemljepisnega in gospodarskega pregleda, mar ve,č opisuje tudi sedanji položaj v tej panogi. Lauersen poudarja, da nagla industrializacija Jugoslavije sloni prav na rudarstvu, na jeklarnah, na kovinski industriji ter na energetskem gospodarstvu in navaja PREGLEDNE PODATKE O PRIDOBIVANJU RUD V JUGOSLAVIJI (v tisočih ton) 1962 1952 1946 Železova ruda 2190 676 398 kromova ruda 97 106 77 manganova ruda 14,8 12,7 7,5 Pisec pripominja, da je Jugoslavija zabeležila po drugi svetovni vojni neverjeten vzpon proizvodnje svojega rudarstva, toda ne utegne še zadovoljiti svojega notranjega povpraše»-a nja. Glavni revirji železovih rud so v srednji Bosni blizu Vareša, pa tudi v Zgornji Pop skavi južno od Maribora in na Hrvatskem južno od Siska kopljejo železno rudo. Bogata so najbrž ležišča železne rude, ki vsebuje mnogo fosforja, pri Slepcah in Taj miš tu v Makedoniji, vendar še niso dovolj raziskana. Težišče pridobivanja kromove rude je sedaj v Ra-duši severno zahodno od Skopja. Izkopavanje kromove rude je doseglo svoj višek leta 1955. Od tedaj pa nagiba k opadanju. Manganovo rudo kopljejo sedaj pretežno pri Cevljanovičih severnovzhodno od Sarajeva; ležišča te rude so tudi v Ceru in Tuzli, pri Velesu in Prištini, vendar ovirajo smotrno izkoriščanje preskromna kakovost in obseg ležišč. Svoje povprečno letno povpraševanje 21.000 ton (po podatkih za razdobje 1955-1959) mora Jugoslavija kriti tudi z uvozom manganove rude, in sicer prvotno iz Sovjetske zveze in zadnje čase iz Indije in Maroka, kjer nabavlja tudi železovo rudo, ki jo sedaj dobavlja še Brazilija. Leta 1962 J e Jugoslavija uvažala vsega 353.000 t železove, a 44.900 t manganove rude. Leta 1962 je izvozila 30.200 ton kromove in prečiščene rude skoraj izključno za švedsko. PROIZVODNJA ŽELEZA IN JEKLA (v tisočih ton) 1962 1952 1939 surovo jeklo 1595 442 235 valjano gradivo 1057 293 151 surovo železo 1050 273 101 Vseučiliščni zavod za svetovno gospodarstvo proučuje podrobno razvoj proizvodnje železa in jekla in primerja delne dosežke prve petletke leta 1952 s stanjem v letu 1939 ter na koncu razčlenja položaj v letu 1962; medtem ko je morala Jugoslavija pred drugo svetovno vojno kriti okoli 40 odsto svojega notranjega povpraševanja po jeklu z uvozom in sta pri tem bila na razpolago za izvoz za Madžarsko, Romunijo in Češkoslovaško kar dve tretjini lastne proizvodnje železove rude, so se po vojni osredotočila vsa prizadevanja na izdelovanje surovega železa, čeprav se je moralo skrčiti izvajanje prve petletke zaradi spora z vzhodnimi državami, se je pozneje proizvodnja presenetljivo dvignila. Potrošnja se je zvišala na prebivalca od 17 kg v letu 1939 na 101 kg v letu 1961. Ker se je dvignila proizvodnja surovega železa, se je lahko povečala proizvodnja valjanih proizvodov. V zadnjem deset- letju je nazadovalo izdelovanje grobih in finih pločevin, zato pa se je povečala proizvodnja valjane žice in lahkega jekla za oblikovanje. Končno se je dvignila tudi dobava jugoslovanskih železnih zlitin predvsem Zahodni Evropi in Združenim- državam Amerike. Težišče je sedaj v Zenici. Ta jeklarna izdeluje s svojo letno zmogljivostjo okoli 800.000 ton približno polovico vsega jugoslovanskega surovega železa. Jeklarna v Zenici ima tri visoke peči in lastno koksarno, leži ugodno ob reki Bosni v neposredni bližini rudnika Vareš in premognikov Breza in Ka-kanj; ima dve termo- in tri hidrocentrale, ki jo stalno ob-skrbujejo s pogonsko energijo in razpolaga z odličnimi železniškimi zvezami na vse strani. Medtem ko izdeluje Zenica pretežno jeklo za oblikovanje, dobavlja železarna Jesenice s svojo letno zmogljivostjo 340.000 t surovega jekla pretežno pločevine vseh vrst. Jeklarni v Ravnah in Štorah s skupno letno zmogljivostjo 125.000 t proizvajata posebno jeklo, jeklarna v Sisku na Hrvatskem pa (zmogljivost pribl. 150.000 ton) brezšivne cevi in za naftovode. Potem je jeklarska industrija v Nikšiču v Črni gori (zmogljivost pribl. 150.000 t) in v Smederevu v Srbiji (zmogljivost 75.000 t). Dokler ne dogradijo jeklarno v Skopju, ostane torej središče železne in jeklarske industrije v srednji in severni Jugoslaviji, železne zlitine izdelujeta elektrodna tovarna v Šibeniku in tovarna Jegunovac ob Vardarju, ki pripada kombinatu «Jugobrom» in stoji blizu rudnega revirja Raduša v Ma-kedonji. L. 1964brez avtomobilskih senzatij Frankfurt, marca — Zdi se, da letošnje leto ne bo tako bogato z avtomobilskimi novostmi v primerjavi z lanskim. Kljub temu pa avtomobilske tovarne z največjo vnemo pripravljajo svoje nove modele, ki bodo razstavljeni na prihodnjih avtomobilskih razstavah, od katerih je prvi na vrsti Ženevski avtomobilski salon. (Ta razstava je bila že odprta. Prip. ur.) Od zapadno-nemških avtomobilskih tovarn ni pričakovati dosti, ker je bilo več novih modelov razstavljenih na zadnji lanskoletni jesenski avtomobilski razstavi v Frankfurtu. Vsekakor naj omenimo, da ima nemški Ford v pripravi model «Taunus 20 M». ki bo po zunanji obliki podoben «Taunu-su 17 M» in bo imel 6-cilindr-ski motor, postavljen v obliki črke «V» ter bo opremljen z glavnimi mehanskimi organi «Taunusa 12 M». Tovarna Opel pripravlja z druge strani novi model znanega «Kapitana», ki bo glede na zunanjost zelo iz-premenjen; sedanja karoserija namreč ne ustreza več novim estetskim oblikam in je precej zastarela. Od mehanskih sprememb je edino omeniti nove ploščnate zavore. Cena »Kapitana« bo po vsej verjetnosti ostala neizpremenjena in bo razstavljen že v Ženevi. Od francoskih tovarn je Renault dala v promet novi model že znanega «R 8», preimenovan v «Major-ja» z 1108 kub. cm. motorjem in jakostjo 55 konjskih sil. Motor in brzinski menjalnik sta ista, kot pri «Ca-ravelle», nadalje so vse štiri br-zine sinhronizirane. Med bo Renault še predstavila 1500 cm-kubično vozilo z originalno karoserijo, Tovarna Peugeot pa z vso vnemo pripravlja model «204» in ni izključeno, da ga bo že razstavila v Ženevi. Vozilo bo imelo 4 vrata. 1300 kub. cm in bo doseglo brzino 140 km na uro. Peugeot namerava tudi izboljšati model «404». ki žanje že več let lepe uspehe. Pri Citroenu je v načrtu novi model z 1300 kub. cm motorjem, toda je le malo verjetnosti, da ga bo tovarna dokončala že v teku leta. Britanska BMC ima v pripravi novo 1500 kub. cm vozilo, ki bo vsebovalo boljše karakteristike že dveh dobro uspelih modelov »Morris 1100» in «Au-stin 1100». Novi model «BMC 1500» bo dokončan šele jeseni ob priliki londonskega avtomobilske razstave, ki bo oktobra. Tovarna Rootes pripravlja novi model «Hiilmana» z 1500 kub. cm motorjem. Ostale karakteristike vozila niso še znane. 'Vedeta v-elik-0- noč želita vsem bralcem in oglaševalcem uredništvo in uprava Gospodarstva Daječje še do sporazuma o žitu Tudi mleko še vedno na dnevnem redu - Sporazum EGS o mesu Predstavniki šestih držav, včlanjenih v Evropski gospodarski skupnosti, so se glede cen industrijskih pridelkov vselej laže sporazumeli kakor o cenah kmetijskih pridelkov. V zadnjem času razpravljajo prav o teh, in sicer o enotni ceni žitu, mleku fiz razgovora dr. Vladimirja Bakariča beograjskemu dnevniku «NIN» z dne 8.III.1964: Vsa Evropa ima zaostalo kmetij- __________________ stvo. Stalne stimulacije za kmečko kmetijstvo ni. I S}0 spreminja kmetijstvo v ve-Farmar je termin v maksi- lik posel, ki zahteva velike ka-stični ideologiji in pomeni, 1 Pitale, obsežne površine, drage /7z-» /n«« -trt Ir £'>-1 __• TTlinp norlrn crirotn/~\ TTArl. Tehnološka revolucija v ameriškem kmetijstvu da pri takšnem proizvajalcu ne gre več za kmeta, ampak da je to osebni blagovni proizvajalec.) V znanem ameriškem mesečniku «Readers Digest«, ki ima 25 milijonov naklade, je v letošnji marčni številki silno zanimiv članek o ameriških farmah in ameriškem kmetijstvu nasploh, ki da doživlja tehnološko revolucijo. Sodeč po članku, ki je zgoščen prikaz neke razprave pod naslovom «Farme in kmetovanje v industrijski dobi» (Farms and farming in an urban Age), pa bi mi Evropejci z našimi evropskimi naočniki rekli, da gre celo za revolucijo v socialni strukturi ameriških farm. ((Imamo državni program, ki podpira kmetijstvo s tem, da jamči za cene pridelkov, nadzoruje obdelano površino ter odvzema zemljo iz obdelovanja. Ta državna podpora stane ameriškega davkoplačevalca 5 milijard dolarjev letno, a se je izkazala kot popolna polomija. »Državni program ne more u-speti, ker ne more rešiti naslednjega osnovnega dejstva: Kmetijstvo ZDA je prav v sre-I di tehnološke revolucije, ki na- strojne parke in spretno vodstvo. Zaradi razvoja te tehnološke revolucije postajajo tradicionalne male farme zastarele in zaradi tega postaja podporni program nepotreben. »Začeti so dajati podporo zato, da bi dvignili dohodke farmarjev z nizko proizvodnjo do “ravni« z drugimi skupinami v naši družbi. Toda doživeli smo presenečenje,, da dobiva naj večji del podpore tisti mali odstotek bogatih operaterjev, ki so že tako bogatejši od večine davčnih zavezancev, ki plačujejo te podpore. A farmarske družine z nizkimi dohodki dobe le malo ali pa sploh nobene podpore. »Predsednik Eisenhower je priznal to plat podpor za vzdrževanje cen, ko je govoril o tem v Kongresu: kPoglavitni koristniki naše politike za vzdrževanje cen so bile velike popolnoma mehanizirane farme, ki_ proizvajajo okoli 85 odsto naših kmetijskih pridelkov. Individualni pridelek ostalih farm je tako majhen, da ima farmar le malo koristi od podpore za vzdrževanje cen. »KDO IN KAJ JE FARMAR?« »Na podlagi proizvodnih po- datkov imamo tri velike skupine ameriških farmarjev. Ob zadnjem popisu leta 1959 je bilo 800.000 farm v prvi skupini, ki so vrgle na tržišče od 10.000 do 500.000 dolarjev in še več blaga letno. To so dobro cvetoče farme, ki jim gre žito v klasje, čeprav jih je po številu samo 25 odsto od vseh farm, pa proizvajajo 72 odsto vseh pridelkov in živine in kajpada dobijo levji delež v izplačilu podpor. V drugo in številnejšo skupino sodi 1.300.000 farm — 35 odsto vseh farm — a njihovo tržno blago je- vredno od 2.500 do 10.000 dolarjev letno. Lastniki teh farm so precej pasivni. Po: vprečni njihov čisti dohodek v kmetijstvu je znašal leta 195!) samo 1.740 dolarjev. Toda izven kmetovanja so povprečno zaslužili letno 1.816 dolarjev. Kot skupino jih lahko smatramo, da so že napol izven kmetovanja. »V tretji skupini je 1.600.000 farm — 43 odsto vseh farm — ki proizvajajo blaga za trg «več kot za 50 dolarjev in manj kot 2.500 dolarjev letno«. Vsa njihova skupna proizvodnja znaša komaj 5 odstotkov od celotne državne proizvodnje. Ti farmarji imajo povprečno le 217 dolarjev letnega dohodka od kmetovanja, a povprečno 2.884 dolarjev iz drugih virov. Večina teh »farmarjev« dela le po nekaj ur, so tudi upokojenci ali pa se ukvarjajo s kmetijstvom za zabavo ali kot hobby; drugi spet so obubožani kmečki ljudje, ki bi prejemali socialno podporo, če bi živeli v mestih. »Da se javnost toliko zanima za te »uboge farmarje«, je krivo mišljenje, da so v tej tretji skupini pravi kmetje. Toda če uvrščamo te ljudi med kmete, bi bilo isto, kot bi šteli sladoledarje in njihove stojnice v velike samopostrežne trgovine. Na ta način bi celotna trgovina na drobno izgledala tako zanikrna, da bi vse naše «Na-me» in »Upi-mi» zaprosili za zvezno podporo. »Razumljivo je, da farmarji v teh dveh zadnjih skupinah terjajo zvezno podporo. Razumljivo je tudi, da se njih glas daleč čuje, saj so 78 odsto vseh farmarjev v ZDA. Toda — in to je, česar niso naši programi za pomoč kmetijstvu nikdar hoteli priznati — podpore jih ne morejo rešiti. Oni proizvajajo tako majhen del državnega pridelka, da prispevajo podpore za vzdrževanje cen le malo k njihovim dohodkom. Tehnološka revolucija jih je kot farmarje vrgla v staro šaro kot odpad«. «EN PLUG 7000 DOLARJEV« »Da boste dojeli ves obseg teh- nološke revolucije v kmetijstvu, morate z menoj na eno izmed izvrstnih farm, ki pridelajo letno najmanj za 500.000 dolarjev blaga. (Takšnih je 1.200 v tej kategoriji, 21.000 drugih farm prodajajo letno med 100.000 in 500.000 dolarji.) Tam opazimo velikanski dieslov traktor s šti-rivrstnim plugom na dve strani, ki orje lahko podnevi ali ponoči. Traktor stane 32.000 dolarjev, a plug 7000 dolarjev — več kakor so vredne farme v drugi skupini skupaj z vso živino in vsem orodjem. Kmetijski stroji so tako izvrstni, da farmar, ki ima dovolj zemlje, sploh ne more opraviti brez njih ničesar. »Oglejte si npr. mehanični nabiralec bombaža. In nabira toliko preje kot 40 človeških rok. Ali pa vrzite pogled na moža, ki sede stiska in naklada deset ton sena v eni uri: pred dvajsetimi leti ne bi tega opravila dva moža niti v enem popoldnevu. «Leta 1910 so potrebovali 147 delovnih ur, da so proizvedli 100 bušlov (3.600 litrov) žita. Dandanašnji pridelajo nekateri vrhunski farmarji teh 100 buš-lovlov žita v manj ko štirih urah in mesu. Glede cene mesa so se vsaj v načelu nekako hitro sporazumeli. Ta naj bi se sukala med 47.580 in 53.820 lir za stot. Vlade posameznih držav bodo v teh mejah določile ceno na svojih trgih. Za mleko je komisija Evropskega skupnega tržišča predlagala ceno 50,47—60,37 lir za kg pri 3,7 odsto maščobe, in sicer za odkup pri živinorejcu. Italijanski predstavniki so se tej ceni uprli, češ da je prenizka. Tako nizka cena bi preprečila prizadevanje italijanskih oblasti, da bi dvignile živinorejo. Vprašanje žitne cene in cene mleku je po vsem tem ostalo odprto. Na tridnevnem zasedanju kmetijskih ministrov iz držav Evropske gospodarske skupnosti je bilo zopet na dnevnem redu vprašanje cene mleku in rižu Trenutno je najbolj sporno vprašanje žitu, ki bi se zlasti na pritisk Francije morala znižati. Temu se najbolj upira Zahodna Nemčija, ki hoče odložiti določitev enotne cene za vse države Evropske gospodarske skupnosti kar do leta 1967. Po sklepu ministrskega sveta EGS bi morala Nemčija dati jasen odgovor do 15. aprila. Ohranitev visoke cene zahtevajo seveda organizacije nem ških kmetovalcev, ki bi po nižjih cenah nikakor ne mogli konkurirati francoskemu žitu. Na drugi strani ne popušča pritisk Francije, ki hoče izzvati zadevno odločitev še pred zasedanjem Splošnega sporazuma o carinah in izmenjavi — GATT, ki se zač- kftl^vlillfSnif^6 °r0dje’ “ 4 maja v~Ženevi; to najbi i- .-.J’ , 011 J1 a i Pa mu" bil začetek tako imenovane »Ken- nedyjeve runde«. Zlasti podpred- le, imamo danes "traktorje in letala. Prav letala so naj učinkovitejši razpršilci umetnih gnojil in razkuževalnih strupov na obsežnih površinah, kjer je treba hitro ravnati. (Konec prihodnjič) sednik EGS Marjolin zahteva, naj bi se sporazum o ceni žita dosegel še pred pričetkom zasedanja GATT. Pomanjkanje (Nadaljevanje na 2. strani), . Italijanska Fiat pripravlja «Fiat 850», ki bo opremljen z 842 kub. cm motorjem s približno jakostjo 35 konjskih sil in bo dosegel maksimalno brzino 115 km/h. Novi «Fiat 850» bo tako vmesna stopnja med «600 D» in «1100 D». Od ostalih evropskih avtomobilskih tovarn naj omenimo še češkoslovaško Škodo, ki namerava zamenjati model «Octa-via» z novim vozilom, ki bo prineslo izboljšave predvsem v estetski obliki karoserije, ker bo motor ostal neizpremenjen pri svojih prvotnih 1000 kub. centimetrov. M B Razmah zahodnonemškc industrije Frankfurt, februarja — V za-hodnonemških industrijskih kro gih se z optimizmom pričakuje povečanje industrijske proizvodnje. V lanskem letu je dosegla najboljši uspeh kemična industrija, ki je povečala proizvodnjo za 10 odst.; njej sledi s 6 odstotki industrija za gradbeni material, medtem ko se je proizvodnja na področju elektrotehnike zmanjšala za 2 odstotka. za leto 1964 se predvideva povečanje na vseh področjih, tudi zaradi novih trgovinskih vez, ki so v zadnjem času bile vzpostavljene z državami vzhodnega bloka. Glede na višino fakturiranega blaga je na prvem mestu Volkswagen, sledijo Siemens, Daimler, Krupp, Bayer, Man-nesmann, RWE, Gutehoffnung-shuette, Hoechst, Gelsenkirche-ner. Največji vzpon proizvodnje sta v lanskem letu dosegla Volkswagen in Bayer, medtem ko je občutila nekoliko zmanjšanje proizvodnje družba Krupp in nekatere druge kovinske industrije, kot Thyssen, Hoesch in Phoenix-Rheinrohr. Na področju avtomobilske industrije sta še dosegla lepe uspehe nemška Ford in nemška Hat iz Heilbronna. M. B. ■^enae Res sodobne ure Že več let nosim pod srcem tisto o javnih urah. Imam jih na piki celo vrsto in ne samo iz Trsta! Doslej sem jim prizanašal, končno pa je bila mera le polna, ko sem te dni doživel z njihove strani pravo izzivanje: Naletel sem na uro, ki je z ene strani kazala čas pravilno, z druge pa so njeni kazalci zaostali za dobre tri ure ali pa so sploh obstali. In vrh tega je še mirno visela prav pred urarno! Ko sem jo ugledal, se mi je v navalu krvi zazdela pravi dvoglavi zmaj; v razburjenosti nisem prišel takoj na to, da je z ene strani, kakor Januš, gledala v bodočnost in pravilno merila čas, z zadnje ■ strani pa je stala... Zrla je v preteklost. Kaj bi ji torej človek zameril, če gleda nepravilno v preteklost, ki je že za nami in nanjo nihče več ničesar ne da. Gorje tebi, če pričneš gledati nazaj, v preteklost, potem priznaš, da se te loteva starost in ne čutiš več komolcev, s katerimi edino si danes lahko utiraš pot. Res me je tista ura spravila iz ravnotežja; edino tako si lahko razlagam, da nisem takoj spravil v tek svojega sicer preprostega filozofskega stroja za samopremagovanje in avtosu-gestijo, ki človeka pomiri in mu tako mnogokrat pomaga iz zadrege, če bi bil to storil, bi se bil gotovo domislil, da je popolnoma v redu, ako je prav pred urarjem javna ura pokvarjena, kakor nosi navadno čevljar strgane čevlje. Toliko bolj moram torej zameriti drugim javnim uram, recimo tisti visoko gori na poštni palači. Tista pred borzo se je zdaj, odkar smo prejeli tako veliko posojilo iz Amerike, nekako umirila, a pred lekarnami imajo vse vročino, čeprav je ljudem po Trstu gripa letos prizanašala v primeri z ljubljansko in beograjsko. Vročino? Pa nad samimi lekarnami, «me-dežije» torej nič ne pomagajo, še posebno zdaj, ko so cenejše. Da, pokvarjene javne ure — z izjemo «Mihca in Jakca» na mestni palači, ki noč in dan v pravilnih presledkih udarjata po zvonu ter nezmotljivo in neprizivno odmerjata čas tudi namestnikom, guvernerjem in komisarjem skoraj že sto let — so res pravi škandal. Ljudje so si jih že pravzaprav privadili in jih niti ne vidijo, čeprav so morda v trolejbusu ali recimo v openskem tramvaju ali na odhodni postaji. Zaradi njih je morda že marsikdo zamudil vlak, avtobus ali sodno razpravo. Mene draži tudi njihova solidarnost — zaostajajo ali prehitevajo približno vse za enak čas — ki gre celo čez mejo, na tuje trge in tudi v tuje lokale, kjer se za pokvarjene ure ne zmenijo ne direktorji 'ne natakarji. Njihova solidarnost me draži, ker ni sodobna, saj ne sodi v današnjih časih niti med ljudi, čeprav niso o njej v zgodovini človeštva še nikdar toliko pisali kakor danes. -Ib — Petek, 27. marca 196$ MEDNARODNA TRGOVINA MINDSZENTY SE JE UKLONIL. Poročila iz Budimpešte se ujemajo v tem, da je kardinal Mindszenty, ki živi že od leta 1956 na ameriškem poslaništvu v Budimpešti popustil in da je pripravljen zapustiti Madžarsko. Londonski «Observer» poroča, da pričakujejo dokončni sporazum med Vatikanom in madžarsko vlado glede Mindszentyja, ki mu je danes 72 let. Kardinal je pristal na željo madžarske vlade, da zapusti madžarsko o-zemlje. Odzval se je papeževemu povabilu, da se poda v Vatikan, kjer mu bo podeljeno važno mesto v kuriji. Tudi češkoslovaški nadškof Beran bo odpotoval iz Češkoslovaške ter se podal v Vatikan. «Le Monde Diplomatique» (Pariz) poroča, da je bila želja že prejšnjega papeža Janeza XXIII., da doseže sporazum z Budimpešto glede Mindszentvia, da se tako omogoči imenovanje novih škofov. Tudi sedanji papež Pavel VI. hodi po tej poti. Mindszen-ty se je v začetku, ko so se začela pogajanja s posredovanjem dunajskega kardinala Koeniga, upiral, da bi zapustil Madžarsko. PAVEL VI. IN VZHODNE DRŽAVE. Odnosi med Sovjetsko zvezo in Vatikanom so zdaj v razdobju nekakšnega pričakovanja, meni «Le Monde Dipioma-tique». Predsednik Hruščov je junija lanskega leta javno obžaloval smrt Janeza XXIII., češ da pomeni veliko škodo za mir. Glede politike papeža Pavla VI. se v Kremlju ne izražajo. Prejšnji papež se ni brigal za notranje politične razmere v Italiji, medtem ko je pokazal Pavel VI., ko je postal državni tajnik za časa Pij a XII., veliko zanimanje za politično življenje. Njegova politika ni tako izrazita, kakor je bila politika njegovega predhodnika. Isti list domneva, da pride v kratkem do sporazuma med Vatikanom in Prago. Praški nadškof Beran je pokazal vse razumevanje za takšen sporazum in je pripravljen tudi zapustiti Češkoslovaško. KANCLER ERHARD V VLOGI REVIZIONINSTA. V diplomatskih krogih je izzvala veliko pozornost izjava kanclerja Erharda na zborovanju beguncev iz vzhodnoevropskih držav, zlasti iz Poljske in Sovjetske zveze, da se Nemčija ne more odreči »pokrajinam, ki so domovina dedov, toliko naših bratov in sestra». že sama okol-nost, da se je Erhard udeležil tega zborovanja je značilna. Niti prejšnji kancler, o katerem je šel glas, da je bolj nepopustljiv proti Sovjetski zvezi, se ni na takšnih zborovanjih izjavil tako jasno in nepopustljivo. To pomeni, da Zahodna Nemčija ne priznava sedanjih meja na vzhodu, ne proti Poljski, ne proti Sovjetski zvezi. Še bolj jasno so seveda govorili delegati nemških beguncev, ki v svoji resoluciji zahtevajo nazaj Vzhodno Prusijo (Kalinin-grad) in Pomorjansko. Erhar-dov nastop je toliko bolj značilen, ker je nekaj dni poprej na sestanku krščansko demokratične unije izjavil, da je njegova vlada pripravljena na razgovore s Poljsko glede »zgubljenih nemških ozemelj* vzhodno od Odre in Nise. Sicer bi se lahko o tem razgovarjali na pogajanjih za sklenitev mirovne nogodbe z Nemčijo, ki so še daleč, je dodal Erhard. KRVAVI SPOPADI V VZHODNI INDIJI. V indijskem mestu Orisi in v predelih Jashedpura in Rourkele v severovzhodni Indiji je prišlo do spooada med hindujci in muslimani. Indijski minister za notranje zadeve Nanda je v parlamentu izjavil, da je bilo pri teh spopadih v Jashedpuru in Rourkele 200 mrtvih. V Orisi naj bi spopad zahteval 50 človeških žrtev. Do spopada je prišlo, ko so begunce iz vzhodnega Pakistana, ki so muslimani, prevažali v notranjost Indije, kjer naj bi se naselili za stalno. OTON HABSBURŠKI OSTANE NA BAVARSKEM. Vse kaže', da je bilo vprašanje povratka nadvojvode Otona Habsburškega v Avstrijo vsaj trenutno rešeno ter ne bo oviralo dokončne sestave koalicijske_ vlade med pristaši socialistične m ljudske (katoliške) stranke. O-tcn živi zdaj v Poeskingu na Bavarskem Podpredsednik Pit-termann, vodja socialistov, je po radiu zahteval, naj se katoliška stranka izjasni ter prizna sklep avstrijskega parlamenta, da je povratek Otona Habsburškega »nezaželen*. Za ta sklep so tedaj glasovali socialisti in liberalci. Glavni tajnik ljudske stranke Withalm je obiskal Otona v Poeskingu z namenom. da bi ta izjavil, da se sam odpove povratku. V resnici nai bi bil Oton to tudi izjavil. Položaj socialistov se je utrdil zaradi izida volitev na Gradiščanskem (Burgenlandu). USPEH SOCIALISTOV NA GRADIŠČANSKEM. Pri deželnih volitvah na Gradiščanskem so sociaVsti dosegli precejšen uspeh. V primeri z le-t~m 1962 se je število socialističnih glasov povišalo za 4 cdsto. medtem ko so pristaši Velesejem v Padovi in živinoreja Od 1. do 14. junija bo v Padovi 42. mednarodni velesejem. V okviru velesejma bo posebna kmetijska razstava, ki jo bodo v primeri z lansko znatno razširili. Do sedaj je prijavilo svojo udeležbo že veliko število domačih tovarn kmetijskih strojev in naprav za rejo domačih živali. Poleg italijanskih se bodo udeležili kmetijske razstave tudi razstavljavci iz Avstrije, Danske, Francije, obeh Nemčij, Norveške, Nizozemske, Švice in Združenih ameriških držav. Italijanska živinoreja je zašla v zadnjem času v precejšnje težave zaradi pomanjkanja delovne sile, kar je povzročilo zvišanje mezd. Zato so se mnogi živinorejci odrekli nadaljnjemu trudu in so začeli v glavnem rediti klavno živino, ne več krave mlekarice. Nekateri so pripravili prostor za rejo kar na odprtem, pri tem pa so začeli nabavljati strojno opremo, da bi se pri delu manj trudili. Tako je prišlo v živinoreji do splošne avtomacije. V rabo so prišla vozila za prevoz organskih gnojil, stroji za krmljenje in napajanje živine, za mehansko molžo — tudi koz, za prevažanje komaj molženega mleka in podobno. Na padovanski razstavi se bodo kmetovalci in živinorejci seznanili z najsodobnejšimi dosežki industrije kmetijskih strojev. Med razstavo se bodo vršili številni sestanki, na katerih bodo razpravljali o vlogi avtomacije v kmetijstvu, pa še okvirne razstave najrazličnejših vrst goveda. III. IPACK-IMA v Milanu V prostorih milanskega sejmišča bo od 4. do 11. junija tretja mednarodna razstava embalaže, konfekcije in strojev za živilsko industrijo pod nazivom IPACK—IMA (Biennale Interna-zionale dellTmballaggio e Con-fezionamento e delia Macchina Alimentare). Na tej bienali bodo sodelovali največji domači in tuji obrati iz dvanajstih držav: Avstrije, Belgije, Kanade, Danske, Francije, obeh Nemčij, Velike Britanije, Nizozemske, Švice, Švedske in Združenih ameriških držav. V Milan bodo dopotovale številne skupine strokovnjakov in kvalificiranih o-peraterjev iz Francije, Maroka, Madžarske in od drugod. Na razstavi bodo prikazali naj novejše dosežke na področju embalaže za živilske izdelke, in sicer izdelane z novimi snovmi ter z običajnimi snovmi, toda izpopolnjene. Priredili bodo za- chija Moskvi v letu 1960. Moskvo je leta 1961 obiskal predsednik vlade Fanfani v spremstvu zunanjega ministra A. Se-gnija. UVOZ LANENIH TKANIN IZ POLJSKE Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je določilo, da lahko domači operaterji uvozijo do konca tega leta iz Poljske za 50 -milijonov lir tkanin iz lanu (za 25 milijonov surovih in za 25 milijonov beljenih ter barvanih lanenih tkanin). Od 15. marca do 30. junija lahko uvozijo za 15 milijonov lir tkanin, ostalo pa do 31. decembra. U-voz pojde čez carinarnico v Pontebi. ZA DVE MILIJARDI TUJIH INVESTICIJ V JANUARJU Italijanski zavod za zunanjo trgovino sporoča, da so v januarju tujci izvršili v Italiji 13 denarnih investicij (v proizvodna podjetja) za kakih 1,8 milijarde lir. Investicije zadevajo železarsko, kemično, petrolejsko, gradbeno, tkalno, papirno, kmetijsko in lesno področje. Švicarji so izvršili 4 investicije, Francozi in Američani po 3, Nemci 2 in Belgijci eno. V istem mesecu so tujci vložili nadaljnjih 22,4 milijarde lir v obliki posojil in pooblaščenih financiranj. UVOZ ROMUNSKE SVINJINE Italijansko ministrstvo za zu-nuanjo trgovino je dovolilo u-voz svinjskega mesa v škatlah za 60 milijonov lir iz Romunije. (Jvoz se bo vršil s carinskim pregledom (dogana controllata) čez Pontebo. IZVOZ FILMOV Italija je izvozila v lanskem letu 3.953 dolgometražnih filmov, in sicer 196 v Združene ameriške države (leta 1962 samo 43), 52 v Veliko Britanijo (1962 21), 78 v Grčijo (65), 79 v Nemčijo (63) in 73 v Francijo (47). Predlanskim je izvozila 3.897 filmov, leta 1961 3.895, leta 1960 3.681, leta 1959 2,752, leta 1958 2.297, leta 1957 1.864, leta 1956 2.038, leta 1955 2.249, leta 1954 2.139 in leta 1953 1.716. ŠVICA SPROSTILA UVOZ TOVORNJAKOV Švicarske pristojne oblasti so po 33 letih zaščitne carine sprostile uvoz tovornjakov. Doslej so namreč s carinskimi omejitvami na uvoz varovale tri najvažnejše švicarske tovarne pred tujo konkurenco. Posebne carine veljajo le še za nekatere mehanske d.člg’ tovornjakov. Izvoz magnezitnc opeke iz Jugoslavije Proizvodnja električne energije v Italiji Proizvodnja bazične opeke iz nepregornega materiala (magne-zitne in kromomagnezitne) se je lani v Jugoslaviji še povečala na blizu 63.000 ton nasproti 56.000 in 43.000 tonam v prejšnjih dveh letih. Ta visoko odporni material za oblaganje metalurških peči, ki ga izdeluje znano podjetje «Magnohrom», uživa sloves v vseh zahodnoevropskih državah z močno razvitim jeklarstvom. Skupaj z izvozom sintranega magnezita je ta izvoz leta 1962 predstavljal vrednost blizu 2 milijarde deviznih dinarjev. Sam izvoz bazične o-peke se je leta 1962 povzpel na 20.600 ton, vendar pa se je lani spet zmanjšal na 16.000 ton. Nazadoval je predvsem izvoz v vzhodnoevropske države, ki hitro razvijajo lastno proizvodnjo. Povečanje izvoza na zahodnoevropski trg pa je otežkočila stagnacija v jeklarski industriji, izvoz tega materiala v države Evropske gospodarske skupno-sti je lani predstavljal 61 odsto j Hidroeiekt. celotnega izvoza bazične opeke. | Ob zmanjšanju izvoza so pri podjetju Magnohrom precej narasle zaloge, letošnje zopetno o-življanje proizvodnje jekla v Zahodni Evropi pa odpira možnosti za zopetno povečanje tega izvoza. Po podatkih italijanskega statističnega zavoda so italijanske elektrarne pridobile v decembru lanskega leta 6.267,7 milijona kilovatur električne energije ali 9,27 odsto več kakor v de- Pred spomladanskim zagrebškim velesejmom Glavno pozornost potrošnemu blagu - Veliko zanimanje tujih razstavljalcev (Od našega stalnega dopisnika) Zagrebčani pravijo, da se začne pomlad pravzaprav šele s cembru 1962. Potrebe Italije pa pomladanskim zagrebškim veso bile večje ter se je bilo tre-! lesejmom, a sam velesejem z ba zateči k uvozu; potrošnja v ; razstavo blaga široke potrošnje, Italiji je znašala 6.408,6 miiijar- j ki je jedro te gospodarske pr-de kWh, tj. 8,67 odsto več kot reditve. Minulo je ze 11 let, od-v predlanskem decembru. Po- kar so sklenili organizirati p -večala se je tudi proizvodnja leg jesenskega tudi pomladni hidroelektrične energije, in sicer za 34,28 odsto v primeri z decembrom prejšnjega leta. Proizvodnja termoelektrične energije se je v minulem decembru zmanjšala. V vsem lanskem letu so proizvedli 68.632,5 milijona kWh električne energije, to je 9,33 odsto več kot v letu 1962; domača poraba pa je znašala 69.735,8 milijona kWh ali 8,88 odsto več kakor leto poprej. ENERGIJA (v mil. kWh) Geotermoelkt. Nuklearterm. 1962 1963 38.598,6 45.440,9 sedanja na visoki znanstveni ravni, med temi bo najbolj za- UVOZ GOVEDINE nimiv sestanek o vlogi plastike pri embalaži zdravil. Med razstavo bo še zasedanje Evropske zveze za embalažo (European Packaging Fede-ration) in Odbora evropskih izdelovalcev živilskih strojev (Co-mite Constructeurs Europeens de Materiel Alimentaire). Sovjetska gospodarska delegacija po Italiji Prvi podpredsednik sovjetske vlade Aleksej M. Kosigin vodi številno delegacijo sovjetskih gospodarskih strokovnjakov, ki potuje po Italiji. V Italijo je prispela v zvezi s sovjetsko razstavo v Genovi, ki naj pokaže zlasti napredek sovjetske industrije. Razstavljeni so tudi načrti za izgradnjo elektrarn v Sibiriji, nadalje model sovjetskega letala TU-124 in prikazani napori Sovjetske zveze za obvladanje vesolja. Napovedan je tudi prihod oolkovnika Jurija Gagarina, znanega sovjetskega astronavta. V Rimu je nastopila sovjetska baletna skupina. Ob prihodu je Kosi-gina pozdravil italijanski zunanji minister Saragat. Sovjetski odposlanci so si med svojim obiskom ogledali več italijanskih industrijskih obratov. V tej zvezi do ročaj o nekateri listi, da namerava obiskati Italijo tudi sam predsednik Hruščov, ako bi ga povabili in sicer zato, da bi vrnil obisk italijanskega predsednika Gron- POVEČAN LANSKI ODKUP POLJSKIH PRIDELKOV Zvezni zavod za statistiko v Beogradu objavlja podatke o lanskem odkupu poljskih pridelkov, iz katerih sledi, da se je z malimi izjemami ob dobri letini odkup precej povečal. Pšenice so odkupili 1.342.000 ton, kar je za 32 odsto več kakor prejšnje leto, koruze pa 489.000 ton ali za 8 odsto več. Odkup navadnega ječmena se je sicer zmanjšal za 27 odsto na 28.000 ton, zato pa se je povečal odkup pivovarskega ječmena za 47 odsto na 77.000 ton. Odkup semenske pšenice je dosegel 159 tisoč' ton, kar je za 27 odsto več kakor prejšnje leto. Med industrijskimi rastlinami je omeniti povečanje odkupa sladkorne pese za 48 odsto na 208.000 vagonov in odkupa sončničnega semena za 24 odsto na 176 000 ton, medtem ko se je zmanjšal odkup konoplje za 27 odsto na 141.000 ton in odkup hmelja za 17 odsto na 4060 ton. PO PREDELIH Sev. Italija Sred. Italija Juž. Italija Otoki PO ELEKTRARNAH ENEL Obč. podj. Samoproizv. Drugi Skupaj Primanjkljaj v italijanski žunanji trgovini Primanjkljaj v italijanski zunanji trgovini se je lani skoraj podvojil ter dosegel 2.495 milijonov. Uvoz se je dvignil od 5.884 mil. na 7.256 mil., izvoz pa od 4.457 na 4.761 mil. dolarjev. zagrebški velesejem. Pravzaprav sta že pred vojno bili vsako leto po dve velese j emski manifestaciji v Zagrebu; vendar je zagrebški velesejem šele po vojni postal shajališče potrošm kov in proizvajalcev izde-kov vsakdanje uporabe kakor tudi predmetov trajnejše rabnosti Naraščajoča življenjska raven jugoslovanskih kupcev vzbuja vse večje zanimanje za Bogatejšo izbiro; kupci postajajo zahtevnejši in iščejo bolj in bolj kakovostno blago. Saj stalno „„ „„„ „ „„ „ naraščajo njihove potrebe m. 21 832 2 20 442,3 ! želje. Lahko trdimo, da se pro-2 346 3 2 426 7 izvajalci ne zavedajo dovoij te- — 322 6 i ga dejstva. Zato ni držala pro- ' izvodnja koraka z zmogljivostjo in z željami kupcev. Tako je nastala potreba po srečanju teh in onih, da izmenjavajo misli in pobude, na razstavi izdelkov splošne porabe. že leta 1953 je obnovljeni za grebški velesejem začel delovati v tem smislu. Ta zamisel m taka organizacija sta pritegnili živo zanimanje ne le jugoslovanskih izdelovalcev in kupcev, marveč tudi tujih gospodarstvenikov. Leta 1957 se je njegovo poslovanje razširilo tudi na mednarodno področje. Pomladanski zagrebški velesejem je sedaj edini jugoslovanski trg, ki zajame vse vrste blaga splošne uporabe: razen dvostranskih pogodb se sedaj sklepajo na njemu tudi večstranske med tujimi udeleženci. 41.125.7 44.376,4 10.575.7 11.794,8 7.675,2 3.400,5 8.714.1 3.747.2 43.904.6 47.538,0 3.835.9 4.551,9 11.632,4 13.319.2 3.353,2 3.163,4 62.777.1 68.632,5 ljudske stranke izgubili okoli 2 odsto glasov; nazadovali so tudi liberalci in komunisti, število socialističnih deželnih do-slancev se je zvišalo za enega, tako da imajo socialisti zdaj 16 poslancev, pristaši ljudske stranke 15 (prej 16), a liberalci enega (kakor poprej). Novi deželni predsednik bo socialist Hans Boegl. ki je bil doslej podpredsednik. NENAVADEN ATENTAT NA AMERIŠKEGA POSLANIKA. V torek je 19-letni Norikazu Shio-tani z bodalom zabodel ameriškega poslanika Edvvina Rei-schauerja, ko je zapuščal ameriško poslaništvo v Tokiu ter stopal proti avtomobilu. Zabodel ga je v stegno, zato ni njegova rana nevarna. Atentator je izjavil, da ni izvršil zločina iz političnih razlogov, pač na samo z namenom, da bi protestiral proti razmeram, v katerih živi japonsko ljudstvo. Zdi se da ni atentator popolnoma pri zdravi pameti. Japonska vlada ,ie izrazila svoje obžalo- vopio pme’"'*ki vladi Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je dovolilo. uvoz 178.000 stotov zmrznjenega govejega mesa brez kosti za industrijsko uporabo, in sicer 145.000 stotov iz Argentine, Urugvaja in Brazilije, 14.000 stotov iz držav EGS in PTOMA, 15.000 stotov iz drugih držav označenih na seznamu A—Import (razen Argentine, Urugvaja, Brazilije in držav EGS ter PTOMA) in 4.000 stotov iz Romunije. Japonska prodira v Evropo V prvem polletju 1963 so Japonci močno dvignili izvoz svojega blaga v države Evropske gospodarske skupnosti, in to v Italijo za 129 odsto, v Zahodno Nemčijo za 119 odsto, v Francijo za 57 odsto, v Belgijo in Luksemburg za 33,5 odsto in na Nizozemsko za 18 odsto. V letu 1962 je Japonska izvozila v Sovjetsko zvezo za 12,5 milijona dolarjev blaga (čez 7,7 milijarde lir). V Moskvi so Japonci tudi priredili posebno razstavo, da bi pospešili izvoz v Sovjetsko zvezo. Banke v državah EGS Revija ((American Banker® je objavila spisek bank v državah Evropske gospodarske skupnosti po njihovi finančni moči. Na prvo mesto je postavila italijansko banko Banca Nazionale del lavoro, na drugo in tretje francoski banki Credit Lyonais in Societe Generale, na četrto mesto zahodnonemško banko ((Deutsche Bank». Med prvimi dvanajstimi bankami so še naslednje italijanske banke: «Credito Italiano« (na sedmem mestu), «Banco di Roman (na devetem) in »Banco di Napoli® (na dvanajstem). Ameriško žito za ZSSR Ameriški minister za kmetijstvo Freeman je izjavil, da bo potrebovala Sovjetska zveza prihodnje leto nadaljnjih 5 do 8 milijonov ton žita in da bodo Američani lahko prodali Sovjetom polovico te količine. Ameriška senatna komisija za zunanje zadeve proučuje možnost, da se odpravijo nekatere omejitve na trgovino s komunističnimi državami. Freeman je v zvezi s tem naglasil, da je povečana prodaja ameriških kmetijskih presežkov Jugoslaviji in Poljski dala dobre sadove in da bi bilo pametno, ko bi začeli prodajati tudi Sovjetski zvezi več kmetijskih pridelkov. OB 20. OBLETNICI POKOLA 335 TALCEV V RIMU Letos je minilo dvajset let, odkar so Hitlerjevi vojaki pobili v Rimu 335 talcev, v odgovor na atentat s strani pripadnikov italijanskega odporniškega gibanja, pri katerem je našlo smrt na rimskih ulicah večje število esesovcev. Talci, od katerih jih dvanajst niso mogli identificirati, so pokopani v rimskem predmestju na kraju, ki ga na-zivajo «Fosse Ardeatine®. V torek dopoldne je bila na grobu padlih svečana spominska proslava, katere so se udeležili med drugimi predsednik republike Segni, predsednik vlade Moro, senator Gronchi, ministri Piccioni, Reale, Russo, številni diplomati in sorodniki padlih, nekateri so za to priložnost prihiteli celo iz tujine. Predsednik vlade Moro je imel spominski govor, v katerem je naglasil, da naj služi pokol 335 talcev kot opomin pred barbarstvom, ki se začenja tam, kjer se neha srčna kultura in s tem spoštovanje sočloveka. Naklada jugoslovanskih listov V knjižici «Tisoč podatkov o Jugoslaviji® (1000 facts about Uugoslavia), ki jo je izdal «Iz-davački zavod Jugoslavija® v Beogradu, smo našlo naslednje podatke o nakladi najpomembnejših jugoslovanskih listov: »Politika* (Beosrrad) 297.000, ((Borba® (Beograd) 172.000, «V> jesnik® (Zagreb) 104.000, ((Delo® (Ljubljana) 78.000, in «Ve-čemje novosti® (Beograd) 134 tisoč. Med tedniki ima naj višjo naklado «Vjesnik u srijedu® (Zagreb), in sicer 320.000, za njim ((Komunist® (Beograd) 240.000. »Mladost (Beograd) 119 tisoč, in »Nedeljne informativne novine* (Beograd) 100.000. V letu 1962 je bilo v Jugoslav1-ji 1039 časnikov, med temi 19 dnevnikov, s skupno naklado 7.306.000. časopisov je bilo 869, njihova naklada je dosegla 2 milijona 846.000. NEKAJ ZANIMIVIH PODATKOV O HRVATSKI Od 4.228.000 prebivalcev Hr-vatske je 624.990 Srbov, 42.347 Madžarov, 39.103 Slovenci, 23 tisoč 390 Čehov, 21.103 Italijani. Od kmetijstva živi v Hrvatski 1.875.000 prebivalcev. 332.000 ljudi dela v industriji. Naj dražji mesti v Hrvatski sta Reka in Split, a naj cenejši Osijek in Bjelovar. PROGA TRST-KARAČI. V lanskem juliju je začela italijanska plovna družba vzdrževati redno (mesečno) pomorsko zvezo med Trstom na eni strani in Perzijskim zalivom ter Karačijem (Indija) na drugi strani. Njene ladje povezujejo naše pristanišče tudi s Pakistanom (enkrat v mesecu). Po vsej verjetnosti bodo s prihodnjim mesecem začele pluti na tej progi vsakih petnajst dni. SPLAVITEV NOVE LADJE. Pred dnevi je bila v ladjedelnici Sv. Marka splavitev motorne ladje «Fides» (22.400 ton nosilnosti). Ladjo je naročila palermska družba Sicula Oceanica. TRŽAŠKI LLOYD. Dne 1. a-prila prispe v Trst iz Južne A-frike motorna ladja «Europa»; na povratno potovanje bo odplula 7. aprila. Okoli 5. aprila bo plula proti južnoafriškim pristaniščem motorna ladja «Ca-boto», v Indijo in Pakistan pa «Adige», natovorjena s stroji, kemičnimi izdelki, predivom in o-butvijo. BLAGO ZA TRST. V zadnjih dneh tega meseca ali v začetku aprila bodo priplule v našo luko naslednje tovorne ladje: «Bo-ka» s 1.350 tonami bombaža, mleka v prahu in lesa Pitch Pine; ((Dubrovnik® z 222 tonami sapelijevih in mansonijevih hlodov ter rezanega lesa vrste Chen-Chen in s 715 tonami hlodov Samba in Bete; ((Bohinj® s 450 tonami zmrznjenega argentinskega mesa in tobaka; «Athi-naj» z raznim blagom in 450 tonami južnoameriške kave. 'NA POVRŠINI 45.000 KV. M Čeprav je Jugoslavija že pre-nasičena s sejemskimi prireditvami, beleži letošnji pomladanski zagrebški velesejem — ki bo trajal od 18. do 26. aprila — napredek v razne smeri, kar utemeljuje njegov namen. Letos so domači in tuji razstavljavci zavzeli nad 45.000 kv. m razstavnega prostora. Tako bo torej doslej največja pomladan-ska gospodarska prireditev. Posamezne jugoslovanske proizvodne panoge izdelkov zavza- mejo kar dva paviljona. Na velesejmu sodelujejo tudi nekateri izmed naj večjih evropskih koncernov. Treba je poudariti, da se pojavljajo tudi mnoge dežele Vzhodne Evrope z blagom splošne porabe v znatnem obsegu. Vrsto zagrebških pomladanskih prireditev v okviru velesejma lahko delimo v dve veliki skupini specializiranih razstav. V prvi skupini se odlikuje kot središče pomladanske manifestacije sejem predmetov splošne porabe, kjer lahko vidiš izdelke kovinarske predelovalne industrije, elektro in ra-dioindustrije, precizne mehanike m optike, kemije, čevljarske, steklarske in keramične Industrije, šolske in pisarniške potrebščine, športne pripomočke, cenena vozila i. dr. Sam ta del sejma zavzema večji razstavni prostor kot lani. V njem se zlasti odlikujeta tekstilna Industrija in proizvodnja pohištva. Vsaka zavzema po dva paviljona, poleg revije sodobne konfekcije Nekatere stroke te skupine sodelujejo že dolgo vrsto let tako obilno in zavzemajo tako obsežen prostor, da predstavljajo posebno specializirano prireditev. To so sejmi prehrane, s posebnim središčem za poku-šavce, plastike in obrtništva, Sem spada tudi turistična razstava in sejem športne, oziroma turistične oprave in gostinstva. V okviru vseh teh prireditev so izložene tudi surovine, orodje, stroji, naprave in oprave zadevne industrijske veje. Tako predstavlja vsaka teh razstav zaokroženo celoto izdelovalnega postopka — od surovin vse do končnega izdelka. SEJEM EMBALAŽE K drugi skupini spadajo specializirane prireditve, ki so posredno povezane s prvim delom pomladnega zagrebškega velesejma. Tu je predvsem sejem embalaže, tesno povezan s sejmom prehrane. Saj je prav prehrana glavni potrošnik embalaže. Vsaki dve leti organizirajo poleg sejma embalaže razstavo prevozništva v industriji. Ta dva gospodarska področja se namreč v izdelovalnem postopku in blagovni menjavi medse-tjoj dopolnjujeta. Končno naj omenimo razstavo tehnike mer- Nedaleč od Reke novo pristanišče napovedane ladje jugolinije Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: ((Dinara® 6. aprila; Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: ((Jesenice® v začetku maja; Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: »Triglav® 15.-20. aprila; Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Vojvodina® 10.-15. aprila. Prihodi v Trst «pula» (Severna Evropa) 28, marca; »Srbija® (ZDA) 31. marca; »Slovenija® (ZDA) 6. aprila; »Risnjak® (Izrael) 31. marca; »Šibenik® (zaliv ZDE) 22. aprila. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled® je zasidrana v Piranu zaradi popravil. »Bohinj® je na poti iz Buenos Airesa proti Trstu, kamor dospe 1- aprila; nato bo odplula proti Reki in Benetkam. »Bovec® odpotuje te dni iz Salvadorja, namenjena v Genovo, Trst in Reko. »Dubrovnik® pristane danes na Reki, od koder bo odplula proti Kopru, Trstu, Benetkam in Anconi. »Zelengora® se je zasidrala včeraj v Tako-radiju. »Kraljeviča® je zapustila Conakry, namenjena proti Ta-koradiju, Apapi in Temi. »Pohorje® je odpotovala iz Splita proti Reki, Pločam, Kazablanki ■ in zahodnoafriškim pristaniščem. število prebivalstva na Reki je lani dosegjp 113.000. Največje dohodke ima Reka od pomorskega prometa, a z njim tudi največje skrbi. V januarju letos je čakalo na raztovarjanje in natovarjanje 28 ladij, a leža-rino je treba plačati v dolarjih. Največ zakasnitev nastaja zaradi pomanjkanja železniških vagonov. Dve železniški proti — ena čez Ljubljano proti Avstriji in Češkoslovaški, druga čez Gorski kotar in Zagreb za Madžarsko .— sta premalo, sta pravi ozki grli. Medtem ko čez Ljubljano je proga elektrificirana, proti Zagrebu je šele do Karlovca. Ko bosta obe elektrificirani, bo nekaj časa lažje. Prometa je imela Reka leta 1963 6.000.000 ton, od tega 2,1 milijona ton tranzita. V sosednem Bakru bo iztovorna luka za brazilsko železno rudo s prista-niščno zmogljivostjo 3 do 5,5 milijona ton. Najpomembnejše industrijsko podjetje med mnogimi drugimi je ladjedelnica «3. maj®, ki je samo za tuje ladjedelniške družbe zgradila nad 300 tisoč ton ladij, a za domače kapitane pa tudi 41 ladij. Druga velika re-ška podjetja so »Viktor Lenac», ki se bavi s popravilom ladij, »Rafinerija nafte®, dve veliki pa-roplovni družbi »Jadrolinija in »Jugolinija®, tovarna ladijskih motorjev in papirnica sodijo tudi med večja podjetja. Zanimivo je dejstvo, da je Reka poleg pomorstva in industrije tudi najpopolnejše jugoslovansko turistično področje, saj leži na njenem območju vrsta naj lepših turističnih pomorskih krajev, od Moščeničke Drage preko Lovrana, Opatije, Vo-loskega, Kraljeviče, Crikvenice in otokov. Raba, Lošinja, Paga in Cresa. Ker je na Reki v glavnem težka industrija, pridejo ženske zelo težko do zaposlitve. Zato je Reka izjema med jugoslovanskimi mesti, ker je v njej precej več moških kot žensk. V dveh velikih industrijskih podjetjih, v »Rafineriji nafte® in v »Železarni® dela nad 7.000 ljudi. Velik del teh ljudi še zmerom visi na svojih njivah, h katerim se vračajo popoldne po opravljenem delu v tovarnah. Graditev novega pristanišča v Bakru bo stala 5 milijard dinarjev. Zgradili bodo nov pomol v dolžini 240 m. Delo je prevzelo podjetje »Pomgrad*. Prostor za brazilsko rudo bo na prostem. Izvoz železne rude bo vodila velika brazilska družba »Vale do Rio Doce». Vodstva brazilskih rudnikov so prepričana, da bo ureditev za množično blago v Bakru v veliki meri pospešila izvoz brazilske rude v Evropo. Družba »Vale do Rio Doce» namerava naročiti v reški ladjedelnici «1. maj* več mešanih ladij (za prevoz potnikov in tovora) . Problemi današnjega Zagreba V tem polmilijonskem glavnem mestu Hrvatske je zaposlenih 280.000 ljudi. Ne predvidevajo, da bi po sedemletnem planu do 1970 gradili nove večje industrijske objekte, ampak da bi predvsem modernizirali obstoječe industrije, ki so že stare ter so 50% že amortizirane. Priliv novih naseljencev v mesto je iz leta v leto silno velik, neprimerno večji kot Ljubljano, m zato imajo velike težave z izgradnjo stanovanj. Še zmerom čaka okoli 40.000 meščanov na nova stanovanja. Od vseh mest Zagreb najbolj zaposluje ženske. Cela vrsta samopostrežnih in ekspresnih restavracij poleg posebne tvornice za pripravo obedov skuša z uspehom nadomestiti gospodinje v družinskih kuhinjah. Mestna skupščina daje letno okoli 700 milijonov podpore mestnim gledališčem. jenja in uravnavanja ter samo- -dejnih strojev »Jurema®.. Tam lahko vidiš naprave za pospeševanje in mehamziranje proizvodnje v vseh industrijskih panogah. Tudi ta dei velesejma se je znatno razširil, kajti že sama razstava »Jurema® je letos največja, kar jih je doslej bilo. UDELEŽBA SOCIALISTIČNIH DRŽAV Za letošnji zagrebški pomladanski velesejem je značilno ne le večje število tujih razstavljavcev pri vseh velesejinsKih prireditvah, temveč tuai uete-iežoa velikih koncernov ter številni razstavljavci iz Vznoane Evrope, kakor smo že omenili. Na tem mescu je treoa se pristaviti, da se socialistične ae-žele udeležujejo po svojih gospodarskih zbornicah in. veleblagovnicah, kar še bolj poudarja značaj njihovega soueio-vanja. Da se je zagrebški pomladanski velesejem v poslovnem svetu krepko utrdil, potrjuje že dejstvo, da na njem sodelujejo v velikem številu jugoslovanske veleblagovnice in podjetja zunanje trgovine. Od priliki posameznih specializiranih prireditev, ki se organizirajo vsako ali vsako drugo leto, se obiskovalci velesejma lahko udeležijo posebnih seminarjev, zborovanj strokovnjakov in posvetovanj, na katerih se predvajajo strokovni in dokumentarni filmi. Na teh sestankih sodelujejo domači in tuji strokovnjaki m prispevajo svojim izkustvom k pospeševanju organiziranja proizvajalnih postopkov, _ k organizaciji vodstva podjetji in k medna rodni blagovni menjavi. VEČ DOMAČIH IN TUJIH RASTAVLJAVCEV Pomladanski zagrebški velesejem 1964 predstavlja s povečanim številom domačih in tujih razstavljavcev, s svojim raz-novrstnejšim blagom in s svojo bogatejšo izbiro izdelkov ter z razširjeno površino svojih razstav nov značilen uspeh svojih organizatorjev. Saj je že vsakemu poslovnemu človeku Ln gospodarstveniku jasno da predstavlja ta velesejem največji jugoslovanski trg prehrambenih, tekstilnih in lesnih proizvodov, na katerem se v največji meri osredotočijo ponudbe omenjenih gospodarskih strok m se srečujejo z ustreznim povpraševanjem. Tudi za ostala področja proizvodnje blaga splošne potrošnje je zagrebški velesejem najugodnejša priložnost, ker se tam zakiučijo pogodbe v okviru notranje trgovine kakor tudi dvo- in večstranske pogodbe. Kaj pa nudi zagrebška gospodarska manifestacija potrošnikom, katerim je pravzaprav namenjena? Njim se ne proži le možnost, da si ogledujejo in da ocenjujejo razstavljene domače in tuje izdelke in pridelke, mar. več so oni na samem velesejmu aktiven činitelj, ki usmerja in izboljšuje proizvodnjo; z okušanjem, z anketami m na drugi način izpraševanja javnega mnenja povedo svoje mnenje in sodijo glede kakovosti, funkcionalnosti, estetskega oblikovanja m drugih lastnosti razstavljenega blaga. Prav tako je pomladanski zagrebški velesejem vselej in vsako leto bolj razstava predmetov splošne porabe — sejem potrošnikov. M. V. Daleč je še do sporazuma o žita (Nadaljevanje s 1. strani) takšnega sporazuma naj bi o-grožalo tudi uspeh Kennedyje-ve runde. Po mnenju dopisnikov zahodnonemških listov iz Pariza je tudi general de Gaulle, ki je bil sicer pripravljen na večje denarne žrtve za dosego žitnega sporazuma, postal zdaj bolj odporen v tem pogledu. Bilo bi v korist Zahodne Nemčije, da bi se za takšen sporazum čimprej odločila, nrav zato, ker bi bila Francija pripravljena pri. stati na večjo odškodnino za izenačenje cen v okviru EGS in bi Nemci tako laže izvedli znižanj e cene žitu. V Bruslju so se pogajali tudi o skupni ceni rižu, ki še posebno zanima Italijo kot izvoznico riža. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S P A - D D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon si 38-101, 38-045 brzojavni naslov- BANKREO Vodne pipe Opreme za kopalnice PLOČEVINE VSEH VRST Na Cipru se križajo koristi velikih držav Vmeševanje od zunaj kakor nekdaj na Balkanu - Diplomatski uspeh nevezanih držav Demonstracije grških študentov proti Angležem in Američanom zaradi njihove ciprske politike niso nič novega. Nekaj nenavadnega pa se je pripetilo te dni na Cipru v mestu Famagu-sti, kjer je več sto šolskih otrok korakalo po ulici in nosilo napise proti Ameriki in Veliki Britaniji. Ti so se npr. glasili: »Dobrodošla Organizacija združenih narodov na tem grškem otoku«, «Johnson, ali ne veš, kako daleč segajo tvoje pravice?« ali ((Angleške čete pojdite domov!«. Medtem prihajajo na otok z letali čete Organizacije združenih narodov, predvsem iz Kanade, katerim se bodo pridružile še čete iz Avstrije, Finske, Irske in švedske; Brazilija je u-deležbo svojih čet odbila iz gospodarskih razlogov. Nekatere severne države so že iz lastnega nagiba nakazale za vzdrževanje mednarodnih čet na Cipru večje vsote. V diplomatskih krogih sodijo, da pomeni sedanja začasna rešitev ciprske krize v smislu sklepa Organizacije združenih narodov udarec anglo-ameriški diplomaciji, ki bi bila ciprsko krizo rada rešila v okviru Atlantske zveze (NATO), h kateri pripadajo vse tri države v sporu — Velika Britanija, Grčija in Turčija. Te države so zajamčile londonski sporazum iz leta 1959, po katerem je Ciper postal neodvisna republika. Po tem sporazumu so imele vse tri države pravico na lastno roko poseči vmes z vojsko, ako bi smatrale, da so njihove kori-■ sti v nevarnosti: za Anglijo njeno vojaško oporišče, za Grčijo in Turčijo pa položaj Grkov oziroma Turkov na otoku. Sklep Organizacije združenih narodov, da se odpošljejo ria otok njene čete, pomeni dejansko konec londonskega sporazuma v smislu, da bi čete katerekoli izmed treh omenjenih držav lahko posredovale na lastno pest. Ves spor se je torej prenesel na Organizacijo združenih narodov, v kateri so zastopane tudi te države. Značilno je, da sta se 10. marca v Gagri zglasila pri Hruščovu dva ciprska politika — en minister in en poslanec — ki sta predsedniku izročila poslanico nadškofa Makariosa, predsednika ciprske republike; v njej se Makarios zahvaljuje Hruščovu «za pomoč ciprskemu ljudstvu v boju za narodno suverenost«. Kakor ugotavlja milanska tedenska revija «Relazioni Inter-nazionali», je značilno, da je pred Varnostnim svetom OZN Slede ukrepov za pomirjen j e na Cipru prodrl predlog malih držav (Bolivije, Brazilije, Slonokoščene obale, Maroka in Norveške), torej predvsem nevtralnih držav — tudi Norveško štejejo pravzaprav med nevtralne države, čeprav je v NATO — medtem ko so poskusi velikih držav propadli. Zasluga, da je bilo moč priti iz zadrege, pišejo «Relazioni Internazionali», gre torej zopet nevezanim državam. Frangois Honti prihaja v pariškem «Le Monde Diplomati-que» do zaključka, da bi ne bilo glede rešitve ciprskega vprašanja tako težko najti izhoda, ako hi se v Zadevo ne vmešavale velike države — kakor so to delale nekdaj na Balkanu — ki iščejo lastne koristi na Cipru. Svetovno mnenje ni naklonjeno politiki ustvarjanja vojaških oporišč Atlantske zveze (NATO) na Cipru; vprašanje je treba reševati v okviru Organizacije združenih narodov, v kateri so včlanjene vse zainteresirane države, med temi tudi Sovjetska zveza. Do sedaj je bila sreča Ma-kariosu v diplomatskem boju za popolno neodvisnost Cipra naklonjena. Kaj misli Makarios doseči v bodoče ni povsem jasno. popolno neodvisnost Cipra pod grškim vodstvom brez pravice Turčije, da bi se vmešavala v Ciprske zadeve ali morda združitev otoka z Grčijo? V smislu sklepa OZN ostanejo njene čete na otoku tri mesece, medtem naj bi se spor rešil diplomatsko. Grki težijo za tem, da bi na Cipru vladali po svoji volji kot večina, v skrajnem primeru, naj bi se Turki izselili. Turki na drugi strani želijo, naj se otok razdeli, kos Grkom in kos Turkom. Kako težavno je vprašanje delitve, nam pove že sam zem-tjevid otoka. Delitev je težka zadeva, ker živita oba naroda močno pomešana. V glavnem mestu Nikoziji je nekaj manj kakor 70.000 Grkov in okoli 22.000 Turkov pa tudi v drugih mestih je Prebivalstvo mešano, čeprav so Grki v večini. Na zemljevidu so označeni podrobni podatki o številu Grkov in Turkov. Celotno živi na otoku skoraj 580.000 ljudi. V smislu ustave iz leta 1960 bi se oblast morala deliti hied obema narodoma v razmerju z njihovim številom. Predsednik republike je Makarios, medtem ko pripada mesto podpredsednika Turku dr. Fazilu Kutchuku. Grki so se postavili GRKI TURKI Nikozijo 67083 72.134 Umassol 31.610 6.115 Famagosra24.682 6.120 Larnako 13.716 4.058 Papnos 6.224 2.851 Ki re njo 2.412 696 • Turki v večini CIPER Med naj novejše sodi spopad v Ktimi, kjer so Grki obkolili mesto, v katerem živi 3500 Turkov ter zahtevali, da morajo Turki izročiti orožje. Turška vlada je zaradi tega poslala Makariosu ultimat ter je v Iskenderunu že pričela zbirati vojsko in vojno mornarico. Glavni tajnik Organizacije združenih narodov je indijskega generala P. Singh Gyjanija, ki je bil že na otoku kot opazovalec, postavila za poveljnika čet OZN, medtem ko je bilo mesto opazovalca zaupano italijanskemu poslaniku Pieru P. Spinelli-ju, podtajniku OZN. Kako se je razvijal promet čez Trst 1.1963 Slika o blagovnem prometu čez Trst, ki smo jo svoj čas podali za prvih 11 mesecev, se ne menja, ako zdaj vključimo še podatke za december. Promet je lani občutno nazadoval. Nazadovanje je toliko bolj značilno, ker so druge luke, kakor Benetke in Genova napredovale. PROMET PO MORJU Blagovni promet po morju se je skrčil v lanskem letu za 169.151 ton. Lani je namreč znašal 5,008.163 ton (od tega so 3,763.945 ton izkrcali in 1,244.218 ton vkrcali), medtem ko je 1. 1952 dosegel 5,177.314 ton (3,801.536 izkrcanih, a 1,375.778 vkrcanih). PO ŽELEZNICI Vzporedno s pomorskim je nazadoval tudi promet po železnici, in sicer za 355.295 ton. Lani je znašal 1,984.558 ton, leta 1962 pa 2,339.853 ton. Izvoz iz Trsta v zaledju (vštevši notranjost Italije) je dosegel lani 1,200.641 ton, uvoz pa 783.917 ton. PROMET Z ZALEDJEM PO ŽELEZNICI (V TONAH) LETA 1963 DRŽAVE DOVOZ ODVOZ Notranjost Italije 205.990 327.278 Tržaško ozemlje 25 153 Avstrija 276.821 254.272 Belgija 4.908 1.087 Bolgarija 776 2.841 češkoslovaška 81.634 359.590 Francija 14.522 2.314 Nemčija 61.591 121.458 Jugoslavija 78.513 26.011 Poljska 3.947 356 Romunija 879 780 Madžarska 33.873 61.037 Švica 16.580 41.565 Ostale države 3.858 1.899 SKUPAJ 783.917 1,200.641 PROMET PO CESTI Ker za mesec december 1963 še ni uradnih podatkv, se moramo omejiti na prvih enajst mesecev lanskega leta. V omenjenem razdobju je promet z zaledjem po cesti narasel za 50.581 ton; dosegel je namreč 1,461.631 ton, v prejšnjem letu 1,391.505 ton. Največ blaga je izmed tujih držav uvozila in izvozila čez Trst Avstrija, in sicer 329.061 ton (uvoz iz Trsta 320.134, izvoz 8.927), njej sledijo Jugoslavija s 26.821 tonami blaga (uvoz 2.060, izvoz 24.761), Zah. Nemčija 11.025 ton (uvoz 8.796, izvoz 2.229), češkoslovaška 280 ton (uvoz 182, izvoz 98), Madžarska 203 tone (uvoz 176, izvoz 27), promet z ostalimi državami pa je znašal 3.441 ton (uvoz 1.927, izvoz 1.514). Promet z notranjostjo Italije je znašal 423.418 ton (uvoz 327,343, izvoz 96.075), medtem ko je dežela Furlanija-Julijska krajina uvozila čez Trst 585.870 ton, a izvozila 81.512 ton blaga (skupno torej 667.382 ton). Razvoj prometa po cesti V januarju in februarju je šlo skozi Javna skladišča v tržaškem pristanišču 446.000 ton blaga ali 44 odsto več kot v istem času lanskega leta (309 tisoč ton). Promet čez Javna skladišča ne zajema celotnega prometa čez Trst. Od tega so 324.000 ton izkrcali (lani 198.000) in 122.000 vkrcali (112.000). V primeri z istim razdobjem minulega leta se je povečala količina premoga in rud (od 130 na 146 tisoč ton), nadalje lesa (od 23 na 27 tisoč), raznega na gledišče, da je razvoj poka-1 blaga (od 155 na 192 tisoč), pa Zab da je delitev oblasti nemo- tudi južnega sadja, papirja in 8°ča in da oblast pripada prav-ZaPrav njim, ker imajo na oto-večino. V tem smislu bi ra-ai tudi menjali ustavo. Vprašanje je zdaj, ali bo med-narodnim četam uspelo pomiriti Prebivalstvo,. ki se je razdelilo v dva tabora, ki se smrtno sovražita — med njima je po pr-Vl“ spopadih na božični večer Preteklo že mnogo krvi. V nekaterih predelih otoka vladajo Nekakšni turški partizani, ki so dobro oboroženi. Skoraj v vsakem spopadu je po več žrtev. lepenke, obdelanega železa in jekla, sladkorja ter drugega. Povečanje blagovnega prometa je treba pripisati nabavi velikih količin žitaric s strani srednjeevropskih držav, sporazumu med neapeljskim brodarjem Laurom in češkoslovaškim podjetjem Ce-chofracht za prevoz indijske železne rude čez Trst, sporazumu med Italijo in češkoslovaško za preusmeritev češkoslovaškega blaga čez našo luko ter preobremenitvi reškega in beneškega pristanišča. Radiaktivna nevarnost zmanjšana Lani je bil v Moskvi podpisan sporazum med Sovjetsko zvezo, Združenimi ameriškimi državami in Veliko Britanijo o prekinitvi atomskih poskusov. Kmalu se je pokazalo, kako koristen je bil ta sporazum ne samo, ker bodo države lahko prihranile marsikakšno milijardo, temveč tudi zato, ker se je zmanjšala nevarnost človeškemu zdravju, ki preti iz zraka zaradi radioaktivnosti. Sovjetska akademija za zdravstvo je namreč objavila, da ni ozračje okoli Zemlje več tako zastrupljeno z radioaktivnimi snovmi, kakor je bilo poprej; zdaj je več kakor stokrat manj okuženo. Po mnenju sovjetske akademije se bo količina radioaktivnih snovi v zraku in vodi nenehoma manjšala, ako bodo države izpolnjevale ta sporazum. Poročilo sovjetske akademije za zdravstvo je podpisalo devet sovjetskih strokovnjakov. V njem je rečeno, da je bilo sestavljeno ob sodelovanju sovjetskih državljanov in javnih organizacij, ki so akademiji pošiljale zadevne podatke iz vse države. Kaj prinese poletna ura delaven in kmetu Sedemletni načrt za izgradnjo jugoslovanske mornarice V zadnjih dneh mnogo govorijo o uvedbi tako imenovane ((poletne« ali ((zakonite« ure za bližnje poletje. Praktično bi to storili tako, da bi obvezno zavrteli naše ure za eno uro naprej. Tako se bo zgodilo, da bodo naše ure kazale osem zjutraj, medtem ko bo v resnici komaj sedem po sedanji sončni uri, Prav tako bo zvečer uradno ura 21, medtem ko bo v resnici po sončni uri 20. ura. O tej spremembi za poletno sezono se je v preteklosti že veliko govorilo, vendar ni v Italiji ta predlog prodrl do pozitivnih zaključkov. Zadnje dni pa je minister za industrijo in trgovino sen. Medici izjavil, da je za uvedbo take sezonske spremembe. Zadevni ukrep naj bi veljal od 1. maja do 30. septembra. Vlada že proučuje, ali bi zadevni ukrep uresnilila z navadnim vladnim ukrepom ali kako drugače. S poletno uro bi prihranili precej električne energije za domačo uporabo. Če bodo ljudje sledili novemu urniku, bodo zvečer legli počivat eno uro prej kot navadno. Tako bodo tudi prihranili eno uro električne razsvetljave zvečer, zjutraj pa ne bodo potrebovali luči, čeprav bodo vstali eno uro prej, ker poleti sonce prej vzide. Delavcem bo novi ukrep koristil, ker je medicinsko dokazano, da je najbolje, če delovni urnik upošteva naravno sončno svetlobo. Po drugi strani pa je delovna storilnost posameznika naj večja v jutranjih urah. S «poletno uro« pa se bo delo začelo praktično eno uro prej in končalo eno uro prej v primeri s sedanjim urnikom in se bo tako delovna storilnost izboljšala. To bo neposredno v prid delodajalcem, posredno pa vsej skupnosti. Od te spremembe pa bodo imeli korist tudi delavci sami, ker bodo zvečer prosti že ob 16. uri po dananjem sončnem urniku. Cd novega ukrepa pričakujejo tudi manj prometnih nesreč. Dokazano je namreč, da pride do največ nesreč prav med peto in sedmo uro zvečer, ker se takrat delavci vračajo z dela in ja oo mraku vidljivost manjša. Če pa se bo ta promet po novem ukrepu odvijal eno uro prej, bo to pred mrakom in ta- la in se trudi poleti takorekoč od teme do teme. Zato ne bo novi umik v tem smislu dosti vplival nanj. V nekaterih primerih bo novi urnik za kmeta celo neugoden. Mislim predvsem na semnje in mlekarstvo. Kmetje bodo namreč še nadalje vstajali ob sončnem vzhodu, vendar bodo morali upoštevati urnike semnjev in avtobusov, ki bodo praktično pričeli obratovati eno uro prej. če se jih bo hotel kmet poslužiti, bo moral vstati večkrat dosti pred sončnim vzhodom, zvečer pa bo gotovo delal do mraka. Tako bo v teh primerih že tako težavno kmečko delo postalo še težje, v kolikor se bo podaljšalo za eno uro. Kadar pa kmetijstvo ne bo vezano na splošne umike semnjev in avtobusov, »poletna ura« za kmeta ne bo imela posebne vloge. SREČKO SIMONETA Tubizvm DVE MILIJARDI DIN ZA OKREPITEV TURIZMA V POREČU V prihodnjem letu bodo v Ju goslaviji uporabili približno 2 milijardi dinarjev za razširkev turističnih naprav v Poreču. Največ stroškov bodo zahtevala dela za preureditev dosedanje in namestitev sodobnejše o-preme v gostinskih podjetjih «Plava laguna« in «Riviera». Pri ((Plavi laguni« bodo potrošili 440 milijonov dinarjev za pridobitev 460 novih ležišč v naokoli zgrajenih hišicah in paviljonom podobnim stavbnim kompleksom. V gostinskem podjetju »Riviera« pa bodo upo rabili večjo vsoto denarja z& modernizacijo istoimenskega hotela. Preuredili bodo tudi depandanso «Belvedere». PREMAJHNA TURISTTČNA POTROŠNJA V JUGOSLAVIJI Leta 1933 je obiskalo Jugoslavijo nad milijon 700 tisoč tujih turistov, pol milijona več kakor leta 1982, devizni pritok v turizmu pa je znašal 70 odstotkov več, medtem ko naj bi bil po pričakovanju znašal 41 odstotkov več. Preseženih je 56 milijopov dolarjev, za leto 1964 pa pričakujejo že 99 milijonov. . , . ,. ,___, Se vedno je majhna potrošnja ko bo tudi nevarnost promet- izvenpenzionskih izdatkov. Ti mh nesre„ manjša. znašajo_ še 60 odst.ot., medtem ko znašajo v drugih turističnih državah Evrope le 30 do 40 odstotkov. V Jugoslaviji potroši tuji turist na dan 5,3 dolarja, v Italiji 15 4, v Grčiji 17,1 in v Franciji 17,7 dolarja. Turistični delavci pripisujejo vzrok za to slabo založeni in nezadostno organizirani trgovini s spominki in drugim blagom, ki utegne zanimati turiste. Kaj pa pravijo prizadeti sloji k tej novosti? Delavci so ji na splošno naklonjeni. Neka.j težav bo samo v začetku, dokler se ne privadijo vstajati eno uro prej. Obrtniki in trgovci se tudi ugodno izražajo o »poletni« uri. Nekoliko drugačen pa je odnos kmeta do te spremembe. Kmet ima poleti na sporedu vsa najvažnejša de- Naša obala v mesečini (Naslikal Klavdij Palčič) Gospodarski zbor zvezne ljudske skupščine je nedavno obravnaval vprašanje moderniziranja jugoslovanske trgovinske mornarice in njene vloge v zunanji trgovini. Trgovinska mornarica igra sploh v mednarodni izmenjavi izredno pomembno vlogo, saj prevzema okoli 80 odsto vsega mednarodnega prevoza v svetovnem merilu. Za Jugoslavijo je trgovinska mornarica še večjega pomena, ker je Jugoslavija obmorska država z zelo razvito obalo in vrsto pristanišč. Poleg tega se Jadransko morje zariva globoko v evropsko celino Iz teh razlogov je Jugoslavija po vojni odločno pristopila k izgradnji in razširitvi pomorskih luk, reorganizaciji ladje-delske industrije pa tudi k temeljitemu šolanju kadra pomorščakov, ki uživajo dober glas po svetu. Jugoslovanske ladje prevažajo danes za 60 odsto blaga v jugoslovanski mednarodni izmenjavi. Da bi trgovinska mornarica ne zaostala v razvoju, bodo po novem načrtu do leta 1568 izločili 43 odsto zastarelih in neekonomičnih ladij. Ko bo to izvršeno, bo mornarica z obnovljenimi in novimi ladjami lahko prepeljal vsaj tri milijone ton celotnega prometa, ki naj bi tedaj dosegel okoli 9 milijonov ton na leto. V ta namen podeljuje posojila Jugoslovanska investicijska banka, in to za naročila ladij v jugoslovanskih ladjedelnicah. Pospešili bodo tudi sodelovanje (kooperacijo) v ladjedelstvu (za 15 do 30 odsto). Tako bi prihranili tudi precej deviz. Izkušnje so pokazale, da so najbolj pripravne ladje srednje nosilnosti, in sicer od 4.500 do 12.000 ton. Po sedemletnem načrtu (leta 1970) naj bi jugoslovanska trgovinska mornarica obsegala 1,570.000 brt. L. RAZVOJ JUGOSLOVANSKE MORNARICE Iz Statističnega koledarja Jugoslavije 1964, ki je te dni izšel, smo postieli naslednje podatke o razvoju jugoslovanske trgovinske mornarice. Ta je po prvih 11 mesecih lanskega leta i-mela 375 ladij s skupno tonažo 1.049.000 brt, leta 1962 342 ladij s tonažo 902.000 brt, leta 1961 325 ladij s tonažo 806.000 in pred vojno (leta 1939) 185 ladij s tonažo 401.000 brt. Poljska mornarica Poljska je imela v začetku oktobra lanskega leta 188 ladij, s tonažo 1.209.000 brt. Podjetje PLO — Poljske linije čez Ocean je imelo 72 ladij s tonažo 618 tisoč brt, 20 ladij s toiialžo 221 tisoč brt pripada Kitajsko-polj-ski družbi, medtem ko je PZM — Poljska pomorska plovba — iz ščečina lastnik 96 ladij s tonažo 370.000 brt. Tonaža poljskega trgovinskega ladjevja je v začetku leta 1963 znašala 1.103.000 brt, ladij pa je bilo 178. Prirastek je torej v devetih mesecih dosegel 106.000 brt. Več kakor polovico poljskega trgovinskega ladjevja (52 odstotkov) sestavljajo ladje stare manj kakor 10 let, čez 47 odstotkov poljskih ladij pa ima izpod pet let. ZAHODNONEMŠKA TRGOVINSKA MORNARICA Zahodnonemška trgov, mornarica obsega 4,9 milijona brt; od tega je 80 odsto motornega ladjevja. To šteje 999 'ladij s tonažo 3,9 milijona brt. Samo 4 ladje od vsega števila 1114 ladij so na premog, 55 ladij pa na olje in 56 pa na turbinski pogon. Ne odloča samo količina pomorskega prometa Same primerjave o golem prometu, ki ga dosežejo luke, ne dovedejo do pravilne ocenitve važnosti posameznih luk v mednarodnem prometu. Tako npr. sodi nizozemska lulca Rotterdam med naj večje, in je po golem prometu tudi res največja luka v Evropi. Tako je lani promet v tem pristanišču dosegel 93,4 milijona ton, v Hamburgu pa samo 31,4 milijona ton. Ali je v resnici Rotterdam važnejše pristanišče kakor Hamburg? V Hamburgu je zaposlenih 17.000 do 18.000 pristaniških delavcev, v Rotterdamu pa samo 13.500. V Hamburgu obratuje nad 900 pristaniških dvigal, v Rotterdamu okoli 400. Hamburg razpolaga z 1,2 milijona kvadratnih metrov pokritega prostora (v lopah in pokritih skladiščih), Rotterdam samo z 0,8 milijona kvadratnih metrov. Hamburg ima čez 57 kilometrov pristaniške obale, Rotterdam samo 38 kilometrov. Že samo ti podatki govorijo v prid Hamburga, čez to luko gre sicer po teži manj prometa kakor čez Rotterdam, toda promet se razlikuje po kakovosti. Čez Rotterdam gre mnogo množičnega blaga, medtem ko zajema promet čez Hamburg v veliki meri kosovne pošiljke, za katere se bolj potegujejo špediterji pa tudi plovne družbe, ker prinašajo več dobička. Ni slučajno, da ima Hamburg tudi več pomorskih prog, tako npr. je bilo aprila 1963 706 odhodov na rednih progah iz Hamburga, iz Rotterdama samo 89. Modernizacija luk po svetu 500 MILIJaRD ZA PRISTANIŠČA. Kot znano, so italijanska (Sovjetska zveza) zgradili pristanišče, ki bo popolnoma avtomatizirano. V njem bo zaposlenih zelo malo uslužbencev. Kot znano, odhajajo trgovinske ladje iz Nedvezegorskega proti Volgi, Kami in Donu. AMERIČANI OBNAVLJAJO SVOJE LUKE. «New York Journal of Commerce« poroča, da bodo letos v 33 ameriških pristaniških vložili 166 milijonov dolarjev (okoli 100 milijard lir) za modernizacijo starih luških naprav. Tako bodo zgradili nove pomole in pomorske postaje, nadalje bodo opremili pristanišča z najsodobnejšimi napravami za natovarjanje, raztovarjanje, prevažanje in vskla-diščenje blaga. Opazili so, da se je v zadnjem času znatno povečala industrijska dejavnost na takih področjih, kjer so že obnovili pristanišča. AVTOMATIZIRANO PRISTANIŠČE V SOVJETSKI ZVEZI. V prihodnjem letu bodo v Ne-dvezegorsku na jezeru Onega pristanišča v škripcih zaradi pomanjkanja usposobljene delovne sile in zaradi nezadovoljivih luških naprav. Ministrstvo za trgovinsko mornarico namerava sestaviti dva petletna načrta za potenciranje vseh, zlasti pa največjih pristanišč, za kar bo država prispevala 500 milijard lir. Vprašanje vojaških služnosti V ponedeljek dopoldne je bila v hotelu Jolly tiskovna konferenca odposlanstva komunističnih parlamentarcev o vojaških služnostih v deželi Furlanija - Julijska krajina. V odposlanstvu so bili Bardini, Berne-tičeva, Carucci, D’Alessio, Di Paolantonio, Franco, Lizzero, Rendina in Boldrini (podpredsednik komisije za obrambo pri poslanski zbornici in senatorji Roffi, Vidali in De Lucca. Odposlanstvo je v dneh neposredno pred tiskovno konferenco obiskalo prizadete kraje (Gradiško, San Vito di Tagliamento, Buttrio, Venzone, Vernazzo, Ter-zio di Aquileia, Spilimbergo, Kr-min, Amaro, Prato Carnico, Bor-dano in druge), kjer so se njegovi člani razgovarjali s predstavniki oblasti in prebivalstvom, ki se pritožuje, da vojaške služnosti ne le prizadejajo gmotno IJsodo na plodnih zemljiščih, ampak tudi resno ovirajo nadaljnji gospodarski razvoj obširnih področij; kajti na teh ni dovoljeno ne kopati ne zidati brez vojaškega pooblastila. Poleg vsega tega obstaja še nevarnost za kmete, ki se podajajo na lastno zemljo in jih na njej zaradi vojaških vaj zadene krogla.. Poslanec Boldrini je naglasil, da gre pri splošnem vprašanju vojaških služnosti za dva ločena problema, ki ju je treba posebej proučiti. Vojaške služnosti se delijo namreč v stare in nove. Prve urejajo še zastareli zakonski predpisi iz dobe fašizma in so povsem anahronistične, zlasti še spričo ravnanja vojaških oblasti, ki zasedejo zemljo proti nizki odškodnini. Druge pa so nastale iz novih političnih obveznosti povojnih vlad v zvezi z načrti NATO v Furlaniji. Boldrini je poudaril, da so tudi te vojaške služnosti glede na korenito spremenjene pojme o strategiji zastarele, sploh pa neprimerne na obmejnih področjih. Po njegovem mnenju bi morala predsednika obeh parlamentarnih komisij za obrambo izdati pooblastilo za proučitev vprašanja vojaških služnosti. Treba je sestaviti nove zakonske predpise o vojaških sluz- Štiri smreke čez Prašnik ali most v življenje Resnična zgodba in življenjska modrost rajbeljskega rudarja Bilo je nekega jutra, med prvo izmeno, ko smo dospeli na delo Pietro, Andrea in jaz ter smo se malo odpočili, kakor je navada pri rudarjih, da bi si zbrali duha ter si mirno ogledali položaj po izstrelitvi min prejšnjega dne. Ko sem iskal po razstreljeni rudi kak lep eksem-plar, da bi ustregel prošnji nekega učitelja, sta Andrea in Pietro pričela takšen-le razgovor: še dve pičli leti in koncesije tej družbi bo konec. Kdo bo na dražbi dobil novo koncesijo in postal naš novi gospodar? Če prevzame rudnik nova družba, nas bodo vse odpustili z dela in šele nato ponovno zaposlili pod slabšimi pogoji, še več, sprejeli ne bodo vseh, nas starih in izčrpanih rudarjev gotovo ne več. Zgubili bomo tudi vse pridobljene pravice: plačan dopust, kvalifikacijo in podobno... Jaz se pravzaprav nisem po sebno zanimal za njihov črnogledi razgovor, čemu bi se človek vdajal vrh vsega takšnemu pesimizmu? Nenadoma vpraša Pietro: «To-maž, kaj praviš tik temu?» «Jaz, ničesar. Rad bi vama povedal samo to; prepričan sem, da vedno drži tisti angleški pregovor, ki pravi, da ne hodi čez most, dokler ne prideš do nje-ga». Da bi ju o tem prepričal, sem jima povedal to-le resnično zgodbo: Bilo je junija lanskega leta na praznik sv. Petra in Pavla. Prejšnje dni je močno deževalo in oba potoka — enemu pravijo zdaj Rio del Lago in tisti, ki teče po dolini Prašnik — sta močno narasla. Oba potoka se pod mostom združita v Žlico, ki jo maha nato čez Balkan v črno morje, štirje prijatelji smo se namenili na božjo pot na Sv. Višarje čez Rajbeljsko sedlo in po dolini Prašnik. Z doma smo odšli ob štirih zjutraj. Vas je bila zatopljena še v sladek sen. Ko smo dospeli na prvo sedlo Rajbelj, smo se malo odpočili. Iz nahrbtnika si je vsak privlekel najprej nekaj tekočega, za njim pa trdega «elementa». Moji prijatelji, ki kadijo so porabili še plinski ((elementi). šalili smo se, zdaj na račun tega, zdaj na račun drugega. Sonce je iznad predil-skih vršacev lepo obsevalo okoli vzpenjajoče se Julijske Alpe. Obetal se nam je krasen dan. Kakor rečeno, smo bili v štirih, Tonči, Franc in Peter Venturini ter jaz. Razen Petra, ki je prvič hodil po tej poti, smo imeli vsi nad sabo veliko skrb: kako bomo prišli čez narasli potok, ki je grozeče bučal po dolini Prašnik. Franc je prvi izrazil to skrb, laz pa sem mu odgovoril po angleško: Ne hodimo čez most, dokler ne pridemo do njega. Pojdimo mirno naprej, odločili se bomo, ko pridemo do potoka. Nikakor se pa ne vrnemo nazaj. In res, molče smo se spuščati v dolino, vsak zatopljen vase, nobeden ni hotel pokazati, da ni hladnokrven. No, kaj je bilo, ko smo prispeti v dolino? Nenadoma smo zazrti, kako so ležale čez narasti hudournik štiri mogočne smreke ter nam pripravile izvrsten most... Tako smo varno nadaljevati svoje romanje in ga tudi srečno končali. Voda je bila izpodjedla korenine in smreke so se same prevrgle čez strugo potoka. «Torej, vidita, sem rekel Andreju in Petru. Tako je v življenju. Nikar se ne bojta novih gospodarjev, ki bodo prevzeti rudnik čez dve leti. Ti Andrej, boš že v pokoju, saj imaš že 59 let. Ti Peter pa se boš eno leto že preživel s podporo za brezposelne. Navsezadnje obstaja zakon, da stopimo rudarji v pokoj lahko že pri 55. letu. čemu torej vajina črnoglednost glede naše prihodnosti? Slovenci pravimo: Korajža velja». Vsak se lahko prepriča, da še danes leže štiri smreke čez po tok Prašnik. TOMAŽ Pri slovenskih rudarjih v Rajhi ju Kako živimo Slovenci v Raj fobija in Kanalski dolini? Glede sožitja med raznimi narodnostmi je Rajbelj druga Švica. Tako so ga že označili razni časnikarji. Tu živi okoli 1700 družin; od teh je 120 slovenskih Po opciji nemških družin leta 1939 za Hitlerjevo Nemčijo prevladujejo tu Italijani, ki jih je 59 odsto; Slovencev je 38 odsto, Avstrijcev pa 3 odsto. To velja za Rajbelj, trbiška o-kolica nam daje drugačno sliko; tu je namreč 75 odsto Italijanov, 13 odsto Avstrijcev in 12 odsto Slovencev. Glede branja naj povemo, da starejši ljudje še vedno radi berejo, in sicer predvsem povesti. Neradi trošijo denar za časnike in časopise. Po italijanskih časopisih radi stikajo za ilustracijami, sploh jim u-gajajo časopisi s slikami, ki imajo navadno prav malo poučnega branja. Včasih zagledaš tudi staro ženico, ki si ogledu, je slike v italijanskem ilustriranem časopisu, čeprav ne razume podpisa pod njimi. V naši vasi imamo vse slovenske tiste: »Primorski dnevnik«, »Gospodarstvo«, »Katoliški glas«, «Novi list«, včasih tudi »Tovariša«. Vsako leto gre tudi precej družinskih pratik in Jadranskega koledarja, na mesec tudi po nekaj knjižic iz Marianišča Moram reči, da je to le premalo za 120 slovenskih družin. j Z Italijani živimo v miru. Pogosto se mladina med seboj druži ne glede na narodnost, h kateri pripada, in tudi meša-nih porok je precej. Velika škoda je, da nimamo Slovenci niti osnovne šole v svojem jeziku. Nazadnje še nekaj o plačah. Zaradi plač se zdaj ne moremo pritoževati, seveda ne smete pozabiti, da je treba delati pod zemljo. Rudar zasluži okoli 4 tisoč lir v osmih urah. Veliko je pomanjkanje po izkušenih in kvalificiranih rudarjih. Ni pa še rešeno stanovanjsko vprašanje. Vsako leto gre v pokoj sicer po en letnik, toda tudi upokojenci radi še naprej bivajo v rudniških stanovanjih. To je seveda razumljivo; ko pri 60. letu stopijo v pokoj, se pač ne morejo izseliti drugam. Samo nekateri imajo lasten dom. Nova družba, ki je prevzela cinkov rudnik — AMMI, ni nobenega vrgla na cesto, pač pa je ponudila tistim upokojencem, ki bi zapustili stanovanje odpravnino 300.000 lir. Že prejš-nja družba je ponudila upokojencem posebno odškodnino, a-ko prostovoljno zapustijo rudniško stanovanje. Najprej je ponujala 200.000, pozneje pa vadi 400.000 lir. Toda kaj se je zgo dilo? Celo tisti, ki so že sprejeli odškodnino, so jo pozneje vrnili, ker se niso mogli niti s tem denarjem preskrbeti stanovanja. T. C. nostih. O teh ne bi smele sklepati in odločati samo vojaške oblasti, ampak deželne uprave ob sodelovanju teh. Prizadetemu prebivalstvu je treba takoj sproti plačati primerno odškodnino. Tistim področjem, na katerih bodo tudi po novih zakonskih predpisih ostale vojaške služnosti, pa je treba zajamčiti nadaljnji gospodarski razvoj. Danes zadevajo vojaške služnosti v vsej deželi Furlanija - Julijska krajina okoli 27.000 ha površine. Parlamentarno odposlanstvo KPI bo izdalo tudi tako imenovano belo knjigo o tem vprašanju. fcdolru sr- UTRINKI PORODNIŠTVO V ITALIJI. V Italiji je zdaj stalno zaposlenih okoli 22.000 babic. V zadnjem času so sprožili predlog, da bi v manjših občinah odpravili stalno nameščene babice ter bi oskrbo porodnic prepustili povsem zasebnemu osebju, zasebnim babicam in zdravnikom. Proti temu sklepu prihajajo protesti s podeželja, kjer ni prebivalstvo v tem pogledu še dovolj preskrbljeno; poleg tega so bolnišnice daleč. Na" deželi okoli Beneventa ima babica 27 tisoč lir plače na mesec. V bolnišnicah in večjih krajih so plače boljše, in sicer dosežejo o-koli 37.000 lir, vendar so babice zanoslene tudi do 12 ur na dan. Zdravnik, ki prisostvuje porodu prejme 7.000 lir od splošne bolniške blagajne INAM za vsak porod, v resnici pa mu zadržijo še okoli 20 odstotkov za razne prispevke. To je seveda malo. So na tudi socialni zavodi, ki plačujejo zdravnikom do 25.000 lir za vsak porod. SPOLNE BOLEZNI SE NEVARNO ŠIRIJO, že v poročilu, ki ga je objavila Svetovna organizacija za zdravstvo v Ženevi, so specialisti ugotovili, da so se spolne bolezni v zadnjih letih pričele zopet nevarno širiti ter dosegle že skoraj raven iz OT’'ih let po druoi vojni. Zdaj je tudi Združenje angleških zdravnikov priobčilo izsledke an-gleških zdravnikov v tem pogledu. Ti niso nič kaj razveseljivi. število spolnih obolenj se je na Angleškem od leta 1951 do 1962 dvignilo kar za 73,5 odstotka. Snolne bolezni so se pričele širiti zlasti med mladino in celo tudi med šolsko mladino. Po mnenju združenja angleških zdravnikov storijo učitelji, socialni delavci in starši vse premalo v boju zoper te hude bolezni. Med mlad-no vlada v tem pogledu prevelika svoboda. Tudi sama dekleta se premalo zavedajo te nevarnosti. Starši jih pravočasno ne poučijo in opozorijo na nevarnosti. Na mladino kvarno vplivajo knjige, filmi pa tudi razne revije, ki nekritično obravnavajo to vprašanje. Očitek, da širijo spolne bolezni tudi doseljenci iz raznih dežel, posebno pa črnci, velja do določene mere; priseljenci niso morda v tem pogledu boli nevarni, ker so črnci ali pripadajo kateri drugi polti, temveč zato, ker pogosto pohajajo okoli brez dela in so toliko bolj dostopni za razne priložnosti. POCENITEV ZDRAVIL V ITALIJI. v Italiji so od leta 1961 do danes znižali ceno 4.052 zdravilskim proizvodom, ako upoštevamo tudi tistih 1.100 vrst r ravil, katerim medministrski odbor za cene (CIP) še ni določil nove cene. Omenjenim zdravilom se je znižala trgovska cena za 25 do 30 odstotkov. V letu 1961 se je pocenilo 850 zdravil, leta 1952 1.738, leta 1963 364, letos pa se bo verjetno pocenilo še 1100 zdravih Pordenone - industrijsko središče Namesto lastne prefekture precejšnja samouprava v okviru Furlanije • Julijske krajine Statut za deželo Furlanija-Julijska krajina predvideva u-stanovitev novega «okrožij a» $Destra Tagliamento», ki naj zajame področje desmo od Til-menta. Mestece Pordenon sodi sicer pod videmsko pokrajino, toda Pordenonci zahtevajo že več let upravno neodvisnost. V okviru novega okrožja (Destra Tagliamento) bodo državne in poldržavne ustanove oziroma njihova predstavništva (prefektura, kakor uradi finančne in-tendance, Genio civile, podružnica zavoda Banca d’Italia, Zavod za zavarovanje p-oti boleznim INAM in za socialno zavarovanje INPS idr.). Pristojnost teh uradov bo v Pordenonu enaka pristojnosti uradov v Vidmu. Posebni statut predvideva tudi ustanovitev obvezne združitve 51 občin na področju Desnega Tilmenta v poseben konzorcij (consorzio obbligato-rio), ki naj opravlja vse posle, katere mu bo odkazala uprava videmske pokrajine. Statut bo torej zadovoljil Pordenonce in okoliško prebivalstvo. Toda poglejmo, kdo so ti Pordenonci, kaj delajo in za čim težijo. Oni so glavni pobudniki in tvorci industrijskega razmaha Pordenona. V tem mestecu je danes nič koliko industrijskih obratov, med katerimi so tudi taki, ki se uspešno kosajo z največjimi obrati v notranjosti Italije in celo v tujini. Zanimivo je, da ti obrati niso nastali (kot se po navadi dogaja) s financiranjem s strani domačih ali tujih mecenov, am. pak so zrasli is ožjih obrtniških krogov. Tako so nastale tovarne REX (tu izdelujejo e-lektrične gospodinjske naprave in televizorje), SCIALA in GAL-VANI (keramični izdelki), SA-VIO (predilni stroji), ZANETTE (ključavnice). dalje trije veliki obrati za predelovanje bombaža in tako naprej. Nekateri koncerni zajemajo več tisoč u-slukbencev, podjetnik zanussi je zaposlil na primer kar 4.000 delavcev in delavk. Poleg tega je na pordenonskem področju še cela vrsta drugih manjših Industrijskih obratov, pa še na stotine obrtnikov. Ta industrijski cboorm je privabil seveda v Pordenon na tisoče ljudi iz bližnjih krajev in dal možnost številnim kmetom, da so postali specializirani delavci v tej ali oni industrijski stroki. število prebivalcev Pordenona se je dvignilo od 27.000 oseb leta 1951 na 37.000 v letu 1961. Poleg tega pa se vsak dan pripelje (s kolesi, motorji ali avtobusi) v Pordenon okrog 10 tisoč delavcev. To je povzročilo nove probleme, med >>mi zlasti vprašanje javnega prevozništva (avtobusi, ki povezujejo mesto s podeželjem so redno natrpa- Avtomatične telefonske centrale za podeželje v kratkem bodo v kranjski tovarni «ISKRA» pričeli s serijsko proizvodnjo novih javnih telefonskih central v zaprtem o-hišju, namenjenih predvsem razširitvi telefonskega prometa v manjših krajih in naseljih. Nove centrale ATC 20—C so zgrajene po modernem crossbar sistemu s tako imenovanimi koordinatnimi stikalniki za 20 navadnih ali dvojnih priključkov. Za napajanje neposredno prek električnega omrežja so opremljene z usmernikom, ki ima vgrajen filter. Lahko jih uporabljamo tudi brez usmernika tako, da jih napajamo samo iz akumulatorskih baterij. ATC 20—C so končne centrale in imajo dve zvezi k nadrejeni avtomatski telefonski centrali. Prek teh zvez jih lahko priključimo na kakršnekoli centrale ne glede na poreklo ali sistem proizvodnje, kar je odločilna prednost pri razširjanju telefonskega omrežja v državi. Vrh tega pa je vzdrževanje novih central zaradi novega sistema minimalno. Vsi sestavni deli so vgrajeni v zaprto ohišje, priključki pa speljani prek ločilne letvice, tako da je preizkušanje posameznih vodov ob morebitnih napakah docela preprosto. Centrale tudi nimajo običajne preizkusne mize, ker so opremljene z ustrezno slušalko za odkrivanje napak. Kot smo že omenili, so nove centrale namenjene manjšim krajem na podeželju. Dobrodošle bodo posebno tam, kjer razmere ne predvidevajo postavitev novih avtomatskih telefonskih central z večjimi kapacitetami. Prvo takšno novo centralo bo ISKRA v kratkem montirala na Koprskem. CEMENTIRANI ŽIČNI UPORI «ISKRE» ISKRA je izdelala novo vrsto osnovnih elektronskih sestavnih delov — cementirane žične upore. Posebna obloga iz fosfatnega cementa dovoljuje novim u-porom 100 odsto večjo obtežbo, poteg tega pa tudi mnogo večje temperature, saj prenesejo trenutne obremenitve 550 stopinj Celzija — celo do rdečega žara. Cementirani upori so neobhod-no potrebni sestavni deli v večini elektronskih naprav in instrumentov, zlasti v televizorjih, univerzalnih radijskih sprejemnikih, signalno - varnostnih napravah itd. V horjulski tovarni podjetja ISKRA jih bodo letos izdelali nad 2,5 milijona in s tem pokrili vse potrebe elektronske industrije v državi. Do sedaj so tovarne takšne upore uvažale. ni), vprašanje stanovanj in vprašanje naraščajočih življenj. Bkih stroškov. Najbolj pereče je prav gotovo vprašanje pomanjkanja stanovanj. Teh so zgradili v letu 1962 vsega 13 tisoč, toda zdaleč premalo. Stanovanja so tu zelo draga. Gradbeniki so v zadnjih letih že povsem spremenili arhitektonsko lice Pordenona. Nekoč je bilo to mestece sestavljeno samo iz nizkih poslopij, grajenih v starem slogu in ozkih ulic; dane? stopajo Pordenonci iz prostranih trgov in cest v visoka sodobno grajena poslopja in celo vitek nebotičnik. Toda z industrijskim razmahom in sploh socialnim napred-kom se opažajo tudi v Pordenonu negativne plati teh pojavov. Vrvež, ki ga zaslediš danes po pordenonskih ulicah, je povsem nov in svojevrsten pojav, katerega starejši prebivalci niso navajeni. Zlasti niso navajeni živahnega avtomobilskega prometa, ki se zgošča na trgih in mestnih križiščih. Tudi cene predmetom za vsakdanjo potrošnjo so danes znatno poskočile, delno zaradi bližine ameriških vojakov v Avianu. Pordenonci hočejo stopiti vštric z najnaprednejšimi pokrajinami. Pordenon naj postane važno izhodišče mednarodnega cestnega omrežja, zato se živo zanimajo za gradnjo cest. Zainteresirani so pri gradnji avto ceste Trst - Benetke in cestne povezave med Trbižem in Avstrijo. Za zdaj gradijo avto cesto Pordenon - Oderzo - Trevico, ki bo zbližala z zaledjem industrijsko področje doline Noncel-lo. Nameravajo pa še zgraditi cesti proti San Danielu in Trbižu in se zavzemajo za priključek (v Latisani) k avto cesti Trst-Benetke. Potresni davek na sladkor najvišji v Italiji Ravnatelj za kmetijske tržnice pri izvršnem svetu Evropskega skupnega tržišča B. Beringa je na tiskovni konferenci v Bruslju naglasil, da pridelajo države šesterice od 4,5 do 7 milijonov ton sladkorja na leto, porabijo pa 5,5 milijona ton sladkorja. Pri tem je poudaril, da se poraba stalno veča. Po njegovem mnenju bi bilo treba dvigniti ceno sladkorju, da bi pospešili domačo proizvodnost in s tem delno zavrli uvoz sladkorja iz tujine. Zvišati bi bilo treba tudi davek na izvoz. Navajamo cene za rafiniran sladkor v cukrarnah (v dolarjih brez davka): na svetovnem trgu 30 dolarjev za stot, na Nizozemskem 18 dolarjev, v Zah. Nemčiji 21,15, v Franciji 18,75, v Belgiji 18,75 in v Italiji 20,50. Največ sladkorja uvaža Nemčija, in sicer pretežno s Kube, iz Peruja in Brazilije. Potrošni davek je naj višji v Italiji in Nemčiji. AVTOBUSNE ZVEZE Z JUGOSLAVIJO TRST— SEŽANA— LJUBLJANA. Odhod iz Trsta ob 7.15, 15.00 in 18.000; prihod v Trst ob 9.30, 10.00 in 19.45. TRST— LJUBLJANA— ZAGREB. Odhod iz Trsta ob 15.00 in prihod v Trst ob 10.00. TRST—PULJ. Odhod iz Trsta vsak dan ob 15.45, ob nedeljah ob 7.25; prihod v Trst vsak dan ob 11.15, ob nedeljah ob 20.00. TRST—REKA. Odhod iz Trsta vsak dan ob 8.00 in 18.00; prihod v Trst vsak dan ob 8.50 in 18.20. TRST—KOMEN. Odhod iz Trsta vsak dan ob 12.15 in 15.00; ob nedeljah ob 6.45 in 12.15; prihod ob 8.00 in 17.50. TRST—FERNEČE. Odhod iz Trsta ob delavnikih ob 7.25, 9.30, 10.45, 12.00, 13.10, 14.00, 15.30, 16.50, 17.30, 18.00, 18.30, 19.00, 19.30, 20.00, 21.00, 23.00; ob praznikih ob 7.25, 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, dalje pa vsake pol ure do 19.00, nato ob 19.45, 20.30, 22.30 in 24.00. TRST—SEŽANA. Odhod iz Trsta vsak dan ob 6.45, 7.00, 7.15, 15.00, 18.00 in 19.00. TRST—PESEK. Odhod iz Trsta ob delavnikih ob 7.55, 13.10 in 18.00; ob praznikih ob 11.30 in 17.30. TRST — HERPELJE — KOZINA. Odhod iz Trsta vsak dan ob 18.00, ob nedeljah ob 17.30; prihod vsak dan ob 8.00 in 19.35, ob nedeljah ob 8.50 in 19.35. (Slavnik-SAP). TRST—ŠKOFIJE. Odhod iz Trsta ob delavnikih ob 6.20, 7.05, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.10, ob sobotah in nedeljah tudi ob 23.30; ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00 in 23.30. Avtobusi odpeljejo s Trga stare mitnice (Largo Barriera Vecchia). TRST—KOPER. Odhod iz Trsta ob 7.30, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 16.45, 18.30, 19.00 in 20.30. TRST—UMAG. Odhod iz Trsta ob 8.00, 12.20, 14.50, 18.30, 20.30. TRST—BUJE. Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.00, 14.00, 16.00 in 20.30. TRST—DUTOVLJE—AJDOVŠČINA. Odhod iz Trsta vsak dan ob 6.45 in 15.00; prihod ob 8.00 in 13.15, ob nedeljah ob 20.05. TRST—ŠTANJEL. Odhod iz Trsta vsak dan ob 18.00, ob četrtkih, petkih in sobotah ob 14.30; prihod vsak dan ob 16.00, ob četrtkih, petkih in sobotah ob 19.30. Vesele velikonočne praznike ž 0 0 •.V.V.V.V.V.V.V.". W.V.WA%V/.V.W.’. W.V.V.WVAVV^.’AV.V, AVAW^W.,AVA,AWLVUAVAWAW.VAVAV.VAVAV/.-'.VAV.V.V.V.V.V.V, AV.V.V.V •v;."' W’ Kmetje9 vrtnarji! Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD T H ST , VIA MILANO 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna SEMENA najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne SADIKE, ŽVEPLO, MODRO GALICO, UMETNA in ORGANSKA GNOJILA ter vsakovrstno ORODJE in STROJE vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino svetovno znanih strojev za obdelavo zemlje ter kosilnice «Agria» KONFEKCIJSKA TRGOVINA MomI TRST — CORSO ITALIA, 7 ŠTEDILNIKI - PEČI na kerosen, plin, elektriko, les in premog. E-LEKTRIČNI LIKALNIKI, PRAL-NI STROJI, grelci za vodo, hladilniki, ELEKTRIČNE LUCI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORA-TIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA • MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom, restavracije, gostilne in podobno 'ft&M TRST • Piazza S. Giovanni 1 JESTVINE BEVK TRST, Ul. D'Annunzio 9 Telefon 41-572 M. Švab - Soave TRST, Ul. San Giusto 16 Telefon 93-609 IMPORT — EXPORT vsega električnega materiala KMEČKA BANKA I. Z. Z o. J. GORICA, Ul. Morelli 14 Tel. 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini Ustanovljena leta 1909 Res domače velikonočne pince in potice dobite v pekarni CHIARUTTINI (M. Verč) Via Roma, 24 — Telefon 29-847 Manufakturna trgovina Giovanni TRST Via Imbriani, 12 Telefon 29-297 TEKSTIL, KONFEKCIJA, PERILO, BOMBAŽNI IN VOLNENI IZDELKI RAZPRODAJA DEŽNIH PLAŠČEV NAJCENEJŠA TRGOVINA V TRSTU ZALOGA VINA IN KRAŠKIH PRŠUTOV MARCELLO SIEEA TRST— Via Romagna 24 — Telefon 31-207 Priznana istrska in vipavska vina ter vstekleničena kvalitetna vina: kabernet - refošk . burgundec in rizling Velika zaloga kraškega pršuta! ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA IN LESA Celestin Daneu OPČINE, Narodna ulica 77 Telefon 221-034 Restavracija in kavarna Uvoz - Izvoz IVAN VETRIH ZALOGA GORIVA NA DROBNO IN DEBELO GORICA Ulica Lantieri 5 — Telefon 25-27 ŽELEZNINA Terčon NABREŽINA Telefon 20-122 OBIŠČITE KMETIJSKO TRGOVINO AGRA RIA OPČINE, Narodna ulica 53 — Telefon 221-321 TRST, Ulica Udine 23 — Telefon 36-258 Koncentrirana krmila za živino po nizkih cenah, sredstva proti rastlinskim zajedalcem in boleznim, razne vrste izbranih semen, sadike/ KMETIJSKE STROJE ter umetna gnojila. MAGAZZINI TOLENTINO TRST Via XXX Ottobre, 5 — Tel. 35-521 NUDIMO VAM NAJLEPŠE SPOMLADANSKE POŠILJKE NOGAVICE, VOLNENE JOPICE, SRAJCE, PERILO Andrej Bolko mr. pli. FARMACEVTSKI PROIZVODI IN KEMIKALIJE TRST, Ul. Torrcbiauca 21-11 - Tel. 31-315 IMPORT - EXP0RT TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR JOSIP OPČINE, Narodna ulica 42 — Telefon 221-026 URARNA IN ZLATARNA KAREL GRUDEN TRST — Via C. Battisti, 13 — Telefon 96-306 Velika izbira daril za vse priložnosti METALMINERARIA TRST Ulica Trento 15-III Telefon 23-049 Telegrami: METMIN UVOZ — IZVOZ Pretstavništva IZVOZI: abrazivni materijal, umjetne smole, stroje za šolane, kamenolome 1 ostalu industriju, stakleno predivo itd. UVOZI: kvarčni pjesak, blokove mramora, lomljenac, felspat 1 ostale minerale TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1883 Destilacija esenc JANOUŠEK mr ■ BABKOVLJE ■ TELEFON 29-963 Lastna proizvodnja in izvoz; eteričnih olj za lekarniško uporabo ln izdelavo parfumov; eterični-h olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih 'zdelkov; esenc za izdelavo likerjev, sirupjv In slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil ln aromatičnih kemičnih proizvodov. CVETLIČARNA MARIJA Se priporoča vsem odjemalcem TRST— Piazza Vico, 7 — Telefon 41-5X1 TRGOVINA ČEVLJEV G EC ALOJZIJ TRST — ROJAN Trg Tra i Rivi 2, telefon 31-198 UNIVERSAL TELERAD IMPEX TRST ULICA CORONEO 31 TELEFON 35-975 ima stalno razstavo ter do bavlja tudi v Jugoslavijo vse "nemške televizijske in druge električne aparate KONFEKCIJA VITTADELLO TRST, Via Dante, 12 (vogal Ul. Genova) — Telefon 37-861 Vošči vesele velikonočne praznike in obenem priporoča cenjenim klientom naj obiščejo trgovino Vittadello z ženskimi, moškimi in otroškimi konfekcijskimi izdelki. VELIKA IZBIRA — DIREKTNA PRODAJA: OD TOVARNE DO KUPCA! GOSTILNA MARCELLO Trst, Ul Crispi 33 Tel. 50-289 VISTA TRST — Ulica Carducci 15 telefon 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov. šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala MEHANIŠKA DELAVNICA VLADO ŠVARA TRST, Via Giulia, 28 — Telefon 96-742 KMEČKA IN OBRTNA POSOJILNICA NABREŽINA SPREJEMA VLOGE IN PODELJUJE POSOJILA (MENIČNA IN NA VKNJIŽBO) POD UGODNIMI POGOJI TER POSREDUJE ZA POSOJILA PO ZELENEM NAČRTU GIACOMO VATOVEC Suče. TRST S .n. c. Ulica Torrebianca 19 — Tel. 23-587, 37-561 Izvaža brazilsko kavo, kolonialno blago. — Kolesa in motorna kolesa BIANCHI in raznih drugih znamk. GOSTILNA SOSIČ (VREMEC EMILIJA) OPČINE, Narodna ulica 65 AMDR0ŽIČ MILAN ELEKTRO INŠTALACIJSKO PODJETJE TRST — Miramarski drevored 29 — Telefon 29-322 Vse vrste električnih inštalacij — Vse vrste električnih predmetov “SetUcuive TRST — TRIESTE, Corso Italia 25 Telefon 37-951, 37 652 Kožuhi (bunde) konfekcija — za moške priznanih znamk, in ženske, dežni plašči, po najnižjih cenah Goriška nabavno prodajna zadruga GORICA, Ul. Don Bosco, št. 104 — Tel. 26-08 POSLOVALNICE: STANDREŽ, SOVODNJE, GABRJE IN VRH TRGOVINA IN PEKARNA ZORA ČOK OPČINE, Narodna ulica 61 GOSTILNA Ostrouška TRST, Ulica S. Nicolb 1 Telefon 37-918 GOSTILNA VETO OPČINE, Proseška ulica 35 Telefon 221-482 IMPORT EXPORT JQm KERSEVANI GORICA — Corso Italia 76 — Tel. 26-43 TRST — «Imporex» - Strada del Friuli 102 Motorji, radio aparati, televizorji, pralni stroji, hladilniki itd. ELIJA ČUK GORICA, Trg Cavour, 9 — Telefon 35-36 Kolesa, motorna kolesa, radijski sprejemniki, šivalni stroji, pritikline F.Hi NASCIM8EN TRST, ul. Coroneo 39 telefon 24-955 NADOMESTNI DEU-SERV1S Stran 5 Jugoslovanski kupci in goriške trgovine Uspehi goriške podružnice sebno pa ne za stare uvedene per nezaupen, in kupuje najraj- Standa v njenih dvonadstropnih j slovenske trgovine, ampak za prostorih na Korzu posebno z tiste direktne kupce mesa in jugoslovanskimi, a tudi doma- j drugih živil, ki so mislili, da čimi kupci so vzbudile pozornost j morajo z vsemi sredstvi iztisnjenega močnejšega tekmeca niti čimveč za svoje družinske Upima, ki bo v kratkem času odprl v Gorici svoje razkošnejše trgovske prostore. Povprašali smo številne jugoslovanske drobne kupce, zakaj usmerjajo svoje korake, kakor hitro pridejo v mesto od raznih mesto obkrožujočih strani, naravnost k STANDI. Skoro soglasen odgovor vseh je bil: javna stalna cena vseh artiklov v Standi, tako da imajo prepričanje, da njim navadnim kupcem z onstran meje, ki ne poznajo natančno, kakšni so prodajalci trgovskega blaga v Gorici, ne navijajo cen. Kakor mi že desetletje zagovarjamo medsebojno blagovno izmenjavo in razširjenje vseh prednosti obmejnega pasu, tako prav v interesu teh idej bedimo in pazimo, da ne nastanejo na eni in drugi strani zlorabe te blagodejne blagovne Izmenjave. A za vse goriške meščane ni nobena tajnost, da so mnogi izkoriščali tisoče stalnih slovenskih prodajalcev in kupcev, ki so prihajali z onstran meje ponujat kmečke proizvode, zlasti živila. Krivično in trdo so jim potiskali navzdol cene mesu, maslu in drugemu blagu, mnogi so jih privijali s krivičnim nižanjem že tako neustrezno nizkega tečaja dinarja; mnogi so jih celo po trgovinah postregli s slabšim, blagom kakor lastne kliente is me-.s ta. Ti preprosti kupci z onstran meje pa niso bili tako preprosti, da ne bi tega opazili. .Priznati pa je treba, da ne gre tu za redna trgovska podjetja, po- proračune. Gre tudi za razne prekupčevalce in pa v nekaterih primerih za trgovine, ki i-majo dvojno moralo: eno za mestne kupce, ki se ne dajo prelisičiti in ki vedo, kakšne so prave cene oziroma, katero je solidno blago; drugo za jugoslovanske kupce. Vsi skupaj pa so grešili in še grešijo v pritiskanju navzdol jugoslovanskega dinarja. Izjema v tem so mnogi slovenski in tudi precej italijanskih trgovcev, ki imajo že staro redno klientelo jugoslovanskih kupcev v tem devetletju obmejnega pasu. Tem rednim jugoslovanskim kupcem dajejo robo na kredit, sprejemajo dinarje tudi za dinar najbolj neugodnih zimskih mesecih in obračunavajo dinar v realnem kurznem povprečju, ki ustreza realni vsakoletni vrednosti dinarja vedno gledano in računano po trgovski kurzni vrednosti v obmejnem pasu. V Gorici ali še bolj v Trstu pa se je na žalost razvila še posebna vrsta «višjih» finančnih talentov, ki si v zimskih mesecih, suhih za dinarje, nakupijo velike zaloge dinarjev, da jih potem v letnih mesecih oddajo z lahkoto z velikimi dobički. Pa pustimo te večje finančne i) ki je vozil iz Trsta proti Škofijam, je nekaj sto metrov pred blokom zaradi premočenega cestišča zdrsnil na rob ceste in silovito trčil v platano. Vseh 49 potnikov je bilo več ali manj ranjenih. Večinoma gre za prebivalce z obmejnega področja na jugoslovanski strani, ki so se vračali domov. Najhuje je bila ranjena 32-letna učiteljica Marija Prelc por. Gustinčič iz Škofij, ki so ji razbitine prednjega dela vozila skoro odrezale levo nogo Po uspeli operaciji se je njeno stanje znatno zboljšalo. Vozač in sprevodnik sta bila laže ranjena. URNIK TRGOVIN OB VELI-ECCNOČI Velika sobota, 28. marca: vse trgovine lahko podaljšajo popoldanski urnik do 21. ure zvečer, trgovine z jestvinami lahko popoldne odprejo uro poprej. Nedelja, 29. marca, • V etika noč: zaprte bodo vse trgovine razen cvetličarn (odprte bodo od 8. do 13. ure) in slaščičarn ter bufetov (od 8. do 21.30. Velikonočni ponedeljek, 30. marca: zaprte bodo vse trgovine razen mlekarn (od 7. do 12. ure), pekarn (od 7.30 do 12. ure), cvetličarn (od 8. do 13. ure) in slaščičarn ter bufetov (od 8. do 21.30). KER BODO DAVČNI URADI na velikonočni ponedeljek zapr-ti, obvešča finančno ravnateljstvo, da bodo sprejemali davčne prijave v soboto 28. in v torek 31., tudi popoldne od 17. do 20. ure. ČASOPISNI KIOSKI bodo na velikonočni ponedeljek zaprti Časopisi bodo izšli šele v torek. JOŽEFOVANJE V RICMA-NJIH. Kakor običajno, se je del Tržačanov na praznik sv. Jožefa z vsemi mogočnimi sredstvi zlil v Ricmanje. Gneča letos sicer ni bila tolikšna kot v prejšnjih letih zaradi muhastega vremena, vendar se prodajalci domačega vina in pršuta ter gostilničarji in drugi ne pritožujejo; saj so kljub vsemu imeli polne roke dela. STAVKA TRGOVINSKIH NAMEŠČENCEV. Za danes so napovedale sindikalne organizacije FILCAMS-CGIL, CISL in UIL vsedržavno stavko trgovinskih nameščencev, ker so se razbila pogajanja med sindikati in Zvezo trgovcev za zboljšanje delovnih odnosov. DRUGO TROMESEČJE se je pred velikonočnimi prazniki za- pravijo, da so se dijaki v tem tromesečju bolj potrudili kakor v prejšnjem, in upajo, da bodo isto lahko rekli tudi od koncu šolskega leta. Vsekakor predvidevajo, da bo končni uspeh razmeroma zadovoljiv. PODRAŽITEV MESA. Na Vipavskem se je teletina podražila od 1.100 na 1.300 dinarjev kg; goveje meso brez kosti stane 1.050 din, navadno se suka od 750 din navzgor. V Sežani prodajajo goveje meso brez kosti po 1.200 dinarjev, navadno goveje meso pa po 910 dinarjev. ČAS TATVIN. V zadnjih mesecih je prišla kraja v našem mestu kar na dnevni red. Po nedavni tatvini v zlatarni Mar-zari so v preteklih dneh okradli tudi znano trgovino s športni-mi potrebščinami Tommašini" v Ul. Mazzini. Neznani zlikovci so šiloma odprli izložbeno _okno m odnesli za pol milijona športnih oblačil in drugih predmetov. ZA POENOSTAVLJENJE EVIDENČNIH TABLIC na zasebnih avtomobilih se je italijansko ministrstvo za prevoze odločilo, da bo dalo pri številih, ki presegajo milijon zamenjati prvi dve številki (od 10. do 29.) s črkami, in sicer takole: A za 10, B za 11, D za 12, E za 13 in tako naprej, črk C, I, j, o, O in W ne bodo uporabili, ker jih je mogoče zamenjati s številkami. Seveda to še ne pride v poštev za Trst. ši tam, kjer je enakopraven z italijanskim kupcem glede cene in glede kakovosti. Seveda ima kupec v trgovinah delniških družb italijanskega velekapitala poleg očitne prednosti stalne in za vse enake cene brez podtikanja in . prevar, pa le kakšno senčno stran. Standa kljub svoji trgovski iznajdljivosti še ni napredovala do tiste kompleksne forme trgovanja v obmejnem pasu, ki daje neke vrste kredita, da še več privatnega »clea-ringa» za slehernega rednega kupca z onstran meje v gori-ških slovenskih in italijanskih trgovinah. Vse to drobno masovno izkoriščanje dinarskega tečaja je konec koncev «kontraproducentno» za goriško trgovino. Najbolj nerodno je to, da ni nihče kriv, a hkrati vsi in bi pri tem pomagala le vzgoja v trgovski morali, ki je hkrati edina pot k . trajnim in gotovim trgovskim uspehom. Gorica ni več pri sedanjem gospodarskem razvoju Italije tista privlačna točka za ravne prevarante iz drugih pokrajin na trgovskem. področju, na katere je bilo lahko in upravičeno metati krivdo, a dostikrat tudi zaradi kritja lastnih netrgovskih razvad nasproti onstranskim preprostim kupcem. — re — Pogajanja za pospešitev avstrijskega tranzita čez Trst V preteklih dneh so se sestali na tržaški trgovinski zbornici tržaški in avstrijski gospodarstveniki, da bi razpravljali o medsebojnih gospodarskih odnosih. Med drugim so se dotaknili vprašanja tarif in stroškov za manipulacijo avstrijskega blaga v tranzitu čez tržaško pristanišče. Avstrijsko odposlanstvo je vodil predstavnik zvezne gospodarske zbornice na Dunaju dr. A. Flesz, v njem pa so. bili še načelnik urada za prevoze dr. Nussbaum ter funkcionarji Wink-ler, Formanek in Oberndorfer. V tržaškem odposlanstvu, katerega je vodil predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, pa so bili ravnatelj zbornice dr. Steinbach in dr. Maurel, nadalje ravnatelj Javnih skladišč Clai, predstavnik špediterjev Gropaiz, izvedenec za linijsko plovbo Mi-liani in poverjenik tržaške zbornice na Dunaju Eplikan! Sestanka so se udeležili tudi avstrijski gospodarski delegat v Trstu Altenburger in predsednik ter ravnatelj odbora za" povečanje blagovnega pMrflčta med Trstom in Avstrijo. V zvezi z okol-nostjo, da se avstrijski trgovci čedalje raje poslužujejo za tranzit svojega blaga pristanišč na Reki in v Hamburgu, so avstrijski predstavniki pojasnili, da tega ne delajo morda iz o-sebnih, pač pa zgolj iz trgovinskih razlogov. Na dnevnem redu razgovorov je bilo tudi vprašanje položaja Trsta v okviru Evropske gospodarske skupnosti, posebno glede na to, da se hoče Avstrija pridružiti Evropskemu skupnemu tržišču. Ob tej priložnosti so še podpisali zaključni protokol o delu itali-jansko-avstrijskega odbora za vprašanja gospodarskih odnosov med Trstom in Avstrijo. Beograjski nadškof Ujčič umrl V torek je v Beogradu umrl nadškof dr. Josip UjčiRajni se je rodil 10. februarja 1880 v Starem Pazinu v Istri. Za duhovnika je bil posvečen leta 1902 ter je bil promoviran za doktorja bogoslovja na Dunaju leta 1908. Poučeval je v goriški bogoslovnici, pozneje pa v Ljubljani. Poleg srbohrvaščine je popolnoma obvladal slovenski jezik ter je tedaj v Ljubljani veljal za »vatikanskega človeka«, pač zaradi njegovih pogostih o-biskov v Vatikanu in zaradi njegovega uglajenega, vprav »diplomatskega« nastopa. Kot profesor bogoslovja v Ljubljani je imel stike tudi z laičnimi organizacijami in je bil v tem pogledu zelo širokih nazorov. Kot beograjski nadškof je bil od leta 1946 do 1961 predsednik škofovskih konferenc. Glede odnosov med Cerkvijo in državo je imel povsem realistične poglede in si je prizadeval, da bi v stiku z oblastmi čimbolj zavaroval koristi rimskokatoliške cerkve. Prizadeval si je, da bi prišlo čimprej do dokončne ureditve odnosov med Cerkvijo in državo. Ko je slavil 80-letnico svojega življenja ga je predsednik Tito odlikoval z redom za narod I. stopnje v priznanje za njegovo delovanje za utrditev bratskih odnosov med jugoslovanskimi narodi in ureditev odnosov med državo in rimskokatoliško Cerkvijo. Rajni je rad ob vsaki priložnosti, posebno med vojno pomagal Slovencem, ki so živeli stalno v njegovi škofiji ali so se zatekli v Beograd med vojno. INŽ. HUGO WEISS. V Ljubljani je umrl inž. Hugo Weiss, glavni tajnik Turistične zveze Slovenije. Rajni se je rodil leta 1909 v Ljubljani in je po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru diplomiral na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju. Nato se je posvetil delu v turizmu. Več let je služboval pri Putniku, in sicer V Skopju in v Beogradu. Pozneje se je preselil v Maribor, kjer je prevzel mesto prokurista tujske prometne zveze. Narodnoosvobodilnemu gibanju se je pridružil na Gorenjskem. Po vojni je deloval v republiškem komiteju za turizem in v republiškem svetu za blagovni promet. Leta 1952 je postal glavni tajnik Turistične zveze, kateri se je posvetil z vso vnemo, čeprav ga je od časa do časa pri delu ovirala huda bolezen. A'A ŠE SOŽA LJE PRI NAS SO UMRLI: V Trstu Avgusta "Gerdol, 68-letni Giuseppe Giačohioantonicr pri prometni nesreči blizu štivana in 54-letna gospodinja Narcisa Brata-nič por. Bunz, ki je napravha samomor s plinom; v Dolini Andrej Grahonja in Pepi Kocjančič; v Bazovici 16-letni elel" tromehanik Stojan Lipan j e jo 19-letni radiotehnik Klavdij De Nardo, ki sta se pri Padnčah z motorjem zaletela v vojaški tovornjak; v Nabrežini Egidij Paskulin; v Gorici 55-letni kmetovalec Jožef Pavšič, 57-1 etna upokojenka Branislava Gomi-šček in Gizela Fiefl vd. Mušič zaradi bolezni; v Pevmi 53-letni trgovec Benedikt Kosič; v Moši 58-letni kurjač Ciaromonte To-ros, ki ga je povozil avto; v Dutovljah Elizabeta Colja. Priprave za tržaški velesejem Letošnji XVI. tržaški velesejem bo od 21. junija do 5. julija. Do sedaj je zagotovilo udeležbo na velesejmu že 10 tujih držav, in sicer Zahodna Nemčija, Avstrija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Poljska, Madžarska, Kamerun, Slonokoščena obala, Južnoafriška republika in Brazilija. Jugoslavija bo zastopana s kolektivno razstavo s posebnim poudarkom na izvozno blago, ki ga kupuje Italija; Avstrija s kolektivno razstavo plastičnega materiala, strojev in lesa; Zahodna Nemčija z razstavo živilskih proizvodov; Madžarska in Poljska z izbranimi tipičnimi domačimi proizvodi; Kamerun z raznim izvoznim blagom, kot lesom, kavo in kakavom ; Slonokoščena obala z lesom; Južnoafriška 1 republika s sadjem in Brazilija s kavo, lesom in drugim. ITALIJANSKOJUGOSLO- VANSKA POGAJANJA O ZEMLJIŠKI KNJIGI Trst — Na sedežu urada za zvezo s zunanjim ministrstvom so se začela nadaljnja pogajanja med italijansko in jugoslovansko delegacijo za porazdelitev katastrskih listin. Italijanski delegaciji predseduje prof. dr. Guido Gerin in jugoslovanski dr. Milevoj Ivčič. Obe delegaciji imata to nalogo, da izvedela sporazum, ki je bil dosežen že leta 1960 na osnovi katerega, bodo listine, ki se nanašajo na lastnino v tržaški pokrajini in se nahajajo v Sežani in v Kopru, dane na razpolago pristojnim krajevnim uradom. Z deli bodo nadaljevali tudi prihodnje dni, ko bodo izročili listine pod nadzorstvom obeh delegacij. (Ag. «Italia»). ____kulturam žrvfaiie Po razponu tvojih kril STROJ ZA KOPANJE PREMOGA V poljskih rudnikih so pričeli uporabljati posebne stroje za kopanje premoga. Takih strojev imajo že okoli 300. Z njimi so lani izkopali okoli 18 milijonov ton premoga, to je 16 odstotkov vse poljske proizvodnje premoga. Takšen kombinirani stroj izkoplje na dan okoli 380 ton premoga. iE®SI£Z212 »RELAZIONI INTERNAZIO- NALI» O JUGOSLAVIJI Zunanjepolitična revija Rela-zioni Internazionali, ki jo izdaja inštitut za proučevanje mednarodne politike v Milanu, je svojo zadnjo število posvetila Jugoslaviji. Posebna izdaja prinaša pod naslovom »La Jugosla-via» zanimive podatke o nastanku in razvoju nove države. V tej zvezi obravnava tudi povojno razmejitveno vprašanje ter zadeva tudi razmejitev na Tržaškem. Hkrati omenja tudi jugoslovanske zahteve za revizijo avstrijske meje na Koroškem. Revija obravnava tudi jugoslovansko ustavo ter objavlja članek »Jugoslovanska pot po Kardeljevi zamisli«. Poleg političnih razprav priobčuje revija tudi dokumentacijo gospodarske narave. Razpravam so dodani jasni zemljevidi. (Posebna številka stane 1.200 lir.) Naslov: Rela-zioni Internazionali, Milano, Via Clerici 5. Kraške jame in naši jamarji Krivično bi bilo seveda, če bi oporekali našim znanstvenim delavcem, da niso storili svoje dolžnosti. Vendar njihov glas v tujo literaturo ne prodre tako hitro, za kar se moramo zahvaliti raznim objektivnim in subjektivnim okolnostim. v tej zvezi naj navedemo odlomek iz dela »Ravzoj domače speleolo-gije in nekatere njene aktualne naloge«, ki ga je napisal dr. Roman Savnik L 1955, kjer je govora o Tentavi. Ko govori o delu sekcije »Kiistenland« pri društvu Deutscher und oster-reichischer Alpenverein pred letom 1900 pravi: »Največje in najpomembnejše delo jamskega odseka pri sekciji Kiistenland je raziskava Kačne jame in škocijanskih jam pri Divači. Oboje je trajalo več let in terjalo včasih skoraj nadčloveške napore. Pri raziskavah so bili udeleženi tudi slovenski domačini, ki jih je pa nemška speleologija kasneje vedno bolj zamolčala, pripisujoč vse delo in uspehe le sebi. Tako so se 1. 1889 spustili na dno Kačne jame le trije domačini, ki so dali nemškim organizatorjem odprave prve podatke o spodnjih prostorih. Med temi je bil pomemben jamar v Divači rojeni in umrli Gregor Žiberna, ki si je pridobil ime že 1. 1884, ko je našel in raziskal Divaško jamo...«. Pravijo, da je Gregor Žiberna na dnu Kačne jame vdolbel v sigo verze, ki so govorili, da je »Gregor Žiberna, prvi videl njena dna«. Vhod v Divaško jamo treba odpreti Danes kot včeraj in gotovo tudi v prihodnje v Kačno jamo ključilo. Med di.iaštvom vlada j ne bodo hodili turisti, saj pada velikonočno vzdušje. Profesorji I v globino nad 150 metrov. Če- tudi bi omenjenih verzov ne pokrila nova siga, ne bi torej mogli ugotoviti, ali je res, kar pravi ljudski glas. Drugače pa je z Divaško jamo, ki je že nad dvajset let nedostopna potem, ko so nemški okupatorji 1. 1943 minirali njen vhod in so se mase kamenja vsule pred vhodna vrata jame. Res je, vanjo se lahko spuste nekoliko drznejši planinci in drugi, kar je morda narobe, ker nihče ne skrbi za kapnike in druge krasote v tej Veličastni kapnik «Kralj Matjaž)> v «zaprti» Divaški jami jami, ki je sicer majhna, a ima na tem prostoru vse, kar lahko nudi podzemni svet. Tudi o tem smo govorili tisti večer in razmišljali, kako da se ne najde nekdo, ki bi odprl na široko vrata ljubiteljem narave v njen podzemni svet. če je že tako, pustimo Postojno deviznim obiskovalcem, druge skromnejše, manjše a naravnej-še naj ostanejo za nas in za prave ljubitelje neomadeževane narave. S tem bi se tudi oddolžili tistim, ki so pred sto leti odkrivali, kar je bilo skrito pod zemljo, in kar so tako ljubili. Spominjam se, ko mo je kotštu-denta vodil Tentava po Divaški jami in mi jo razkazoval. »Zdaj ti bom pokazal tisto, kar ne pokažem vsakemu«, mi je dejal sredi poti in se naglo vzpel preko kamnitih skladov, jaz za njim in mi odkril najbolj čudovit del jame. SAMO ŠE SPOMIN ZA SLOVITIMI JAMARJI Jamarjev, kot je bil Tentava, je bilo več. V Divači morda samo on, v škocijanu pa na desetine. Odšli so tiho v neznano, spomin na njih imena živi še v ljudeh, a kmalu bo tudi to zbledelo in zginilo v pozabo. Tega ne moremo preprečiti in tudi ni razlogov, da bi vse, kar je bilo nekje, ohranili. Enega Pa se moramo zavedati: da smo naš svet, našo zemljo ohranili stoletja tudi zato, ker smo imeli take ljudi, kot so bili naši jamarji, ki so odkrivali in hranili naše podzemlje, ki je poneslo glas o naši domovini in o nas v širni svet. * * * Med tem je legla noč. Kmalu je legla tudi na Mirka, ki si je zaželel, da bi počival pod ško-cijanskim zvonikom in nad škocjanskimi brezni. Tentava pa je že dolgo tega našel svoj kotiček na divaškem pokopališču. Nima spomenika, le skromen nagrobni kamen z napisom, ki Pove, da počiva pod njim mož, ki je «prvi odkril tajnosti čarobne Divaške jame» in nič vp* — jž (Nadaljevanje prihodnjič) Čeprav Slovenci veljamo za narod slovničarjev — in ihta-ste črkarske pravde od Prešernove »kaše« do sodobnega »bralca« bi to nespodbudno oznako potrjevale — ljubitelji sloven- j ske besede še zmeraj čakamo1 na pošten priročen slovar slo-venskega knjižnega jezika. Ga j bomo kdaj dočakali? Ob Po-j skusnem snopiču, ki ga je te j dni razposlal širom po Sloven-1 skem Inštitut za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znano-1 sti in umetnosti v Ljubljani, smemo že zatrdno računati, da j bo takšen slovar v doglednem času kraljeval po naših knjižnih policah. Iz spremnih besed povzemamo naslednje spodbudne podatke: slovar bo pripravljen v desetih letih, izšel bo v štirih zvezkih po ca tisoč strani v leksikonskem formatu, v njem bo 120.000 gesel in pod-gesel, po svoji funkciji bo in-formativno-normativen, besedišče pa bo vzeto iz najširšega radija — iz leposlovja, iz revij in iz dnevnega tiska od Cankarja do danes. Doslej ima slovarska komisija zbrane nekako tri milijone listkov, poleg tega pa ima še na razpolago obširno slovarsko gradivo v Pleterš-niku, Glonarju, Slovenskem pravopisu, v terminoloških zbirkah in v tujih slovarjih. V pričujočem Poskusnem snopiču, ki je v 2.000 izvodih pri-rojil te dni v roke ljubiteljev slovenske besede, je predstavljenih 115 gesel in 31 podgesel. Med zgledi so najbolj pogosto rabljene besede (biti), izposojenke (diven), tujke (bestsel-teri. manjšalnice (bučka), novejše tvorbe (drvonitka), žargonske, narečne in pokrajinske besede (dopasti se), dvojnice (avto, avtomobil) itd. V snopiču je uporabljenih kar sedem vrst tiska, zaradi česar slovar obeta postati tudi ena naj večjih grafičnih storitev na Slovenskem. Citati avtorjev so o-značeni samo s priimki. Naslovi časnikov so podani z bibliofilsko kratico Novost v slovenski slovarski praksi pomenijo kvalifikatorji, se pravi pojasnila, ki zadevajo razne plati besede. Frekvenčni kvalifikatorji na primer informirajo o pogostnosti rabe (z razponom od 10 do 1). Najvišja številka pomeni najpogostejšo, najmanjša pa zelo redko rabo. Kot je razvidno iz navedenih podatkov, gre torej za aparat, v kakršnega slovenska oeseda v svojem štiristoletnem obstoju še ni bila ujeta. Poskusni snopič daje tudi upati, da bo ta vsestranska znanstvena briga dosegla svoj namen, saj pomeni ljubitelju slovenske besede pravo pašo za oči in za intelekt. Tudi obsega, s katerim slovar obdeluje posamezne besede, u-porabniki slovenskih slovarjev nismo vajeni: geslo «bese-da» na primer zavzema kar dva drobno tiskana stolpca, glagol «biti» prav tako dva, geslo «čas» je obdelano v poldrugem stolpcu. V ilustracijo citatov naj navedemo primer starinskega veznika «ako», ki je ponazorjen s citati iz Cankarja (dvakrat), Kuharja (dvakrat), Stritarja, Levstika in Bevka. Skratka, kljub kakšnemu pomisleku, ki ga ne gre omenjati v takšni bežni laični predstavitvi, delo obeta postati monu-ment slovenske lingvistične znanosti, obenem pa tudi monu-ment slovenske besede- — «Po razponu tvojih kril — bo narod meril čilost svojih sil« (Župančič). A. R. Veliko delo Srečka Kosovela Malo kateri izmed naših kulturnih delavcev je lahko tako dojel veličino našega pesnika Srečka Kosovela, kakor prav pisatelj Alojz Rebula, tudi sam sin našega Krasa. Na torkovem večeru Slovenskega kluba je s temperamentno besedo profesor Rebula orisal Kosovelovo delo za splošni kulturni zaklad in še posebno za naš rjjrod. obdan na zapadu od dveh velikih narodov, ki se rada ponašata s svojo kulturo. To je bilo pomembno delo za naš narod, ki prav tu ob narodnostni meji v svoji skromnosti in skoraj že privzgojenem «rešpektu» pred vsem tujim prerad pozablja na velike ljudi, ki so jih rodile slovenske matere. Predavatelj je naglasil, kako so bile Kosovelove pesmi pravo odkritje za francoskega literarnega kritika, ki je obžaloval, da Zaoad še premalo pozna tega našega pesnika. Prof. Rebula je z vsem prepričanjem zatrdil, da Kosovela lahko vzporejamo z naj- POTOVALNI URAD AUR0RA TRST Via Cicerone 4 — Telefon 29-243 «AL CAVALLIN0) (lastnica Cecilija Bertolin vd. Waltritsch) GORICA Ul. XXIV. Maja 18 . Tel. 28-26 URARNA IN ZLATARNA MIK«LJ KAREL T It S I Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okra skov za vse prilike AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE A. POŽAR TRST — VIA BOCCACCIO. 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in Inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. večjimi pesniki na Zapadu. Predavateljeva beseda je toliko globlje segla poslušalcem, ker je bila iskrena in prepričevalna — ker je izvirala iz resničnega prepričanja. Kosovelove pesmi — spesnil jih je okoli 1000 — so vrele iz pravega ognja mlade duše, ki je v resnici izgorevala. Prof. Rebula je prepričan, da bi Kosovel ne mogel dati nič lepšega in ndč popolnejšega od sebe, čeprav bi bil živel delj časa in bi ga ne bila pobrala huda bolezen (na jetični podlagi), nrav zato ker je v svojih pestnit' že izgorel. Iz duhovne zapuščine rajnega nes-n’ka je vstal nred poslušalci Kosovel tudi kot trpeči sin — Kosovel je dorastel za časa fašizma — pa tudi kot socialni revolucionar, ki obsoja krivico in zahteva pravico za vse tlačene in ponižane. K usnehu Kosovelovega večera so prpomogli še: dr. Hlava-ty in dr. Turina, ki sta navedla več zaimivo=t’ iz osebneea stika s Kosovelom v študentovskih letih ter členi Slovensk^a gledališča Leli Na^rstova. Miranda Caharija, Jožko Lukeš in Alojz Milič, ki so orečitali nekaj najbolj značilnih Kosovelovih pesmi; Lukešev nastop zasluži še posebno priznanje. Spacal v Milanu V milanski umetniški galeriji Sagittario je bila v sredo, 19. t. m. odprta osebna slikarska razstava našega rojaka Lojzeta Spacala. Spacal razstavlja 12 olj, 7 grafik in lesoreze. Znani umetniški kritik Marussi pravi o njem, da je čutiti med odločno zasnovanimi potezami njegovih del neko sicer nepoudarje-no lirično komponento. Spričo tega uvršča Marussi Spacala med najpristnejše slikarje njegove generacije in poudarja, da sodi med redke slikarje, katerih dela še preveva poezija. Razstava bo trajala do 7 aprila. TRAN5-TRIE5TE ^, l TRST - TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. PRENOVLJENI Hotel POŠTA TRG OBERDAN 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNISK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica Via D d’Aosta N. 180 lel 28-45,54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo T ran s n (Ir in ». H. A. I M PUlt I K X PO It I rasi UL Cicerone B-ll lel. 30-214 Sklmlišre: Senlo t .t‘pnnn>i Vse vrste lesa eksole furnirje poliester«1 dekorativne plašii«-tie profile laminate stroje in druge artikle za lesno imlu-lripi Konfekcijska trgovina * F IM AR T It S T (lorso Italia I Telef. 29-013 Izbrana eleganca linije FlMAR za muSke. Zenske m otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilu» OBIŠČITE TRGOVINO FlMAR! 1MPENP0RT UVUZ - i/.VU/ A A h I UPS'J V A TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Hosco 21) lel 31)1)10 lelegr-: lmpexport - [fieste U VA«. A VSAKOVRSTEN LES . CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESU IN ŽIVINO IZVAJA TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL . KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu NOBILI IIAnALOKNO TRST - TRIESTE, ulica XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, telef. 35-740 Slajune Pohištva dnevne sobe opreme za urade • vnzinki - imslnliiim pnrmafles i Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi 7 Stran 6 TRZNI PREGLED Italijanski trg sko vino 9-11 stop. 770-890, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 670 Cene na debelo so se na itali- 5°, 700’.rdeče 9'10 stop. 690-710, janskih trgih končno ustalile ,mošt 9-10 stop. 665-695, kla-oziroma se vsaj ne dvigajo več. Slčnl toskanski Chianti 12-13 Na trgu z žitaricami so kupčije stop' 455_495> navadna toskanska 2 mehko pšenico živahne, med- Xlz?a „8"10 st0P- 640-740, Aretino tem ko se slabo prodaja trda . 0 8-10 stop. 620-710, belo vino pšenica. Cene vsem vrstam riža 12 Mark 9-10 stop. 680-700. rdeče so ostale neizpremenjene. Živa- 9-49 stop. 580-710, Barlettano 13 hen je trg z maslom in moko, do 44 stop. 785-845, Sansevero in to še posebno zaradi bliža- belo 10-11 stop. 725-775, Riposto jočih se velikonočnih praznikov. 10-11 stop. 720-780, Vittoria 11-Ugodno se razvijajo tudi kup- 12 stop. 800-840, Alcamo 11-12 čije s sadjem in zelenjavo. V stop. 640-680, belo vino s Sardi-primerjavi z drugimi leti je le- niie 10>H,5 stop. 715-735, rde-tos cena krompirju zelo nizka če 12-13 stop. 795-885 lir zaradi bogatega pridelka. Na ži- stop/stot. vinskem trgu se goveja klavna OLJE živina ugodno prodaja; nekoliko slabše so kupčije s prašiči. MILAN — Cene veljajo Precej živahen je trg s perutni-\ s^0}.’ lco. Milan, za takojšnjo iz- no in jajci; letos bo dosti pir- ropitev in plačilo, brez emba- hov, ker so jajca poceni. Po- laze- trošarina in prometni da-vpraševanje po vinu se ' je po- vek nevračunana. Oljčna seme-leglo in tudi cene težijo navzdol na: suhe tropine 2150-2200, ko-Slabe so tudi kučije z oljem za- ruza 5300-5400, riž 4200-4300; su-radi nezanimanja s strani pre- rovo olJe ■ iz zemeljskih lešni-kupčevalcev. kov 31.500-31.700, iz koruze od, 27.100 do 27.300, iz soje 28.400 ZELENJAVA IN SADJE do 28.600, iz tropin 26.900-27.000 MILAN - Jabolka različnih J«*®«.?5™-500! vrst 24-40, renette 60-120, deli- rabo 22 800-9^ nnn d^n^,J,Sk° P°‘ cious I 60-1*30 pxtrn. 190-1 RA Tm- 22.800-23.000, ricinusovo Or perator 40-70, ’ morgenduft 60-80, Ljo 34 200 ^seme^l^n01^^^0! 33'4°6 hruške 60-90, rumene pomaran- iie. i7 Jedllno •> če 60-90, taroki 100-230, rdeče po- 34 800 do 35 Ono maranče 90-130, limone 50-70, „0 olie j35 33°5nn 33^7nn-k J -dll" mandarine I. 150-180, extra 180- olie ° 220; suh česen (neto) 50-150, pe- ficirano 5M0 snn lir^ reti" sa 30-60, rdeča pesa 70-120, kar- flclrano 5°-50-500 llr za stot. čofi 50-100, cvetača 50-75, doma- ^ttaptctt ča čebula 15-30, dišeča zelišča Z11AK1^E (neto) 220-350, solata 80-120, rdeč MILAN — Cene veljajo za radič 120-250, solata Trokadero stot, fco Milan, brez embalaže, 80-200, paradižniki 200-330, pe- trošarina in prometni davek mfe-teršilj 90-200, zelena 30-70, špi- vračunana. Fina mehka pšenida nača 100-180, grah 220-270 lir za 7600-7800, dobra merkantile 7400 kilogram. do 7500, merkantile 7150-7250, ........ _. trda pšenica dobra merkantife ZA REJO 9300-9600, uvožena pšenica Ma- IN KLAVNA ŽIVINA nitoba 9400-9700, Plata 8800-9100, MANTOVA — Goveja klavna 5še"j,ČAa moka tipa «00» 10.6(ki živina: voli I. 330-370 lir za kg krušna moka tipa «0» žive teže, voli II. 250-270, krave 10-10-3P°- tipa «1» 9500-9600, firia I. 280-310, II. 180-220, junci I. d0jnačao koruza 655°-6650, n&-340-440, II. 300-350, biki I. 360- X., tna uvožena koruia 410, junci in junice 300-320, te- Pla‘a,„4n800-4850’ koruzna molja leta 50-70 kg težka 550-590, 70-90 X400-8680- ^uvoz?n Ječmen 46(1)0 kg težka 590-600, teleta čez 90 do 4800> domač oves 5400-5700, kg težka 620-640; goveja živina uvožen oves 4300-4400, uvoženo za rejo in vprego: neodstavlje- Pros° 4350-4450; neoluščen riž na teleta 50-70 kg težka 650-675 Arborio 8000-9200, Vialone 11.000 70-100 kg 630-700, junice 120-125 do 12-000. Carnaroli 10-10.70b, tisoč lir glava, krave mlekarice Vercelli 8700-10.000, R. B. 8700 180-240.000 lir glava, navadne do 930°- Rizzotto 8300-9300, Mk-krave 140-170.000 lir glava; pra- ratelli 8800-9500, Ardizzone 8100 šiči: neodstavljeni prašiči 18-25 do 8500, Balillone 7400 do 7900; kg težki 550, suhi prašiči 25-40 olušOen riž Arborio 16.300-17.400, kg težki 480, 40-60 kg težki 410 Vialone 22.500-23.500, Carnaroli 60-80 kg 390, debeli prašiči 125- 19-5°0-21.000, Vercelli 19.300 do 145 kg težki 390, 145-160 kg 393 19-800> R- B- 15.800-16.100, Riz-160-180 kg 398, čez 180 kg težki z°tto 15.600-16.000, Maratelli od 116.800 do 17.000, Ardizzone 14.100 do 14.300, Balillone 12.400-12.600 lir za stot. 398 lir za kilogram. PERUTNINA IN JAJCA MEDNARODNA MILAN — Zaklani piščanci I. 720-730, II. 670-680, uvoženi zmrznjeni piščanci 500-600, zaklane I kokoši 550-650, žive domače kokoši 700-750, zaklane domače kokoši 1000-1100, žive pegatke 1000 do 1100, zaklane pegatke I. 1400 do 1500, II. 1300-1400, uvožene zmrznjene pegatke 700-750, zaklani golobi 1500-1600, uvožene zmrznjene pure 550-650, uvoženi zmrznjeni purani 550-650, žive domače gosi 650-660, zaklane domače gosi I. 750-800, II. 530-580, uvožene zmrznjene gosi 380-400, zaklani domači zajci s kožo 830 do 880, brez kože 870-980, uvoženi zmrnjeni zajci z glavo 700 do 750, brez glave 650-700 lir za kilogram. Sveža domača jajca I. 19-20, II. 18-19 lir za jajce. KRMA MILAN — Celi ali zrezani rožiči 4700-5000 lir za stot, seno majskega reza 3100-3500, II. reza 3100-3500, detelja 2900-3200, slama v balah 1700-1900, krmne pogače iz zemeljskih lešnikov 6200-6300, iz tropin 4500-4600, iz koruze 5000-5100, lanene 7050 do I jv (kruzejrov za 10 kg) TRŽIŠČA 10.3-64 17-3-64 24.3.64 197% 196,— 195 % 119% 119 % 120 Ve 29,12 32,— 32,- 137,37 135,62 134,50 13,- 13,- 13,— 14,— I4,- 14,— 23,50 23,50 23,50 79,— 79,- 79,— 273,— 273,— 273,— 35,40 35,45 35,45 50% 49- 49,— 261,— 270 % 280,— 1105,— 1075,— 1062,— 100,— 99 % 102,— 805/a 80% 82% 2284,— 2324,— 2364,— Izvoz živilskih konzerv napreduje Industrija živilskih konzerv sodi med najbolj aktivne industrije v Italiji. Izvoz živilskih konzerv v tujino napreduje vsako leto, kar pomeni, da v precejšnji meri prispeva k uravnovešanju trgovske bilance. Navajamo denarno vrednost živilskih konzerv, katere je Italija izvozila v desetih mesecih minulega leta (v oklepaju je označena vrednost izvoza v razdobju ja-nuar-oktober 1962): Testenin so izvozili za 3,7 milijarde lir (3,6 mil.), slaščic za 10,1 mrd (9), konzerviranega mesa in masti za 7,5 mrd (7,3), konzerviranih rib za 0,4 mrd (0,4), paradižnikove konzerve (in mezge) za 29,6 mrd (28,5), sadnih konzerv in sokov za 5,7 mrd (6), sočivja in povrtnin v konzervi za 5,8 mrd (4,6), trdih vrst sira za 11,6 mrd (11,9), mehkih vrst sira za 3,7 mrd (3,4), hranilnega olivnega olja za 4,4 mrd, (4,6), drugih šiviljskih izdelkov v konzervi za 0,9 mrd (1,2), vina za 21,4 mrd (19,1), vermuta za 9,6 mrd (8,3) in žganja ter likerjev za 1,6 mrd (1,7). Gornji podatki kažejo, da je izvozila Italija od januarja do oktobra lanskega leta daleč največ paradižnikove konzerve in mezge, precej pa tudi trdih vrst sira in slaščic, poleg seveda vina. V splošnem se je izvoz lani povečal, le nekaterim izdelkom se skrčil, tako sadnim konzervam in sokovom, trdim vrstam sira, hranilnemu olivnemu olju, nekaterim drugotnim živilskim izdelkom in žganju ter likerjem, medtem ko so izvozili prav toliko konzerviranih rib kakor v istem času prejšnjega leta. Skupna vrednost izvoza je znašala v desetih mesecih preteklega leta 116 milijard lir proti 109,6 mrd v letu 1962; to pomeni, da se je povečala za 6,4 mrd kljub neugodnemu kmetijskemu pridelku m zvišanju proizvodnih Stroškov, kar je znatno oslabilo konkurenčno moč italijanskih obratov za predelavo živil. Evropska nadprodukcija ultrapasa (formike) Evropska industrija melamin-skih plošč (ultrapas-formike) je zašla v hude težave zaradi neravnovesja med rastočo proizvodno zmogljivostjo in poslabšanjem konjunkture za razpečavanje. To je treba pripisati nad-produkciji. Prav zaradi te so se prodajne ene pretirano znižale. Posebno slab je položaj v Italiji, kjer izdelajo več ultrapasa (formike), kakor v katerikoli drugi evropski državi, a ga na drugi strani prodajajo tudi po naj nižjih cenah. Povprečna evropska proizvodna zmogljivost te industrije znaša 70 milijonov kv metrov, proizvodnja pa 32 milijonov 687.000 kv. metrov. V Belgiji in Luksemburgu doseza proizvodna zmogljivost 700.000 kv. metrov, proizvodnja 483.000 kv. m in poraba 828.000 kv. m po prodajni ceni 1.750 lir za kv. meter; v Franciji: proizv. zmogljivost 15 milijonov kv. m, proizvodnja 7 milijonov 186.000 kv. m, poraba 7.689.000 kv. m, prodajna cena 2.100 lir za kv. m; v Nemčiji proizv. zmogljivost 24 milijonov kv. m, proizvodnja 9,5 mil. kv. metrov, poraba 8,7 mil. kv. m, cena 1.900 lir kv. m. V Italiji znaša proizvodna zmogljivost 30 milijonov kv. metrov, proizvodnja 15.368.000 kv. m, poraba 12 milijonov 818.000 kv. m, prodajna cena pa 1.400 lir za kv. meter. Medtem ko je italijanski trg leta 1959 prevzel čez 6 milijonov kv. m ultrapasa, je predlanskim porabil že čez 12 milijonov kv. m; lani je spet znatno napredoval, toda ne v tolikšni meri kakor prejšnja leta. V Italiji porabijo 35 odsto melamin-skih plošč za kuhinjsko pohištvo, 10 odsto za drugo stanovanjsko pohištvo, 25 odsto za pohištvo v bolnišnicah in drugih javnih ustanovah, nadalje podjetjih itd., 20 odsto v gradbeništvu, tako za prevleko vrat ter 10 odsto za prevozna sredstva (železniške vagone, avtomobile, ladje itd.). V zadnjih nekaj letih se je prodajna cena tako znižala, da je v razmerju 1 proti 4 z nekdanio. tSthlk KMEČKE ZVEZE Porodna mrtvoudnost pri živini 4100-4200, lanena krmna moka 6200-6300, iz paradižnikov 4780-4850, iz sezama 5900-6000, moka iz prepečene soje 7000-7100 lir za stot. VINO MILAN — Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 720-780 lir za stop/stot, rdeče 11-12 stop. 870-910, Barbera superior 12-13 stop. 950-1130, Oltrepb pavese 8-9 stopinj 670-740, mantovansko rdeče vino 8-9 stop. 720-770, Valpoli-cella Bardolino 9-11 stop. 790-860, Soave belo 9-11 stop. 820-890, Raboso 9-10 stop. 745-795, Merlot 10-12 stop. 795-905, Reg-giano 9-10 stop. 770-820, moden- VALUTE V MILANU 17.3-64 24.3.64 Amer. dolar 624,90 624,85 Kanad. dolar 578,20 578,20 Nem. marka 157,25 157,21 Francoski fr. 127,50 127,52 švicarski fr. 144,47 144,38 Avstrijski šil. 24,18 24,19 Funt št. pap. 1748,45 1748,60 Funt št. zlat 6400,— 6350,— Napoleon 5900,— 5900,— Zlato (gram) 724,— 722,— Dinar (100) — Trst drobni 75-77 debeli 70-72 BANKOVCI V CURIHU 24. marca 1964 ZDA (1 dolar) 4,30 Anglija (1 funt št.) 11,95 Francija (100 n. fr.) 87,25 Italija (100 lir) 0,6960 Avstrija (100 šil.) 16,60 ČSSR (100 kr.) 13,- Nemčija (100 DM) 108,— Belgija (100 b. fr.) 8,53 Švedska (100 kr.) 82,75 Nizozemska (100 gold.) 119,— Španija (100 pezet) 7,10 Argentina (100 pezov) 2,75 Egipt (1 eg funt) 5,60 Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av. funt) 9,50 korju, pšenici in koruzi; nespremenjen je ostal aluminiju, živemu srebru, juti in kavčuku. KOVINE Cena bakru je trdna. V Združenih državah so nabavile tovarne 5,167 milijarde funtov bakra. Ameriška vlada je objavila nov načrt za prodajo cina, po katerem bodo v šestih ali najkasneje osmih letih razpečali 127.000 ton cina. V prihodnjih dvanajstih mesecih bodo prodali prvih 20.000 ton, kolikor jih potrebuje trg. Tečaj cinka se je pričel dvigati in se približuje višku, katerega je dosegel V minulem februarju. TEČAJI (20. marca; v oklepaju tečaji prejšnjega tedna). LONDON (funt šterling za tono 1016 kg): baker proti takojšnji izročitvi 280 (275); cin proti tak. izr. 1.077 Vi (1.075); svinec 82 (80 Ve); cink 104 (96 %). NEW YORK (stotinka dol. za funt): baker v I. terminu 35,60 (35,15); svinec New York je ohranil nespremenjen tečaj 1.300; cink Saint Louis nespremenjeno pri 1.300; aluminij v ingotih pri 23,180; antimon laredo (dolar za tono) pri 35 %; lito železo pri 63,11; živo srebro (v jeklenkah po 76 funtov) 264-272. KAVČUK Na vseh trgih je tečaj kavčuka negotov zaradi političnih zaplet-ljajev v južnovzhodni Aziji in zaradi nezadovoljivega pridelka na Malajskem. Svetovne zaloge so se skrčile na 100.000 ton. TEČAJI. LONDON (penij za funt): vrsta RSS proti takojšnji izr. 20 %-20 Ve (21-21 Ve). SINGAPUR (penij za funt): 70 %-70 Vi (69 %-70). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): 25,25 (25,0t>). VLAKNA Na trgu z volno v Bradfordu vlada znatno mrtvilo. Tečaj vrstama suint in tops je nazadoval. Cena bombaža je v New Yorku ustaljena. Lanski pridelek je dosegel 15.280.098 bal proti 14.864.180 bal v prejšnjem letu. V februarju je znašala svetovna poraba blizu 682.605 bal ali približno ravno toliko, kolikor so predvidevali. V Liverpoolu je veliko povpraševanje po perujskem, sudanskem in pakistanskem bombažu. TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): bombaž proti takojšnji izročitvi 35,45 (35,40); volna suint proti tak. izr. 144,5 (149), tops 174,5 (177). LONDON: volna tipa 64’s B (peni) za funt) 120,8 (121,5); juta Eirst marks (funt šterling za tono) nespremenjeno pri 109. SAO PAULO (v kruzejrih za kg): bombaž po državni pogodbi št. 5 proti takojšnji izročitvi 8,300. ANTWERPEN (v belgijskih frankih za kg): volna avstralskega tipa 169 (171). ROU-BAIX (v francoski frankih za kg); volna 16,70 (16,80). KALKUTA (v rupijah za maund 82 funtov): juta 230. ŽIVILA Tečaj sladkorja je tako na londonskem kot na newyorškem trgu neustaljen. Tečaj kakava je nazadoval. Tečaj kave je trden. čutiti je vpliv nemirnega političnega položaja v Braziliji. TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): kakao proti izročitvi v marcu 21,75 (22,00); kava po pogodbi «B» proti izročitvi v marcu 50,06 (49,56); sladkor proti takojšnji izročitvi 7,15 (7,50), proti izročitvi v maju 7,29 (7,41). ŽITARICE Tečaj pšenice in koruze je v preteklem tednu nazadoval. TEČAJI. CHICAGO (stotinka dolarja za bušel): pšenica proti izročitvi v marcu 199 Vi (201 %), v maju 195 Vi (198 Vi); koruza proti izročitvi v marcu 119 % (120 Ve), v maju 122 Ve (122 Vi). STEKLARNA V PARAČINU Steklarna v Paračinu (Srbija) bo v tem letu postavila na trg čez deset tisoč ton embalažnega stekla več kakor v lanskem letu. Povečala se bo zlasti proizvodnja avtomatsko izdelanega stekla, delno pa tudi polavtomatsko izdelanega, toda ne v zadostni meri. Jugoslovanska konservna industrija in industrija piva ter mineralnih vod vsrkajo namreč vsako leto več embalažnega stekla, ker njihova proizvodnja stalno narašča, medtem ko proizvodnja v paračinski steklarni ne raste z istim korakom, zaradi česar ne bo prav tako mogla niti letos kriti vseh domačih potreb. Računajo, da bo znašal njen proizvodni primanjkljaj približno 20 milijonov steklenic in drugih steklenih posod. proti 4 z nekdanjo. Izvoz italijanskega vina povečan Po podatkih italijanskega statističnega zavoda se je italijanski izvoz vina lani povečal za 6,8 odsto v primeri z letom 1962, po vrednosti pa za 11,9 odsto. Italijani so izvozili lani čez 2,471.059 hektolitrov vina ali 157.753 hi več kot v prejš njem letu, ko so izvozili 2 milijona 313.306 hi. Medtem ko je dosegla vrednost izvoza predlanskim 33 milijard in 562 milijonov lir, je znašala lani 3 milijarde in 991 milijonov več, se pravi 37 milijard in 533 milijonov lir. Gornji podatki kažejo, da je italijanski izvoz le prebrodil težave, ki mu jih je doslej povzročala konkurenca tujih vin posebno na nemškem trgu. V minulem letu se je zlasti dobro odrezal na avstrijskem, švedskem, belgijskem in ameriškem trgu. Na drugi strani je napredoval tudi uvoz vina v Italijo. Lani je dosegel 75.828 hi, to je 18.303 hektohtve ali 31,8 odsto več kot leto poprej (57.525 hi). Se bolj pa je narasla vrednost uvoženega vina, in sicer za milijardo in 165 milijonov lir ali 49,2 odsto; lani je namreč znašala 3 milijarde in 532 milijonov, a predlanskim 2 milijardi in 367 milijonov lir. Kaj Italija izvaža in uvaža Lani zlasti povečan uvoz živine in mesa Navajamo kratek pregled čez blagovno izmenjavo Italije s tujimi državami v minulem letu. Povečal se je uvoz avtomobilov, sladkorja, živine in mesa, zmanj. šal pa uvoz pisalnih strojev. Napredoval je izvoz traktorjev, tkanin, živega srebra in nadomestnih delov za avtomobile, medtem ko se je skrčil izvoz avtomobilov in motornih koles. Italija je izvozila v lanskem letu avtomobile v vrednosti 181 milijard 288 milijonov lir (190 mrd. 500 mil. v prejšnjem letu). Dalje je izvozila za 52 mrd. 447 mil. lir nadomestnih delov (43 mrd. 100 mil. v letu 1962). Uvo-\ žila je 206.464 avtomobilov zaj 137 mrd. 757 mil. lir (leta 196! 106.750 avtomobilov za 71 mrd, 50 mil.) in nadomestnih delo-za 63 mrd. 970 mil. (42 mrd. 52i mil. lir). Izvoz traktorjev je dosege! 16.855 enot za 22 mrd. 811 mi! lir (leta 1962 16.299 za 18 mr 540 mil.). Uvoz je znašal 8.49! traktorjev za 9 mrd. 377 m: (8.653 za 8 mrd. 200 mil.). Izvozili so motornih koles iji nadomestnih delov za 26 mre. 336 mil. lir (25 mrd. 930 mil) ter koles za 5 mrd. 385 mil. (5 mre ,. 710 mil.). T Vrednost izvoženih pisalnih računskih strojev je znašala mrd. 557 mil. lir (73 mrd. 7i mil.), vrednost uvoženih pisalnih in računskih strojev pa :!2 mrd. 289 mil. (25 mrd. 600 mil.). Živega srebra je izvozila Italija 26.106 stotov za 7 mrd. 4(78 mil. lir (12.316 stotov za 3 mijd. 680 mil. lir). Sladkorja je uvozila 3.954.313 stotov za 55 mrd. 704 mil. jir 240.801 q za 1 mrd. 250 mil.). Vrednost izvoženih tkanin je dosegla 456 mrd. 250 mil. lir (412 mrd. 360 mil.), uvožerfih tkanin pa 149 mrd 814 mil. (111 mrd. 960 mil.). Lani je uvozila Italija tudi več Sivine in mesa, in sicer 155.994 konj (129.560), 750.642 glav goveje živine (295.067), 60.699 ovac in koz (20.169), 120.174 prašičev (144.510), dalje 37.680 stotov drugih domačih živali in divjadi (38.762). Skupna vrednost vsega tega uvoza je znašala 110.624 milijonov lir (52.548). Razen tega so uvozili še 3 mil. 76.423 stotov svežega in klanega mesa (1.263.641) in 173.038 stotov predelanega mesa (173.773) v skupni vrednosti 38.833 milijonov lir (v prvih devetih mesecih leta 1962 56.347 milijonov). Porodna mrtvoudnost se pojavlja pri kravah navadno kmalu po otelenju, praviloma v 3 do 4 dneh; pojavi se z naglo se razširjajočo hromostjo in brez-močnostjo. Bistvo te bolezni do sedaj še ni dovolj pojasnjeno. Večinoma se misli, da nastaja v takih primerih neznana strupena snov v vimenu, zlasti proti koncu brejosti in ko se v njem tvori m-lezva. Krave, ki so vedno v hlevu, prav dobro krmljene, debele, a tenkih kosti, dalje krave, ki so bile prej slabo oskrbovane, pa se začno kratko pred otelenjem dobro in obilno krmiti ali če pridejo s paše v hlev, so zelo nagnjene k tej bolezni, zlasti če so se lahko in hitro otelile. Krave, ki so se prvič otelile, so pred to boleznijo vame, toda krave po 3.—5. teletu, odnosno v 6.—10. letu starosti, zlasti če imajo veliko vime, zbale zelo lahko na porodni mrtvoudnosti. Razvoj te bolezni, se zdi podpira tudi ta okolnost, če se krave po otelenju prehlade. Ta bolezen napada krave naglo, včasih že 6— 30 ur, redkeje neposredno po otelenju, navadno pa v teku 48 ur, izjemoma šele v 10 dneh. Obolele krave so nemirne, prestopajo, so žalostne, utrujene, pri hoji se opotekajo, ne diši jim hrana niti pijača ter jih trese tudi mrzlica. V redkejših primerih kažejo znake razburjenosti in hudo mukajo. Kmalu nato ležejo, mnogokrat se tudi naglo zgrudijo na tla, skušajo vstati, imajo krče v posameznih mišicah, potem pa nastopa hitro odrevenelost in nezavest-nost. Krave ležijo popolnoma brez vsakega čuta in brez zavesti, navadno z nazaj obrnjeno ali pa na trebuh položeno glavo, gledajo medlo, oči so vpadle, zenica razširjena, veke povešene. Utrip je zelo slab, nepravilen, pospešen in se da komaj dotipati. Dihanje je počasno, globoko in često ga spremlja hropenje. Telesna toplota je včasih nekoliko višja, pozneje pa pada do 35 stopinj Celzija. Toplota na kožni površini je neenakomerno razdeljena, ušesa, noge in koren rogov so ledeno mrzla. Obolele krave ne žro in ne prežvekujejo, tudi ne pijejo, ker je požiralnik odrevenel; prav tako gre tudi malo blata od njih in navadno izgube mleko sploh, zaradi- česar je vime uvelo in prepadlo. Ohrome-nje in brezčutnost se začenjata najprej v zadnjem delu telesa odkoder se naglo razširjata po vsem telesu. Porodna mrtvoudnost poteka zelo hitro. V malo urah je bolezen na naj višji stopnji razvitka. Obolele krave često nepričakovano hitro ozdra-ve, kar se pokaže s tem, da se jim vrača zavest in čut, noge, ušesa in koren rogov postajajo toplejši, začno blatiti in močiti, navadno v 1—3 dneh krava sko-ro popolnoma ozdravi in samo včasih ji ostane nekoliko časa neka slabost. Zelo često pa krave poginejo zaradi otrpnjenja možganov, in zlasti tedaj, če imajo krče, če zelo oslabijo in če pade telesno toplota znatno. V nekaterih primerih povzroči smrt obolele krave vnetje pljuč, ki nastane zaradi vniknjenja tujih predmetov (npr. zdravil) v pljuča; tu pa traja bolezen mnogokrat tudi več dni, celo tednov. V nekaterih primerih sicer obolele krave ozdravijo, toda le deloma, ker jim otrpnejo mišice, nr- morejo prenavljati in se jim vname vime, ponajveč pa ..GOSPODARSTVO" Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir - Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo)) št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 - Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva)) • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6 adriaimpex TRST, S. p. A. Via de Ha Geppa, 9 Tel.; 38.770, 29-135 IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo SPLOSNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka • Split . Neapelj - Genova - Marseille • Casablanca - Dakar - Conakry - Tacoradi • Tema. Rio de Janeiro . Santos • Montevideo - Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo - Indonezijo - Japonsko -ZDA . Zahodna afriška obala • sredozemske luke) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podj etja »SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Župančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telesci: 035-22, 035-23’ telefoni: 72-170 do 72-177 ln na naše AGENTE PO VSEM SVETU jim odmre koža zaradi preleža- nja. S pravilnim in pravočasnim zdravljenjem pa se dajo tako obolele krave rešiti in zato je v interesu lastnika, da v takih primerih čimprej pokliče zivi-nozdravnika. Bolnim kravam se ne smejo nikakor vlivati nobena zdravila skozi gobec, kajti krave ne morejo požirati, ker jim je požiralnik otrpel in živila stečejo skozi sapnik v pljuča in povzroče v njih vnetje, ki ima za posledico skoro vedno smrt. Z vestnim oskrbovanjem brejih krav pred porodom in po porodu je mogoče preprečiti nastanek te pogubne bolezni. Tako se zlasti ne sme pri kravah kratko pred otelenjem menjati način krmljenja. Krave, ki so zelo dobro rejene, se morajo krmiti z ne preveč krepkimi krmili in se morajo devati v krmo lahka odvajala. Skrbeti je treba, da se krave pred otelenjem morejo vsaj po 2 uri na dan poljudno gibati. Breje, mršave krave se ne smejo pred otelenjem krmiti s preveč redilno in krepko pičo. Nikakor pa ne smemo krav niti pred otelenjem niti po njem popolnoma pomolsti, oziroma podojiti, ampak samo toliko, kolikor je ne-obhodno potrebno za preživljanje teleta; najbolje je, če pustimo da tele samo sesa. S polnim molzenjem se ne sme začeti prej nego v sedmih dneh Po otelenju, pa še tedaj je na mestu primerna opreznost in se ne sme začeti taka- molža naglo, temveč polagoma. Fr. Dr. Kmet in vrtnar prve dni aprila Marec ni bil letos sušeč, temveč je deževno vreme oviralo delo na vinogradih in na polju. NA TRAVNIKIH: Pobranane travnike gnojimo z gnojnico. Dobro ohranjena gnojnica je pri- merno gnojilo za travnike, ker vsebuje dosti hranilnih snovi v lahko pristopni obliki. Zaradi tega pospeši rast trav. Gnojnici primešamo fosforna gnojila v lahko topljivi obliki. Porabimo 3 kilograme superfosfata na vsakih 100 litrov spojnice. NA NJIVI: žita gnojimo z apnenim nitratom. To gnojilo uporabljamo v manjših obrokih. Na Krasu je navada, da posadijo krompir čim bolj zgodaj, da se dovolj razvije še pred sušo. Letos so kmetje s sajenjem krompirja zelo zaostali; takoj ko preneha deževati, tudi ni mogoče krompirja saditi, ker je zemlja premokra. V VINOGRADU: Na vrsti so rezanja, okopavanja in gnojenje. Letos smo tudi z delom v vinogradu precej za lanskim letom. SADNO DREVJE: Pri sadnem drevju nimamo posebnih opravil razen, če moramo cepiti kak divjak. Paziti pa moramo, da se ne pojavijo razni škodljivci kot so listne uši, cvetožer in drugi. V takem primeru bomo morali poseči po zatiralnih sredstvih zoper nje. „ A VRTU: če vreme dopušča, bomo začeli sejati na prosto zelenjadnice, ki so za mraz manj občutljive. V toplejših dneh bomo zalivali posevke z na soncu segreto vodo, in sicer v toplejših urah. Ne smemo premočno zalivati, ker bi ponoči temperatura lahko padla na ničlo in tako poškodovala posevke. Kasna pomlad združena s slabim vremenom ovira na žalost vse delo. in bo neugodno vplivala tudi na rast vseh rastlin. Obvestilo kmetovalcem Obveščamo kmetovalce, ki so naročili pri pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu seme večne detelje in mešanice travnih semen, da lahko dvignejo od ponedeljka 23. t.m. dalje na sedežu nadzorništva v Ulici Ghega, št. 6/1 nakazilo za prejem semena. Zainteresiranec mora ob prejemu nakazila plačati svoj delež, ki znaša 50 odsto nakupne cene. RIJEKA . Jugoslavija tov zatodiam1niLna,- ^SOBlovanski jadranski obali, ne zamudite tele-proge & ' P0S'UŽulte, » ladii Jadrolinije 2a redne tila vaš letni nr!™. lzredne lzlete- Ta Potovanja bodo oboga-lepote jadranski obali "v*™? fVtlS1 m.van? bodo pomagala spoznati droliniie v virrn -v.6" Za “formacije obrnite se na agencije Ja-ar°"nlje V , Vkrcnih Pristanišči b ali pa na potovalne agencije. JnifAzuhofia ICopeA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517 Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in uskladi-ščenje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenjamn, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 * Tel. 37-823 JfSk CJ U G O L I N I J A Gestisce i servizi merci e passeggeri sulle Unec: ADRIATICO — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICO — NORD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO — SUD AMERICA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — LEVANTE partenze ogni I giorni ADRIATICO — IRAN — IRAQ partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — INDIA — PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — ESTREMO ORIENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — GOLFO MESSICO partenze ogni 20 giorni con 52 modeme e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T. La «JUGOLINIJA» accetta il trasporto di merci anche in 4^* porti fuori delle linee regolarj TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA — «JUGOLINIJA» - RIJEKA _