Iz naše organizacije. Kranjsko. Pedagoško društvo v Krškem slavi v nedeljo, due 2. julija t. 1. svojo p e t i n dvajsetletnico. V ta uamen zborujejo učitelji in prijatelji ob 10. uri dopoldae v prostorui risarski dvorani krške raeščanske šole. Na dnevnem redu je med drugim predavaoje g. cand. phil. A. Sovreta MTo!stoju in poročilo tov. strok. uč. Hočevarja o društvenem delu v 25 lftih. Po zborovanju je skupen obed, nato pa ob 4. uri popoldue koncert v sokolski tdovaduici. Vzpored koncertu je uastopen : 1. A. Foerster: nDomovina", mešan zbor 8 tenor samospevorn, 2 Fr. Liszt: MValse de 1' Opera Faust, parafraza za klavir, igra gospa M. Kokotova, 3. F. Juvanec: nPastir", moški zbor s tenor in bariton samospevom, 4. a) Ch. de Beriot: ^Koncert za gosli op. 99.", s spreraljevanjem kl.-ivir.ja igra tovariš Fr. Trost, b) Fr. Draia: ,,Sarenada", gosli s spremljevanjem klavirja, igra tov. Trost, 5. dr. A. Schwab: nDobio jutro", koncertni valček za mešaa zbor s spremljevanjem klavirja. — Po koncertu prosta zabava. — Odbor je ukrenil vse potrebno, da dostojno proslavi ta učiteljski dan. Želeti jc, da se prireditve udeleži raaogo tovarištva iu šolskih in učiteljskih prijateljer. Zveze s Krškim so jako ugodne. Na saidenje ob Savi ! Belokranjsko učiteljsko društvo ima svoj občni zbor dne 5. julija t, 1. v Oruonilju takoj po uradni učit. konferenci. Dnevni red : 1. Poročilo o delovanju v preteklem letu. 2 Volitev petih odbornikov. 3. Račuoi. 4. Nasveti, predlogi i. dr. Štajersko. Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v n e d e 1 j o , d n e 9. j u 1 i j a t. 1. o b 10. u r i v okoliški šoli v Celju. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Društveue zadeve. 3. Poročilo o ^Zavezi". 4. Poročilo o rLehrerbundu1'. 5. li vprašaloe skrinjice. 6. Iz tov. Logarjeve botanične puščice. 7. Slučajuosti Prosimo, pridite vsi! Ob 9. uri pevska vaja. Ceajene pevke in pevce še posebe lepo prosimo, da pridejo poluoštevilno, ker je ta pevska vaja velike važuosti. Note blagovolite s sabo prioesti! Učiteljsko društvo za ormoški okraj izleti v eetrtak, 6 julija t. 1. v Jeruzalem ter zboruje tam po sledečem vzporedu : 1. Zapisuik zadnjega zborovanja. 2. Društvene zadeve in dopisi. 3. Poročilo delegatov o Zaveziai skupščini v Trstu. 4. Poročilo o Lehrerbundovi seji z dne 6. junija t. 1. 5. Volitev novega blagajnika, ker je dosedanji zaradi nebrižnosti pri plačevanju članarine odstopil. 6. Siučajnosti. Začetek zborovanja ob 10. uri. Zaradi obeda naj se vsak izletnik javi pri tov. Šijancu ? Svetinjah. Tudi cenjeni tovariši in tovarišice iz sosedojega ljutomerskega okraja so prijazno vabljeni. V slučaju slabega vremena se izlet preloli na 13 julij. K polnoštevilni udeležbi vabi o d b o r. Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo jboruje v četrtek, dne 6. julija "t. 1, ob 11. uri predpoldne v šoli pri Sv. Križu poleg Slatine po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo o zborovanju BZaveze". 4. PoroJilo zastopnika v okraj. šolskem svetu. 5. Slučajnosti. Po zborovanju pevska vaja. Pojejo se jste pesmi kakor zadDJič v Šmarju, zaraditega si Daj preskrbijo pevke in pevci II. Mob. pesmarico. Zaradi obeda se naj cenjeni tovarišiee in tovariši vsaj en dan prej prijavijo po dopisnici pri toFarišu Milošu Verku, Sv. Križ, p. Slatina.  Književnost in umetnost. Izdajanja ,,Hrv. pedagoško-knjižeynoga zbora" za god. 1910. Ovih dana primili su članovi BHry. pedagoško-književnoga zbora" u ime književnoga dara za god. 1910. jUvod u eksperimentalno pedag o g i j u" od dra. Paje E. Eadosav1 j e v i č a i XIV. svesku nP e d a g o g i j ske e n c i k 1 o p e d i j e". Komu god je poznato današnje napredno stanje pedagoške nauke, koje piibiranjem novih činjeuica i ispitifanjem uzgojnih faktora na osnovi savrcmene nauke i novih pogleda u život, nastoji da odredi putove uzgojooma radu budučnosti, taj mora priznati, da je izdanjem gore citiranib. djela BHrv. pedag. književni zbor" uesamo pošao ususret savremenim težnjama na polju pedagoške književnosti, ved i podao tira težnjama naučni karakter, te ih približio realizo vanju. Uz napomenuta djela izdao j* BHrv. pedsgoško-književni zbor" ove godine izvan ciklusa II. dio BPedagogije" (Didaktiku) i BK r a t k u 1 o g i k u" od prof. Stjepana Basarička, a pored toga i dvije knjige za mladež, naime „1 z p o d brda D j e d a" od Davorina Trstenjaka i zbirku ,Naro dnih pripovijesti". ¦Obje ove knjige urešene su origiaalnim slikama, koje su izradil hrv. umjetnici. Prve dvije knjige dobivaju članovi BHrv. pedagoško-književnoga zbora" za godišnju članarini od 2 K. članovi utemeljitelji plačaju jednom za uvijek 30 K članovi, Slovenske Matice Šolske" dobivaju knjige uz Članarinu od 1 K godišnje. Kad se uzme da MHrv. pedagoško-književni zbor" uz ova izdanja izdaje i dva časopisa, naime naučno-pedagošku reviju »Nap r e d a k" i list za ubranu staleških i školskih interesa BH r v. u č i t e 1 j s k i d o m", koji izlazi dvaput mjesečno, tad se more priznati, da je ,,Zborov" rad na področju pedagoške i omladinske literature od velike znacnenitosti po uspješni razvitak hrvatske narodne prosvete. Obadva lista dobivaju se za 10 K godišnje predplate. Srednješolski vestnik. * * Dijaki c. kr. drž. realke v Idriji «o priredili v nedeljo, 18. t. m., pod vodstvom svojega telovadnega učitelja Ivana B a j žlja veliko javno telovadbo v,korist podpornemu društvu za dijake na idrijski realki. Telovadba se je vršila ua prostomem travniku ob novi državni cesti, ki ga je c. kr. rudniško ravnateljstvo prepustilo za dijaško igrišče. Telovadbi je prisostvovala velika množica idrijskega občinstva, ki je z največjim zanimanjem opazovalo posamezne točke vzporeda. Telovadba je obsegala vaje z lesenimi palicarai, izvajane od dijakov uižjih razredov, proste vaje, izvajaue od dijakov višjih razredov, telovadbo na bradlji in igri Btekanje za žogo v krogu" in Bpo trije" nižjih razredov, telovadbo dijakov višjih razredov na drogu, konju na šir, kozi z menjavo na drogu, prostem skoku v višino ter bradlji in končuo nastop izbranih telovadcev na dveb. bradljah v dvojicah. Vzpored jfi bil toraj raznovrsten ia je svedočil, s kako vestnostjo in trudoljubivostjo so se prireditelji pripravljali za nastop Vzpored se je vršil hitro točka za točko. Dspeh javne teloradbe je bil popoln, malo je sliČDih priredb, ki bi se izvršile 8 tako preeiznostjo, da ne rečemo dovršenostjo skoraj tudi v posameznos<tih kakor prav ta javna telovadba. Idrijsko občinstvo, ki je po dobrih nastopib. idrijskega Sokola razvajeno glede telovaduih priredb, je vsaki točki izkazalo priznanje z velikim odobravanjem. — Izborno uspela prva javna telovadba idrijskih realcev je predvsem zasluga telovadnega učitelja I. Bajžlja, ki je. ne boječ se truda in časa, pripravljal nad 80 dijakov za javni uastop. To požrtvovalno vnemo za povzdigo telesne okrepitve učeče se mladine pozdravljamo s tem večjim priznanjera, ker je zaradi znanega odloka c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega onemogočeno dijakoin se udeleževati telovadbe pri telovadaih društvib. Društveno telovadbo dobro nadomešfia prostovoljno gojena telovadba dijaštva pod vodstvom telovadnih učitelje?, ki se naj bi ravnali po zgledu svojega tovariša Ivana Baižlja v Idriji. * * Na hrvaški gimnaziji v Pazina so bile pismene zrelostne naloge 12., 13., in 14. t. m., a ustai izpiti bodo 6., 7. in 8. julija. Delalo bo raaturo 17 dijakov, od teh je 8 SlovenceT. Politiški pregled. * Nemške naselbine v kraljestvu Poljskem in v pribalt ški pokrajini na Euskem rastejo. Leta 1863. je bilo v kraljestvu poljskem 278.973 Nemeev, leta 1867. pa že 407.274, danes jih je preko pol milijona. V pribaltiški pokrajini je sedaj kakih 300.000 Nemeev. Najve6 Nemcev je v Lodzu in okolici, namreč 22'66°/o. Naseljujejo se poleg železnie in blizu vojaško važnih točk. V šestih zapadnih gubernijah (kijevski, podolski, vilenski, grodenski in kovenski) biva 282.000 Nemcev. ki imajo v lasti 1,300.000 desetin zemlje. Skupno število nemških naseljencev v ruski državi znaša 1,830.000 duš (po nemški statistiki celo 2,100.000). Vsa važneja obrtna in gospodarska podjetja v besarabski guberniji so v nemških rokah; tudi višji uradi so gosto zasedeni z Nemci. * Državni zbor bo sklican na torek, dne 11. julija, ob 11. dopoldne k pryemu zasedanju. Isti dan se sestane tudi gosposka zbornica ob 3. popoldae. Poletna sezija bo kratka in ne bo obsegala drugega kakor volitve v delegacije. Septembra bodo zborovali deželni zbori. Oktobra se s^stanejo delegacije na Dunaju in državni zbor. * Antiklerikalna večina, ki je bila v prejšnji zborniei le na papirju in ki je le v enem slučaju in še takrat z uepopolnim uspehom nastopila, namreč pri Masarykovem predlogu o Wahrmundovi zadevi, bo v novi zbornici faktično obstojala, ker so klerikalci tudi pri Oehih popolnoma pogoreli. Na češkem in Moravskem so češki klerikalci postavili veliko število kandidatov, rešiti pa niso mogli niti tistih, ki so jih imeli v prejšnji zbornici. Prej so imeli 18 mandatov, zdaj jih imajo samo še 7. In popolnoma lahko trdimo, da bo v novi zbornici skoraj dvetretjinska nap r e d n a v e 6 i n a. Iu v teh razmerah hoče dr. Susteršič s svojo nazadojaško, klerikalnofanatično gardo igrati kako vlogo ?! * Italijanske trdnjave ob avstrijski meji si bo ogledal začetkom julija italijanski kralj v spremstvu šefa generalnega štaba. Pri tej priliki si bo ogledal tudi trdnjave okrog Benetk. S tem v zvezi je najbrže tudi velikansko nabasanje južnega Tirolskega z vojaštvom. Od leta 1866. ni bilo tam, zlasti pa južno od Brenerja, toliko vojakov. Vse to pa kaže, da grofa Aehrenthala tudi v Italiji ne smatrajo Teč za resnega, ker dopušča tako izzivaoje Italije na meji od strani vojne uprave, med tem ko se on sam cedi samih sladkib besed. * Fakultativno sežiganje mrličcv je sprejela pruska gosposka zborDica z 90 proti 84 glasovom. Med debato, ki se je razvila, se je oglasil tudi ksrdinal Fiseher iz Kelmorajna. Eekel je, da sežiganje mrličev sicer ni proti kaki dogmi katoliške cerkve, da pa je proti krščanskemu čuvstvu, zato tudi odklauja katoliška cerkev sežigauje mrličev in bo odrekla svoje spremstvo k sežigališčem. Obramlmi vestnik. * Moška beseda. Brezstidni BSlovenec" se je zagnal tudi v vzornega učitelja, tovariša A. L u n a 6 k a. Ta mu pa ni ostal dolžan odgoTora, nego je rSlovencu" posvetil tako: ,,Slovenec" je 7. t. m. k poročilu o rShodu v Št. Eupertu", kjer so nekateri žvižgali ali piskali dr. Zajcu, pritaknil mojo malenkost, kakor da bi bil jaz kriv tega žvižganja, ter mi je grozil. Ne iz strahu, pač pa da pribijem lažnjivost ^Slovenčevega" poročevalea, sem takoj 8. t. m. pisal ,,Slovenčemu" uredniku, da popravi laž in grožojo, ker nisem predsedaik in ne člaa ,,Piščalke", ker niraam volje in ue časa baviti se z otročarijami. BSlovenec" ni objavil moje izjave, pač pa šele dne 19. t. m. beleži z delno popravo, da nisem predsednik, javlja poročevalčevo zatrdilo, da sem bil ud — kar pa bi ne bilo nič hudega — me spravlja v zvezo s sodrgo in z mobom, smeši in grozi, raenda zato, ker se drzne uboga para — učiteij — braniti svoj ugled. To pač ni poprava krivice, temveč njeno potencirano Dadaljevanje. Zato imenujem tu tega nSloveučevega" poročevalca podlega lažujivca ia ga pozivam, da ms toži, da se pri sodišču izkaže resnica! Pristavljam, da je dostojnemu človeku nemogoče občevanje in složno delovanje z nadutim, le izzivajo&ini in lažnivim nSlovenčevim" poročevalcem iz Št. Euperta in da je to možno le Ijudem blapčevske nature. Strahu pa ne poznam — tudi nimam vzroka — in se ne bojim prav nič BSlovenčevih" groženj in sploh nikogar, tudi ne onega, ki ropa čast iu izpodkopuje ugled delavnim učiteljem, četudi je velik gospod, najmanj pa lažoivega BSlovenčevega" poročevalca iz Št. Euperta, ki se boji celo nedolžne — piščalke. — V Š t. Rupertu , dne 20. junija 1911. — A. L u n a 6 e k , nadučitelj. — Tako govori — mož! Gast mu — obrekovalcem pa sramota! Uciteljiščni vestnik. Počitniško delo slovenskega učiteljiščnika. Zaključujemo drugo šolsko leto »UčiteIjiščnega vestnika". Prepričani smo, da je marsikatera naša beseda padla na rodovita tla in bo obrodila obilo stanovskega sadu. Tudi letos smo izkušali bridko resnico: Edor se hoče bojevati zoper brezbrižnost in malomarnost, ta mora korakati sam in ne sme pričakovati opore ali vsaj podpore od zunaj. To je bridko spoznanje samozavesti! Toda tudi to spoznanje nas ne straši za nadaljne delo! Led je prebit, in akoro se upamo trditi, da ne bo več dolgo, ko bo tudi učiteljski naraščaj stopil raalo bolj v ospredje, ko se bo tudi on pričel aktivno udeleževati našega stanovskega dela in bo soodločeval f smereh našega stanovskega gibanja. Da, če ga ne bo položaj in duh časa postavil popolnoma v ofenzivo! Vesti, ki nam prihajajo dan na dan z naših učiteljišč, nam zbujajo prepričanje v boljšo bodočnost učiteljskega stanu, slovenskega šolstva ia slovenskega naroda. Na naraščaj, ki ga imamo danes na naših učiteliiščih, tako v Celovcu, v Gorici, LjubIjani in Mariboru — smo ponosni. S posebnim ponosom pa še gledamo na koroške tovariše. zakaj smelo trdimo, da dobimo par jeklenih mož z učiteljišča v Celovcu, ki bodo lahko v ponos in oporo Slovenstvu na Eoroškem! Pozabiti pa ne smemo tudi dejstva, da prihajamo s posamezoih učiteljišč od Ieta do leta vendar kot neka skupna celota in da se bomo tudi kot taka celota sčasoma uveljavili v stanu: nastopili kot struja. Ni to utopija, zakaj jeklena rolja ne pozna nemogofinosti! Pooavljamo in bomo ponavljali — dokler ne dosežemo svojega smotra: če smo se skupno vzgojevali in vzgojili, je tudi naša dolžnost, da potem tudi skupno delujemo iu uve^javimo ideje, ki smo jih gojili! Toda namen nam je danes govoriti o počitniškem delu slovenskega učiteljiščnika. Toeka samoizubrazbe nara ostaja tudi za nadalje — posebno v počitniškem prostrim času — še vedno v ospredju. Svoje kulturne in narodno-soeialne težoje izkušajmo gojiti tudi praktično, r kolikor nam to dovoljuje položaj in sredstva, in posebno o zadnjih mi je Ietos govoriti. Narodno-socialno delo si vzemimo za letošnje počitnice kot realno delo svojega prostega časa, svojih realnih naukov in svojega dela. Ne morerao razpolagati z bogve kako obširnim načrtom narodno socialuega dela, toda ta skromnost, ki jo priporočamo, je podlaga vsemu nadaljnemu našemu tozadevnemu delu. Eličerao Vam : Širite v počitnicah naš mladinski list ^Zvonček" med mladino; širiti naš mladinski list *Našo bodočnost" med šoli odraslo mladino in sokolskim naraščajem; širite naš vzgojni list nDomače ognjišče" med starfi, kjer ga še nimajo. Liste Vam je pošlljala naša organizacija zastonj. Seznanili ste se lahko z njimi. Veste, koliko veljajo, komu so namenjeni in kakova je njih smer; torej Vam jih ne bo težko priporočati V slehrno hišo, kjer imate kaj vpliva, lahko zanesete in priporočate v Daročbo vsaj enega izmed imeuovanih listov. PišitenanUčiteljsko tiskarno" v Ljubljani, komu naj se pošlje list na ogled ; pošljite imena novih naroČDikov in denar za naročnino. S prosveto — do zmage! To je najrealnejše ia najveljavnejšd delo, ki ga lahko storite za naš stan in za slovenski narod — z malenkostnim trudom. Eazširite naše prosvetue liste na široko v narod! Agilnost imate v sebi, torej Vam bo delo lahko! Nič več, le to malo delo Vam nalaga stanovski ponos, stanovska zavest in stanovska dolžnost! Na snidenje pri abiturijentskem sestanku vseh slovenskih učiteljiščnikov v Ljubljani! *) Kranjske vesti. —r— Iz šolske službe. Za okrajnega šolskega nadzornika slovenskih šol t kočevskem okraju je imenovan Jožef N o v a k , učitelj v Idriji. Novak je sourednik ,,Slovenskega Učitelja". —r— Šuš.teršičev uskok. BS1. Nar." (št. 142) piše: Še preden je mogla klerikalna (itranka pokazati strmečemu^ svetu svojo moč na cesarskem Dunaju, je uskočil v nemškutarski tabor eden izmed najodličnejših klerikalaih poslancev: Fran Jaklič. Današnji BInteressaates Blatt" prinaša narareč I. serijo slik izvoljenih poslancev in tu čitamo pod sliko Jakličevo: Lehrer FranzJaklič(deutschn a t i o n a 1). Torej med nemške nacionalce je zašla ta dosedaj klerikalna korifeja! Najbrže upa v nemškouaeionalnein taboru priti do kakega korita, n. pr. za nadzornika podrtih peči ali kaj sličnega. Mož dobro računa z dejstTOna, da so dobili nemški klerikalci na Dunaju ia drugod strašno po grbi, bolje je tedaj tam, kjer j.h je več. Eadovedni smo, kaj poreče dr. Šušteršič k temu koraku svojega dosedanjega podložnika ?! . —r— Znana gostilnica »Triglav" y Lescah na Gorenjskem je prešla zaradi prodaje v druge roke. .Novi lastnik je vse prostore prenovil in okusno priredil. Na razpolago so lepe in soažne tujske sobe, velik seučnat vrt, kegljišče iu krogljišče. Preskrbljeiio je za izborno pivo, pristna vina ia dobro kuhinjo. Istotako se odda po nizki ceni lepo, ločeno stanovanje, obstoječe iz kuhinje in 2 sob, stalno v najerrj. Posebao pripravno za penzioniste. V sobah so peči. Voda v hiši. Gg. domačim gostom, izletnikom, potnikom in slav. občinstvu sploh se za c. obisk toplo priporoča Josip Bovau, oskrbnik. —r— Iz Bele krajine nam pišejo: Uradoo zborovanje učiteljstva čjnomeljskega okraja se vrši 5. julija t. I. t Črnomlju po sledečem dnevnemredu: 1. Otvorite? zborovanja. 2. Volitev dveh zapisnikarjev. 3 Poročilo c. kr. okr. šolskegega nadzornika Joa. Turka, 4. Eako zbujaj šola ? Belokranjcu večje negoranje enage in higijene. Poročajo : tov. Eosec Miha, Ealan Fran in gdč. Tavčar Giz. — 5. Važnost učiteljskih sestankov v Beli Erajini. Porožajo : to?. Burnik Val., Eosin Fr. in gdč. Eamenšek Em. — 6. Varstvo umetnih in zgodovinskih spomenikov. Predava ravnatelj dr. Mantuani Jos. — 7. Narodna obrt in umetnost v Beli Erajini. Poročevalea tov. Fran Lovšin in gdč. Leopoldina Bavdekova. — 8. Določitev učnih knjig za šolsko leto 1911-12. 9. Nasvet o morebitni izpremembi učnega časa na ponavljalnih šolah. — 10. Poročilo knjižnižnega odbora in pregled ra6unov. — 11. Volitev stalnega in knjižničnega odbora. — 12. Samostojni nasveti, ki naj se vsaj tri dni pred konferenco vpošljejo okraj. šol. nadzoroiku. *) Dan sestanka je sedaj doložen na 17. juli ? t. 1.; vsekakor pa se bo dnevni red in 6aa obj»vilja Tseh slovengkih eagopiiih. Štajerske vesti. —š— Po volitvah.vPri.jatelj nam piše: Torej tudi na zelenem ŠtajersKem popolna zmaga klerikalnih petelinov nad narodnjaki in poštenjaki! Pač tudi naše ljudstvo je še 100 let za napredkom časa in še bo mnogo truda in napora treba, da se nerazsodna masa privede na pravo pot. — Po mnogih letih smo doživeli žalostne čase, a za pogumne duše naj velja tudi v politiki pregovor: Brez truda ni kruha, brez boja ni zmage! Ne vdajrao se! —š— Tečaj za sadjerejo se vrši od 17. do 20. julija na štajerski deželni kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu. Težaj obsega teoretičen in praktičen pouk v sledečih predmetih; obrezovanje pritlikaveev v poletju, uničevanje škodljivcev, pobiranje, vnovčevanje ia spravljanje sadja. Eazalo se bo ravnanje z odraslimi drevesi v poletju. Teoretični pouk se vrši dopoldne, praktični popoldne. Obisk tečaja je treba javiti pri ravnateljstvu. —š— Izid ljudskega štetja na Štajerskem. Eoliko prebivalcev imajo občine na Stajerskem, kažejo naslednje številke: Manj kakor 1000 prebivalcev ima 1478 občin, 2000 do 3000 ima 52, 3000 do 4000 ima 18, 4000 do 5000 ima 7, 8000 do 10 000 ima 9, 10.000 do 20.000 ima 5, več kakor 20.000 imata 2 ob&ini. Vseh občin na Štajerskem je pa 1571. —š— »Sfidsteirische Volksstimme" preneha s koncem tega meseca izhajati. Našla je med poklicanimi in interesiranimi krogi premalo umevaDJa in — podpore. —š— Okrajna učiteljska konferenca za celjski okraj se je vršila v soboto, dne 24. junija t. 1. v celskt okoliški šoli. Predsedoval je okrajni šolski nadzornik g. J. 8 u p a n e k , ki je imenoval za svojega namestnika predsednika okrajnega učiteljskpga društva to?. F. Brinarja, za zapisnikarja sta pa bila izToljena tov. Z a g a ž e n (Dobrna) in gdč. S m o 1 n i k a r (Št. Pavel). Obširno nadzornikovo poročilo in referati: tov. S I a n c a o gojitvi euvstva do časti, tov. K v e d r a o narajanju mladine k varčnosti in tov. E k s 1 a o uvedbi novih zvezkov, vse to je bilo zares izborno, tako izborno, da je zbrano učiteljstvo vkljub skoraj šest ur trajajočemu duševnemu naporu govornike poslušalo z izredno pazljiTostjo. Tudi opombe sorefentov tov. Černeja, Fišerja in Pristovška so našle glasno odobravanje. — Bazne volitre so imele nastopni uspeh: V stalni konferenčni odbor so bili izvoljeni: Brinar, Cernej, Gradišnik. Petriček in Slanc; v odbor za šolske vrte: Černej, Evac, Petriček, Sivka in Slanc; v deželno učiteljsko koiiferenco: Černej iu Slanc; za zastopnika nčiteljstva v okrajnem šolskem svetu: Brinar. — Bila je lepa konferenca ter smo lahko na njo ponosui vsi, g. uadzornik in učiteljstvo. Goriške vesti. —g— Narodna šola na Blanči. Ve- selje nas navdaja, ko vidimo, kako se bliža zvršetku lepo okusno poslopje narodne šole na Blanči, ki bo zavetišče naši ugroženi slovenski deci. —g— Na c. kr. izobraževališču za učiteljice v Gorici se bo vpisavalo v I. tečaj dne 1. julija t. 1. od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Gojenke se imajo zglasiti v spremstvu staršev ali pa njih namestnikov in morajo predložiti zadnje šolske izpričevalo, uradno zdravniško potrdilo o fizični sposobnosti ter krstni list. Splošni vestnik. Posavski krožek iraa v iiedeljo dne 9. julija, ob 4. uri popoldne svoj zadnji letošnji sestanek na Griču pri Catežu (postaja Brežice). E istemu vabi tovarišice in tovariše kakor tudi prijatelje učiteljstva M E a č i č e v a. Zanimivo sliko, kako smo se izkrcavali s parnika ob priliki zborovanja v Trstu v Grljanu in opis našega zborovanja prinaša BSlovenski Ilustrovani Tedn ik" od predzadnjega tedna. Poročilo o našem zborovanju v Trstu prinaša tudi BČesky Učitelj" z dne 21. junija t. 1. — Interes za naše zborovanje je splošen in se javnost o zborovanju splošno jako ugodno izraža. Uparao, da pridemo na podlagi novih pravil kmalu tudi iz svoje strogo stanovske organizacije tudi do orgaoizovanja svojega narodno-socialnega dela. Odlikovanje. Minister za uk in bogočastje je podelil tov. Al. B u n c u , nadučitelju v Dolini, o priliki njegovega stalnega umirovljenja naslov ravnatelja. Oestitamo! Dopusti ob žetvi c. kr. dež. brambe leta 1911 so se določili sledeče: Deželnobrambovski polki št. 3, 4, in 27 od 29. junija do 19. julija, deželno-bramovski polk št. 26 od 3. do 23. junija. Po sklepu lista. Skupue zadeve. Iz Zaveze avstrijskih jugoslovanskib učiteljskih društev. Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji sklicuje kongres slovanskega učiteljstva, ki se bo vršil dne 21., 22., 23., 24. in 25. julija t. 1. v Krakovem po programu, ki ga bo prinesel naš list v prihodnji številki. Prosimo cenjeno slovensko učiteljstvo, ki je združeno v naši Zavezi, da se v mnogobrojnem številu zglasi in udeleži tega važnega zborovanja naprednega slovanskega učiteljstva v starodavnem Krakovem. Skrbimo vsi, da bo slovensko učiteljstvo na kongresu častno zastopano. Posebno prosimo Zavezina društva, da store v tem pogledu v polni meri svojo dolžnost. Krakovski komite za kongres nam je poslal listo za zglašence, v katero naj vpišemo vse one, ki se odločijo, da gredo v Krakov. Zato nam pošlji vsak udeleženec sledeče podatke: 1. polni naslov; 2. ali se udeleži banketa (cena 5 K); 3. ali želi bilet za gledišče dne 22. julija. Pela se bo opera »Halka". (Cene: od 24 K — loža za 5 oseb — do 70 h — na galeriji); 4. ali se udeleži dne 24. julija izleta v Vieličko — 4 K; 5. ali se udeleži dne 23. julija izleta do Okocima — 8 K; 6. ali se udeleži izleta dne 25. julija do Tatr (Morskiego Oka) — 22 K. 7. ali želi prenočevati v šolskih sobah a 30 h; 8. ali želi privatno prenočišče; 9. Iegitimacijo mora imeti vsak udeleženec in velja 3 K. Kdor namerava iti v Krakov, naj se zglasi zanesljivo do 10. julija 1911 pri podpisanem Vodstvu. Vodstvo Zaveze: Predsednik: L. Jelenc. Tajnik: Vilibald Rus. Savinjsko učiteljsko društvo priredi dne 2. julja popldne izlet na Polzelo. PriČakovati je mnogobrojne udeležbe. —š— Polzela. Tukajšna Ciril-Metodova podružnica priredi v nedeljo, 2. julija, veselico z gledališko predstavo »Lumpacij Vagabund" v prid prihodnji božičnici za slovenske polzelske otroke. Ob tej priliki poleti na prijazno Polzelo Savinjsko, šoštanjsko in celjsko učiteljsko društvo. — Tovariši, ki simpatizirate z ogroženo Polzelo, pridite polnoštevilno, posebno ker imate jako ugodno železniško zvezo! Listnica uredništva. N. N. Trst: Za danes smo prejeli prepozno. Porabimo deloma prihodnjič. Pozdrav! Uradni razpisi ueiteljskih služb. St. 928. ŠUJersko. 1—1 V političnem okraju Celje razpišejo se za sledeše ljudske sole, ki so v II. kiajaem razredu, službe ueiteljev v stalno namešeenje: 1. Na štirirazredni dekliški šoli v Št. Jurija ob juž. žel. mesto nadueiteljice; 2. na dvorazredni šoli v Libojab meslo naduei" telja; 3. na štirirazredni šoli v Zibiki mesto učitelja. Pravilno opremljene prošnje se naj predpisanim službenim potom vložijo do dne 25. julija 1911 pri dotienib krajnih šolskih svetih. C. kr. okrajni šolski svet Celje, dne 23. junija 1911. Št. 244. Štajersko. 1—1 Na trirazredni v drugem plaeilnem razredu stoječi ljudski šoli na Ščavniei se namesti z začetkoin šolskega leta 1911./12. to je 1. novembra 1911 učiteljska služba trajuo, oziroma začasno. Obeh deželnih jezikov popolnoma zmoŽDi prosilci, oziroma prosilke za to mesto naj vložijo evoje z zrelostnim spridevalom, s spričalorn o ueiteljski usposobljenosti ter z dokazom avstrijskega državljanstva opremljtne prošnje službenim potem do 10. avgusta t. 1. pri krajnem šolskem svetu t Seavniei, pošta Radgona. C. kr. okrajni šolski svet Goroja Radgona, dne 23. junija 1911.