Stav. 105. IMS. Letnik XI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In prazniklb, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Credntfhro L'Ilc« Sv Friška Asilkegi Si 20. !. nadatf. — Vil doom ca' s? pošiljajo ^rcdniStvu lista. Nefr*nktrana piama se ne 'sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj !a cd govorni urednik Štefan Godina. Lastnik kons.»rdJ li«t* .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z c?me;da za skrb, ki jo goji vrhovno armadno poveljništvo napram ukrajinskim legijonarjem. »Le v okviru avstriisko-ogrske monarhije. le pod vlado slavne dinastije . " je zaključil Lewickyj. -vidimo mi Ukrajinci Oaficiie ifi Bukovine možnost svojega razvoja. Bili smo in «mo tudi v tem težkem času kar naj/.vestciM cesarju in državi«. ()b'i nadvojvode sta najmilostljiveje odgovorila na ta nagovor, pri čemer sta s toplimi besedami omenjala na bojnem polju večkrat izkušeno, izredne hvale vredno in Junaško vederie ukrajinskih vojakov in ukrajinskih iegijonariev ter buko-vinske ukrajinske huzulske legiie. \ r. »govoru. ki je sledil avdiienci, sta nadvojvoli z najmilr»stne!Šo naklonjenostjo govorila o ukrajinskem narodu in sta posebno prizavalno poudarjala patrijotič-no delovanie obeh poslancev. Na povabilo nadvojvode Friderika sta se oba poslanca udeležila obeda. Vrhovni annadni novelinik se je p*>s1"vil z besedami: » Potrnlienje! Mi vzdržimo!« Z nemšfto-rusK5Sa bojišču. BERO LIN, 15. (Kor. I Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 15. aprila 1915. Vzhodno bojišče. — Položaj je ostal ne-izpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Z zapodneso bolita. BFROLIN, 15. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 15. aprila 1915. Zapadno bojišče. — Med Mozo in Mo-zelo je prišlo včeraj samo do posameznih bojev. Pri Marchevillu so imeli Francozi v trikratnih brezuspešnih napadih težke izgube. Zapadno od ceste Fssey- Flirey je trajal boj za majhen kos zakopa vse v noč. Ob Priesterwaldu in v njem so se izjalovili vsi francoski napadi. Sovražne oddelke, ki so severovzhodno od Mannonviliera udarili proti našim postojankam, so naše varstvene čete zavrnile z velikimi izgubami. Južno od Hartmannsweilerkopfa so Francozi petkrat zastonj poizkušali pre-dreti našo fronto. Drugače se je vršil v Vogezih samo artiljerijski boj. Vrhovno armadno vodstvo. Francosko armadno povelje. BEROLIN. 15. (Kor.) Veliki glavni stan objavlja 5. aprila izdano povelje francoskega generala Dubaila, poveljnika prve francoske armade, ki se končuje z besedami: ^Jutri zapremo klešče, v katerih i-mamo uklenjenega sovražnika med Ver-dunom in Pont a Moussonom ter, napadajoč z znatnimi močmi od spredaj in od zadaj, uničimo sovražne čete med Metzom in St. Mihielom. Vsak soboritelj mora vedeti sledeče: Topovi, ki jih čuje pred seboj, so francoski topovi, ki streljajo sovražniku v hrbet. Za zavrnitev tega strahovitega napada morejo Nemci sedaj razpolagati samo s krajevnimi rezervami, in če so tudi pritegnili druge, more to biti le nekaj bataljonov. Podpisan: Dubail«. Letalski napad na Nancy. NANCY. 14. (Kor.) »L.Est Republi-cain poroča o bombardiranju Nancyja po zeppelinovcu: Po 12. uri ponoči so ljudstvo prebudile tri zaporedne eksplozije. Po nekaj minutah so sledile tri nadaljne eksplozije. Začeli so nemudoma delovati metalci svetlobe in topovi ter so prepodili sovražni zrakoplov. £koda se ceni nad 100.000 frankov. Poročilo angleškega vojnega maršala Frenchi. LONDON, 15. (Kor.) Poročilo vojnega maršala Frencha objavlja boje od 10. do 12. dne marca meseca in nadaljuje: Nova akcija velikega pomena je nastaja po nepričakovanem napadu Nemcev 17. dne meseca marca proti 27. diviziji, ki je imela zasedene prekope vzhodno od St. Eloi. Tu se je v varstvu megle koncentrirala mnogoštevilna artiljerija. Ob 5 popoldne se je začelo silovito obstreljevanje prekopov. Nadalje ste eksplodirali dve mini. Zmešnjava, ki je nastala zaradi nepričakovanega napada, je omogočila Nemcem, da so za nekaj ur zopet zavzeli St. Eloi. Srditi protinapadi so vzpostavili prejšnji položaj. Vojni maršal French izvaja, da mu je več bistvenih razlogov navdalo prepričanje, da bi bilo kar najpreje treba pričeti energično ofenzivo. Najvažnejša vzroka sta bila splošno dobro kažoč položaj zaveznikov in pa uspeh Rusov, ki so odbili srdite liindenburgove napade, dočim pa je sovražnik ob angleški fronti dozdevno postaial slabejši. Bilo je torej potrebno podpirati Ruse s pridržavanjem čim največ čet na zapadnem bojišču. Najvažneji razlog pa je bila morda potreba, da se navdajo angleške čete z duhom ofenzive po napornih, morda živce ubijajočih izkušnjah hude zime v zakopih. French poudarja, neizogibnost velikih izgub ob današnji oborožitvi in pomen artiljerije tudi glede varovanja lastnih vojakov. PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavier de Monttpia Carcan je hitro izpustil Pivoino. Preden pa je odprl, jej je rekel preteče: — Ce me ovadiš, te dam zapreti. Saj vei. da nimaš listin! Častnik, ki je vodil patruljo, ie preiskal hišo. a ni našel nič sumljivega. Ko je vprašal Pivoino. kaj se je zgodilo, je odgovorila jecljaje, da se je prestrašila brez vzroka. Patrulja je odšla in noč je minila potem i mirno. Prihodnje jutro je gostilničar poklical Pivoino k sebi. Prišla je vsa trepetajoča in povešenih oči. Pričakovala je sirovega nastopa ali pa vsaj hudih očitanj. Toda ni bilo tako. Carcan jej je le rekel kratko: — Ne morem te imeti več dalje časa v svoji službi. — Ne? . . . — ie zajecljala Pivoine. — Jutri že lahko greš . . . — Ce želite . . . — Dal ti bom izpričevalo in deset frankov, dasi ravno sva se pogodila, da ne dobiš plačila. — Zelo ste ... . zelo ste dober . . . . — Predober sem, vem. Danes si pa še v moji službi in pozneje te pošljem nekam. — Da. gospod Carcan .... — Premisli si pa še enkrat, Pivoine, sedaj je še čas. Obdržim te, če hočeš . . . za petnajst frankov na mesec, kar znaša na leto stoinosemdeset frankov, in to je veliko . . . Veš pa, pod kakim pogojem. Torej ali hočeš ali nočeš? Pivoine ga je razumela in zanikaje zmajala z glavo. — Kakor pač sama hočeš, — je nadaljeval Carcan s porogljivim smehom. — Zal ti še bo, in pa še kako. da nisi sprejela mojega predloga, toda to je pač tvoja stvar .... stori kakor hočeš sama. Izpregovorivši te besede jej je gostilničar pokazal hrbet, a izraz hudobne radosti mu je zaigral na ustnicah. Okoli poldneva je ukazal natakarju, naj gre na bližnje stojišče izvoščkov po voz. Ko je prišel voz, je Carcan iznova poklical Pivoino in jej je rekel: AngleSke izgube pr Nieuw Chapeiie. LONDON, 14. (Kor.) Vojni maršal French poroča 5. aprila: Angleške izgube pri Nieuw Chapeiie so znašale: 120 častnikov in 2377 mož mrtvih, 359 častnikov in 8173 mož ranjenih, 22 častnikov in 1428 mož pogrešanih, skupaj 401 Častnik in II.938 mož. Doseženi uspehi pa so bili tako znatni in tako dalekosežni, da se njih cena ne more smatrati visoka. Več tisoč mrtvih sovražnikov se je naštelo na bojišču in 12.000 ranjencev je bilo odpravljenih z železnico. Vse tngleške izgube so se nadomestile v malo dneh. French poudarja ob koncu poročila potrebo skoraj neomejenih municijskih zalog. Nagovor cesarja Viljema na grenadirski poik »Kralj Friderik III.« štev. 11. VRATISLAVA, 15. (Kor.) »Schlesische Zeitung« priobčuje nagovor cesarja Viljema, ki ga je imel ob oriliki pregledovanja gre nad irskega polka »Kralj Friderik III. štev. 11« na Francoskem. Cesar je rekel: V sovražni deželi, na zavzetem francoskem ozemlju, ki je napojeno s krvjo hrabrih pruskih in tudi drugih nemških vojakov, je tekla tudi šleska kri. Glasom poročila vrhovnega armadnega po-veljništva se je udeleži? tudi grenadirski polk »Kralj Friderik III. štev. 11« na izboren način srditih bojev v Champagni. Polk je z uspešnostjo in junaško hrabrostjo odbil sovražne napade. Polkov napad je postal v armadi znamenit. Izrekam polku svoje popolno priznanje in čestitke. Šleski grenadirji II. polka! Imenu mojega preljubljenega očeta, vašega vzvišenega šefa. čigar ime aosite na ramah, ste izkazali vso čast. Ako gleda iz elizej-skiii planot doli na vas, bo z vami zadovoljen. Izrekam polku svojo zahvalo na njegovih uspehih. Novo slavo ste priklopili na vaše zastave in nov, krasen list uvrstili v polkovo zgodovino. Z božjo pomočjo vztrajajte tudi nadalje in pripo-morite domovini in meni do končne zmage in premaganja sovražnika. Po paradi se je pomenkoval cesar še dalje časa s častniki in je med drugim tudi pripovedoval, kako so Rusi gospodarili v njegovem lovskem gradu Rom in ten. Da tudi tam razobešene jelenje rogovje so pobrali. Ali vendar so se zmotili, to rogovje je bilo namreč ponarejeno, pravo rogovje. je rekel cesar, visi pri meni doma v Berolinu. Cesar je poln zaupanja v bodočnost. Veselje in ponos nad uspehi njegove armade sta se mu lesketala raz obraz. Alzaško-lotarinški deželni poslanec izključen iz deželne zbornice. STRASSBURG, 15. (Kor.) Prvi civilni senat cesarskega višjega deželnega sodišča v Kolmarju je izrekel razsodbo, glasom katere niso podani specijelni predpogoji glede članstva urednika Emila Wet-terleja druge zbornice alzaško-lotarinške-ga deželnega zbora. V razlogih te razsodbe se poudarja posebno VVetterlejev beg na Francosko in posebno njegov v listu >Echo de Pariš« z dne 21. avgusta 1. I. izšli članek, kakor tudi njegovo veleiz-dajniško početje kot deželni poslanec. Pogrešani parnlki. LONDON, 14. (Kor.) Osem ribiških parnikov, vsak z 10,do 12 mož posadke, se ni vrnilo v pričakovanem času. Niso pa še uradno razglašeni kot izgubljeni. — Rekel sem ti davi* da te danes pošljem nekam . . . — Da, gospod Carcan ... — Cas je ... . voz te čaka. — Kam naj se peljem? — To že naročim izvoščku. — Dobro, gospod Carcan. — Mraz je . . • vzemi Cadettin plašč. Cadette je bila kuharica. Pivoine je u- bogala. — To pismo oddaš na naslov, ki je napisan na njem, — ie nadaljeval gostilničar; — nato dobiš nekaj, kar mi takoj pri-neseš semkaj. — Dobro, gospod Carcan. — Preden se odpelješ, popij kozarec vina, ki ti ogreje želodec. Jutri te sicer odpustim, toda to še ni vzrok, da bi obolela danes. Govoreč tako, jej je dal kozarec rdečega vina, ki je kakor slučajno stal v bližini. Pivoine je dvignila kozarec k ustom ter popila dva majhna požirka; potem pa je postavila kozarec z oči vidnim gnusom zopet na mizo. — Kaj pa ti je? — je vprašal Carcan; — ali ie vino morda slabo? — Da, zdi se mi tako. Zaplenjene nemške pošiljatve. LYON, 15. (Kor.) »Le Nouvelliste de Lyon« javlja sledeče poročilo iz Marsilje: Neka francoska križarka je zaplenila tovor volne, ki so jo Nemci ukradli v Severni Ameriki in jo odposlali v Južno Ameriko. Neka druga pomožna križarka je zaplenila na nekem poštnem parniku tovor nemških igrač, določenih za neko nevtralno državo. Wolifov urad pripominja: Vest, da je bila volna ukradena, je značilna za stopnjo, na katero je padel ton francoskega časopisja. Angleška vlada poplača zaplenjeno blago parnika »VVHhelmina«. LONDON, 15. (Kor.) Glede nakupa tovora parnika »Wilhelmina« je prišlo med ameriško družbo in angleško vlado do sporazuma, glasom katerega je Angleška privolila v to. da poplača znesek, ki bi ga lastniki za blago dobili v Hamburgu. Neutemeljene angleške obdolžitve, da bi Nemci namenoma ne bili hoteli rešiti moštva potopljenih angleških ladij. BEROLIN. 15. (Kor.) \Volffov urad poroča: V priobčenih notah glede postopanja z našim ujetim moštvom podvodni-kov, opozarja angleška vlada na to, da so angleške vojne ladje tekom vojne rešile preko 1000 vojakov in častnikov nemške mornarice. Obratno pa se od pristojne strani poudarja sledeče: V slučajih, ko so bile angleške vojne ladje od nemških podvodni-kov potopljene, je bila rešitev angleške posadke naravno vedno izven vprašanja, i-pr nndvodniki teifa ne morejo storiti. V bitki pri Helgolandu in pri napadih na angleško obal dne 2. novembra in 16. decembra 1. I. so bili uničeni torpedni Čolni. Vlada pa gotovo ne misli na ta slučaj, ker trdi, da ni bila izgubljena nobena ladja. V bitki pri Doggerbanku 21. januarja t. 1. je bila sicer uničena angleška križarka »Tiger« in nekaj angleških torpednih čolnov, a angleška vlada ne more misliti niti na to, ker je uradno izjavila, da so se povrnile vse ladje, ki so se bile udeležile bilke. 20. septembra ie bila v angleškem pristanišču Sansibar uničena angleška I/rižarka »Pegasus« od male nemške kri-žarke »Konigsberg«. Križarka »Konigs-berg pa se je nahajala izven pristana in zato naravno ni mogla pluti v sovražno pristanišče, da bi rešila posadko. Preostaja torej samo še bitka pri Coromelu, v kateri je naše križarsko brodovje dne 1. novembra L 1. uničilo dve angleški oklop-njači. Oklopno križarko »Good Hope« so naše ladje, ko se je zmračilo, izgubile iz vidika. Glede ladje »Maumouth« pa ni bila mogoča rešilna akcija vsled slabega morja, kakor piše grof Spee. Iz navedenega sledi, da se med celo vojno nemškim ladjam ni nudila prilika, reševati posadke angleških vojnih ladij. To je angleški vladi ravno tako dobro znano, kakor nam. Angleška vlada ne o-menja tega v svoji noti in nas dolži, da se od nemške strani namenoma ni storilo ničesar v svrho rešitve angleškega moštva. V tem tiči zvito sredstvo, da bi se javno mnenje varalo in naščuvalo nevtralne države proti Nemčiji. Zato nemški odgovor po vsej pravici z gnjevom zavrača to v angleški noti zapo-padeno obdolžitev. Angleški križarke niso kršile amerikanske nevtralnosti. LONDON, 15. (Kor.) »Daily Telegraph* poroča iz Newyorka: Uradno se izjavlja, da angleške križarke niso prejele nikakršnih živil iz Newyorka in da niso kršile amerikanske nevtralnosti. Prihodnje volitve v angleški parlament. MANCHESTER, 14. (Kor.) Londonski dopisnik »Manchester Guardiana« piše: Pričakuje se za bližnji čas izjava o času novih volitev. Vpoštevajo se dve možnosti. Prva bi bila formelna volitev, ki ne izpremeni sedanjega posestnega stanja in ki bi jej po vojni sledila prava volitev med strankami. Druga možnost bi bila razširjenje parlamentarne dobe do konca vojne. Tretji izhod bi bil, da se volitve vzlic vojni izvrše na normalen način. Ta izhod pa ima le malo pristašev. Pa tudi formelna volitev pod zaščito med strankami sklenjenega premirja bi naletela na težkoče, ker se nekatere skupine volilcev branijo držati se dogovorov med strankami. Ministrski predsednik Asquith se je doslej izogibal vsaki izjavi, katero pot misli ubrati. Angleška vladna komisija za organizacijo in izdelovanje vojnih potrebščin. ROTTERDAM, 14. (Kor.) »Nieuwe Rot-terdamsehe Courant« posnemlje po »Ti-mesu«, da je vladna komisija za organizacijo in izdelovanje vojnih potrebščin sedaj polnoštevilna. Finančno ministrstvo, vojni urad in admiraliteta so zastopani v njej. Predseduje Lloyd George. Cene kruha v Londonu. LONDON, 14. (Kor.) Kakor javljajo »Ti-mćs<^, se cena kruha v-Londonu piiiiud-nji ponedeljek poviša na 8 in pol pcncev za 4 funte. ____ Venizelosova razkritja. CARIGRAD, 13. (Kor.) V Atenah objavljeni dokumenti, ki vsebujejo Venizelosova odkritja, so vkljub temu, da jih časopisje ni še objavilo dobesedno iti so torej znana le omejenim krogom, izzvala senzacijo ter se živahno komentirajo v diplomatskih in vladnih krogih ter turškem časopisju. Oojna Turčije proti trosporazumu. Turški nameni v Egiptu. CARIGRAD, 15. (Kor.) Poveljnik eks-pedicijske armade proti Egiptu, Džemal paša, je imel pri banketu, prirejenem njemu v čast, nagovor, v katerem je rekel: Očistiti hočemo Egipt madeža njegovih zapeljivcev in prepoditi sovražnike. Odstraniti hočemo Angleže in naše mohainc-danske brate osvoboditi iz sužnosti. To je dolžnost, ki je nimajo samo čete pod mojim poveljništvom, temveč vsi mohamc-danci. — Džemal je zaključil z izrazom prepričanja, da se kmalu doseže ta namen. Turška izda za 6,584.000 turških funtov blagajniških listin. CARIGRAD. 15. (Kor.) Uradni list razglaša dekret, glasom katerega se finančno ministrstvo pooblašča, da sme proti položitvi 150 milijonov frankov v zlatu izdati pri upravi otomanskega državnega dolga — Seveda se ti samo zdi; saj je pra^ dober »masone. — Res ne vem, najbrž ne poznan vina. — Tako, tako je . . . Videla boš kmalu, kako dobro ti bo delo. Oni grozljivi smeh, o katerem smo že govorili, se je iznova pokazal na Carca-novem licu. — Toda seda) pojdi in vrni se kmalu! — je nadaljeval potem. Ko je Pivoine stopila v voz, je zaklical izvoščku: V- - . : x . — Bercy, Q«ai de^ la Rapće, št. . . . Izvošček se je odpeljal in Carcan si je škodoželjno tnel roke. XIII. VirgH. Med številnimi restavracijami, ki jih ie bilo nabrežje de la Rapee v Bercyju vse polno, se nahaja restavracija prav posebne vrste. V vseh treh nadstropjih se nahajajo privatni kabineti vseh velikosti za posamezne goste ali majhne družbe in ob lepih poletnih in jesenskih dneh obstajajo pred vrati gostoljubne hiše vsak trenutek skrbno zaprti izvoščki in drugačne kočije, iz katerih zstopajo ljubavni parčki, ki skrivaj vsto-)ajo v restavracijo, kjer jim ie obed naj->rž le postranska stvar. Hudobni jeziki pravijo celo, da je bil gospod Tonnelier, lastnik restavracije, prav rad pripravljen na to, da je moškim gostom, ki so satni prihajali k njemu, pre-skrbel »ljubeznivo« družabnico, če so se začeli dolgočasiti. Mi seveda ne vemo, ali je to očitanje bilo upravičeno ali ne. Dasiravno je bila krčma pri mitnici des Amandiers na najnižji stopnji, restavracija v Bercyju pa skoraj na sredi kulinarične in socijalne lestvice, sta bila gostilničarja Armodij Carcan in Tonnelier intimna prijatelja, in pismo, ki naj bi ga oddala Pivoine, je bilo naslovljeno na Tonnelierja. Izvošček je obstal pred hišo in Pivoine je izstopila omahovaje. Pravimo namenoma »omahovaje«, kajti ves čas vožnje je čutila, da jej je nekam čudno slabo. Glava je bila težka in vsak čas se jej je zavrtelo v glavi. Stopila je v hišo in izročila Tonnelierju pismo svojega gospodarja. Oostilničar je čital pismo glasno se smeje, radovedno je opazoval Pivoino in mrmral potihoma: 5 : c privatnimi osebami sami- Nemci so vedeli, kaj so delali, ko so nam mi isto vb'ilrr, veljavo kakor kovano zabranili pristop h Karpatom. Kdor stoji s zlato. _ trdno nogo v Karpatih, ima vpliv na ves _ _ , . , Balkan. Karpati in Dardanele — to ste Har ce**na Franca Josipa samostanu v , Jvc tnakf)vredni nlisjj__ Ta j^k grofa Censtohovi. Witteja. ki ga objavlja dunajski ukrajinski DLNAJ, 15. tKor.) Iz vojnega časnikar- jist pojasniuje ljute napade, ki jih je od-s' tira stana poročajo: Nj. Veličanstvo ce-jrejaj., ru>ka vojna uprava ravno v Kar-sar |e | odi ni samostanu Jasaa i i ra v pa{j|, ,n Ki trajajo že nepretrgoma več teJ-CenŠtlM svoto 25.CKJ0 kron. Ta dcnai j nov 7 menjajočo se bojno srečo. Odločijo i ri:i-*>ei Munos^anu posebni odposlanec., ltv v lem doslej največjem spopadu v da-Grof Tisza v avdijenci pri cesarju. našnii svetovni vojni, v katerem se vrši \>l \\J 15 tKor.) Ogrski ministrski M skoraj za vsak hrib, ker so to naravne predsednik, grof Tisza. je bil danes do- utrdbe, doslej, kakor ,e znano iz poročil poldne sprejet pri cesarju v posebni avdi- našega glavnega stana, se m padla. Dr. Lnkelhauser v Sara je vem. OSill^tS USStL ^AK^JEVO. 15. (Kor.) Namestnik de-1 želneea načelnika dr. Unkelliauser je sno-1 Kakov Ljubljani ravnajo z drugona-č, semkaj. Danes dopoldne so se rodnimi ranjenci. Prišel je v naš nu predstavili uradniki predsedništvenega niStvo gospod, tržaški Italijan, ki naše ured-nam je u rada Opoldne je posetil dr. Unkelliauser povedal, da je od svojega sina, ki se kot nadškofa, srbskopravoslavnega metropoli-j ranjenec nahaja v Ljubljani prejel pismo ta mi reis el ulemo s prošnjo, na bi šel k „Piccolu", da bi tam- SARAJEVO. 15 * (Kor.) Ko se je dane- kaj obja lil njegovo pismo. Oče je šel uradriišivo predstavilo dr. Unkelhauserju, * a T^JLiZT^' je po činu &^Z ^fp&tfv",^ sevich imel pozdravni nagovor Or. on- mvnAtt P smo se Hasi* Zdi se Pri upravi Lra celokupno u^dništvo i- J- rc * » mCV v:sl SVO,M„" u : odnehala s seboj na dom, kjer ravnajo z me- cijah Ni. Veličanstva, v blagor * noj k^kor s sJm ali p^eljem, iamo da m v konst pridnega in hrabrega btisn^ko- i dično ^JS^mML In tako hercegovskega naroda. ! ravnajo tudi z drugimi, kar je razvidno iz Avstrijska razredna loterija. priložene fotografije. (Slika kaže pisca pi- DLNAJ, 15. (Kor.) 20.000 kron ie za-isma in še enega vojaka v krogu rodbine, dela štev. 130.356, 10.000 kron štev. I — Op. ured.): Ker sam ne znam slovenski, 87.070. 5000 kron štev. 135.496._j bi se rad zahvalil po k kem slovenskem ------~ ~ ~ i listu vsem našim dobrotnikom, posebno pa RUSkS ODCrCCiie proti CCImOđU. imenovani častiti rodbini, v imenu r # r ^ vseh svojih tovarišev, ki se nahajamo tu. O operacijah zaveznikov v IJardanclah -se Širijo najrazličnejše in druga drugi nasprotujoče vesti. Rimski >Messaggero« javlja u. pr. — baje na podlagi informa Zahvaljujem se tudi listu, ki priobči te moje vrstice. — Giovanni Veni, rezervna bolni- Miica v obrtni šoli v Ljubljani.--( udno, da „Piccolo" celo v se< anj h časih nima cij iz virov trosporazuma da ie podiet- prostora za take izraze italijanske hvaležno- je zaveznikov \ Dardanelah sploh odlože-!stj napram dobrim slovenskim srcem ! no za nekoliko mesecev, in sicer dotlej,- L velikonočen dar CMD. Gosp. Vik-da pade odločitev na francoskem kerjtor Neme(. ki se nahaa na severnemu šele tedaj da bodo mogli odposlati dovolj bo. fea| nt.kemu tukajšnjemu prija-kopnene vojske, potrebne za zavzetje Ca- te,- med d:ugim . p0 n: kaznici poslani rigrada. Zopet druge vesti trde. da »e ve- znesek K ^ _ pošii.am za našo vrlo CMD. čji del francosko-anglcske ekspedicijske kot priruhe !troči ga naSi moški podružni-vojske '>dšel izpred Dardanel v fcgipt. A|d_ Ker riscm -e do, ničfcsar prispeval, a l,L A niti I urlr. >11111 ti o ruru ii-ui I _ ... _ n ... . hkratu. ko niti i urki sami ne verujejo j Družba potrcbuie £o:ovo izdatne podpore, prav. da bi bili Francija in Anglija v res-! • bo ta znesek vnati0mestiio. Zdrav sem. niči opustili operacije, se sinjo po raznih m{ ne Novice povem, ko se vr- listih vesti, da se Rusi marljivo priprav- > ^ pozdravi mi vse znance in prijatelje! Ijajo na akcijo proti Carigradu. Priprav- Naga vrU Dru£ba ie |ahko ponosna, da se Ijaio da z brodovjem in pripravljajo da ■ sp0rain a;0 njc sin0vi tudi na bojnem potu Ji ek t:c Jicijske zbore kopnene vojske.',,^ Možu pa, ki vrlo izpolnjuje svojo drzav-Dunai^ki Neues Achtuhrblatt- javlja iz ^^o dolžnost, a pri tem nepozablja na-Bukarešia. da, glasom zanesljivih vesti, r dllih dolžnosti: vsa čast! Rusi z največjo naghco oborožujejo parni- ke, namenjene za prevoz ruskih zborov v Turčijo. Iz različnih delov Rusije, da prihajajo v Odeso veliki oddelki vojske. Iz Petrograda pa poročajo, da bo ta vojska obstojala iz 120 do 130 tisoč mož. Akcijo proti Carigradu da bo vodil zapovedujoči general Andrejev. Kakor čitamo v avstrijskih listih, pišejo o tej akciji -Ruske Vjedomosti«: Bombardiranje brsporskih utrdb (ki jih je ruska mornarica zadnji čas obstreljevala) je jako va/no dejstvo — in sicer vojaške in politične važnosti. Ruska mornarica jc podala zaveznikom roko v pomoč in operacije proti Carigradu se bodo vodile odslej od strani f!gei«kega in Črnega morja. Bosporskc operacije otežuje ozki prostor te ožine. Ali zato je Bospor krajši nego Občni zbor In predstava šentjakobske podružnice Ciril Metodpve družbe v Trstu. Minulo nedeljo ob 10 dopoldne se je ob pičli udeležbi vršil občni zbor šentjakobske podružnice CMD. Vzrok majhne u-deležbc je pač v tem, da je jutranja ura za ženske in gospodinje skrajno neprikladna in da so sedaj večinoma vsi moški udje pod orožjem. Za glavno družbo je bil pričujoč g. dr. Abram, dočim sc je voditelj otroškega vrtca, g. V. Engelman. o-prostil. — Predsednik g. Josip Šorn je otvoril zborovanje, pozdravivši navzoče m zahvalivši se raznim dobrotnikom podružnice. — Tajnik, g. Josip Durnik, je o-menjal. da ima podružnica sedaj 4 pokrovitelje, 9 ustanovnikov in preko 150 članov. Med letom je umrl marljivi član Kr-nest Može. Podružnica je priredila spo- Dardanele. Moralni učinek nai carigrajsko „bdansko veselico, Miklavžev večer in prebivalstvo se dokaze, ko bo dosežena j božičnico; VSe druge nameravane priredi-pofovica Bospora. V ečina tve so morale vsled dogodkov trdb leži na evropski strani in te utrdbe niso moderne. Utrdbe na azijski strani niso tako številne, ali Nemci so jih modernizirali Nevarnost min v Bosporu ni tako velika, ker jih silna struja zanaša proti jugu. Zato pa je nevarnost rnin v I>ardane'3h še vedno znatna. Pobiranje min se tu ne priporočuje. ker Turki neprestano mečejo nove plavajoče mine, ki jih struja nosi ravno proii zaveznikom. BerJiner Tageblatt« piše istotako. da Racija z mrzlično naglico pomnožuje svoje br« dwjc v Črnem morju. Porast mornarice da bo znatna. Ore za Štiri velike linijske ladje (vsaka s preko 23.000 ton deplaccmcnta), ki so armirane vsaka z 12 toi»ovi po 30.5 cm in 16 topovi 12 cm. s še celo vrsto topov manjega kalibra. Njihova hitn st ie 2J> morskih milj na uro. Na-dalie da se je ruska mcrnarica izpopolnila — pripovedujemo vedno po »Berlincr Tageblattu« — s M torpedov kami in 18 podvoiiniki. Razun teh že izgotovlje-nih enot da se dovršujejo še 4 oklopne kri-žarke in 6 malih križark. Tako pišejo torej razni časopisi o pripravah Rusije za akcijo proti Carigradu od strani Črnega morja. Ali ravno te mrzlične priprave govore, da angleško-fran-cosko podjetje proti Dardanelam ni uspelo. So pač turški forti trda kost in turške mine — nevarne kače. Rczne politične vesti. Pomen Karpatov. »Ukrainische Nach-ric'iten- na Dunaju priobčujejo pogovor dopisnika »Novega Vremena- z umrlim roškim državnikom grofom \Vittejem v zadnjem času pred njegovo smrtjo. Govorilo se je o Galiciji in tekom pogovora je rekel grof Witte: »Preje se nisem zanimal za gališko vprašanje, ki je tvorilo le del slovanskega vprašanja v Avstriji. Danes pa ie stvar drugačna. Danes tvori ga-liiko vprašanje e o l ajglavnejših vprašanj odpasti. E-dina dobičkonosna prireditev za glavno Družbo je bil cvetlični dan. pri katerem so sodelovale razne rodoliubkinje in rodoljubi. Med darovalci večjih zneskov vidimo g. Ivana Preloga, g. Ivana Dujca in druge. Podružnico so v vsem njenem delovanju dobro podpirala sledeča društva: Delavsko konsumno društvo, Konsumno društvo »Jadran-, šentjakobska Čitalnica, pevsko društvo »Ilirija*, telovadno društvo »Sokol«, ženska podružnica Ciril Metodove družbe v Trstu, mandolinistična skupina »Viktor Parma.*, vodstvo Ciril-Metodove šote. Istotako sta šla podružnici na roke dnevnika »Edinost« in »Dan«. Vsem bodi izrečena javna zahvala. — Vrtnarica gdč. Vera Ponikvarjeva je podala strokovno poročilo o napredku v o-troškem vrtcu, katerega vzdržuje podružnica. V otroški vrtec zahaja posebno poleti mnogo otrok, ki se posameznih prireditev, izletov in končnih razstav ročnih del zelo vesele. Napredek je nad vse razveseljiv. — Blagajnik g. Jakob Merhar je podal blagajniško poročilo, ki je precej razveseljivo. Dohodkov je bilo nad 3000 kron; torej samo okroglo 900 kron manj, nego prejšnje leto. Za sedanje razmere ni to toliko žalostno in je upati na boljše čase, ko bo blagajnik zopet lahko vesel dobrega inkasa. — V odbor so bili izvoljeni: Josip Sorn. Ernest Volarič, Josip Durnik, Jakob Merhar, Avgust Kompara, Anton Sluga. Alojz BernctiČ, Ivan Brezovec, gca. Milka Širok, gca. Marija Nabergoj in ga. Roza Pečar. — Ker sta gg. Josip Grego-rič in Josip GodniČ v vojni, so bili izvoljeni za pregledovalce računov: Simon Skri-njar, Fran Trošt in Anton Pečar. — Pri slučajnostih se je zahvalil predsednik še g. dr. Abramu za njegovo naklonjenost šentjakobski podružnici, gci. vrtnarici za trud in priznano požrtvovalnost, g. Mihi Hrvatinu za nabiranje udnine in drugim, ter je zaključil lepo uspeli občni zbor z nado, da bo prihodnje leto boljša udelež- ba. — Nadaljno točko sporeda je tvorila spomladanska predstava, ki se je vršila ob 4 popoldne v dvorani »Delavskega kon-sumnega društva pri Sv. Jakobu r. Celo u-ro pred pričetkom se je začela dvorana polniti zavednega občinstva. Točno ob 4 je bila dvorana popolnoma zasedena. Nastopili so gojenci otroškega vrtca s skupnim petjem, s prizori, deklamacijami. prošnjo, samogovori itd. Občinstvo je pa-ztio sledilo izvajanjem, je burno ploskalo nastopivšim »vojakom« ter stoje poslušalo petje raznih patrijotičnih pesmi. Izmed prizorov so posebno ugajali: »Marko gre na vojsko«. »Srečko in mama« ter »Iz vojnega časa<*. Tudi ne smemo pozabiti »Po-stiljooa« in »Prošnje«. Veselje je gledati radosti se žareče obraze raznih samo po krstnih imenih poznanih otrok, kakor Danilo. Mirko. Štefanija. Bronči i. t. d. Mnogoštevilna udeležba je vodstvu otroškega vrtca pač jasen dokaz, da take prireditve v burnih časih blažijo srce pretresu joča čustva: žalost, smrt. slovo i. t. d. Da se izpolni predstava tudi z godbo, za to je skrbel g. Josip Lah s svojim sinom Josipom in s svojo učenko Pavlo Grgiče-vo. Šentjakobska podružnica CMD s svojim odborom na Čelu pač natanko pozna svoje občinstvo in ima radi tega tudi vedno lep moralen in materijelen uspeh pri svojih prireditvah. —c. Osrednji In dež. odbor NDO. Danes, v petek, ob 8. zvečer seja v novih prostorih, ul. Boschetto !. Dnevni red: ^Praznovanje 1. majnika". O ranjenih, odnosno bolnik vojakih. Iz pomožne bolnišnice v prostorih društva »Austria« je bil odpuščen in odposlan nazaj k svoji četi črnovojnik Andrej Padric. V drugo bolnišnico sta pa bila iz te premeščena Ferruccio Siegmundt 12. dragon-skega polka in Viktor Balbi 5. domobranskega pešpolka. V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht« jc bil sprejet črnovojnik Ivan Najzer. V pomožno in kontuiuačno bolnišnico v ulici Fabio Severo so bili sprejeti Fran Čopič 9. sanitetnega oddelka, črnovojnik Peter Zanier, Ivan Rakovac 5. domobranskega pešpolka in Fran Postonja, tudi 9. sanitetnega oddelka. Pobijanje uši. Neki zdravnik piše: V letu 1SS2. smo bili v južni Hercegovini ravno tako polni uši, kakor so sedaj naši sinovi na severu in na jugu. Tedaj se mi je izvrstno sponeslo nastopno sredstvo. Pri vsakem oddelku je dobi!i kakega krojača ln kje kak likalnik. Ako razgreješ Mezo in potegneš črez gube, poginejo prav vse uši in gnide. Ko greš z železom preko gub, poka na rahlo kakor kako hitro stresanje. Skozi tedne smo b'U potem brez uši. Sicer pa je dvaod-stotna karbolna raztopina izvrstno sredstvo proti ušem in bolham in jo je lahko nabaviti. Kar pišem tu, sem izkušal z uspehom na sebi in mnogih drugih. Še druge sleparije Krebijeve Ivanke Predvčerajšnjim smo obširneje poročali, kako je Ivanka Krebljeva osleparila Beatriko MuŠikovo za kakih 4000 kron. Sedaj so se pa začele oglašati še druge osebe, ki jih je osleparila Krebljeva. Predvčerajšnjim sta se oglasila na policijskem komisarijatu Silvij Foraboschi, ki stanuje v ulici Gatteri št. 28, in pa Marija Plan Ciča va, stanujoča v Roco!u na hribu št 886. Silvij Foraboschi ima namreč v hiši št. 6 v ulici del Ronco trgovino s krompirjem na debelo. Dne 31. marca t. I je prišla k njemu Krebljeva po krompir. Pogodila sta se za 100 kg krompirja za ceno 26 kron prof i takojšnjemu plačilu ko ji Foraboschi izroči krompir. Foraboschi ji je poslal krompir še tisti dan in Krebljeva ga je sprejela ter rekla Foraboschijevemu u-lužbencu, ki ji je bil pripeljal krompir, da piinese denar sama Foraboschiju tekom d'.eh dri; obenem je pa podpisala dotično fakturo z imenom Ivanka Rosa. Foraboschi pa ni več videl ne krompirja, ne Kreb'jeve, ne njenega denarja. Ko |e pa predvč^raj šnjim Foraboschi čital v listih, kako je bi a Beatrikn Mušikova osleparjena po neki Ivanki Krebljevi, rojeni De Rosa, ki je imela prodajalno zel« njadi v ulici D. Rosseti, je takoj razumel, da je Krebljeva ravno tista I\anka Rosa, ki ni njemu plačala krompirja in zato je pohitel na policijo in vložil ovadbo proti Krebljevi. Še drugače je pa z Marijo Plančičevo. Treba je povedati, da je imela Krebljeva prej prodajalno zelenjadi v hiši Št. 10 v ulici Michelangelo Buonarroti. Meseca fe-bruvarja t 1. se je bila Plančičeva pogodila s Krebljevo, da kupi od nje to prodajalno. Dogovorjena cena, je bila 200 kron, katere bi bila Plančičeva plačala Krebljevi po malem vsakikrat kolikor bi mogla dati Takoj o1! izročitvi prodajalne, je Plančičeva da a Krebljevi 20 kron na račun, a obenem je plačala stanarino za mesec dni v znesku 35 kron. Bila je zadovoljna in vesela, ker je mislila, da bo imela sredstvo, da kaj zasluži : zasela je mirno svoje mesto v prodajalni in veselo prodajala radič in druge vrtne pridelke. A ie tri dni pozneje je prišla k njej Krebljeva in jej mznani'a, da je prodala prodajalno neki drugi ženski, vsled česar da mora ona, Plančičeva, ven. In Plančičeva je res morate zapustiti prodajalno, a s tem je bila oškodovana za 55 kron. Tudi ta reva je spoznala, s kakšno ptico je imela opraviti, šele ko je čitala v listih, kako je Krebljeva osleparila MuŠikovo. — Nič čudo ne bo, če se še kdo oglasi s kako lako ovadbo proti Krebljevi. Prva nesreća v življenju je zadr' komaj 2Ietno Silvano Vecchievo včeraj o-poldne. Dete, ki je precej krepko, že prav imenitno teka semtertja. Vendar pa so njeni koraki še negotovi. Včeraj opoldne je preveč zaupala svojim nežnim nožicam ter je venomer tekala gorindol po dvorišču — v ulici D. Rossetti štev. 12 —» a pri tem se je spoteknila in padla tako nesrečno, da si je zlomila kost v desnem stegnu. Na zdravniški postaji, kamor jo je ponesla ! ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA prestrašena mati, je zdravnik mali nesreč- (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) niči podelil najnujnejšo pomoč, a nato jo je se nahaja ulfcl delle Poste štev. 14, vhod dal prepeljati v mestno bolnišnico. v "HcI Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Tepena sta bila. Na zdravniško postaio S!ovenska PQStrežba in slovenskijediini list?, je prišel včeraj dopoldne , ob polidvanajstrh -------- 30 tae ca □□ Preda Prccfo ModlstKa UJenta Deklica 58le;ni hlevar' Edvard Škerjanc, ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi: na glavi je imel več burk. Povedali je, da se je spri z nekim prijateljem, a prijatelj je bil tako prijazen, da mu je pritisn i1 j nekoliko gorkih po glavi in mu t'ko napravil ene bunke. Zdravnik mu je bunke i obložil z Buroffovimi obkladki in mu obvezal ) glavo, nakar je Škeijanc zahvalil in odšel. — Malo pred Škerjancem je pa prišel na zdravniško postajo 621etnl kmet Jakob Se-stan, k; biva v Buzetu. Ta je pa imel veliko oteklino na spodn i čeljusti pod levim ušesom, v notranjosti ust pa, ravno na istem mestu krvavečo rano. Povedal je, da ga je nekdo udaril s pestjo. Tudi njemu je zdravnik pomagal na isti način, kakor Šker-• jancu. Otroške igre. Kakor oni dan tnali Mu- j skovič, ki je padel iti se pobil, ker se ie - lovil s sošolci, tako se je včeraj popoldne. Q[j[j{| ker ni bilo pouka, lovil na cesti v Vrdeli 13letni Rajinund Sosič, ki stanuje v Vrdeli na Okolju štev. 261. Fa tudi njemu se je pripetilo, kakor Muskoviću: padel je namreč in sc precej hudo pobil na bradi. Seveda je nato jokaje tekel domov: mati ga je pa brž spremila na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik izpral in obvezal rano. Bo pač za nekoliko dni malo mirnejši. Nezgoda na delu. Včeraj popoldne ob polištirih je prišel na zdravniško postajo 65letni mehanik-inštalater Peter Cappet-ta, ki stanuje v ulici delFEremo štev. 7; iz leve noge je mož izgubljal mnogo krvi. Zdravnik je konstatiral, da ima na zunanjem členku leve noge precejšnjo rano in da je tam prerezana tudi žila. Moral mu je rano zašiti z enim šivom, da mu je u-stavil krvotok. Cappetta je povedal, da sc ie ranil oh nekem dvokolesnem vozičku. Umrli so: Prijavljeni dne 15. t. m. na mestnem fizikatu: Deretič Viktorija, poldrugi mesec, Svetojakobsko polje štev. 6: Cernigoj Odorina, 3 mesece, ulica Media štev. 3; Viviani Lavra, poltretje leto, ulica P. Diacono štev. 6; Zadro Jakob, 54 let, Kolonjska cesta štev. 5; Turroni Ana, 3 mesece, ulica dell'Altana Štev. 1; Viviani Ema, 52 let, ulica Giulia štev. 74a; Sablič Ivan, 71 let, ulica del Monte štev. 18. — V mestni bolnišnici dne 12. t. m.: Montani Alojzij, 91 let; Brije Silvija, 7 let; Ličen Antonija, 9 let in pol; Martellos Peter, 63 let. i H® nni računajo po 4 utot. besedo. « JJastoo tiskane beseda se raču- najo enlrat reč. — Najniaujša i pristojbina znaša 40 ntotink. : □□ □□ □□ listni zdr.iv posestnik in u^btibilll krčmar želi, v svrho zenitve spoznanja, ne izpod štiridesetletno ženo, vdore brex otrok neizključene, /.»nožno £o«poiar-stra in nekaj premoženja liesne ponudbe najdaljo do 4. pod naslovom „Miroljubje 5U na Jnser. odd. Edinosti. 171 se radi vojaštva zaloga oprlja, drv in petroleja. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. :>o;t se ko!o „Nekarsulmer", dva cilindra. Zamenjalec hitrosti. Ul. Leo 2. J04 lil. Nuova 45, I. nad. Zalog;, j jj. pravljenih klobukov. — t>ne nizke. 205 se takoj malo stanovanje v Itojanu. Pojasnila ul. Geppa 16, žganj ara a. 20tJ sprejme takoj fotograf Jerki/1, Trst. Vi« detle Poste 10. 201 bi rada sprejela katerosihodi službe. Naslov pove In*, odd. Edinosti. 401 Služba vdova za drakrat na dan. Naslov pore Ins. odd. Edinosti. 400 Kupim staro kovine in železo. Anton Cerueka, Trst, ul. Olmo St. 4, telefon 438. 147 V bližini ljudskega vrta se odda solidno opremljena Cflhff z balkonom Jami a!l gospodu. Eventuelno AUIIII ludi s hrano. Naslov pove Ins odd. Edinosti. lftl Službo Edinosti. kod postrežuica za par ur na dau išče uboga ženska. Naslov pove Ins. odd. 20C) eoi Broj 1320/15. M iz MU?. Josip Ivančič, učitelj na tolminskem se je nahajal meseca septembra 1914 kot vojak v pržemyselski bo'nBnicl. in od tedaj ni sluha ne duha več o njem. Ker so vsa tozadevna poizvedovanja ostala brezuspešna, se prosi vljudno, ako ve kdo ka| o njem, naj blagohotno naznani Francetu Š a u 1 i pri c. kr. okrožnem sodišču v Gorici. Goriška brda. V nedeljo, 11. t. m. je prišel neki mladenič, Vidič iz Koj-skega, v laško krčmo, takozvano »pri Blanki«, ki se nahaja ob cesti med Vipol-žanii in M oš o, pit četrt vina. Tam je dobil nekaj briških fantov. Okrog zraven stoječe mize pa so bili z Lahi s priimki, končujočimi se na -ič, oziroma -ig, ki so sc dokaj lepo ba-hali s svojo figavo hrabrostjo. Kmalu nato pa so pokazali ti Romulovi sinovi, da morajo sovražiti vse, kar ni laškega. V to svrho so tudi iskali prepira z našimi, sicer mirnimi mladeniči, katerega so tudi po mojstrsko razvili. No, vsled potpežljivorsti briških mladeničev je kmalu ponehal prepir. Pri odhodu Bricev so se izmuznil nekateri one laške družbe na skrivaj iz krčme. Briški mladeniči, nič hudega sluteč, so odšli mirno iz hiše, da bi šli proti domu. Nedaleč od krčme na cesti pa se je vsula druhal na nje iz zasede, izpred katere so začeli tudi streljati iz revolverja na mirne slovenske fante, ki so šli svojo pot. Ko je bil oni Vidič prestreljen v roko, je — ne bodi len — vzel tudi sam revolver svojega pokojnega očeta ter ustrelil enkrat v zrak, da bi s tem oolašil napa-dalce-Lahe. Natječaj. U smislu zaključka opčinskog upravnog« odbora od 27. marča 1915., razpisuje se natječaj na mjesto oijćinsHoa kafncellste sa godišnjom plaćom za sada od 13U0 kruna, koja