s a
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE
AGIS - PTUJ
V
m m m m
ŠT. 12
DECEMBER 1983
LETO VII.
Srečno novo leto 1984
ŽELIMO
VSEM
SODELAVCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM
VODSTVO DO
SAMOUPRAVNI
ORGANI
DRUŽBENO-
POLITIČNE
ORGANIZACIJE
UREDNIŠTVO
Tudi v 1984. letu bo treba veliko prizadevanj v boju
za ekonomsko stabilizacijo
POGOVARJALI SMO SE S PREDSEDNIKOM 10 KONFERENCE SINDIKATA DO AGIS FRANCOM MERTEUEM
—	Kaj misliš o vplivu sindikata na gospodarske tokove v prihajajočem letu? Misliš, da bo novo leto prineslo kakšne bistvene premike na področjih kreiranja politike na raznih področjih?
Če hočemo, da bo sindikat, kot največja .politična organizacija delavcev smela pričakovan vpliv pri delavcih, moramo marsikaj spremeniti, in to pri samem delu in kadrovanju. Zelo je zanemarjen vpliv sindikata neposredno pri delavcih v sindikalnih — tehnoloških skupinah. Sindikat — ali sindikati ne glede na organizirano obliko, imamo točno začrtane naloge. Te pa so: bitka za večjo proizvodnjo, izvoz, združevanje dela in sredstev, delitev po delu in rezultatih dela, povečanje produktivnosti ter iz tega vsega skupaj za višji standard zaposlenih. To vse skupaj je utrjevanje našega samoupravljanja, istočasno pa so to prepotrebni pogoji za pomoč pri uspešnem gospodarjenju v tem in prihodnjem letu.
Po pisanju in informiranju vseh medijev je zaslediti 'iskanje nekakšnih objektivnih rešitev oziroma premikov za spremembo ali sanacijo gospodarske situacije pri nas. Objektivnih predvsem zato, da se skrijejo slabi pred odgovornostjo, da ostane še tako naprej, ob ponujanju nenehnih zaključkov in predlogov za boljše. Kakšni bodo ti premiki, če sploh bodo, pa bo prinesla ekonomska situacija, ki se bo razvila predvsem iz možnosti oziroma nezmožnosti odplačevanja naših dolgov.
—	Kaj misliš o standardu delavcev, se bo izboljšal, ali pa še vedno padal? S čim lahko to podkrepiš?
Glede na predvideno, še bolj pa po dejanski inflaciji in padanju vrednosti dinarja, bo standard nam delavcem še padal. Nenehne po-
dražitve osnovnih materialov, življenjskih potrebščin in ostalega skoraj vsega, slabi pogoje boljšega standarda, najbolj pa še to tistim, ki še nimajo niti najnujnejšega. Delavci radi delamo, skoraj ni primera kakšnega odklona, prisotni smo pri (podaljšanem delu, delu ob sobotah in pospešenem delu ob zaključku meseca, ko pa se pri obračunu navadno izkaže, da so nam drugi za vgrajeno, pa tudi po zakonu določeno že večji del vzeli. Iz vsega tega sledi, da je ostanek za razvoj, za boljšo in cenejšo tehnologijo piškav, z drugo besedo, da je akumulacija takšna, ki samo dovoljuje životarjenje iz meseca v mesec. Zahvalimo pa se lahko svojemu položaju, ki nam nudi pridobivanje tistega manjkajočega dela iz svojih domačih Zemljinih in drugih virov, da kljub danemu standardu iz delavne organizacije še živimo zadovoljajoče, ni pa za zanemariti tudi poznavanje življenja od drugod, kar daje razloge seveda v sili, da rečemo, da je še v redu, da bi letakoostalo.
— Vsako leto si ob novem letu obljubljamo, da bomo v prihodnjem delali boljše. Zavedati se namreč moramo, da je to nujno, in še bi lahko našteval. Verjameš ti, da bo v prihodnjem letu to res? In kdo mora to začeti?
Res si vsako leto obljubljamo nekaj boljšega, največkrat so ta voščila želja po zdravju, zadnje, slabše čase pa se pojavljajo tudi želje po boljšem delu, za boljše pogoje življenja. To isto nam gospodarska situacija najbolj narekuje, temu primerne pa so tudi želje naših vodstev na vseh ravneh. Kot kaže vsaj malo boljše poznavanje
(Nadaljevan)« na 2. strani)
Tudi v Agisu svečano ob dnevu republike
Otroci OŠ Tone Žnidarič so pripravili zares prisrčen program
(Nadaijevanje s t. strani)
gosfpodarsike situacije mora biti želja za boljše delo uresničljiva. Mr nimamo več pogojev za nikakršno odlašanje ali čakanje, da bo že kako. Stabilizacija je menda že podrla tudi v tis# del, ki se je do sedaj še sni zavedal.
Vračanje administrativnih delavcev v proizvodnjo kot obrnjen dosedanji postopek, gospodarnejša investicijska politika, pospešen razvoj drobnega gospodarstva, predvidene spremembe organiziranja in obdavčevanja organizacij združenega dela, zmeraj večji poudarek prave prodaje našega turizma, pa tudi zmeraj večji pritiski za poimensko odgovornost vse do federacije, mam nekaj zagotavlja. Pri željah v takšnih dneh pa se zaradi »■včeraj« le poraja bojazen, ali nam bo uspelo izvesti stabilizacijski program v celoti, iker se po nekem gledanju le manjka ponekod zavesti in morale.
Če Ibo začetek ma boljše pri mas celovit, podkrepljen iz pravih sredin lin mjih dejanj, tudi pričakovano in želijano boljše me more Izostati. To podkrepljenost vidim predvsem iz boljšega zaslužka delavca, kajti' s to dobrino je prinesemo mnogo takšnega, ki jo marsikje za zgornje namene primanjkuje.
_ Kaj tebi pomeni Novo leto? Vzbudi v tebi razmišljanja, ali pa je to čisto navadno štiridnevno praznovanje?
Novo leto meni pomeni marsikaj. Predvsem je tu majodkritejše srečanje sodelavcev med seboj. Na ta dan zaključka vsakdo pove o sebi tisto, kar je uspešno prikrivali vse Jeto. Nato se nadaljuje v družinskem krogu tisto, čemur pravimo majlepši del pričakovanja v najdaljši moči. Ponekod se ta pričakovanja obrnejo ma dobro, drugod na slabo. Rečemo pa, da je to prineslo novo leto. Razmišljanja o vsem tem so ta dan pri vseh ljudeh. Po cestah hitijo svojci z darili, polni vlaki vozijo otroke k staršem, bolniki pričakujejo ozdravljenje, zaporniki pomilostitve, vse je pač takšno, da daje vzdušje pravega prihajajočega praznovanja. Ro mojem prepričanju to lejTi čisto navadno praznovanje, ampak je to trenutek, ko vsakomur srčni utrip naznani željo po nečem želljenem.
Izkoriščam to priložnost, da v imenu izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije AGIS čestitam vsem delavcem >im vsem upokojencem naše delovne organizacije zdravo, srečno im uspešno novo leto 1984. Želim tudi, da preko naših rok, preko našega razuma še dalje obstoja delovna organizacija AGIS kot dober in zdrav kolektiv.	Franc Mertelj
V petek, 25. novembra je komisija za kulturno dejavnost pri konferenci sindikata DO AGIS skrbno pripravila kulturni program.
Prepričan sem, da ni bilo udeleženca proslave, ki ne bi bil navdušen nad nastopom učencev OŠ Tone Žnidarič. Nič manj pa niso navdušili naši tamburaši. Uspelo jim je dokazati, da ure in ure vaj niso bile zaman.
Najbrž pa tudi tokrat ne bo odveč misel, da je bila ta in tudi druge proslave namenjena našim ljudem. Prav teh pa na vsaki proslavi najbolj pogrešamo.	M.
KO PUŠČA VODOVODNI HIDRANT
2e v četrtek, 17. novembra tega leta je bilo opaziti, da bo s hidrantom pred vhodom v nove prostore Zastava servisa nekaj narobe. Sum je bil utemeljen, saj je curek vode, ki je pritekal iz hidranta, bil vsak hip obilnejši. Ne samo, da je s tem, ko je iztekala voda, nastajala materialna škoda.
Znano je namreč, da se je ravno v tem tednu spustila temperatura krepko pod nič. Voda, ki se je po iztoku nabirala, je sproti zmrzovala, tako da je nastalo pravo drsališče, s tem pa past za delavce, zaposlene v TOZD Servisi, še bolj pa za stranke, ki pripeljejo avto v popravilo ali servis.
Danes, ko to pišem, je 1. december 1983, torej prvi popraznični dan, voda pa še vedno vztrajno teče. Kako odgovoriti na vprašanje, zakaj nihče napake na hidrantu ne popravi?
Vodstvo TOZD Servisi je takoj ko so opazili, da hidrant pušča, o tem obvestili TOZD Vzdrževanje. Voda je tekla in žal še vedno teče. Delavci TOZD Vzdrževanje so od časa do časa odstranjevali led. Toda to je bila trenutna rešitev. Treba je popraviti hidrant. Toda kdo? Predstavniki Komunalnega podjetja — TOZD vodovod, ne, ker za sedaj še nimajo ljudi in časa za popravilo. Torej ostaja samo še naše vzdrževanje. Dogovori, pregovori in razgovori vzamejo veliko časa. Kar pa je glavno, trajajo dlje kot samo popravilo hidranta, Vse lepo in prav. Žal pa samo tako dolgo, dokler se ne bo zgodila nesreča, in kaj potem? Obtoževali in obsojali se bomo. Voda pa bo najbrž še kar naprej odtekala. Pri tem hidrantu ne, ker ga delavci Komunalnega podjetja vendarle popravljajo. Lahko pa se zgodi, da bo začela teči kje drugje in tako se bo spet začelo.
Delavec TOZD Vzdrževanje odstranjuje led, ki se je nenehno nabiral
BORCI MED NOB
Zavedni Slovenci so se okupatorju uprli. Vodila jih je komunistična partija s Titom na čelu. Prvi borci so imeli malo orožja. V boju proti sovražniku so se združevali v čete, odrede; bataljone, divizije in korpuse. Slovenci so partizane podpirali s hrano, obleko, obutvijo, orožjem in z zdravili. Razvili so partizanski način bojevanja: napadli so nenadoma, na težko prehodnih krajih, ponoči so se naglo umaknili v goznove.
Slovenijo so si razdelili Madžari, Nemci in Italijani. Madžari so si prisvojili SV del Slovenije, Nemci S del Slovenije, Italijani pa JZ del Slovenije.
Med borbo so pokale puške, bombe so rušile in tekla je kri.
Danes so vojaki dobro ob roženi.
Darja Krajnc 4. c OŠ Franc Osojnik Ptuj
SINDIKAT V LETU 1984
Letošnje leto 1983 v ptujski občini' zaključujemo lahko s precejšnjim zadovoljstvom in ponosom na svoje ustvarjene rezultate, na pota nadaljnjega razvoja in premagovanje težav pri gospodarjenju in uveljavljanju ter nadaljnji krepitvi socialističnega samoupravljanja in delegatskega sistema.
Ne bom našteval rezultatov, ki sicer niso taki, kot smo si jih želeli oh začetku 'petletnega obdobja, ko je še bilo precej cenenih kreditov, ©o pa veliki z ozirom na razpoJožljiva sredstva, plačevanja dolgov in usmeritev proizvodnje za izvoz, ter rasti življenjskih stroškov. Uspehi se kažejo v nadaljevanju posodobitve kmetijske proizvodnje od ureditve zemljišč, gradnje farm vseh vrst, širjenje Ptuja v industrijskem predelu, gradnji stanovanj, dograditvi' delavnic v šolskem centru ter mnogo drugega.
Rezultati 9-mesečnega gospodarjenja v občini, ki so znani, so sigurno rezultat vestnega in požrtvovalnega dela vseh delavcev in delovnih ljudi. Brez Izrednega naprezanja, mnogokrat tudi odrekanja takšnih Indeksnih rasti ne bi beležili in dosegli, posebno če se primerjamo z drugimi.
Vsi ti rezultati nam dokazujejo, da je v nas veliko moči in odločnosti', da s takšno vnemo 'in zagrizenostjo bomo delo 'nadaljevali tudi v letii 1984, ki je pred nami. Saj nam tudi drugo ne 'ostane, kot borba za večjo proizvodnjo, za več dohodka, čistega dohodka im s tem več osebnih dohodkov. Čeprav sindikat ne rešuje gospodarskih vprašanj, je nujno, da se OOZS aktivno vključujejio v analiziranje gospodarskih 'gibanj, saj sta standard in socialna varnost odvisna od bolj ali manj uspešnega reševanja gospodarskih problemov in reševanja konfliktnih situacij.
'Da pa 'bi 'bili drugo leto še bolj 'učinkoviti in uspešni, je pa ‘potrebno še marsikaj narediti, dahi' lahko bolje uresničevali vlogo in naloge Zveze sindikatov, za katere smo se opredelili na kongresih, zapisali pa jih smo v statutu Zveze sindikatov. Pri tem pa v Zvezi sindikatov delovati tako, da ob 'izražanju in uveljavljanju svojih posamičnih in posebnih interesov, te všklajujemo s skupnimi in splošnimi interesi' celotnega delavskega razreda. Le ob skupnem delu im enotnosti nas vseh, bomo cilje lažje uresničevali.
Med najvažnejše naloge Zveze sindikatov smo vnesli nadaljnjo krepitev in razvoj socialističnega samoupravljanja.
Kako pa smo uspešni na tem področju?
Razprave in usmeritve Občinskega sveta ZSS Ptuj kažejo na napredek v OZD, posebej pa še tam kjer so bile prisotne težave kot so: uvedba družbenega varstva ali zahtevki posameznikov ali kolektivov po njej, nadalje zatekanje delavcev k prisiiilnim metodam preki-'nitev dela za dosego nekih ciljev mimo samoupravljanja in razmišljanje, da samouprava mi dovolj učinkovita v sedanjem času. V občinskem svetu se zavedamo, da je prisotnost teh težav lin način njihovega razreševanja zahteva temeljito politično delo v teh kolektivih. Poglobljeno delo kaže na pozitivne 'izkušnje, na primer ,v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. O vsem tem je bilo letos precej razprav, sklenilo se bo pa na seji sveta (plenuma) konec tega leta.
Usmeritve za nadaljnje delo po teh vprašanjih se nakazujejo ne samo v dokumentih fin aktih, ki jih premalo dosledno 'izpolnjujemo v OZD, ampak tudi v teh 'kolektivih v bezanju od lastnega dela im razreševanja, od bežanja lastne odgovornosti, ki jo imamo vsi po zakonu, ter klicanje na pomoč družbeno skupnost, da bi reševala probleme. Ali nismo tu sami s sabo v nasprotju, ko na eni strani grajamo vse kar diši po centralizaciji, tu pa jo kličemo kot rešitelja. Centralizem smo ovrgli v dosedanji graditvi Jugoslavije im preostane nam 'samoupravljanje, le več doslednosti je potrebno im upoštevanja so-tovarišev v TOZD, delovni organizaciji, občini in širše.
Druga vprašanje zadeva razreševanje problemov mimo samouprave. Takoj je potrebno reči da samoupravni sistem daje dovolj osnov v vsakem kolektivu za razreševanje težavnih situacij. Zveza sindikatov in člani ZK Imamo tu pomembno nalogo in vlogo izvajanja neposrednih, predvsem pa samoupravnih pravic delavcev,, povezanih s skupnimi in dolgoročnimi interesi. V teh kolektivih ali delih kolektiva delavci vse premalo sodelujejo pri nastajanju, odločitev, sindikat je premalo aktiven In ni čudno, če nastajajo težave pri izvedbi odločitev samoupravnih organov, kar lahko privede do resnih nasprotij v kolektivu.
Osnovne organizacije in izvršni odbori Zveze sindikatov vse prevečkrat pozabljajo, da morajo delovati talko:
—	da zagotavljajo uspešno delo samoupravnih organov,
—	da zagotavlja delovanje delegatskega sistema v samoupravlja-nju v OZD, v skupščinskem sistemu im delovanju samoupravnih interesov skupnosti,
—	da preverja delo teh delegatov vsaj četrtletno,
—	da predlaga in vodi kandidacijske postopke za delegate v organih upravljanja in drugih ter izvedbo nadomestnih volitev, če kdo ne opravlja svoje naloge iz kakršnegakoli vzroka. Spremlja pa tudi poslovanje organov,
—	da sodelujemo pri delu delegatskih organov in da zahtevamo od strokovnih služb, da tudi dajo svoja mnenja in predloge,
—	da skrbimo za politično usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih lin drugih dolžnosti,
—	da vstrajno delujemo za uresničevanje pravic delavcev in nji-
hovih interesov ter mobilizira delavce za uresničevanje samoupravno sprejetih odločitev,
— da izpolnjujemo naloge, ki nam jih nalaga ustava, zakon združenega dela, statut vsakega kolektiva im statut zveze sindikatov Slovenije, posebno 23. lin 43. člena.
Na tretje vprašanje smo jasno in glasno odgovorili v zadnjem času, da druge poti za mas mi, kot je socialistična samoupravna pot. Vse ostalo smo v dosedanjem času ovrgli' im ksikršnikoii zastoji na tem področju bi nas vračali nazaj, kar pa nii 'sprejemljivo.
Tiste, M razmišljajo drugače, je verjetno strah pred. nalogami, strah pred odgovornostjo ali pa strah, da se ne bi uresničili kakšni osebni interesi ali interesi od drugod.
Ob koncu leta mi je tudi dolžnost, da seznanim člane s sklepi plenuma in predsedstva o vprašanjih uresničevanja dolgoročnega programa stabilizacije pri občinskem svetu ZSS Ptuj.
Utrinek z vaje CZ DO AGIS
Ta dva organa sta po sklepu republiškega sveta ZS pripravila^de-iovne usmeritve za delo vseh organov Zveze sindikatov v povečani aktivnosti. Zvezni, republiški in občinski stabilizacijski programi naj nam bodo v spodbudo im izziv za vodenje aktivnosti v družbenopolitičnih organizacijah. Da pa ta program ne bi bil le resolucija, je nujno, da vsi spoznamo te 'programe, da v vseh sredinah opredelijo svoje naloge im da jih vgradijo v 'samoupravne akte, predvsem pa v plane za leto 1984 in programe iO OOZS. Poleg omenjenega, delovne usmeritve opozarjajo na potrebo po:	.	.
—	združevanju akumulacije in zagotovitve redne proizvodnje,
—	temeljiti analizi pogojev gospodarjenja v družbenih dejavno-
stih,	,	.
—• dosledno izv sijati aoalfee četrtletnih in letnih rezuitatov, po kriterij ih, ki jih je izdelala ZS,
—	v ocenah obvezno spoštovati primerjanje 'rasti dohodka po delavcu, produktivnosti im ostalih,
—	izpostaviti 'konkretne 'odgovornosti': za neizvajanje predlagati
‘kadrovske spremembe,	.	_	.
—	uvedba več izmenskega dela, uvajanje uspešnih skupin im udarnikov,
—	stimuliranje različnih oblik moralne stimulacije^.^
—	doseči, da bo inventivna dejavnost postala množična,
—	pregledati izvajanje varčevalnih ukrepov,
—	'izdelati programe dela delavcev režije v proizvodnji, vseh pa v dela prostem času (ponoči, sobote, nedelje),
—• preveritve učinkovitosti samoupravne organiziranosti lin prisotnost razvojnih programov,
—	kako bomo zagotavljali socialno varnost,
—	kako bomo zmanjševali oblike neproduktivne režije, odpravi jalovih delovnih mest in kako zaposliti zaposlene.
Zavzetost za uresničitev dolgoročnega programa stabilizacije je istočasno boj za socialistično samoupravljanje. Takšna vsebina dela pa ima razredni značaj in zahtevo, da bo to v praksi uresničeno,, kar je naloga vseh subj aktivnih sil, da se borijo ne samo za socialistično samoupravljanje, temveč za razredno vsebino našega družbenega razvoja.
Nalog za prihodnje leto ni malo, niti niso lahke. Zavedati pa se tnoramo, da jih bomo uspešno opravili, le če bomo delavci bolj odločni, bolj dosledni, revolucionarni, to je, da se ne bomo zanašali na druge, ali pa da ne bi bili dovolj aktivni.
Že v začetku sem dejal, da je v nas dovolj moči, da uspešno delo nadaljujemo v prihodnjem letu in sem prepričan, da mas bo večina tako tudi ravnala.
Ob koncu leta želimo vsem delavcem im delovnim ljudem ter občanom, uspešno novo leto 1984 ter polno uspešnih delovnih zmag.
Predsednik OS ZSS Ptuj: Edvard Kupčič
PODEUENA PRIZNANJA IN ZNAČKE INOVATORJEM ZA LET01983
Na proslavi v počastitev Dneva republike, ki je bila v petek, 25. 11. 1983, so bila podeljena priznanja in značke inovatorjem za leto 1983, katerih inventivni predlogi so bili v proizvodnji tudi realizirani. Priznanja je podelil predsednik delavskega sveta DO tov. Slavko Mohorič. Prejeli pa so jih sodelavci iz naslednjih TOZD: AVTOOPREMA
Janko Koderman, Anton Primožič, Marjan Junger, Vinko Preac, Zlatko Rajh, Štefan Juričinec, Alojz Klemenčič, Ivan Dobnik, Ladislav Horvat, Alojz Furlan, Alojz Šijanec, Božidar Varnica, Franc Merc, Jože Brodnjak, Janez Bedenik, Jože Vidovič in Anton Kolarič. VELIKA OPREMA
Janez Petek, Peter Bela, Janez Kocmut, Milan Rižnar, Milan Arnuš in rane Trbuc.
Maks ŽURAN iz TOZD KO sprejema priznanje iz rok predsednika DS DO Slavka Mahoriča
KOVINSKA OBDELAVA
Milan Pihler, Emil Učakar, Maks Žuran in Franc Kos.
VZMETARNA
Stanko Kolarič, Stanislav Rižnar, Ignac Tekmec, Stanko Kukovec in Maks Bratuša,
ORODJARNA
Viktor Strelec, Franc Vindiš in Silvo Kolarič.
PRECIZNA MEHANIKA
Janko Horvat.
GUMARNA (sedaj SAVA)
Ivan Bezjak, Branko Žuran, Marjan Stajnko in Marijan Rubin.
DSSS
Enco Perič in Ljubo Jurič, j
Prejemnikom priznanj čestitamo z željo, da še naprej aktivno delajo na področju inventivne dejavnosti, saj s svojimi predlogi do-prinašajo velik delež k naporom za izboljšanje obstoječega stanja.
Dušan Žnidarič
POŽARNI VARNOSTI BOMO V AGISU MORALI POSVETITI VEC POZORNOSTI
Koncem meseca novembra je služba varstva pri delu in požarno varnost organizirala razgovor z vodilnimi in vodstvenimi delavci vseh TOZD in DSSS ter predstavniki samoupravnih organov, katerega se je udeležil tudi občinski požarni inšpektor.
Razgovor je bil organiziran z enim samim ciljem, in sicer seznaniti se s stanjem požarne varnosti v naši delovni organizaciji ter skupno iskanje rešitev za saniranje stanja.
Ugotovljeno je bilo, da v zadnjih petih letih v DO AGIS ni bilo večjih požarov, ki bi imeli za posledico večjo požarno oziroma gospodarsko škodo, razen v TOZD Vzmetarna na Forminu. Ju je nastal večji požar v transformatorski postaji, zaradi katerega^ je nastala večja požarna škoda. Bilo je sicer nekaj manjših požarov — začetnih, ki pa so bili s strani delavcev že v začetni fazi pogašeni. Tu lahko omenim požar v kalilnici, ki je bil v mesecu oktobru tega leta (o tem smo v našem glasilu že poročali). Vnelo se je kalilno olje, vendar se požar zaradi hitre in uspešne intervencije delavcev ni razširil na druge objekte. Vzrok tega požara je bil pregreto olje, ker ni bilo naprav za spremljanje temperature oziroma naprav za opozorilo prekoračitve dovoljene tehnološke oziroma vžigalne temperature.
Res pa je, da nas to, da je pri nas le malo požarov, ne sme uspavati, nasprotno, sedaj in v bodoče se moramo še bolj dosledno zoperstaviti sleherni možnosti nastanka požara. Vsaka, na videz še tako nepomembna stvar mora v nas vzbuditi zavest, da lahko ogroža premoženje in varnost zaposlenih.
Primer založenosti požarne poti
Zavedati se moramo, da so objekti, v katerih delamo, dokaj zastareli. Da se je fizični obseg proizvodnje v teh objektih od takrat, ko so bili zgrajeni, povečal skoraj za desetkrat. Da so skladišča premajhna — neustrezna, in prav te ugotovitve nas morajo vzpodbujati k večji budnosti, predvsem pa lahko brez stroškov odpravimo veliko neposrednih možnosti nastanka požara, kot so:
—	založenost prehodnih, transportnih in nakladalnih poti,
—	nečistoča na delovnih mestih,
—	odlaganje mastnih krp in drugih lahkovnetljivih materialov po delovnih prostorih,
—	kajenje na za to neprimernih mestih,
in še bi lahko naštevali, toda bodi dovolj. Dovolj kot opozorilo in opomin; takrat, ko gori, je že prepozno. Nevarnosti se moramo zavedati prej. Tega se moramo zavedati vsi, vsak na svojem delovnem mestu.
Sanacija lakirnice TOZD TAR in skladišča vnetljivih in drugih nevarnih snovi pa bodo zahtevala ogromna finančna sredstva, zato bo sanacija možna le po posameznih fazah — vsaj tisto, kar nas obvezuje zakon o požarni varnosti.
Naj nas vedno spremlja misel: čuvajmo to kar imamo, novo bomo težko kupili.	M. Menoni
Realizacija plana TOZD TAR za november 1983
Kot že v mesecu oktobru, smo tudi v mesecu novembru presegli realizacijo na vseh postavkah (prodaja na domačem trgu, interna realizacija, izvoz), sicer pa so podrobnejši podatki razvidni iz naslednje tabele:
prodaja na	plan november realizacija november		
domačem trgu	60.642.938	70.137.976	115,7
interna prodaja	983.227	3.060.309	311,3
izvoz	4.127.810	19.865.814	481,5
skupaj :	65.753.975	93.063.899	141,5
Ta rezultat je bil dosežen pri prodaji na domačem trgu, predvsem na račun izredno dobre realizacije treh nosilnih programov. Montaža zavornih agregatov je potekala nemoteno, čeprav bi z ozirom na uvoz lahko izdelali še več, pa je na določenih področjih zatajila kooperacija (ohišja za 605 iz TAM, jeklene vrvi — Klemos Lenart itd.), pa tudi v domači proizvodnji, zaradi pomanjkanja nekaterih, za to proizvodnjo specifičnih materalov (šest oglata jekla, palice jeklene in Al zlitine) nismo mogli izdelati vseh polizdelkov.
Ogledala smo izdelali po planu, ki je bil sicer dokaj visoko postavljen, saj nam je to bilo z ozirom na razpoložljivi uvoz tudi omogočeno.
Grelcev je bilo proizvedenih v mesecu novembru 1.200 enot. Večje izpade smo beležili ponovno pri izdelavi tečajev, zaradi stalnih problemov pri razrezu tečajev, še vedno pa je ozko grlo tudi vrtanje, saj enotke za vrtanje tečajev še niso bile uvožene (pričakujemo uvoz šele v mesecu januarju). Prav tako je bilo izdelano le minimalno število ročic za ogledala (razen v kooperaciji).	.	...
Problematika proizvodnje TOMOS-a je specifična, saj mti približno nismo uspeli slediti tega kupca. Pomanjkanje nekaterih materialov to proizvodnjo praktično v celoti blokira. V mesecu novembru nekaterih materialov nismo imeli (Al pločevina, cinkova zlitina, vzmeti) ali pa so bili nekvalitetni (cevi iz uvoza).
Tudi v mesecu novembru smo potrebovali pomoč delavcev iz drugih TOZD (iz TOZD KO, TOZD OR in TOZD VZDRŽEVANJE). Tako smo lahko organizirali tretjo izmeno v oddelku lakirnice in zadovoljili povečane lastne potrebe (ogledala) in po planu realizirali lakiranje za TOZD VELIKA OPREMA.
Emerik WEIGL, dipl. mg.
NAJBOLJŠI DELAVCI TOZD ZA LETO 1983
Tokrat mi je ostalo samo še, da predstavim najboljšega delavca TOZD Kovinska obdelava za leto 1983. To je Janez Rojko, po poklicu kovač, ki pa opravlja dela specialne obdelave na honanju zavornih valjev. V TOZD Kovinska obdelava je zaposlen že štirinajst let.
— Janez, sodelavci so vas izbrali za najboljšega delavca TOZD. Kako ste to sprejeli?
V TOZD Kovinska obdelava je veliko delavcev, ki bi to priznanje morali dobiti pred mano, ali pa namesto mene. Jaz sebe ne smatram, da bi bil res najboljši, če pa so delavci tako odločili, pa bo že najbrž držalo.
— Kaj menite o priznanju oziroma plaketi in denarni nagradi, ki ste jo sprejeli?
Plaketa je zelo lepa. Denarna nagrada pa to lepoto razblini. Ljudje smo pač takšni, da denar v nas vzbuja zavist.
— Kaj menite, delamo dovolj glede na zdajšnje gospodarsko stanje?
Mislim, da bi v TOZD Kovinska obdelava lahko naredili še več. Toda zato delavci nismo krivi. Glede na to, da delamo na že skoraj popolnoma zastarelih strojih, zahteva od vseh nas dodatne napore, ki pa žal vedno ne obrodijo pričakovanih sadov. Žal pa moram ugotoviti, da tega v doglednem času ne bomo mogli rešiti, nikakor pa ne sami.
— Kaj bi lahko rekli o disciplini v TOZD in DO?
Mislim, da so za ocenjevanje discipline pooblaščeni, odgovorni pa tudi plačani delavci.
— Kaj pa pravite o odgovornosti?
Mislim, da odgovornost v naši TOZD in DO zanemarjamo. Lahko pa bi zagotovil, da se vendarle čuti odgovornost pri delavcih v neposrednji proizvodnji. Najbrž pa bo treba zaostriti odgovornost od zgoraj navzdol.
— Kaj pa OD?
Proizvodno delo je pri nas še vedno premalo cenjeno in nagrajeno. Razmerje med proizvodnim delom se bo moralo skoraj spremeniti v korist proizvodnega de. la. V tem tudi vidim rešitev dosti problemov, predvsem pa večji stimulans za delo. Dokler si boš v proizvodnji lahko zrabil roke do komolcev in delal povrhu še nadure, pri OD pa se to ne bo poznalo, vse dotlej bo tako kot je. Kako je, pa nam je znano.
Menoni
Kako naprej?
V naši delovni organizaciji smo dne šestega decembra na refe-rendumu odločali o sprejemu dveh samoupravnih splošnih aktov, to sta Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo AGIS Ptuj in Pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj. Prvi samoupravni splošni akt je najpomembnejši samoupravni splošni akt za^ vsake delovne organizacije. Pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj pa smo v enakem besedilu sprejemali samostojno v vseh temeljnih organizacijah im delovni skupnosti. Pri obeh samoupravnih splošnih aktih želimo urediti razmerja na novo in so zato spremembe in dopolnitve bile tako obsežne, da sta ibiili pripravljeni besedili v celoti na novo.
Rezultati o odločaju o samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo AGIS Ptuj so inaslednji:
sprejem, kar pomeni 48 % vseh delavcev te temeljne organizacije, 62 delavcev je bilo PROTI, 2 glasovnici pa nista bili veljavni.
Ob ugotovitvi navedenih rezultatov, to je, da besedilo sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma1 o združitvi v delovno organizacijo AGIS PTUJ ni bilo sprejeto, saj je za sprejem potrebno, da glasuje večina delavcev v vseh temeljnih organizacijah, se postavlja vprašanje, kako naprej?
Mogoče izid referenduma ine bi bil tako boleč, če se v naši rfeiovnii nmamizachii ne bi že toliko časa ukvarjali s to materijo.
Zadnje spremembe in dopolnitve SaS o združitvi so bile sprejete na referendumu dne 3. 10. 1979. Gd tega časa pa do sedaj je bilo pripravljenih že več sprememb, katerih namen je bil spremeniti na boljše naše sedanje stanje, obenem pa tudi uzakoniti reorganizacije. Vendar je to že tretji zaporedni referendum, ko te težnje niso bile osvojene. Zato se srečujemo v praksi s pravno nevzdržnim stanjem. Temeljne organizacije Komerciala, Velika oprema in Vzmetarna še do sedaj, kljub njihovemu daljšemu obstoju, še niso registrirane na sodišču v Mariboru. Ker niso registrirane ne moremo SDK, podružnici v Ptuju dostaviti sklepa o registraciji in za te temeljne organizacije grozi ukinitev žiro računov.
Rezultate referenduma je na svoji izredni seji dne 14. 12. 1983 obravnaval delavski svet delovne organizacije. Predhodno so te rezultate obravnavale tudi družbenopolitične organizacije naše delovne organizacije in družbenopolitične organizacije temeljne organizacije Kovinska obdelava. Delavski svet delovne organizacije je po daljši obravnavi in razpravah ter mnenju družbeno političnih organizacij dal odgovor, kako naprej.
Na osnovi možnih variant se je odločil, da vse ostale temeljne organizacije sprožijo pred sodišče združenega dela v Mariboru spor zaradi nadomestitve volje delavcev temeljne organizacije Kovinska obdelava z odločbo sodišča združenega dela. Takšna možnost je dopuščena v 18. in 34. šlenu Zakona o sodiščih združenega dela.
Vsem odgovornm v okviru naše delovne organizacije je jasno, da samo pri tem sklepu delavskega sveta delovne organizacije ne smemo ostati, lin da ibo potrebno poleg sprožitve spora na sodišču še opraviti veliko drugega dela, kajti iz teh rezultatov bi lahko zaključili, da največja vrednota naše družbeno političnega sistema, to je samoupravljanje, ne živi tako kot bi moralo oz. ne opravlja svojega poslanstva.
Alojz ŠALAMUN
podhoda pod železniško progo ne boi
Samoupravna komunalna skupnost je ovrgla možnost gradnje podhoda pod železniško progo v letu 1984. Ta podhod bi predstavljal za vse, ki se vozijo z avtobusi na delo in iz dela veliko pridobitev. Sedaj prav zaradi tega ljudje nemalokrat tvegajo življenje, da bi ujeli avtobus. Kaj je vodilo k takšni odločitvi Samoupravno komunalno skupnost, da je ovrgla program gradnje, je najbrž jasno.
Toda o tem ,bo na ustreznih organih treba reči še kaj več. V smislu varnega prihoda naših delavcev na delo oz. z dela.	M.
UPORABA VARNOSTNEGA PASU V LETU 1984 OBVEZNA
S 1. 1. 1984 bo uporaba varnostnega pasu za voznika in sopotnika na prvem sedežu obvezna. Uporaba bo obvezna ne glede na dolžino trajanja vožnje. Torej od 1. januarja 1984 naj varnostni pasovi v avtu ne bodo več samo Okras!	M-
Traktoristi -pozor!
TRAKTORISTI POZOR!
TOZD	vseh delavcev	glasovalo ZA	%
1. AVTOOPREMA PTUJ —-	TAP 620	327	53
2. KOMERCIALA	84	49	58
3. KOVINSKA OBDELAVA	132	54	41
4. ORODJARNA	126	83	66
5. PRECIZNA MEHANIKA	100	77	77
6. SERVIS MOT. VOZIL	96	67	70
7. VELIKA OPREMA	114	80	70
8. VZDRŽEVANJE	140	123	87
9. VZMETARNA	64	41	64
SVP pri SO Ptuj je pripravljen v krajevnih skupnostih brezplačno organizirati predavanje o vsem, -kar bi morali vedeti o varnem delu s traktorjem. Predavanja so primerna za vse tiste, ki vozniška dovoljenja za vožnjo s traktorjem že imajo, pa tudi za tiste, ki si vozniško dovoljenje želijo pridobiti, saj bo predavanje veljalo kot teoretični del, ki je obvezen za opravljanje vozniškega izpita za upravljanje traktorja.
Prijave zbirajo v krajevnih skupnostih do konca januarja 1984.
M.
Rezultat odločanja o pravilniku o reševanju stanovanjskih vprašanj je, da je bil pravilnik sprejet v -vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti, razen v temeljni organizaciji KOVINSKA OBDELAVA. V tej temeljni organizaciji je rezultat glasovanja naslednji: od 132 delavcev je glasovalo 124 delavcev, 60 delavcev je glasovalo za
Kolektiv Ptujske tiskarne želi delavcem Agisa srečno 1984 leto z izpolnitvijo vseh želja!
TOZD Vzdrževanje včeraj, danes, jutri
TOZD VZDRŽEVANJE, ki; obstaja ikat TOZD že od leta 1977, se ni razvijala vporedno z razvojem ostalih TOZD v DO, ampak je capljala močno za oijtrni, kar je še danes močno prisotno. Delavci TOZD Vzdrževanje, ki jih je bilo ob ustanovitvi TOZD 60, danes pa jih je 140, delajo v 'iistiih prostorih, pni enakih pogojih, vendar z dosti večjimi zahtevami, kot pred leti. Pristop k vzdrževanju delovnih sredstev je bil takrat obrtniški, kar danes ob tako obsežnem im raznovrstnem strojnem parku mr več sprejemljivo. Razumljivo je, da je bilo stanje ob takšnem načinu vzdrževanja izredno neurejeno (dokumentacija, evidenca, Itd.) in da se je začelo z urejanjem vse od začetka. Vsled tega smo morali pristopiti k sanaciji. Sanacijski program, ki bazira na preventivno planskem, vzdrževanju delovnih sredstev je v izvajanju. Z izvedbo sanacijskega programa smo pričeli v februarju 1982 in smo do verifikacije na DS DO končali 10 aktivnosti. Od predvidenih 28 aktivnosti, ki jih predvideva projekt reorganizacije, je bilo po verifikaciji izdelanih še 7 aktivnosti, tako da mam ostane do konca januarja 1984 še pat aktivnosti, Ikl So že v Izvajanju. Pri tem moram povdariti, da smo za določane aktivnosti že v letu 1982-1983 zaprosili vodstvo DO za pomoč pri Izvedbi teh, vendar 'na žalost lahko danes ugotavljamo, da je bil prispevek pomoči rtičev im da taisti danes na ves glas vpijejo, kako je vzdrževanje neurejeno im neorganizirano. Zares čuden odnos. Zahteva se urejeno vzdrževanje, kar je vsekakor cilj mas vseh, ki delamo na vzdrževanju, pozablja pa se, da TOZD Vzdrževanje ni samemu sebi namen in da se mpra zanj prispevati dosti več, kot samo dajati kritike. Če se bo tudi' v bodoče nadaljevala politika ikritizerstva In se živelo v prepričanju, da je to skupen prispevek DO k celoviti ureditvi TOZD Vzdrževanje, ni izg ledov za sanacijo TOZD Vzdrževanje kot celote.
Ob prizadevanju, da se pospešeno pristopi k ureditvi aktivnosti sanacije, smo v TOZD naleteli na določen odpor, ker se aktivnosti niso rokovno Izpolnjevale. Posledica tega je; da so Se odnosi nekoliko zrahljali, vendar po mojem mnenju ne tako, da se jih ne bi dalo Zgladiti. Pričakovati bi bilo, da bo podpora vodstva delovne organizacije pri prizadevanju ob izvajanju sanacije v popolnosti, vendar lahko danes ugotavljamo absurden položaj, ki je v družbi, v kateri živimo, in času, popolnoma nesprejemljiv; namreč daje se podpora ljudem, ki zavirajo izvedbo sanacije na eni strani, na drugi strani pa se daje
kritika, ker se kasni z izvedbo sanacije. Slednje želim še podkrepiti. Po razpisu za direktorja TOZD morajo kandidati poleg vseh ostalih pogojev zadostiti tudi moralno politično 'neoporečnost, vendar se je ■slednje pri ravnanju izvajanja nalog direktorja izkazalo kot nepomembno. 'Kajti skupna disciplinska {komisija DO je obravnavala direktorja TOZD Vzdrževanje bodisi kot prijavitelja prekrška ali kot kršitelja, v obeh primerih — kot me bodi ga treba in ga kot kršitelja, ker je javno predlagal (im kasneje tudi to javno priznal) komisiji za medsebojna razmerja in OD, da se delavca, ki posebej vestno opravlja dela im naloge, nagradi z odločbo za opravljanje del im nalog na istem delovnem mestu za nedoločen čas. Vprašam vas, ali je lahko nezakonito nagraditi tako ali drugače dobrega delavca? Skupna disciplinska komisija je za ta prekršek izrekla direktorju TOZD Vzdrževanje prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta. 'Im mislite, da je to pot k nagrajevanju po delu?
Sploh pa je v DO v posameznih TOZD več takšnih primerov, ker delavci po sposobnosti, vestnosti iln podobnem zasedajo višja delovna mesta — IN PRAV JE TAKO — to je šele korak k nagrajevanju po delu.
Povsem nerazumljivo je nazadnje stališče vodstva DO do TOZD Vzdrževanje, glede na odnos z DO SAVA TOZD GUMARNA. DO namreč brez odlaganju sledi predčasnemu prenehanju sodelovanja med TOZD Vzdrževanje in TOZD Gumama. V čigavo korist? To vsekakor vliva novo meraapoloženje med delavce TOZD Vzdrževanje.
Morda pa je nekomu prav to cilj. Vemo, da bodo prej ali slej temu nujno sledile posledice. Koga bodo prizadele? Moralno tistega, ki ni kriv, materialno pa tam, kjer je že itak manj.
In kako naprej v TOZD VZDRŽEVANJE?
Vsekakor je edina rešitev vseh zapletov dobro in pošteno delo. Tega se mora zavedati sleherni delavec TOZD Vzdrževanje, le tako ■si bo TOZD pridobil zaupanje delavcev Agisa. Vodstvo DO pa bo 'moralo imeti večje zaupanje v vodstvo TOZD in mu dajati podporo, kot mu v določenih situacijah pripada. Če se bodo vse težave skupno Strpno — človeško reševale, tudi uspehi me bodo izostali. To pa mora biti cilj nas vseh. .
Direktor TOZD Vzdrževanje: Egon ing. Zorec
Kontrola bolniškega staleža, nujno zlo
Najbrž je med nami malo srečnežev, ki ne bi kdaj pa kdaj zboleli to pa pomeni koristiti bolniški stalež. Bolniški stalež, za katerega se zdravnik odloči na podlagi ugotovitve, da bolnik ni zmozen za delo, oziroma je za njegovo nadaljnje zdravljenje potrebno mirovanje ali pa, ko zaradi poškodbe, zdravstvenega stanja delovnih nalog ne more opravljati. Dejstvo, da si bolniški stalež pojmujemo na različne načine, je narekovalo uvedbo kontrole izkoriščanja bolniškega staleža. Najbrž ni treba posebej pojasnjevati, da je to ena najnehvaležnejših nalog in da je delavec, ki te naloge opravlja, pod stalnim pritiskom kritike vseh zaposlenih. Da ga pri opravljanju svojega dela spremljajo stalne težave. Sicer pa smo menili, da bo najbolj prav, če o svojem delu spregovori kontrolor bolniškega sta-
leža Ivan Brodnjak sam.	, ,	■
Ivan, opravljaš nalogo kontrolorja bolniškega staleža. Kakšni so tvoji pogledi na delo, ki ga opravljaš, kje se tvoje delo začne?
Delo kontrolorja je zelo nehvaležen in težaven posel, saj vemo, da se ljudje izogibajo vsake kontrole. Delavci imamo veliko pravic, žal oa pozabljamo na dolžnosti do delovne organizacije in do sebe. Nekateri delavci so bolni in nočejo k zdravniku, na drugi strani pa kdo z majhno prasko skuša izsiliti stalež. Oboji ne ravnajo pravilno.
Namen mojega dela je ugotoviti, aii se kdo pravilno zdravi ali ne, Ni glavni namen ujeti »bolnika« pri delu doma, ampak opozoriti delavca na navodila zdravnika. Kdor upošteva navodila, se pozdravi hitreje. Ljudje, ki so že dalj časa doma zaradi bolezni ali posledic nesreče pri delu, razumejo kaj to pomeni in so veseli, če se spotoma oglasim.'Stalež je različno dolg zaradi različnih bolezni ali posledic nesreče. Ker v DO AGIS ni zagotovljenih dovolj primernih del za ljudi s trajno ali začasno zmanjšano sposobnostjo za delo, se stalež večkrat podaljšuje ali ponavlja zaradi istega obolenja. Prav tako pri svojem delu naletim pogosto na neurejene socialno-ekonomske razmere, o čemer poročam socialni delavki, ker želim ljudem pomagati. Socialna delavka na predlog zdravnika ali po lastni presoji takšno družino obišče na domu.
Na teren grem po nalogu zdravnika ali delavcu nadrejene osebe v TOZD, redkokdaj po lastni presoji. Moje delo se začne v AGiS. Zjutraj dobim v obratni ambulanti podatke koga je potrebno obiskati. Iz TOZD dobim napotke za obisk neredno in se moram sam povezovati z njimi. Šele v letošnjem letu imam na razpolago službeni avtomobil, ki pa ni povsem primeren za hribovit teren ptujske občine. Vedno si izberem obiske tako, da zajamem čimveč delavcev v staležu v eni smeri vožnje. Bencinska kriza se močno pozna pri mojem delu, zato dosti več pešačim kot prejšnja leta. Čas kontrole na terenu je
lahko premakljiv tekom celega dneva. To je odvisno od števila delavcev v staležu in kraja njihovih bivališč.
Na domu delavca se uradno predstavim in ugotovim ali je delavec doma in ali izvaja navodila zdravnika ali npr. leži, jemlje zdravila, obiskuje fizioterapijo itd. Ugotovitve napišem v zapisnik, ki ga ponudim v podpis delavcu. Če ta podpis odkloni, tudi to vnesem v zapisnik
V primeru, da ne najdem bolnika doma se pozanimam pri njegovih domačih ali pri sosedih kje je. Tudi to vnesem v zapisnik, ki ga podpiše oseba, ki mi je dala informacije. Če ni nikogar v bližini doma, pustim na vidnem mestu uradno obvestilo o svojem obisku. Na 'njem je navedeno kdaj se mora staležnik javiti pri meni v kadrovski službi AGiS. Tam delavec poda na zapisnik izjavo o vzrokih odsotnosti z doma. V zapisniku je naveden dan, kraj kontrole in kratke ugotovitve. Vse zapisnike ima na vpogled vodja kadrovske službe in zdravnik OA AGIS, ki odloča o zdravljenju. V primeru, da se delavce ne zdravi pravilno ali da v času bolniškega staleža doma dela, zapisnik o tem oddam vodstvu TOZD. V TOZD so dolžni proti takšnemu delavcu uvesti disciplinski postopek, v skladu s Pravilnikom o delovnih razmerjih in o odgovornostih delavcev za delovne obveznosti. Takšen prekršek velja za hujšo kršitev delovne obveznosti.
Kaj je največja težava pri tvojem delu?
Pri takšnem številu delavcev kot jih ima naša DO s Savino gu-marno vred, se vsekakor najdejo kršitelji. Prav v tem pa je največja težava mojega dela. Nehote in po službeni dolžnosti se kršiteljem zamerim. Nekateri ne razumejo ali pa nočejo razumeti, da delam samo v skladu z opisom svojega dela in samoupravnimi akti. Na različne načine mi poskušajo škodovati, predvsem z neresničnimi in. včasih celo žaljivim govorjenjem. Želijo pač opravičiti svoje neprimerno ravnanje v času staleža. Če bi moje delo opravljal kdo drug, bi gotovo imel enake težave, kot jih navajajo tudi kontrolorji v drugih večjih DO. Prepričan pa sem, da nisem nikomur storil krivice.
Kakšne so tvoje želje, da bi delo lažje opravljal?
Pri kontroliranju delavcev AGIS in Gumarne, stalno ugotavljam, da delavci ne javljajo pravočasno spremembe naslova, kar so dolžni storiti v kadrovski službi. S tem povzročijo nepotrebne in visoke stroške za prevoz.
Če delavci ne bi iskali samo pravic, ampak bi se zavedali tudi dolžnosti do DO in svojega zdravja, bi bilo moje delo bolj prijetno.
Prav pa bi bilo, da bi delavce, ki so dalj časa v bolniški, obiskal kdo od sindikata.	M
22. december — dan rojstva Jugoslovanske ljudske armade — proslavljamo letos že štiridesetič v svobodi kot praznik vseh oboroženih sil socialistične federativne republike Jugoslavije, delovnih ljudi in občanov vseh naših narodov in narodnosti. Splošni ljudski žnačaj proslave tega zgodovinskega datuma izhaja iz dejstva, da je Jugoslovanska ljudska armada nastala v narodnoosvobodilni vojni in revoluciji, in da je s tem, ko je nadaljevala veličasne bojne tradicije, v štiridesetletnem obdobju miru poglobila in utrdila svoje revolucionarno bistvo in ljudski značaj v sestavi skupnih sil splošne ljudske obrambe.
22. december je velik, pomemben datum, to je praznik naše armade, armade delavstva. Z našimi vojaki praznuje vsa Jugoslavija, vsi delavci, študentje, kmetje, kajti armada smo vsi. Spomin na ta dan je drobcen prispevek k številnim čestitkam naši armadi. Naj bo spomin še tako drobcen, pa vendar z njim pokažemo in dokazujemo pripadnost domovini ter izraz želje po miru v svetu.	M.
KOMENTAR K 9-MESEGNIM REZULTATOM
Pregled poslovnih rezultatov v 9-mesečnem obdobju leta 1983 nam pokaže, da je DO AGIS presegla sprejeti plan celotnega prihodka za 5 % in realizirala skupaj 1,627.769,124 din. V primerjavi z istim obdobjem leta 1982, pa je celotni prihodek večji za 29 %. V strukturi celotnega prihodka, prihodek ustvarjen na tujem trgu predstavlja 5 %, oz. nekaj več kot 82,000.000 din, v odnosu na sprejeti plan, pa je večji za 62 %, ter v primerjavi z istim obdobjem leta 1982 večji za 40 %. Zraven tako ugodnih kazalcev ustvarjenega prihodka na tujem trgu, je udeležba v celotnem prihodku enaka kot v letu 1982, kar pomeni, da je potrebno še naprej usmeriti vsa prizadevanja k izvozni usmeritvi predvsem na konvertibilno področje in glede na dosedaj dosežene rezultate v letošnjem letu predvidevamo, da bo v planu poslovanja za leto 1984 zastavljena 10 % udeležba izvozna v celotnem prihodku. Porabljena sredstva so za 2 % hitreje naraščala kot celotni prihodek, v odnosu na plan pa so presežena za 7 %, ter 29 % v odnosu na isto obdobje leta 1982, med tem, ko se je razlika vrednosti zalog gotovih izdelkov in tekoče proizvodnje po vrednosti substance povečala za 37.000.000 din. V strukturi porarbljenih sredstev beležimo 23 % višjo rast nabave prodanega blaga, ter 11 % materialnih stroškov v odnosu na planirano porrabo in malenkostno povečanje dela stroškov amortizacije po predpisanih minimalnih stopnjah. Vzrok visokega odstopanja nabavne vrednosti prodajnega blaga izhaja iz nekoliko večjega obsega prodaje in delno iz visokega naraščanja cen.
Visoka neplačana realizacija pri mesečni realizaciji proizvodnih TOZD 160,000.000 din pomeni veliko, ter je še naprej treba vzad-njem kvartalu več narediti na znižanju neplačane realizacije.
Zraven nevsklajene rasti med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi smo realizirali plan dohodka kot smo planirali, oz. 100 % v odnosu na enako obdobje leta 1982, pa je večji za 27 %. Pri analizi razporeditvi dohodka pa ugotavljamo, da se izločanja iz dohodka 7 % višja od planiranih in 41 % višja kot v enakem obdobju leta 1982.
Pri izločanjih iz dohodka največje odstopanje na plan beležimo pri delu dohodka za obresti in sicer 15 %, v primerjavi z enakim ob-
Vsi pošteni in zavedni Slovenci so se okupatorju uprli. Vodila jih je Komunistična partija s Titom na čelu. Partizani so se v boju proti sovražniku združili v čete, bataljone, odrede, brigade, divizije in korpuse. V začetku vojne je bilo zelo malo partizanov, pa tudi orožja so imeli zelo malo. Zavedni Slovenci so pomagali partizanom s hrano, obutvijo, obleko in orožjem. Partizani so sovražnika napadli nenadoma, na težkoprehodnih krajih, ponoči in se naglo umaknili. Tudi v Dražgošah je bila bitka. Bataljon so napadli Nemci. Nemci so uporabljali topove in težke mitraljeze. Po tridnevnem boju je padlo več sto Nemcev, partizani pa so izgubili sedem tovarišev. Nemci so Dražgoše požgali, enainštirideset vaščanov ubili, šestinosemdeset pa so odpeljali v izgnanstvo.
Partizani so nam po štirih letih težkega boja priborili zlato svobodo.
Murko Tamara 4. c OŠ Franc Osojnik Ptuj
dobjem leta 1982 pa znaša rast 81 %. V devetih mesecih so obresti dosegle višino več kot 63.000.000 din, tako nam obresti že sedaj predstavljajo 12 % dohodka in bistveno vplivajo na zmanjšanje čistega dohodka. Razlog velikih obresti je čez vso obdobje problem nelikvidnosti, katero rešujemo z najemanjem kratkoročnih kreditov z visokimi obrestnimi merami, ter povečanim meničnim poslovanjem. V strukturi dohodka delež delovne skupnosti predstavlja 11 % in je na ravni preteklega obdobja.
Presežena izločanja iz dohodka v odnosu na plan so povzročila nedoseganje čistega dohodka za 4 %, v odnosu na leto 1982 pa je čisti dohodek višji za 20 %. Del čistega dohodka za osebne dohodke je višji za 10 %, kot smo planirali in 32 %, kot v enakem obdobju leta 1982. Povprečno izplačani osebni dohodek na delavca znaša 13.955 din in je višji za 28 %, kot v enakem obdobju leta 1982, v odnosu na plan pa za 8 %.
Po naši oceni še vedno zaostaja 20 % za povprečjem gospodarstva SRS in se realni izplačilni osebni dohodek na delavca še v naprej zmanjšuje, zaradi česar je treba več narediti za ohranitev življenjskega standarda.
Zaradi nastale izgube v skupni višini 11.351.839 din pri TOZD TAP, Orodjarni in ODP v DSSS smo v sklade naložili manj kot smo planirali in to 22,246.260 din, brez sklada skupne porabe, oz. po pokriti izgubi znaša ostanek za sklade 4,390.830 din. Na podlagi ugo-tovliene akumulacije in amortizacije je finančni položaj poslabšan, pa je vprašljivo zagotavljanje tekočega financiranja procesa reprodukcije in kritja obstoječih obveznosti, kar nas še v naprej sili, da najemamo kratkoročne kredite po neugodnih pogojih, oz. visokih obrestih.
Pripomniti moramo, da bi izkazana izguba bila znatno manjša, oz. je sploh nebi bilo, če bi dosledno odklanjali pomanjkljivosti iz prvega polletja, predvsem zmanjšanje neplačane realizacije, povečanje učinkovitosti dela, zmanjšanje vezave obratnih sredstev ter tehnoloških izboljšav. Za v naprej je treba pripraviti program ukrepov za povečanje učinkovitosti gospodarjenja in izboljšanje finančne stabilnosti.
Aanaliza vezave obratnih sredstev v devetih mesecih nam kaze, da so se zaloge surovin in materiala povečale za 39 %, nedovršena proizvodnja za 36 %, gotovih izdelkov za 95 % in trgovskega blaga za 42 %. Terjatve so se povečale za 44 % in zaradi tega so se povečale obveznosti do dobaviteljev za 49 % in do bank za 36 %.
Stopnja zadolženosti je približno na enaki ravni kot v enakem obdobju leta 1982. Pri izrabi delovnega časa ugotavljamo povečanje bolniškega staleža za katerega dobi delavec nadomestilo osebnega dohodka v DO za 9 % v odnosu na plan, ter za 14 % več neopravljenih ur za katere delavec ne dobi nadomestila osebnega dohodka.
Vodja računovodskega sektorja Rado Vučkovič
Utrinek s proslave Dneva republike v naši DO
Srečno ’84 - upokojenci!
Srečanje z upokojenci v naši DO je vedno prisrčno.
Spet je leto naokrog. Prišel je čas, ko opravimo obračun dela, dogodkov. Prišli bomo najbrž do zelo 'raziiomiih zaključkov. Skoraj vsi pa bomo ugoffcoviili, da ;je biilo leto, ki je za nami, težko. Žal, lahko pričakujemo, da bo naslednje še težje. Težje pa najbrž zato, ker so težave, ki spremljajo naše gospodarstvo, dolgoročnejše. Rast cen in prepočasna rast osebnih dohodkov (in pokojnin bo še naprej pogojevala padanje življenjskega standarda. Predvsem bo to prizadelo upokojence z nižjimi pokojninami!. Im prav slednji so večina naših upokojencev. Naša delovna organizacija je v svoji, zgodovini obstoja doživljala veliko vzponov iin padcev. Marsičemu so se morali odpovedati med tem tudi OD. Prav to pa je pogojevalo nizke pokojnine. Najbrž mora biti marsikateri upokojenec pravi »čarovnik«, na uspeva spojiti začetek meseca s koncem.
Letošnje tradicionalno novoletno srečanje naših upokojencev odpade. To pa zaradi tega, ker je bilo srečanje ob sklepni slovesnosti 35 let DO AGIS. Zato izkoriščam to priložnost, da zaželim vsem upokojenkam in upokojencem obilo zdravja in srečnih let im da bi se rad« vračali med nas, ki nadaljujemo vaše delo.	M.
Nekatera vprašanja družbenoekonomskega razvoja v letu 1984 ter vloga in naloge sindikatov
V	novembru in decembru tudi v sindikatih največ razpravljamo o planskih dokumentih (resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letu 1984, plan ozdov). Razprava in odločanje o teh vprašanjih sta letos še toliko pomembnejši zadevi, ker ti dokumenti predstavljajo prvi preizkusni kamen naše pripravljenosti za resnično uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
V	stališčih 7. seje republiškega sveta ZSS (o osnutku republiške in zvezne resolucije) podpiramo ofenziven, vendar realen družbenoekonomski razvoj ter takšno ekonomsko politiko, ki bo spodbujala in mobilizirala delavce za boljše delo, gospodarjenje in samoupravljanje.
Kriteriji, po katerih bomo v sindikatih presojaji planske akte, so predvsem krepitev družbenoekonomskega položaja delavcev s samoupravnim odločanjem in konkretizacijo nalog stabilizacijskega programa. Gotovo pa je, da je v posameznih organizacijah in skupnostih mogoče načrtovati še bolj ambiciozna razmerja kot v resolucijah, saj so tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu ponekod še neizkoriščene rezerve.
Eden najpomembnejših elementov planov je razmerje med akumulacijo in porabo. Pri planiranju tega razmerja je treba izhajati iz obsega ustvarjalnega dohodka, in sicer koliko dela in sredstev je bilo vloženih za določen dohodek, ako bodo lahko v tistih ozdjh, kjer bodo dosegli nadpovprečno akumulacijo (glede na povprečje v dejavnosti) namenili tudi več sredstev za osebne dohodke. Politika osebnih dohodkov bo v naslednjem letu namreč ena najbolj kritičnih točk ekonomske politike in gotovo je, da bo lahko uspešna (v smislu delitve po delu) le, če bo v praksi uveljavljeno načelo pridobivanja dohodka po delu (izenačevanje pogojev gospodarjenja, politika cen, objektivizirana merila uspešnosti, itd.).
Pri planiranju delitvenih razmerij pa prihodnje leto ne bi smeli nadaljevati s sistemom indeksov, kar je do sedaj omejevalo gibanje osebnih dohodkov v tekočem letu odvisno od višine teh dohodkov v preteklem letu. Najbrž je veliko boljše realno razmerje med osebnimi dohodki in doseženim dohodkom. Ekonomska politika, ki osebne dohodke postavlja v odvisnost od doseženega dohodka, pa dejan-
sko dolgoročno pospešuje krepitev reprodukcijske sposobnosti. Taka politika pa je možna, če imamo na voljo čimbolj objektivizirane kazalce uspešnosti gospodarjenja, ki hkrati tudi kažejo, koliko je kdo k rezultatom tudi prispeval. Ta merila oziroma kazalci, ki so opredeljeni v sklepnem delu dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, so:
—	dohodek na delavca,
—	dohodek na vložena sredstva,
—	bruto osebni dohodek na delavca,
—	akumulacija v primerjavi z vloženimi sredstvi.
Uveljavitev takih kriterijev in meril pa praktično pomeni, da bodo bolj kot doslej o delitvi dohodka na akumulacijo in potrošnjo odločali delavci v tozdih in skupnostih sami. Seveda pa je to precej odvisno tudi od celotnega ekonomskega sistema v prihodnjem letu (npr. ugotavljanje in izločanje tako imenovanega izjemnega dohodka).
Tako v federaciji kot tudi v republiki pa je v pripravi vrsta zakonskih sprememb, tako tudi na področju finančnega poslovanja. V zvezi s tem in z drugimi zakoni se postavlja vprašanje, kako obvladovati vse finančne in druge tokove, da v ozdih ne bi prišli v še večje težave. Zato bi morale sindikalne organizacije že sedaj — pa tudi v razpravi o osnutkih planskih aktov — dati pobudo, naj samoupravni organi na predlog strokovnih služb in poslovodnih organov obravnavajo predvsem naslednje probleme:
—	pregled dinarskih in deviznih obveznosti in predlogi planov za njihovo izpolnjevanje;
—	kakovost samoupravnega povezovanja ozdov ter združevanje dela in sredstev za skupen izvoz in razporejanje skupaj ustvarjenih deviz glede na dejanski prispevek posameznega tozda;
—	kakovost samoupravne organiziranosti in svobodne menjave dela v delovnih organizacijah in sozdih;
—	izraba proizvodnih zmogljivosti in tehnologije ter varčevanje z reprodukcijskim materialom in energijo;
—	usmerjanje akumulacije v takšno združevanje sredstev, ki bo omogočila odpiranje delovnih mest, s katerimi bomo dosegali bolj produktivno poslovanje.
Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 bo izvedbeni akt resolucije in kot tak eden od temeljnih dokumentov ekonomske politike — vsaj dokler še nimamo veljavnih skupnih osnov za določanje meril in kriterijev pri zagotavljanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in delitev čistega dohodka (samoupravnih sporazumov dejavnosti).
Osnutek dogovora, ki je te dni v razpravi, opušča linearnost indeksiranja in upošteva načelo, da imajo tisti tozdi, ki glede na vloženo delo in sredstva ustvarjajo večji dohodek, možnost, da odvajajo nadpovprečna sredstva za osebne dohodke, seveda če je akumulacija v primerjavi z angažiranimi sredstvi nadpovprečna. Letni dogovor to pot prvič povezano obravnava sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v tozdih. Seveda to pomeni tudi, da bodo ob večji skupni porabi manjši osebni dohodki in obratno. Vendarle pa bi v sindikatih morali vztrajati pri enotnem regresu za topli obrok, regresu za letni dopust ter oblikovanju sredstev za solidarnostne pomoči. Usmeritve glede oblikovanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo so v osnutku dogovora v družbenih dejavnostih enake kot za materialno proizvodnjo	M. K.
Streha na delovnih prostorih TOZD PM že dobiva novo podobo
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi najine mame Marije Bokša, se iskreno zahvaljujeva sodelavcem iz DSSS, TOZD TAP, Velike opreme, Komerciale in Gumarne za darovano cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Vinko Bokša in Mira Klarič
DOPISUJ
GLASILO!
SMEROKAZ KADROV
DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO
RAZMERJE V SEPTEMBRU 1983
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
—	ŠTRAFELA JANEZ, slikopleskar, vratarsko čuvajska dela [varnostnik) — za nedoločen čas
—	DOBAJA MARIJA, socialna delavka, pripravnik — za določen čas
—	BRODNJAK SUZANA,^ admin. tehnik, pripravnik — za določen čas
TOZD KOMERCIALA
—	PLAVEČ FRANC, dipl. ekonomist, vodenje TOZD Komerciala — za nedoločen čas
TOZD AVTOOPREMA
—	ARNUŠ BRANKO, delavec, rezkanje
—	za določen čas
—	BEZJAK MARTIN, prodajalec, pripravljalna dela — za nedoločen čas
—	MIKŠA IVAN, orodjar, vrtanje pol iz. delkov na enovret. vrt. str. — za nedoločen čas
—	GAJŠEK VLADIMIR, zidar, struženje na avtomatu — za nedoločen čas
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	BOGŠA JANKO, delavec, struženje srednje zahtevnih odlitkov — za nedoločen čas
—	PANIKVAR MARTIN, voznik mot. vozil, vodenje skladišča orodja — za določen čas
TOZD VELIKA OPREMA
—	ŠTUMBERGER SLAVKO, delavec, raz-rezovanje pločevine — za nedoločen čas
—	PETEK ALOJZ, orodjar, kleparska dela na posodah in glušnikih — za do-
—	LJUBEČ MIRAN, strojni tehnik, pripravnik — za določen čas
—	KURNIK MIRAN, delavec, montiranje sedežev — vrnitev iz JLA
—	MLINARIČ MILAN, delavec, plamen-sko varenje posod in glušn. ter opreme — vrnitev iz JLA
—	MEZNARIČ ZLATKO, delavec, transporti ranje ročno — za nedoločen čas
—	TIKVIČ IVAN, delavec, montiranje se-sedežev — za nedoločen čas
TOZD ORODJARNA
—	PROSEN JAK ROMAN, orodjar, izdelovanje manj zaht. štanč. or. in priprav — za nedoločen čas
—	VRŠIČ BRANKO, orodjar, izdelovanje manj zaht. del liv. in gum. or. in or. za predelavo pl. mas — vrnitev iz JLA
—	ČEH TONČEK, orodjar, manj zahtev, dela na vzdrž. od. in pripr. za TOZD KO — za nedoločen čas
TOZD VZDRŽEVANJE
—	ŠTERBAL ALOJZ, strojni ključavničar, manj zaht. dela na vzdrževanju strojev in naprav v TOZD Gumama — vrnitev iz JLA
TOZD VZMETARNA
—	VRABL DUŠAN, mehanik kmet. strojev, šabloniranje manj zaht. vzmeti
—	za določen čas
DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO
RAZMERJE V SEPTEMBRU 1983
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
—	RIMELE CVETKA, delavka, tajniška dela in vnašanje podatkov — sporazumno
TOZD AVTOOPREMA
—	GAJIČ MARIJA, delavka, montiranje zavor — sporazumno
—	TEMENT MARIJA, delavka, montlrra-nje grelnih in ventilac. naprav — upokojitev
—	MEŠKO IVAN, strojni delovodja, vo. denje ostriInice — sporazumno
TOZD ORODJARNA
—	HEBAR JAKOB, poslovodja, zahtevna dela na vzdrž. or. in priprav za TOZD Gumama — sporazumno
TOZD VZDRŽEVANJE
—	KRAMBERGER MILENA, delavka, čiščenje poslovnih prostorov in sanitarij
—	upokojitev
DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU OKTOBRU 1983 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
—	IRGOLIČ MARJANA, prodajalka, pomivanje posode — za določen čas
TOZD AVTOOPREMA
—	ARNERIČ ANA, frizerka, viličarist transportiranje z viličarjem ali elek-trovozičkom — za nedoločen čas
—	HRENKO DRAGICA, prodajalka, viličarist, transportiranje z viličarjem ali elektrovozičkom — za nedoločen čas
—	KOšTOMAJ DANILO, strugar, struženje na avtomatu — za določen čas
TOZD VELIKA OPREMA
—	KOKOT ZLATKO, delavec, posluževa-nje pri varenju — vrnitev iz JLA
—	FRAS ALOJZ, viličarist, transportiranje z viličarjem—za nedoločen čas
DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU OKTOBRU 1983 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
—	RAJH MARIJA, delavka, obračun delovnih ur—invalidska upokojitev
—	CETL JUSTINA, delavka, knjiženje evidenc materiala in drobnega inventarja — upokojitev
TOZD AVTOOPREMA
—	OGRIZEK DUšŠAN, pr. strugar, vodenje dela na avtomatskih stružnicah — invaidska upokojitev
—	BRUS MIRAN, viličarist, transportj-ranje z viličarjem ali elektrovozič. kom — izključitev
TOZD VELIKA OPREMA
—	KORPIČ JANKO, avtomehanik, poslu-ževanje pri varenju — delo za določen čas
—	ČEH JOŽICA, admin. tehnik, strojepisno tajniška in poenter. dela — izključitev
—	LJUBEČ MIRAN, strojni tehnik, pripravnik— odslužitev vojaškega roka
TOZD SERVISI
—	JANŽEKOVIČ MARJAN, ekonomist, vodenje avtomehansklh del na sovjet, skih vozilih — na astno željo
DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU NOVEMBRU 1983 TOZD AVTOOPREMA
—- MAR FRANC, obdelovalec kovin, pripravnik — za določen čas — ŠMIGOC KORAD, strojni tehnik, pripravnik — za določen čas
TOZD SERVISI
— KOZEL BRIGITA, ekonomski tehnik, pripravnik — za določen čas TOZD VZDRŽEVANJE — ROT MARIJA, delavka, čiščenje proizvodnih prostorov — za določen čas
DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU NOVEMBRU 1983 TOZD AVTOOPREMA
— HORVAT VINKO, delavec, rezkanje na polavtomatski stružnici — upokojitev — VOLVGANG ALOJZ, delavec, rezkanje na polavtomatski stružnici — invalidska upokojitev TOZD VELIKA OPREMA — KOKOT ZLATKO, delavec, posluže-vanje pri varenju — na lastno željo — KOSTANJEVEC ALBIN, delavec, po-služevanje pri varenju —delo za določen čas
TOZD VZDRŽEVANJE
— PŠAJD SREČKO, delavec, najza--htevnsjjlša zidarska dela — invalidska upokojitev
— KOLARIČ SIMON, mizar, vodenje skupine mizarjev — upokojitev
SREČNO NOVO LETO
Ko odhaja staro leto a novo je spet tu ura polnoči odbije a slavje je že tu.
Nazdravje srečnemu novemu letu
zdravja, sreče, uspehov
tako se to glasi
pa naj se pridružimo
tudi mi.
Leto dolgo je
dvanajst mesecev v krogu se vrti z njimi živimo tudi mi.
M. K.
MESTNI KINO PTUJ, p. o.
SPORED FILMOV ZA MESEC DECEMBER 1983
15. in 16. decembra 1983: »NA ZAHODU NIČ NOVEGA« — ameriški barvni film, ob 18. in 20. uri
17. in 18. decembra: »BREZKONČNA LJUBEZEN« — ameriški barvni film, ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri 20. in 21. decembra: »REŠI SE KDOR SE MORE« — ameriška barvna komedija, ob 18. in 20. uri
22. in 23. decembra: »ZGODNJA ZRELOST« — zahodno-nemška barvna erotična komedija, ob 18. in 20. uri 24, in 25. decembra: »ZVER V ČLOVEKU« — ameriška barvna srhljivka, ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri 27. in 28. decembra: »KRVAVA MATURANTSKA NOČ« — ameriška barvna srhljivka, ob 18. in 20. uri 31. decembra: NI FILMSKIH PREDSTAV
SPORED FILMOV ZA MESEC JANUAR 1984
1. januarja 1984: »FLASH GORDON« — angleški barvni znanstveno fantastični film, ob 16., 18. in 20. uri
3.	januarja: »VZTRAJNO ZAPELJEVANJE« — angleški barvni film, ob
18. in 20. uri
4.	in 5. januarja: »BOLNIŠNICA GROZE« — angleški barvni film,
ob 18. in 20. uri
6. do 8. januarja: »TARZAN« — ameriška barvna pustolovka, ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri 10. januarja: »NEUBOGLJIVOST« — italijanski barvni film, ob 18. in 20. uri
JOGO PRODAJA »UPANJE« (novoletna zgodba)
—	Zdravo Joco! — se zaderem prek ceste, kajti skoraj sem že pozabil kako me je zadnjič mahnii po »krompirju«. Saj veste, to je tisti tip, ki' je imel neke težave s svojimi šefi...
—	Zdravo! —- mi odvrne, tokrat malo bolj veselo.
—	Čuj Jooo! Kaj pa nosiš s sabo? — ga vprašam, ker bi res bilo težko spregledati dve veliki potovalki, 'ki jih je za trenutek odložil na rob pločnika.
—	Kaj hočeš! Težave so, težave ...
—	Ne pravi, to tako ali tako sam vem. Raje mi povej zakaj nosiš s sabo to ogromno prtljago! Ali kam potuješ?
—	Prisiljen sem, prisiljen, — mi fcratkobesedno odgovori. Postal sem radoveden:
—	Kaj pa imaš notri v potovalkah?
—	Našo svetlo bodočnost!
—	Ne zafrkavaj Joco! Še enkrat te vprašam, kaj nosiš s seboj!?
—	Upanje naroda! —odvrne moj kolega.
Oh, madona! Joco, da bi postal filozof? Ne tega ne morem verjeti! Verjetno se ga je napil in sedaj je pač mene mašel za svoje zafr-kancije. Sklenil sem, da se pridružim njegovemu štosu.
—	Dobro, ti modrijan — rečem — kam pa neseš to »upanje naroda« ?
—■ Sem in tja! —
— Kar tako enostavno; sem in iya, kaj? Zakaj pa, če te lahko vprašam?
— Ljudi razveseljujem, ka|j bi drugega. Mimoidočim voščim SREČNO NOVO LETO in jim dam en 'kos »svetle bodočnosti« ... no, pravzaprav pa jim ta kos prodam.
— Prodajaš svetlo bodočnost? — zamrmram bolj sam za sebe im Joco se mi zasmilil v dno duše. Ubogi norček, kaj se mu je le zgodilo, da je izgubil en kolešček iz glave.
— Kako to, da si pričel prodajati' »svetlo bodočnost« Joco? Daj zaupaj mi! — ga sočutno pobaram is freudovskim izrazom na obrazu.
— Preprosto, čisto preprosto! Znanca imam, privatnik je in on me oskrbuje z robo.
— Im?
— To pomeni, da lahko prodajam kos 3 jur j e bolj poceni, kot je v trgovini, — mi navdušeno razlaga Joco.
— Se pravi, tvoje »upanje naroda« prodajajo tudi v trgovinah?!
— Seveda, vendar me verjamem, če še imajo kaj zaloge. Zadnje dni je povpraševanje ogromno .,.
— Torej ni več »upanja«?
— Je, je! Kdor se znajde bo v trgovini še vedno dobil komad, dva, tri ali pa če bo morda srečal mene, he - he! — se zasmeji Joco.
Postalo me je strah, kajti pri norcih nikoli ne veš. Lahko te »za-štihajo« sredi belega dne na najbolj prometni cesti. Kljub temu ga zaradi neke čudne radovednosti povprašam:
—• Joco, bi še meni dal kakšen kos tega svojega »upanja«?
— Kako da ne? Ker si moj kolega, ti lahko prodam komad za 100 din.
S tresočo roko sem poiskal denarnico in mu izroči1! rdeči bankovec. Joco se je 'nasmehnil, mi ivoščil SREČNO NOVO LETO 1984, nato pa odprl nabasano potovalko, razgrnil papir in mi potisnil v roke »upanje naroda«.
Še dolgo potem, ko je že odšel sem strmel v novo, lepo, belo — svečo ...	B r r r
ZA RAZVEDRILO - ZA RAZVEDRILO - ZA RAZVEDRILO - ZA RAZVEDRILO - ZA RAZVEDRILO
NOVOLETNO VOŠČILO
Spomnil sem na vas se davi, ko poslušal sem, kaj oni z občine mi pravi. Pripravil sem vam to voščilo, ki upanje bo v vas vzbudilo. Rešil problemov sem veliko, tudi vam pokazal bom to sliko, ki v TOZD-ih rovari in pri tem plane vam pokvari. Sedaj pa le preidimo k stvari:
TAP železje pri sosedu je iskal, ker za skladišče ni dovolj denarja dal, ostrilnico novo so si dali v plan, železje še naprej iskali dan in dan!
9*1-
V VELIKI OPREMI Poly odlično so si osvojili, skladiščne prostore z njim si napolnili, v novem letu želeli bi le to, da Poly sedež za ribiče obvezen bo!
SERVIS naj le kleplje, farba, kita in popravlja, narod v večini
z biciklom v službo se odpravlja!
VZMET ARNA maskoto si je privoščila, iz jeder ptiča je izvila, na dvorišču naj postavi še totem, ob njem naj reši svoj problem!
KOVINSKA OBDELAVA naj spozna, da z izsiljenim sestankom, prepirom in nemirom se komad nikoli ne konča!
Slišali smo...
... da električne rampe pri vratarnici v Vegovi ulici še ni, ker je drog prekratek. V Vzdrževanju najbrž čakajo na dež, da bo drog malo zrasel...
... da takrat, ko razvrščamo ljudi v kategorije, revnih, manj bogatih in bogatih moramo imeti v mislih ljudi, ki se ne znajdejo, ki se bolj znajdejo in zelo znajdejo ali pa še drugače: Poznamo ljudi, ki vedo za zakone, ljudi, ki radi obidejo zakone in takšne, ki dobro vedo, da imajo zakoni tudi luknje . . .
ZA RAZVEDRILO - ZA RAZVEDRILO - ZA RAZVEDRILO - ZA RAZVEDRILO - ZA RAZVEDRILO
PRECIZNA streho novo si je privoščila, da s tahografom na suhem boj bi bila. Dež ne bo oviral proizvodnje, tahografom v novem letu vse najbolje!
VZDRŽEVANJE delo si razdeli, da ne bo kot lani, ko vsi ste v Maribor hiteli, na sodišču mesta vsa zaseli!
DELOVNA SKUPNOST, ooh to je firma zase, saj pripluli so v stabilizacijske čase, s skupnimi močmi so ugotovili, da z novim vodjem, plačo bodo si delili!
KOMERCIALI v bodoče dali bomo prosto pot, naj naročijo še več si teh dobrot, referenti pa le naj spoznajo, da v AGIS-u ne sedijo za lastno preprodajo!
m,m,ob sesErtHbom
V" HOTELU,UA se Z ME H!no...
'robtemov imajo oroajc ’ bodoče pa naj preliva
Jaz pa vam povem,
naj AGIS v bodoče reši svoj problem.
Po mestu naj ne bo izjem,
ki med službo privat probleme bi rešili, ponavadi
pri Lužniku še kaj popili, na svoj
AGIS čisto pozabili,
potem pa
kar domov zavili!
VAŠ DEDEK MRAZZZZ
Slišali smo...
. . . Slišali smo, da bi tudi v Agisu bilo dolgočasno, če ne bi bilo smučanja. Nekateri (predvsem v pisarnah) imajo namreč veliko »dela« z zasledovanjem rezultatov naših . . .
... da se nekateri v Agisu ob pogledu na plačilni list vprašajo, če so sploh zaposleni ...
... da bi nekateri v naši DO reskirati, da jim cepijo drva na glavi samo zato, da bi obdiržali položaj ali mesto, ki ga (ne) zasedajo oziroma ga (ne bi smeli) zasedati...
... da bi tudi v Agisu bilo nekoliko drugače, če nam ne bi »popoldanski« obrtniki »opravili« taboljšega dela, ki bi ga sicer lahko naredili sami . . .
PRAZNIČNA KRIŽANKA
S<i&!C
NOVO
I
im
IhlflcA)
VERSKI
gaMžkim
3LAVHI
vpžoHgrAž
>
jAfliNi/
o&muK
TAferti
stroH-e
zinsico
športni
seNrefi-
V ŽVIOI
bEO&R-
/G£AlW
(EM)
zesen
Mesec
cseen
ZAlMeK
na Je st-
NIW/)?4
4rAMO-
V/>.^7£
o

Hunova
Mri
Iv
ik
i-AP?Ae
ONASStS
efiNir
HčIMUEL
feSTAHIL
eni
UAUNc
sčezNo
NOVO
Ami
Motilni
MnbN
pSrroK
voMt/et
EOLM
£171
BUŠK
filmsicD
IGRALKA
teRGEC.
V
^!VAUM)
/60P6A
NEVARNA
rrrAviNfi
b

v
Z)
GOVOR-
NiSr/o
■?€C
FtAUCI-
SCC
vegiko
letOVMIH USfEHdV V ^^1
ocer
stimu-
LACIJfl
S
7U60SL
T£NIŠKJ
•&RAECC
^ITKANJ
E
e&ipi
e,o6
NEBA
41
O
O :

P
iVRAtlltT
ORžID
L


lE&MLN
SLUžkA


C
eu\N e a sh-svega
w<šm
v
Ž4PIRA«!
opperifJ
o
i/es)o
fKNit
MlSldf;
NAŠA
AKNIAVA
C
MFSTC
M
SR&I7I
O
guijto
Godalo

L
I
SARA-
oevo
s
itMefotti
Popevki*
tfWte1
H
veuiio osee+it s Tete
t*ANeu
IVo
Eit&mA tKJCV v
krvnem
seg-UHni

Mn^A-
LU1LA

L

ALFK&
NO&feL
A
S
k
teRA V TOSNlli PRITOK. SAVE
V
DANSKI OTOK V hAleM
seiru
KEK/?
?
ZADO-
VOLJNO
Wgt<l
fR/firoie
t-USKJH 6 SEROV

J>uSft
'MRLE 6/
Mi

FgANOp)
I«€i£?S
Konec
Moda
t
MS KI
SKlAD
LJADOSl
uveldv
LOKOV
i&OLI
L
Y
MERSKA
ENOTAif
SILO
VSE. V K&DU
SCL-ŠčAm
KISLINE
0
ftNTOt^
V
TO VAR Te^

flNTOhl
KOROŠEC
A
VL
zAšLe-
»
r.i/Je
L
O
EOKTA V IH A
KOMIK
l&usreK)
T

>6

\0
posne-
tek

v\

M TONSKI PEfMilK
MOST /
KeHem
teDEVEK
bOETHE-
oevE
matere
•1
RAKASTO
0P0L&DE
PAMVIŽ

ORiM MITOLOŠKA KEKA
DOPISUJ
V
GLASILO
stara
KOS K-MEKA/ TUTTO
hLAČNA
SU&A
S ARTT
franc pisAtel; lak'
oblak

FIFRisKA
PntiloPA
Arhitekt
MIHEVC
itelj
iAniv
12

PRS&E#)
O

MiMMO
SVETLO
ANGL'
mo
TgLlSKa

FILMSKA
I&RAUP
GARTNER
k
n/
A
-ŠVARA
MAMA
PRIPRAVA ZAVPK-6AN7B Lt IVINE
Onton
TROST
Tf^GO
MAKUC
HODnA
UMerm
VANJ foaiTKfi

E
A
BIVŠA
7U60SL
KE6UAVKH
V
NAI6 IMt 2TA REKO RHONE
S
TRTA
ZSetRtil NOBELI? HOKEJA
Bolnik

T/VAr
0
PKISTAS
MW/2Mfi
T
Peč*/*
SATRAP
7€D 12^
^ /a/ m
v

2AST0R-
WICA
(?\
OBILO USfEHft J V *W
PISATEL)
JOKAI
NOŽ
'sRAlec
(ALAIN)
AN6L£Š(?
PEVKA
BLUCŽft
1?
L
O
PAPtievA PALAČA v Rimu
TOfcoJ

soproga
T>
o
MOŠKO
IME
VEKNIK.
Z
TANTAL

tomclAv
PRistAŽ
IDRUCEV
p
KnecR/
OČANEC
N

N
MONGOL
pogla-
var.
0
SOVTET-NAMI,ENO TENlfeRI ISKALEC

_
SOKoCjl
MLADIC
C
■top^nt
COTfAJ’1
l)


SREPOž'
RAST-
LINA
N
>
IGMUCF)
eK&ERE

T
a.
KORADO
v
Amr
V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Korenjak Franc, Potočnik Martin, Auer Anica, Osanjak Stanko, Mlakar Albin, Toplak Alojz, Rojs Albin, Medved Ana, Gabrovec Majda, Žuran Maks. Odgovorni urednik Maks Nlenonl, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 1950 Izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna. Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov nevračamo. Glasilo Je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 321/1-72 z dne 30. maja 1977.