»36. številka.
„EDINOST'
iihaja po trikrst na tp.l«n v ieitib i?• danjih ob torhlh, četrtkih
in aobOtMh. /jutranje ixrt*njo u baja ob ti. uri zjutraj, veoorim pa <>b 7. uri »cer. -- Obojim i nI »nji- mirne :
r.m Hm meaei' . f.	uvm	r. l.4<
eu tri m«aec . . . 2.rt"« , , , t , -« pul im» . . .	. . , ,v -
ta v« leni . . „ Ki.— ... I«.—
Na naročbe hrez priložen« naročnine •«
ne jemlje ozlr. Po«amičm Številko «o dobivajo t pru-dajulnirali tobaka r Trstu po 2 im-„ ir.vtn 1'Htii p.i 3 nv{. Sobotno voffrnu (idanje e 1 r-tii 4 n*.. izvvn Testu ti nt
|flT 4 kr.
Ifcdanje zet nedeljo marca 1895.
(v Trst«, v soboto zvečer dne 251 marca 1H95)
Ti vaj XX.
EDINOST
>>t;In«i »« n in« po tarifa v pet.tu. nt
11A<I<1V<- t dohelitai frkrirai «» pU^ui* pruator. kolikor ob*.>^» • avadnih »r»t (. I'i»!rtiirt •imnrtnir* in j i* mirahval«. do-n.atH oglam itd. «0 Miunajo po p.tgodbi'
V*i .!.>pi«i n.»j ** po*il|aj3 *jr*<{ tli f i vu : ilira 1'mifriiu it. I t. Van^o j.i»ui» niun •uti 1'rankovnno. lt»r n	t« in
ipr»|jinajo. Kokupi«! «•■ ne vračajo.
Nnriitnino. reklamacij« in ogla*« npr«-|rma ttitrarnlifvn ulicu Mulin« -culo hkt. "J. II. nadat. Odprto ri-klaroarija •o proat« pottnina.
Glasilo slovenskega političnega dpuitva za Primorsko.
, r « fl-. ..(l )r wr ! '
Castitim našim gg. naročnikom!
15. t. m. potekel je rok onim čč. gg. našim naročnikom, ki so še na dolgu za leto 1894 ter sinu začeli razpošiljati jim poštne naloge. O onih čč. gg. narornikih. ki se ne i odzovejo niti iih to, smatrali bodemo. da ne | želč držati več našega lista ter ga jim usta- { vimo s koncem tega meseca. Zastano naroč- i nino iztirjali pa hodemo rugiin potom.
Ponavljamo prošnjo, tla su nam dopošlje ; tudi naročnina s a letošnje prvo četrtletje. [
Vpravnlitvo. j
Rojakom istrskim!
Vam, dragi trpini in mučeni k i istrski slovanskega rodu, velja danes naša beseda : Vas poživljamo danes, da se vestno pripravite na bližajoči se Vam boj za pravico, za svobodo, za lastno čast in — za Človeka dostojno življenje.
Volitve v deželni zbor istrski so razpisane in skoro Vam bode stopiti na volilno torišče, da si osveiiite svoje lice s tem, da po svoji vesti in po svojem najboljem prepričanju izvršite najvzvišenejšo med vsemi dolžnostmi in pravicami državljana: da vršite svojo volilno pravico, da si izvolite može, kojim bode v zinislu naše ustave, milostno nam podeljene po našem milem in dobrotnem vladarju, sodelovati pri deželni zakonodaji.
Kakor smo Vam sporočili te dni, je visoko c. kr. namestništvo razpisalo volitve v deželni zbor istrski tako-le:
Dne 16. maja se izvolijo poslanci za kmečke občine, dne 21. maja za mesta, trge, obrtne kraje in trgovinsko zbornico, in dne 24. maja za veleposestvo.
Ker pa volilci iz kmečkih občin ne volijo direktno svojega poslanca, ampak po volilnih možeh ali fiducijarih, reči smemo, da stoje oni uprav na pragu volitev ; in ker je uprav v kmečkih občinah moč in težišče naši v krasni slogi živeči lirvatsko-slovenski stranki, obračamo se danes, tako rekoč ob jednajsti uri, do spoštovanih seljakov-vo-liicev t pokažite se može, pokažite se poštenjake, pokažite se slovauske rodoljube in pokažite se avstrijske patrijote!
Koristi naše ver« iu naše narodnosti zahtevajo od Vas, da se vzdramite in da rama pri rami, v bratski slogi stopite t boj proti vkupnemii nasprotniku: nasprotniku, ki se Vam prijazno bliža le tedaj, ko Vas hoče * I o r a b-I j a t i z a s v o j e name n e, n a s p r o t-n i k u, k i p o z n a 1 e s e b e in svojo strankarsko korist in ki ni imel nikdar srca za u k li p u e koristi uboge i u s i r o m a š n e pokrajine istrske!
Trda je ta sodba o naših in Vašili nasprotnikih, a 1 i p r a v i č n a in o p r a v i-čena je. Saj so bili oni do sedaj absolutni
PODLISTEK. T; Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripoveat XVI. veka.
Nj. i .-al A. Ž • n o a.
V.
„Se li siue gospodu Stolnikoviču zaupati?" omenil je Vramec.
.Naš je," pristavil je stolni prost Niko Zelnički poluglasno; tudi njemu presedajo nemški generali.
„Tem boljše!" meni Vramec, »pošljem dečka v tvoje dvore, naj s« potrudi Stolni-kovič, kedar pride. Stopimo v hišo."
in Vramec prijel je preprosta za roko ter ga potegnil brže pod svojo streho.
Po strmih, razdrtih stopnicah prišla sla na odprt lesen hodnik iu od tod do dvorane.
Začudil se je Zelnički, ko je odprl vrata. Za velikim hrastovim stolom sedela sta osorni Stepko Gregorjanec in grliasti soban Gašper
gospodarji v deželnem zboru istrskem, v deželnem odboru, v deželnem šolskem svetu, v deželnem kulturnem svetu, v trgovinski iu obrtnijski zbornici — torej po vseh institucijah kojim je sveta dolžnost skrbeti za gmotne in duševne koristi ukupne pokrajine. Ali kako so naši nasprotniki vršili to svojo dolžnost P O tem Vam govore glasno in jasno: popolno pomanjkanje občil, razorana pota, zanemarjeno Vaše poljedelstvo in tisnči in tisnči otrok, ki Vam rase jo brez šolskega pouka — in to sedaj, v devetnajstem stoletju občega napredovanja, v stoletju prosvete.
Toda ne smete misliti, da li Vaši nasprotniki ne poznajo Vaših potreb in nadlog ter da ne vedo, kaj bi trebalo Vam iu tej Vaši siromašni pokrajini, da se povzdignete iz te grozne bede! O da, oni poznajo Vašo bedo, oni vedo, da vzdihujete pod težo neznosnih bremen, njim je znano, da Vas na vseli sraneh tišče posledice nezadostne in brezbrižne deželne uprave: ali oni si maše svoja ušesa, ker nočejo čuti Vaših obupnih vsklikov, ker Vam no-čej o pomaga ti: ker njih s tr an kar-ske koristi tako zahtevajo, da ostanete Vi to, kar ste bili do do sedaj i n v k a r Vasje napravila u j i h s n m o p a š n o s t: n e v e d -n e 2 i • s i r o m a k i, h e I o t i, pra v a raj a !
Da moremo dobro razumeti t-iko trdo-srčno in vnebopijoče postopanje gospodovalne stranke v Istri, moramo si popred nekoliko ogledati etnograflčne odnošaje v tej pokrajini.
118.000 je približno Italijanov v Istri, katerim stoji nasproti nad 180000 Slovanov. Vi torej, dragi rojaki istrski, ki ste slovanskega plemena, ste v ogromni večini, a vendar — služite! Mesto da bi gospodovali Vi, niste niti jednakopravni z onimi, ki so v manjši m i. Taki odnošaji so vendar nenaravni in tako stanje je prđtivno božji in človeški pravici. Nenaravni odnošaji pa se morajo vzdržavati le nenaravnimi in nasilnimi sredstvi: le zato so Vas do današnjih dni namenoma tiščali v nevednost, da se niti niste mogli zavedati tužnega in nečastnega svojega položenja; le zato so hoteli, da ostanete za vse čase jadni siromaki, kajti le gospodarski zavisen človek ima vezane roke, da ne more ganiti prst a niti proti onemu, ki mu tišči tilnik. Le tako se je moglo goditi, da ste še do nedavno celč poljubljali šibo, ki Vas je tepla ; da ste smatrali svojimi dobrotniki one, koje ste redili poleg vsega svojega siromaštva, da ste snemali ponižno klobuk raz glavo pred mogotci, ki so Vam odrekali telesnega iu duševnega kruha, ki so dušili v Vas zavest o dostojni človeški ekzistenciji.
Hvala btJdi Bogu pravičnemu: vzlic vsem naporom iu spletkam nasprotnikov jelo seje daniti tudi v Istri v najnovejšem času: mogočna narodna ideja prekoračila je zmago-
Alapit! Vukovinski — prvi slonel je zamišljen lehtom na stolu, drugi pa se zibal na kožnatem naslanjači ter se živahno ra/go-varjal po svojej navadi.
Dalje pri oknu stal je mladi Pavel Gregorjanec in čelo prit išče na vlažno steklo, gledal je v sivo, oblačno nebo.
Kmalu se je zmračilo po nizkej izbi. Starinsko razpelo nad lesenim klecalom, zamazane slike svetcev, debele knjige in zaprašene mape — vse se je izgubljalo v polu-temi radi slabe svetlobo motnega neba.
Na pragu ostal je Zelnirki. Teh gostov ni se nadejal. Dan Alapič in Stepko Gregorjanec, ta nasilnika, pred kratkim najhujša sovražnika, — za istim stolom! To se je zdelo prevejaneiuu duhovniku nečist ali vsaj sumen posel.
Vsi trije pozdravili so stolnega prosta.
..Klanjam se tvojoj prečastnosti!" skočil je grliasti ban Nikolaju naproti. „Duše mi,
nosno tudi meje vaše ožje domovine iu ta vzvišena ideju vzdramila je že v mnogih med vami zavest: tudi mi smo ljudje, vstvarjeni po božji podobi, tudi nas je postavil Dog na ta svet, da živimo poleg družili in ne p,o d d r u g i m i.
Iskra je torej že pala med vas in nžgala je sedanje narodne borbe! Vaši nasprotniki trde sicer, da so vse to gibanje provzročili ptuji in brezvestni hujskači in agitatorji. Kako se vendar varajo — zaslepljeuci!
Agitatorji! Seveda imamo agitatorjev tudi mi po Istri in hvala Dogu na tem, da jili imamo! Toda ti agitatorji ne služijo sebi in mm da kakim zasebnim namenom, ampak oni služijo ideji! Krivo je torej misliti, da so „brezvestni* agitatorji vzbudili narodno idejo med vami, pač pa je res, da je li a r o d na idej a vzbudila hrabro kr-delee agitatorjev — a ne hujskačev, ampak učiteljev in oznanjevalcev evangelija o bratski ljubavi in jednakosti vseh ljudij in vseh narodov pred Dogom in pred ljudmi!
Vzbujati ste se torej začeli, dragi rojaki ! A ti pojavi vzbujajoče se narodne zavesti napolnjujejo srdom vaše nasprotnike : čim živahnejše postaja med vami, tem ljutejši postajajo gospodovalna gospoda! Zlasti v mi-nolem letu prikipela je njih liesnost do vrhunca, tako, da so jeli kar slepo mahati okoli sebe. Dogodki zadnjega kratkega zasedanja deželnega zbora v Poreču so vam znani: doveli so do predčasnega razpušcenja deželnega zastopa! Znano vam je, kako so hoteli vaš jezik — jezik večine, prebivalstva — pregnati iz zbornice vzlic jasnim določilom ustavnih zakonov; znano vam je, kako so zasmehovali in zasramovali vladnega zasto-nika in namestnika vrhovnega predstaviteija državne ideje — krone, ko seje isti potegnil za veljavo — avstrijskih zakonov. Znano vam je, koli gnusne demonstracije in izgrede so vprizorili proti pravični odredbi vlade glede dvojezičnih napisov; in znano vam je slednjič, kolik vrišč so zagnali radi listin porotnikov pri okrožnem sodišču v Rovinju. Vse to so pojavi besnega narodnega fanatizma iu kipečega sovraštva do vas, do vašega jezika, do vaše narodne individtival-uosti. Hoteli bi, da ste Vi, Istrani slovanskega rodu, brezpravni na svoji zemlji! Izbrisati hi hoteli slednji sled vaše ekitistencije : v deželni zbornici, v javnem življenju, pri c. kr. oblastih iu celo v sodni dvorani! In posebno kričeče se nam vidi postopanje vaših nasprotnikov glede na vprašanje sestavljenja porotnih sodišči Ob tem vprašanju so dokazali gospodovalna gospoda, da niso le vaši narodni nasprotniki, da vam ne bi hoteli le vzkračati narodne in politiške pravice, ampak dokazali so da jim povsem nedostaje Človeškega so č u t j a Kajti pomisliti nam je, da gre onemu, kojega je nesreča
obžalujem te; premočil si se, kakor snop sredi ravnega polju. Ni mi pa žal radi tega, ker te je dovedla nevihta k nam. Ali kaj se obotavljaš ustopiti v to ugodno zavetje našega prijatelja ? Kaj te je obvzclo ? (ilej mojega in svojega prijatelja Stepka — da, tudi mojega! Smešno se ti zdi, je-li ? Sin pokojnega podbaua Ambroža in svak pokojnega bana Petra, ki sta se v saboru klala kakor besna, segata si sedaj v roko. Ne čudi se ! u i malo. Stepko je človek prav po mojem srcu, iu sila menja stari zakon," dodal je preiuedeno Alapič iu pomežkno! kanoniku, ki je neodločno stal na vratili, igraje se zlatim križem na prsih.	(Dalje prih.)
Dunajsko pismo.
Gospod urednik!
.Uelti Wleu, ilu St»dt il<"r Ll«d*l...'
V tretje gre rado, slove pregovor; — evo Vam za ljubljanskim iu Kamniškim še
dovela na obtožno klop, za imetje, za čast, za svobodo in često tildi za življenje. V takih trenutkih bi vendar morala potihniti slepa strast, v takili trenotkih bi <(■ morali kloniti pred vrhovno zahtevo svete pravice : vsakemu bodi prilika, da se mor* zagovarjati pred svojimi sodniki ? A kako naj s* zagovarja obtoženec pred porotniki, ako ga ti poslednji ne razumejo?! Iu ti vaši nasprotniki vam ne privoščijo sodnikov, ki bi vas razumeli. Dalje menda ne morata sezati človeška strast in človeška trdosrčnost.
Proti takim nasprotnikom vam bode skoro stopiti v volilno borbo" proti nasprotnikom, ki vam odrekajo narodne, politiške iu človeške pravice. Jasno mora biti torej vsakomur, kako mu velava dolžnost! In to dolžnost smo označili v uvodu tega članka: stopiti pogumno v boj za pravico, za svobodo, za lastno čast in za človeka dostojno življenje! DA: sveta dolžnost Vas zove, da vsakdo odda svoj glas za pravično stvar t*r tla se pri izvrševanju te svoje dolžnosti n« da slepiti ni po besedah, ni po grožnjah, ni po — .Tudeževih groših.
Posebno do Vhs, istrski jiuaki, koje je že prešinila luč pravega spoznanja, do vas se obračamo danes resnim opominom: poučujte ljudstvo, odpirajte istemu oči, bolite mu pravi voditelji in skrbni očetje — varujte je pred zavajanji iu zvijačnimi spletkami nasprotnikov! Nastopili so resni trenotki: ne dajte, da ti veliki trenotki najdejo malo ljudi. Na Vas je, da pošljemo v priliotlniji de-želni zbor istrski može, ki se bodo neustrašno borili za teptane pravice večino prebivalstva istrskega, ki se bodo borili za uveljavljenje ustavnih zakonov avstrijskih ! Na Vas je, da pridejo v deželni zbor možje, ki se združenimi silami upro onim, ki se bore za Akcijo italijanskega značaja dežele istrske ; na Vas je, da pridemo enkrat do take dežulno uprave, ki bode jasnim vzgledom gojila čut ukupnosti z d i n a s t i j o Ha b s b u r g o v, ki bode p o v s p e š a v a 1 a toli z a n e m a r j e ii rt gmotne koristi vse pokrajine in ki b o d e j e d i n o pravimi sredstvi — z umno urejeno šolo — skrbela za povzdigo omike in izobražbe med vsem prebivalstvom brez razlike narodnosti.
Nasprotniki naši Vas nazivljajo agitatorje* hujskače; dokažite njim in vsem onim, ki le preradi verujejo klevetanju nasprotnikov, da ste bojevniki za vzvišene ideje, da sto pro-povedniki splošne jeduakopravnosti in po takem tudi — splošnega miru v deželi!
Ne poživljamo Vas v boj proti italijanskemu prebivalstvu Istre, kojemu želimo vse, kar mu gre, pač pa Vas poživljamo v boj proti kliki, ki je dosledno stavljala svojo strankarsko korist nad splošno korist pokrajine. Tej kliki veljaj Vaše rodoljubno delo pri predstojećih volitvah!
Dunajsko pismo! — Gosp. Vinko Dobrin meni, da sta si omenjeni slovenski mesti v toliko sorodni, ker v obema bujno procvitata .lokalni patrijotizem" in — „1'ngemUtlilich-keit" ; — g. N. pa je še celo trdil, da se je zanesel v nekoja društva zoprn „Kastengeist", ki neti slovito slovensko neslogo in gasi še listo bore plameiice odkritosrčne zabavnosti. Iu resnico je pisal, — vsi popravki je ne uničijo! — Uradniki za-se, obrtniki za-se, vojaštvo zase, duhovitištvo za-se, delavci za-se itd. ; — najrazličnejša nepotrebna društva, životarujoča ob pičloati članov iu dohodkov, vse vleče, zbira na svojo siran; upitja povsod preveč, pravih uspehov nikjer nič, — saj imajo Ljiihljančanje svoje kaste liki staroveškiin Judom iu Kgipčanom. To dejstvo opaža lahko vsakdo po Ljubljanskih kavarnah, gostilnah, pri zabavali itd.
Kako vse drugače je tu na Dunaju, v mestu petja iu šale! Ti moj Dog, tu imamo
hčere, prišteje se tudi dohodek teh njego- i
verna dohodka in tako pride aopet v višji ■ ; iačilni razred. Ak> />i živi r konkubinatu in i>nšra, 'In nje/jore r,ubr;duie hčere *j>e in žire izven hi&r, poh m je. dohodek konkuhine in hčeri ttvo'io len davka. Tuko dobita še n i-21.1 lo konkubinat in razuzdano življenje. Za tako preosnovo ne morejo glasovati poslanci, ki ljubijo ljudstvo.
Orkveno-politiftka preosnova mi Oger&kem Povedali smo že, kuko je predsednik magnatske zbornice odločil se svojim glasom, da je zbornica prešla v podrobno razpravo o zakonu o svub «<liieai izvrševanju vere. A tudi to ni pomoglo vladi, ker jo je pa v podrobni razpravi dolete] občuten poraz. Na predlog grofa Esterhazyja je namreč m h g n a ts k a zbornica z 126 proti lis glasom o d k 1 o u i I a p r a g r a f, ki govori obrezverstvu, zbok česar se mora vsa predloga zo^iet vrniti poslanski zbornici.
Različne vesti.
Vojni mhister v Opatiji. Iz Opatije javljajo včeraj: Vojni minister baron K r i e g-hamer dospel je semkaj. Nj. ekscelenca ostane le nekoliko dni tukaj.
Imenovanje. Cesar, namestnik v Trstu imenoval je policijskega koncipista Karla Starina okrajnim nadzornikom c. kr. pol. straže v Trstu.
Krasno spričevalo je ravnokar dala Hrvatom Njena ces. Vis. cesaričina - udova nadvodinja Štefanij a. Povodom volitev v občini Voloski drznila se je izvestna, vse drugo samo ne skromna italijanska gospoda približati se Njeni cesarski Visokosti s prošnjo, da bi visoka gospa uplivala na to, da ne dobijo Hrvatje občine v svoje roke. Dobili so pa glasom poročila v .Naši Slogi* odgovor, kakoi Snega gotovo niso pričakovali Visoka gospa da jim je odgovorila: „Jaz nočem ničesar storiti proti Hrvatom, n a j le vladajo; jaz se v s i k d a r spo m i n j a m radostno, da so leta 1848. H r v a t j o r e š i I i m o-j e g a p r e m i 1 o g 11 j i v e g a tasta ter da i in a j o sploh velikih zaslug za presto 1". Tabloau !
Ooneski za moiko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu: Anton Vodo-pivec, gostilničar v Tritu, je nabral pri kupčiji dobrega vina v Dornbergu v veseli družbi pri gostilničarju g. Kavčiču v čast vinorej-cem in krokarjem prvaškim in dornberškim 3 gld. Živili!— Gosp. Josip Pipan, trgovec v Londonu je poklonil po svoji tukajšnji trgovski tvrdki J. Pipan & Comp. v spomin preljubljene svoje pred kratkim v Vojščici na Krasu umrle matere moški podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu znesek 100 kron. Hvala lepa vrlemu narodnjaku, ki se tudi daleč od domovine vselej nje spominja!
.Prijatelji" ljudstva po Istri. Takozvani prijatelji ljudstva v tužni pokrajini istrski so že davno na glasu. O nekem t.ikeiu .Saina-ritanu" poročajo „Naši Slogi" h Žbaudaja, občino poreske, kako je siroinaka-seljaka Ivana Vilenika z družino vred vrgel na ulico v najhujši zimi — radi nekega dolga. Po snegu in ledu moral je siromak z družino vred ostaviti svojo bajto, a na srečo so se ga usmilili dobri sosedje vsprejeinši ga pod svojo streho. Hvala jim, Bog jim gotovo
povrne stotero! Drugi rodoljubi so naklonili
ubožca nekoliko po lpore v denarju. .Naša Sloga" poživlja vse človekoljube, naj se s; .m-nijo te nesrečne žrtve takozvanih „dobrot« nikov" ljudstva po Istri.
Petdesetletnic i Simona Gregorčiča. Z h it naj a nam pišejo: Koncert v proslavo petdesetletnice častnega člana „Slovenije": pesnika Simona Gregorčiča. — To Vam je bil zopet dan odkritosrčnega navdušenja, jasnega izražavanja neomejene ljubavi in spoštovanja! -- Slovenci, Hrvati, Srbi, Slovaki iu Bulgari, — — vsi so zanosno vzklikali: .Slava Gregorčič-vemu geniju, — proč njegovi klevetniki!" —
Preko stotine Gregorčičevih prijateljev se je zbralo ua vabilo akad. društva »Slovenije* v katol. resourci, da z besedo in pesnijo proslave slavno in plodonosno delovanje našega od vseh razsodnežev ljubljenega in visoko cenjenega Simona. Temeljito je narisal predsednik Grunt ar življenje in duševno obzorje Gregorčiča dostavivši v iinenu vseli narodnih akademikov slovesen ugovor proti herostratskim napadom na našega geni-jalnega jnbilarja. Urnebesno odobravanje je pač dovelj razločno izražalo soglasje vseh navzočnikov ! — Izmed ukusno sestavljenega koncertnega vsporeda — povsod se vidi spretna roka g. pevovodje jur. O. Deva: hvala in čast inu! — omenim naj le najlepše točke: osmospeva in samospev H. Sattnerja („Kakor nekdaj", „Pogled v oko" iu „Zaostali ptič"), od M. Hubada za možki zbor harmouizovaiie .Narodne pesni" (8) in krasno F. S. Vilharjevo „Slovo", možki zbor z ba-ritonsamospevom. Čuli smo pri tem tudi kar dva baritonista, g. med. Iv. Milavca in g. jur. M. Dolenca. Oba imata od narave močen, lepozvoneč glas; želeli bi le od prvega, da se vadi v razločnejšem izgovarjanji teksta, od drugega pa, da opusti tisto zo-perno krivljenje hrbtnice, zgibanje vratu, mahanje z listom itd., kar vse je morda običajno pri nekojih afektovanih opernih pevcih
—	„Kiinstler-Mjitzclien* —, a povsod kvari utis pesni iu dela pevca smešnega. Splošno se je petje v »Sloveniji* pod Devovim vodstvom povspelo do visoke stopinje, — le še naprej! — Poleg tamburanja .Zvoniraircev« in .Slovenijanov" čuli smo končno še lepo, s čutom in razumom krasnoslovljeno pesen „V pepeluični noči" od g. drd. Iv. O r a ž n a.
—	Došlo je od vseh krajev Slovenije veliko brzojavk, a nobena iz — Ljubljane! To je pomembno in značilno!
Po zvršenem zabavnem delu otvori! je g. jur. Dev zabavni tlel. Vrsto napitnlc je začel g. drd. Oražen z govorom o domovinski ljubezni Sini. Gregorčiča, pozvavši vse narodne, rodoljubne velikošolce, naj bodo značajni, dosledni, odkritosrčni Slovani, naj bodo v istini taki narodni radikalci. (Jospod dr. F e r j a n č i č je, kazofi na faktične razmere v domovini, izražal pomisleke proti nekaterim „pesimistiškim" trditvam predgovoruika in pozdravljal .ponudbo" slovens. velikošol-stva, da bo agitatoriškim potom podpiralo stremljenja organizovane narodne stranke. Gosp. državni poslanec je iinel gotovo najboljšo voljo, pridobiti vse akademike za našo sedanjo politiko s svojim govorom, žal, da je z nekimi izrazi vzbudil ba* nasprotni vspeli, kar je pokazal zlasti trpki, a odločno iskreni govor gosp. phil. Ž i 1 i h a o obrabljenem govoričenji o slovanski vzajemnosti, neslogi v
Politiške vesti.
K interpelaciji poslanca Laffinje iu tovari*«-v radi »estave listo porotnikov pri okrožnem sodiSru v Kovinju
V večernem izdanju od minolega četrtka smo priobčili iuterpda ' jo posl. Laginje iu tovarišev radi sestave obnovljene liste porotnikov pri okrožnem sodišču v Rovinju.
Danes pa nam je se pridodati utemeljenje tej interpelaciji pu stenografiškem zapisniku. To utemeljenje se glasi :
Glasom raznih časniških poročil razveljavila je c. kr. vlada prve letošnje liste porotnikov okrožnega sodišča v Rovinju — potem, ko je c. k. višje deželno sodišče tržaško označilo sestavo istih radi dogodivših se formalnih pogreškov kot tako, da ne odgovarjajo postavnim zahtevam — in odredila je, da se si'8'avijo vnovič.
Pokrajinski italijanski listi in tudi nekateri dunajski listi smatrajo izid tega novega uradnega čina kot popolno zmago italijanskega življa, ker po njih podatkih je v novih listinah porotnikov med 216 porotniki le 40 takih, ki so vešči obema deželnima jezikoma, in se med istimi nahaja le 10 Hrvatov.
Da pridemo do popolne jasnosti v tej stvari, in ker je smatrati vso to zadevo le kot del vsega onega, kar se dogaja sosebno v zadnjih mesecih na Primorskem iu kar daleč presega okvir navadnega delovanja italijanskega življa v obrambo svoje narodnosti in mora torej zanimati ukupno c. kr. vlado, stavljaju podpisani do c. kr. ukupne vlade nastopno vprašanje: (Glej večerno izdanje od minolega četrtka. Ured.)
Parlamentarne stvari Proračunski odsek poslanske zbornice je vsprejel včeraj proračun ministerstva za deželno brambo. Minister grof \Velserslieiinb je naglašal, da se je izborno sponeslo uvedenje druzega službenega leta [iri jednoletnih dobrovoljcih. Število onih, ki so dostali častniški izpit, je od ml leta 1881) naraslo od 38-44 na 88 50 odstotkov. Vojna uprava je pa pripravljena poslati na dopust že po prvem letu take dobrovoljce, ki niso odgovarjali vzlic dobri volji in uzornemu vedenju.
Princ Lichtenatoiii o preosnovi davkov. Te dni je govoiil princ Alojzij L i c h t e n s t e i n pri nekem volilnem shodu krščanskih socijalistov na Dunaju med drugim tudi o preosnovi davkov. Vodja krščanskih socijalistov je kar najodločneje obsodil to preosnovo, izjavivši, da bodo on in njegovi somišljeniki glasovali proti istej. Kajti osebna dohodarina obremeni bogataše le v takih slučajih, ko isti označijo svoje dohodke, na kar pa ni misliti. Delavci pa, ki uživajo stalna plačila, bodo morali plačevati že pri C00 gld. dohodkov, dočim dosedaj niso plačevali ničesar. Ta davek bodo morali že delodajalci odtrgati od plačila ter postanejo tako neplačani davčni eksekutorji, zbok česar gotovo ne bodo posolmo priljubljeni pri delavcih. Ali najhujše je to, da sii iluhodki članov družine prištejejo dohodkom glavarja družine, po odbitku 150 gld, za lastne potrebe. Ako delavčeva žena n. pr. zasluži 5 gld. na teden, torej v letu 260 gld., prišteje se ta nje dohodek (po odbitku 150 gld.) dohodkom moža, katerega davek poskoči vsled tega kar za dva razreda. Ako je nadalje delavec pošten krščanski mož, ki drži pri sebi svoje pridobivajoče
v predpustu, (pa žal, tudi v postu!) različne Lumpen. Banern, - Fin<ker,-Kelliier,-Wilschei-mlidel,-KUnstler,-.Turisten-Bille, — pa menite
li, da se zabavajo oudi le natakarji, delavci, umetniki med seboj? Kaj še 1 Tu velja: vse plačaj, pa vse vidiš, vse užiješ, — vsi smo si jednaki. — Dunajski glgerl ne pozna većega užitka kot vrteti se | o zlikanem parketu v pristno-dunajskem valčku z zalo sicer malo bujno inlekarico do ramen golih ter od dela zardelih iu hrapavih rok, pa komaj do kolen segajočih krilc! In po različnih javnih kleteh, etabliseinentih, kavarnah z vojaškimi, ciganskimi, češkimi i. dr. kapelami pope vajo Vam iz polnili pluč, za isto mizo sede, sto iu stotisoče .težki" ineščaiije, delavci, c. kr. uradniki dijaki vojaki s svojimi soprogami, hčerkami ali pa IjuMcami vesele „šlngarje* kot n. pr. „Ta-ru ia Buin-di-je". .Nurr-atis-sa mit die tiefen Ton", - .So a scliones \Veibrl", — „Mein VVien, du Stadt der Lieder" itd. itd. — neštevilo priprostih, a prav čustvenih Dunajskih poskočnic. Tu se
nič ne vprašuje: imaš-li volneno ali svileno krilo, si li aristokrat ali demokrat; — veseli bodimo, saj živimo samo jedenkrat, — če nimaš dosti, kaj se boš onegal, — plačam pa jaz, — prihodnjič Ti!—
Tak6 se živi pri nas v obče; da se dobe tudi izjeme, kdo bi to tajil! V
V	zgled Ibmajske, uprav radi alne ljubeznivosti naj Vam navedem samo jeden slučaj svojega doživljanskega registra!
V	vinski kleti v Dunajskem predmestju seznanil sem se ininolo jesen z Dunajsko o-biteljo: gospod, bogat kupec v .Kostanjevici", gospa, dcvetnajstletua hčerka iu dva dečka. Kramljali smo o tem in onem, poslušali godbo, šalili se, pili, peli .unisono'šlagerje, skratka: zabavali se prav po Dunajski. Zapusti vsi klet, korakali smo sredi noči domov v nasprotni okraj, uro daleč, — zakaj Dunaj n i ,dolga vas«. — „I bin ganz rach* 's ist so viel \veit!" — potoži ini nakrat moja ljubka spremljevalka. Ponudim jej roko, — takoj se
*) Zelo Hom trudna, tuku J.ileć ju,..!
obesi vanjo; ko smo se pa približali kupčevi hiši, poprosim jo predrzno, da li jo sinein — čujte! — poljubiti. — .Gengens hade!!,** dos derf i ja net!* — mi je odgovorila ko-ketno se smejć. — „A če dovoli gospa mama" ? — ,Du Mutterl, derf i dem Herrn Docter an Kuss geben ?, er bit t' drum". No, in mamica deje na to : .Aber \varuna denn net?! An Kuss iu Eliren, darf man Nie-matiden ver\vehreii!* — In res, dobil sem Vam poljubček, ne, dva sta bila in še par sem jih ukradel! — Ljubeznive Dunajske črnolaske žarečih očij in s črnim, komaj vidnim mahom na zgorenji ustnici (črne Dunaj-
čanke so namreč vse bolj ali manj---
brkate, kar smatrajo nekateri za posebno pikantno !) in njene šarmantne mamice nisem po oni noći videl nikdar več. S kupcem pa sva se srečala baš včeraj na Ringu; upil mi je že iz dalje: .Schamster Diener!"
To Vam je pristna Dunajska „Ur-ge-miithlichkeit", katere niti vsakdnevni umori,
••) 1'ojt« HO solit...t
lastni hiši, o polovičarstva, popustljivosti naše t. zv. narodne stranke ... To pot. se je menda vsakdo meril, da se množi število onih zavednih in nezavisnih velikošolcev, ki sami in logično mislijo, govore in — delujejo, ki imajo pogum povsod iu vedno jasno in odločno povedati vsakomur, bodisi 1'eter ali Pavel, v lice svoje lastne nazore, na katere ne upliva ni osebno prijateljstvo,
in — imeniten naslov.--Obžalujem le,
da je pustil g. stoloravnatelj uplivati na-se, da je zabraml govor g. jur. V., ko bi moral vender le želeti, da nastane v naši stranki položaj .clara pacta boni amici«. Gosp. vodja izvenkoalijskih drž. poslancev je imel tako lepo priliko pomiriti, poučiti in pridobiti popolnoma za svoje nazore mlado razumniStvo, ki pride skoro samostojno v domovino, —
—	zakaj ni storil tega ?! - Mari se mu je zdelo, da bode večina argumentov .radikalnih" velikošolcev taka, da jih ne bo moči pobiti ? Y — Vsekako bi se s tem prihranila ona mučna scena, ko je moral g. jur. V o-dušek imenom somišljenikov protestovati, da se — nalik na shodu zaupnih mož! — zabranjuje svoboda besede. —
Dasi se je s tem prizorom skalila v nekoliko sloga udeležencev, vendar se je med ubranim popevanjem, dovtipi in Šaljivimi kupleti g. jur. Deva prav dostojno zaključil slavnostni večer.	Golobov.
.Slovansko pevsko društvo v Trstu1, kakor že javljeno, priredi v nedeljo dne 24. marca svoj , vdihi koncert• v redutnei dvorani „Politeama Ro*ctti' (uhod via Chiozza), z nastopnim vsporedom : 1.%* .Naprej«, koračnica, godba. — 2. Blasclike: .Narodne pesme", potpourri, godba. - 3. F. S. Vilhar: .Slovenec in Hrvat", moški zbor. — 4. Dvof&k dr. A.: ,Iyje dom je moj", overtura, igrata čet veroročno na glasovirji gg.: V r b k a in O d s trčil. — 5. A. Bartl: ,Oj Planine«, mešani zbor z tenor-solo, poje g. Josip pl. M a s n e c. — 6. Ivanovič: .Meteor", valčik, godba. — 7. Grbič : , Pred slovesom", četvero-spev. — 8. NovAček : „Na zdar naši vjlstavč", koračnica, godba. — 9.1, pl. Zaje: .Zrinski", brač-solo z spremljevanjem glasovirja, izva-vajata gg. Sulligoj in Vrb k a. — 10. A. Bartl: .Oblačku", moški zbor. — 11. Pehel: o)Sokolik polka, b) PodfipskA, godba.
—	12. A. Fttrster: .Ave Maria", mešani zbor z spremljevanjem orkestra. — 13. Dr. A. Dvofak: „Slovanskš tance" I4, igra ua glasovirji g. Zd. Vrbka. — 14. I. pl. Zaje: .Zriosko-Frankopnuska", zbor z spremljevanjem orkestra. — 15. Horny: .lstrijanska", četvorka, godba. — Začetek ob 8. uri zvečer.
—	Vstopnina 40 nvč. — Sedala I. reda 30 uvč., II. reda 20 nvč., III. reda 10 nvč. — Dstopnice iu sedeži prodajajo se: v tiskarni Dolenc in v uradniji »Del. podp. društva", a na večer pri blagajni. — Podporni udje in njih družine so vstopnine prosti.
Občni ibor .Podružnic« »v. Cirila in Metoda" na Greti bodo jutri v nedeljo dne 24. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih ,Ro-janskega pos. in kons. društva" po naslednjem vsporedu: I. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Posamezni predlogi. 5. Volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi uljudno
ODBOR.
Odjemalcem .Edinosti" v okraju Barriera
javljamo, da se naš list prodaja tudi v žga-igeriji g. Col je v ulici Arcata.
ropi in samomori ne skale, katere Ijubljau-čanje ne poznajo, ali nočejo poznati, domiš-ljajoč si. da so tak6 bolj--,uobel'!--
Ljubljanska .purgurska' hčerka, ki bodu morda imela 5—8 tisočakov, nosi vlečko in hodi v — ložo, pošten roko'elec je niti ogovoriti ne sme, nižji uraduik gleda k njej kot k — idejalu, saj ona zna vihati nos nalik Rotschhilduva sestra. Hej, tu najdeš — ako imaš oči — že za vsakim oglom — kavar-narske ali gostilničarske tajnice z 10—15 tisočaki, da ne govorim o hčerah preprostih uradnikov, obrtnikov in kupčevalcev J! —
DA, da, tako je pri nas, v mednarodni stolici, — kjer ne stojimo na omejenoozkem stališči smešne domišljavosti iu ples-nivega a b d e r i t i z m a. — —
Dovelj za danes g. urednik ; prihodnjič
—	če ljubo? — poročal Vam Jbode pa še o čem drugem udani	Epikurejec.
Na Dunaju, 10 marca t. 1
■•V ptftni urarf Dne 1. aprila 1895
odpre se v Veliki Loki pri Trebnjem na Kranjskem v okraju Novomeškem, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno-pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica postuo-hranilničnega urada.
Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po vlakih železnične proge Ljubljana-Novomesto.
Tri. podp. in bralno druitvo bode imelo svoj redni občni zbor dne 3. aprila t. 1. ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih. — Dnevni red : Nagovor predsednika ; čitanje društvene kronike minolega leta; čitanje računov za leto 1894. in predložitev hranilnih knjižic in vrednostnih papirjev ; čitanje izjave pregledovalnega odbora ; posamezni predlogi svetovalstva, članov in interpelacije; volitev: predsednika, 2 podpredsednikov, 2 tajnikov, 2 knjigovodij, blagajnika, ekonoma, 12 odbornikov, 6 namestnikov, 3 pregledo-valcev računov in 5 članov mirovnega sodišča. — K obilni udnležbi vabi
društveno vodstvo.
Iz Bazovice nam pišejo z ozirom na dopis od ravno tam, objavljen v 33. številki »Edinosti14, izdanje za 17. marca:
Na tem, da so bazoviške orgije „neme" že toliko časa, niso krivi tukajšnji .neved-neži", kakor toži dopisnik, kajti tu imamo, hvala Bogu!, dovelj zavednih narodnjakov. Ako že magistrat, ki ima dovelj denarja na razpolago — in to tudi iz okoličanskili žepov ! — noče povišati plače dotičnima orga-nistoma, potem ni zameriti vasi sami, da i ona noče tega storiti. Eventuvalno bi najeli radi tudi kakega druzega orgljarja, toda le tacega, kojega bi sami hoteli. Kakor pa stvari sedaj stoje, ne gane gotovo noben Bazovec niti z mazincem, in naj < stanejo orgije bodisi še tri leta neme.
Žalostno spričevalo si je napravil gosp dopisnik, da brije norce iz dogodivše se nesreče — saj se kaj tacega lahko vsakomur prigodi — ter da goji tako malo ljubezni do časti iu ugleda svoje lastne vasi, da se svojim strupenim peresom blati pred svetom svojo rojstno vas. Pomilujemo ga in obsojamo vsi domačini. Pomilujemo ga vsi in — obsojamo; zajedno pa mu priporočamo, naj bode nekoliko previdnejši v bodoče pri dopisovanju in javne liste.
Druga uprizoritev igre „Potigalčeva hči" v dvorani .Tržaškega Sokola* vspela je v moralnem pogledu še sijajneje nego-li prva uprizoritev. Občinstva sicer ni bilo toliko, kolikor se je bilo nadejati z ozirom na umetniški vspeli prve predstave. Posebno smo pogrešali naše inteligencije, ki takrat ni storila svoje dolžnosti. Inteligencija ne bi smela zamujati takih prilik : če že misli, da se ne zabava, pa naj se žrtvuje v dober izgled nižjim j 1 o j e m t Tem častneje je, da so bili ti poslednji razmerno dobro zastopani. Sostibno nas jo veselilo, opa-zivše mnogo doslej nepoznanih obrazov, kar nam dokazuje, da imamo mnogo svojega življa v Trstu, katerega treba vabiti iu negovati V to služijo eminentno dramatična predavala, zbok česar moramo biti hvaležni dramatičnemu odseku .Tržaškega Sokola", da se je v zadnjem času lotil resno svojo naloge.
O uprizoritvi sami treba pripoznati, da je bilo pri vseh igralcih opaziti znaten napredek. Borovs'čakov se je zamislil popolnoma v svojo resno ulogo, katero je takrat izvajal — lahko rečemo — perfektno. Istotako je Trnovski igral dovršeno. Go-spodičina Deklevova žela je kakor prvikrat opetovano burno pohvalo Radi odpotovala g. Prunka prevzel je dobro znani g. * * # ulogo Martina Sekača ter vzbujal mnogo snieha se svojo spretnostjo. Tudi go-spica 0 u č k o v a, ki je zadnji d a ti prevzela ulogo gospice Šmitove, rešila je svojo ulogo bolje, nego se mora zahtevati od jedne same vaje. O drugih igralcih moremo poročati le to isto, kar smo rekli že zadnjič; bil je vsak na svojem mestu.
Sklepamo z željo, da bi nam dramatični odsek pogosto prirejal dobre igre, a da bi tudi občinstvo poplačalo trud igralcec z mnogobrojno udeležbo pri predstavah, največ narodni stvari v korist, a tudi — sebi!
Izpred porotnega sodišča. (Razprava dno 22. marca 1895.) Obtožen je ubojstva 33-letni Špiridijon Scipioni, pomorščak i/. Trsta, oženjen, še nekaznovan. Iz obtožnega spisa posnamemo tli le glavne točke, ker smo v našem listu itak svoječusno obširneje spo-
ročili o tem hudodelstvu. Špiridijon Scipioni iu njegov prijatelj Karol Rossi sedela sta dne 26. decembra min. leta v Bianchijevi gostilni v ulici Corti. V njiju družbi bilo je več oseb; vsi so večerjali v miru in slogi. Hkrati sta se pričela prepirati Scipioni in Rossi; poslednji očital je Scipioniju, da ni pošten v svojih opravilih, in nazval ga je sleparja. Beseda je dala besedo, ko-nečno je Scipioni pograbil Rossija. Ta se ga je sicer ubranil, toda Scipioni je, besen, potegnil izza pasa mornarek nož in pa zabodel svojemu nasprotniku z vso silo v levo stran. Ranilec je nož potegnil iz rane, ga obrisal ob svoje hlače, potem pa pobegnil. Ranjeni Rossi je kljiibu zdravniški skrbi umrl dne 28. decembra popoludne. Zdravniki, ki so razparali pokojnikovo truplo, izjavili so, da je bil jedini vzrok Rossijeve smrti rana, katero mu je prizadel Scipioni. Obtoženec je v preiskavi s početka odločno tajil, da bi bil on rauil Rossija, pozneje pa je trdil, da je to mogoče, toda, ako se je to zgodilo, ranil je Rossija le v samoobrano, kajti Rossi da ga je napadel in se mu grozil z nožem. Isto je trdil obtoženec tudi včeraj pri konečni razpravi. To trditev so pa bolj ali manj temeljito ovrgle priče (10), ki so bile zaslišane pri konečni razpravi, in ki so bile prisotne v gostilni, ko se je dogodil uboj. — Sodišče stavilo je porotnikom 5 vprašanj; porotniki so soglasno potrdili glavno vprašanje, tičoče se ubojstva, toda pritrdili so tudi dodatnim vprašanjem, da je namreč obtoženec usmrtil svojega nasprotnika braneč se pred njim, ter da je prekoračil dovoljeno mejo samoobrane in da je moral spoznati, da je njegovo ravnanje nevarno življenju drugih. Na temelju tega verdikta obsodilo je sodišče Scipionija na šest mesecev strogega zapora.
Prihodnja razprava bode v torek in sicer proti Mariji Leban, ključarici pri pok. Vidmarju, obtoženi tatvino, odnosno pone-verjenja. Kakor smo sporočili svoječasno, zadela je g. Vidmarja kap; pokojnikova ključarica je vporabila to priliko in takoj poskrila vse vrednostne predmete.
„Slovanski Svet*, 12. št. od 23. t. m., ima naslednjo vsebino : Vlada in viša hierarhija. — Zemljedelna kriza v Rusiji. — Pesem brv.: Za dom . . . Zabavna knjižnica .Matice Hrvatske". — Dopisi. — Pogled po slovanskem svetu. — Zmes. — Književnost. — „Slovanski Svet" se prodaja v Trstu : Iiiternationales „Zeitungs-Bureau*, potem po tobakarnah, kjer .se prodaje .Edinost*.
Policijsko. V današnjem zjutranjera izdanju smo sporočili, da sta si dva elegantna gospodiča iznajmila še minoli četrtek pri g. D. Pivi v ulici Amalia eleganten voz, vpre-žen z dvema konjema in se odpeljala kdo zna kain. Dozuajenio, da sta se omenjena .gospodiča* (Auton Riddi in Dante Sandri-nelli) odpeljala v Videm na Laškem, kjer pa sta obtičala, toda ne v suegu, ampak v — dolgovih. Riddijeva mati odpeljala se je v Videm, da reši lahkomiselna mladenča iz zadrege in da odpošlje g. Pivi voz in konje nazaj. — Mešetarici Ani Girometti ukradel je včeraj v dvorani za javne dražbe, ulica farneto hšt. 1, spreten tat novčarko, v kateri je bilo 20 gld. iu po vrhu še nekoliko zlatnine, vredne 8 gld. iz žepa. Ni slaba za jeden sam posegiaj!
Gospodarsko.
Beseda vinogradnikom okoličanskim.
Zadnji prekrasni dnevi zimske dobe zvabili so marsikoga iz utice tjekaj na deželo, da Hi ogleda narave prve proizvode. Ni čuda torej, gosp. urednik, da sem se tudi jaz napotil v našo slovensko okolico, da vidim, kako je obdelal okolifianski kmet svojo zemljo, kako obrezal svoje trte in v kakem stanju se nahajajo iste — kajti napredek okoličana v kmetijstvu me jako veseli.
Moja prva pot bila je v Sv. Križ. Križani se bavijo največ s kmetijstvom, posebno pa z vinogradarstvom; mnogo je pa tudi takih,ki tratijo predragi zlati čas z ribarstvom, donašajočini bore malo dobička. Križka vas, morda najbogatejša v okolici tržaški ua pridelovanji vina, jela je pešati v gospodarskem obziru in to ni čuda, kajti kri/.auski vasjani so jako trdovratni, ne puste se radi poučiti in si dopovedati, temveč trobijo le v e;i dan le to, kar so se naučili od pradedov. Ali
britka skušnja, katera jih doleti, žalibože( najbrže v kratkem, upam. da jih dovede iz
one zaslepljenosti, v kateri še sedaj tavaj v
Trtua u* jela se je širiti po krasnih križkili vinogradih iu ljudje stoje nepripravljeni tu-le, misle še sedaj, da je trtna uš le domišljotina nekaterih sanjačev. Nočem reči, da bi bili vsi Križani sličnih misli — marsikateri začel je ž« saditi ameriške trte, jel se vaditi v cepljenj,« itd. Mnogo jih je tudi, ki hi si radi pomogli, ki lii radi prenavljali sv »je vinograde, ali ne vedo, kam se obrniti, kaj ukreniti in kako. Gotovo zadevlje kolikor toliko krivile tudi slavno vlado; njena dolžnost bi bila, se pobrigati malo bolj v tem obziru za okoličanskegi kmeta — tega zvestega stražarja ob Adriji. Res, da so okoličani sploh trdovratni, ali ako se bodo opetovano podučevali, ako bodo opetovano opominjani, naj krenejo druga pota — marsikateri med njimi se zbudi iz svoje trmoglavosti ter krene na pravo pot.
Nekateri Križani so jeli v vinogradih, uničenih po trtni uši, že pred petimi leti saditi ameriške trte, ali še sedaj jih niso cepili in zrejevali so jih kakor nase domače. Vinogradi so zasajeni, ali kaj, ko jim ne prinašajo nikacega dobička.
Kdo drugi je-li na tem največ kriv, ako ne merodavni činitelji, kateri bi morali poučiti našega kmeta o pravem času ter mu dajati nasvetov. Nekateri Križani plačujejo vsejedn o davke od vinogradov, uničenih po trtni uši, akoravno bi morali biti postavno prosti, Imajo po trtni uši omelikuženih vinogradov, katere bi radi prenovili, a primanjkuje jim novcev — pouka. Koliko bi lahko tudi pri nas ukrenila slavna vlada, ako bi prihitela kmetom na pomoč s posojili, kakor je to po drugih deželah
Prišel je čas cepljenja; Križani stoje tule brez pomoči. Dobro je bilo, da je poslala naša .Kmetijska in vrtnarska družba" svojega strokovnjaka tjekaj, ki jih je poučil v cepljenju ter jim dal raznih navodil. Križani so se jako zanimali, in zato lipam, da jim slavna družba večkrat ustreže. Ali tudi oni naj ne pozabijo vpisati se polnoštevilno kot udje, kajti le tako se bode mogla družba razširjati ter izpolnjevati dolžnosti, katere je prevzela na svoja ramena. Foiačev.
t Dragutin Marteluiie.
Ravnokar, ko sklepamo denasnji list, došla nam je iz Barkovelj vest, ki jo priobčujemo tu solzami v očeh in britko žalostjo v srcu:
Dragotina Martelanca
ni več med živimi, izdihnil je danes popoludne svojo blago dušo.
Obširneje spregovorimo prihodnjič o nepozabnem in tudi uenadomestnem pokojniku.
Najnovejše vesti.
Gorica 23. .Eco del Litorale" trdi, da bode deželni zbor goriški sklican v izredno zasedanje med parlamentnimi velikonočnimi prazniki v ta namen, da reši proračun !
Dunaj 23. (Poslanska zbornica.) Posl. B a i e u t h e r interpeluje naučnega ministra, jeli naučna uprava res uplivala na profesorje inomostskega vseučilišča, da se no udeleže proslave osemdesetletnice Bismarkove.
Budimpešta 23. Magnatska zbornica je vsprejela ostali del zakona o svobodnem izvrševanju vere, kakor je tudi v tretjem branju vsprejela z 127 proti 112 glasom v zmislu včerajšnjega glasovanja popravljeni zakonski načrt.
Peterburg 23. Uradni list objavlja imenovanje O s t en-S ack e ti a poslanikom v llerolinu.
Sredec 22. Kakor javljajo listi, obsojen je urednik, lista „Narodna Svoboda" na O mesecev z spora radi razžaljenja osebe kneza Ferdinanda.
Pariz 22 Kralj Aleksander srbski je obiskal včeraj predsednika republike Faurea. Kralj se je zahvalil predsedniku na dokazili simpatije, koje je bil deležen povodom svojega bivanja na Francoskem.
Atene 23. Prestolonaslednik je obolel na ošpicah.
DunaJ«k» borza 23 , maroa
1805
Držuvm dolg v i>H|iirju „ „ r «r"l>ru Avstrijska rentu v zlatu , „ v kronali Kreditno nkeiju • . Loiulim 101.ni. , . Napoleoni ... . 20 niHrk .....
Vruraj	(Uliti*
. 101.46	101.50
KM 70	ini.tlR
. 1 '24*00	121.60
. 101 1&	101.15
. 404 10	406.36
. 188.	1911.80
. 9.74'/,	9-71'/,
12.08	12,—
100 itftlj. lir........4ti.46
40-3S
Tvgovlaake bnojavke.
Bullmpaita. Piani«-* '.a spiiulad rt-4 -t 91 plenic« / « je«.<n 1S95 7.07 tlo ; O« ilriH 7it »po-ml« i 35 rt-37 Bi z.» (pomlad 5 7S-,'. So. h,m uz* in maj-juni ti-49 H 50.
Plenica nova od 7*' kil. f,	01j ;«»
kil. f. 7 — 7 ON od sO kil. I. 7 - 7 10 o.! SI kil. f. 7 10-715. »i| 88 kil. for. 715—7.20. l«viN"ti liti i S 20 : proto »5 20—rt 80. Tr^ jako živahen Pieniea -talni. Oves *op.<t 2' ni. draije. Koruza redni pomanjkljaj Prodaja pivnice 10000 lut. »I. Vreme: lep > ali hladno.
Praja. Nerninirani sl.idkor mar« f. 19.59' iimj l'J'57, nova letina 19.99 vreme dež.
Pt'HKn. Centrifuga! novi, po.itavljen v Irn in h carinu vrod, odpoAiljatav p1 ,'c.<| t. 2S.J"> -29.Marc
Avg.f. 'J'J.")0--.— CoiKasHti iii iilarc-ap.il 2d.5o
—•—. Cel r orni za mare 3076. V glumili (sodili) *a marc 30 76
Ilavre. Kavu Santo« ic>o.l aroratf.i tu mar* 94 —. za juli «5—. »talno,
Ja.mburg. Samo« <oo>l average j« mar« 78.'-'5 maj 77'95 itepteinher 7tf'76.
Trino oene
(.Cene ae razumejo na debelo in » carina vred.)
Domač; pridelki.
, ...	Onao.l for. ilo for.
Fisl: Koks........loo K. 10,—	—._
Mundolutii..... n ______
svetlurudeii..... m _, _ _t_
temnuru leii .... „	—,— _
kanarček...... , ____
bohinjski ..... „	14.___ _
beli veliki..... „	ljj.fto __
. mali...... „	19.50	— .'—
*«leni, dolgi .... .	_
„ okrogli .... „	___
mešani hrvatski ... „	—. _ _._
„ štajerski . . „	s.75
Kaalo lino štajersko .... „	99 -	sni _
Ječmen »t. 10................9..r>o	916
• »................ll>.	1# 96
« «................11.-	11.26
KtlJ« kranjiko....... „	—
Rip» , ....... „	ti.60	7.—
Krompir, itajoraki .... „	4	_
Proto kranjsko..... „	9.10	— 1 -
L»4a,krunj»k»......■ „	J2._
ficeh ogerski....... „	49. _	50.
KM o struka....... „	44. _
Kara Mncea....... „	luo	192. -
Cojlon 1'lnnt. lina . • .	.	IH4.—
. Pel..... „	ISU.	l»l,—
,la»a Mitlan^ .... „	—-
Portorleeo ...... „	__
Guaieinala..... „	—_
San Doiniugo .... „	15|._	16o'_
Malaliar Plant..... „	—. ___
n nativo. ... „	_. -
l-ajuajra PUnt, ... ,	170.-
n nntivo. , , . ,	—. - _._
Hautua nnjtliiijl ... ,	159,—	164' —
a »rodiije lini . . „	148,-	14i,—
n »rodiiji.....14rj.	14«, -
, ordiiKtr .... ,	131.	| _
Kio oprani..... „	—,	.
„ n.ijdiiiji..... n	160,-	169,—
« »reilnji..... .	114,	I4fc.
fli»d'i;r Ountrifugal I. vr*io . loo	K. 'J8.ri0	99. -
Oonen«M» ..... „	a'J.76	30.
v glavah........H.ak	31.75
raikusatii..... „	80.75	30._
Stl Italijanski lini .... 100	K. 19.50	20.—
, srednji ... .	18.50	18.76
Japan lini AAA .... .	10.50 _,—
, »rodnji..... „	15,95	—.—
Knugooii ultra ..... n	13,—	-. -
I...... „	12.60	-.—
II. .... . ,	U,-	-._
Petrolej miki v sodih ... „	ls.95	— .—
v zabojih od 2u kil	6.80	—.—
Olje italijansko najfinoji • • 100 K. I>4. -	—.—
, srndnji'lino . , , 55,—	57.—
bombažno, oiuorlk. ... „ 34. -	37.
dalmatinski....... ,	89.—	34.
Limoni .......................4,-	I,—
Pomaranč« „ ............6. -	ti.—
Xani«Ijni Oalmatinski . . . 100	K. <10.	<18.—
. Ilari...... ,	70.—	72.
/lnjoll.......... „	-.--
Boitčl Dalmatinski............—.—
, Pulješki ...... .	I,—	U 60
t ok?( 1'uljušku ..... n	—.—	—.—
„ lirike v vencih . . „	16.95	15.50
S..tanlne ..................3o,-	40.--
Timperll......... „	27—	28,-
Olb-be.........• ,	28.—	34 —
Polenivke srodnjo velikosti I .	44 —	4<> —
„ veliko .... Jnevo „	—.—--
mali.....J n	—.—	-■—
Slanlkl v velikih sodih . . .	—.—	--. -
Trgovina.
Moka in otrobi. .M o k a. Tudi v mini vsem tednu bilo je m ilo kupčije, dasi se cene niso spremenile cisto nič. To bode tudi vzrok, ako se kupčija ne oživi, kakor se je bila oživela pred 14 dnevi. Stalno (••■no pa ne prinašajo življenja in gihunja v tržiščih, kakor toy[a tudi ne prinaša padanje cen. Treba je alternative: ali naj cene stalim padajo, ali pa na stalno naraščajo, potem se tržišče, oživi, a bas te alternative ni. Dodati jo treba Ae, da se bliža likvidacija meseca, o kateri zapadejo razne pogodbe in tudi to dejstvo vpliva na to, da tržiše izgublja podvzetuost.
Cene in/.nili ogers. mlinov Št. o nI f. 12 4<> do 12-S5; št. 1 od f. 11 BO do f. 12 25; št. 9. od f. 11*10 do f. ll-7o ; št. od f. 10*60 do f. 11- — ; št. 4 od f. 10-30 do t'. 10 80; št, 6 od f. 10*10 do f. 10 60; št. 6 od t', ii'10 do f. 9 70; št 7 od f. 7 50 do f. 8*60 iu štev. 8 od t', fi 811 do f. 7.--, ka-koršna je že vrst. — ti zaključku je „Eco-nomo* podražil svoj izdelek /.1 25 novč. in zahteval: za št. O t'. 13,25; št I t. 19.75; št. 2 f. 11.25; št. a f. 12; št. 4 f. 11.60; št. 5 f. 11 25; št. (J i'. 10.50; št. 7 f. 9.25; iu št. 8 t 8.25.
Otrobi. Držijo se stalno s stalnimi eenaini, toda kupčijo je mah, b> 1 i .si ker si kupci nt: upajo kupovati po današnjih cenah za poznejšo oddajo, ker s- bojijo, da cene utegnejo pasti.
Levuntinski izdelek prodajal seje (nižje in srednje vrste) po t'. 4.20 do 4.H<i; Hene-čanski .Scaglia" po I'. 5.25 iu oni iz Soluna
po t 5.50. — »Kcouoino* je prodajal svoje iz iliupj«* roke po tor. 4.50 kvintal z rreeo ▼red. Mlin ,\Valzu zahteva f. 4.25 za blagrt loko IVšta ali pa f. 5.17, stavljeno na že-železnioo v Trst in sicer proti odaji april-avgust t. 1., toda, zal, — kupcev ni. Tržišče zaključilo st: je stalno.
I>rohni otrobi. Za levantinske zahtevajo t. 4.25, za „»onomove" t'. 4.50 kvintal. z vrečo vred.
(JovpiI, Od 14. tlo 20 t. ni. prodalo sije v Trstu 304 volov in 74 krav klavne živine iu sicer 14H volov iz Kranjske, 147 iz Hrvat., 4 iz Istre, — iz Dalm.,— iz Furlanske — iz Nosne iu 7 domačih. Plačevali so se: voli iz Kranjske po t. 40.— do 50.—; voli iz Hrvatske po t',47.— tlo 47.50; iz Istre po f 4h.— do
4M..r)0; iz Dalm. po t. —.--.— iz Knrlanskr
po t". —.— tlo —.—, iu iz Dosne po t'. —.— tlo —.. — in domači po f. 49.— do 50.— ; domače krave po f. 47. — do 48.— iu krave iz okolice po t'. —.— tlo —.— iu krave iz Furlanske po f. 4B.—.— kvintal nntve vage.
Sen« in slama. Seno 1. vrste prodajalo s« je v tem tednu po t'. 4.20, II vr. po f 3.— slaiua I. vr. po t. 3.r»<i. in II. vr. po f. 2.4o kvintal.
Surovo maslo, jnjca in kokoši. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do .'tO kg. po hh do 02 nvč., v part. od 30 do 50 kg. po hi. do 83 nč., furlansko surovo maslo v part. od 2m do 30 kg. po f. 1.— do f. 1.02 in v part. od 30 do 50 kg. po nč. M do f. t,— kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. l.ori do 1.08 kilogram.
J a j c. a na debelo po f. 2.50 do 3.— sto komadov.
Kokoši po f. 1.— do 1.50 komad, piščeta po f. 1.60 do f. 1.80 par.
Krompir navadni, na debelo po 4.50 do 5.50 kvintal.	.]{. M."
Zahvala.
Podpisani se v imenu vse družine najiskrenejn zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem na obllili dokazih sočutja povodom smrti nepozabne mi soproge, gogpe
JOSIPINE S C H MID T.
Istotnko se zahvaljujem vsem onim, ki so blagi pokojnici sknzali poslednjo čast. Uverjeni naj bodo, da so mi bili ti pojavi blagega sočutja v veliko tolažbo v teh britkih urah.
V Trstu, 23. marca 1895.
Vineenc Sch midt
Trgovina sa vinom.
Podpisani javlja slavnomu občinstvu, da je otvorio trgovinu sa vinom u vlastitoj kući na Dočekaju, uz samo željezničku postaju Duzet-(Pinguente).
Nu prodaju imade vina bjeloga i crnoga više vrsti a prodaje ga na veliko i na malo: 56 litara najmanja mjera. Za dobrotu, »epo-kvarenost i uaravska vina jamčim svojim imenom.
Tko dakle želi piti zdravo i dobro vino, neka se obrati na mene pouzdano, l'zorke šaljem bezplatno. Poslužiti ću svakoga pošteno i uz cienu, po koji ne može drugi dali, koji ni! stanuje uz samo željeznicu, radi troškova dovoza i odvoza.
Odličnim štovanjem
Fran Flego.
Pošta: Buzet-Pučekaj (Istra)
'rojačnica za možke.
spojena i izdelovanji perila
za možlce in ženske
A. ŠČUKA
Via Farneto VRST. št 34,1 nadst
iT i poroča u« la vsakovrstna dela krojaške obrti za moike ohlekr, kakor tudi za izdelovanje pprlla za možke in iennke
i Drlo izvrši natančuo po meri in cen<'>.
Otvoritev gostilne.
Podpisani vsoja si javiti slavnemu oli-činstvu. da je odprl svojo gostilno v ulici Poste nuove it. I pod imenom

„Tržaška posojilnica in hranilnica*1
(rogistrovana zadruga z omojenim poroštvom) Via Molin Piccolo št. 1. 1. nadstropje.
l»njo posojila mi inenjlco in intabulacije proti O', ohrestiiii, ha /ustavo srečk in vrednostih pupirjv pa proti U' "■„ nhrestlin, Od hranilnih ulog plavajo po 4"/„ obresti. 1'rudni dnevi ho : Vinki dan od do	uri' dopolnilne in nd H.
do 8. poiioliidno, seveda izvzemši nedeljo in praznike. Izplačuje se vsaki ponedeljek od II. do 12. uro dopoludno. in vsaki četrtek od .'t. do uro popoludno. (•lavni delali veljnjo po 200 kron Zadružni <lo|»2i •v lahkn plačujejo v mesečnih obrokih po t gld. tur znuša VNaki dole/. 10 gld.	1'Jfl -
Trattoria Orientale"
Toči izvrstno istrsko vino iu Dreh-
epjevo pivo po nizki ceni, kuhinja je preskrbljena z najboljšimi jedili.
Priporoča se za mnogobrojni obisk udani
Josip Kosovelj.
„Kupuj pri kov- £u in ne pri kovačetu!-'
piavi stori pregovor.
To velja po vsej pravici za moj /uvod, kajti le tak i velika kupčij«, kakorSnn jo innju. ima /.bok gotovega plačevanja velikanskih množin blaga, in drugih picdu »ti, cene nirošk«. kar mora liti slednjič v korist kupovaleu samemu.
Krasni »zorel zasebnim odjemalcem gratis in franko. — llogute xl»irk« iijsnrcer, kakor ho nikoli, za krojače nefrnnkovane.
Snovij za obleke.
Pnrtivlen n dosklng zn volofastito duhovščino, predpisano snovij /n uniformo c. k. uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje, sukno za biljard iu igralne mize, preproge za vobovo, Indeii. Velika zaloga štajerskega, koroškega, tirolskega Jodna /a gospodo in gospe po izvornih tovarniških cenah * tuko veliki izberi kakor takih no more imeli niti ilvnjsetera konkurencija. Najveća izbor 1« linegu trajnega sukna v i njmoderncjSih barvali za gospe. Sukna ki se dajo prati, potni ogrtači od gld. 4 do 14 iti)., potem tudi potrebščin«' za krojače (kakor podstavo za rokave, gumbi, iivankt, sukanec itd.)
Ono, primerno, pošteno, trajno, čisto volneno suknenu blago iu no debor kup cunje, kutoro veljajo komaj odškodnino za krojača, priporoča
Iv« Stikavofaky,
BRNO <uv,,t- Mft,ichfl»ter)-
Najveća zaloga tovarniškega sukna v vrednosti ' , milijona goldinarjev. — Pošilja s« le po poštnem povzetju !
Svarilo! Agentje in krosnjarji ponujajo nedostatno svojo blago poil znamko »Štikarof-utega blago". Di zabranim varanje p. n od-jomaloev, naznanjam, d.v takim Ijudont n« pro* dajani blaga pou nobenim pogojem. (24)
o sagauipuip BjogaLfasearasasass es PHHB^
Dobro/nana gostilna
ANTONA VODOP1VCA
(po domaće .pri Prvačkovcu") v Tratu,
ulica Bolltnrlo it. 12
gj toči kolikor v gostilni, tolikir pri veselic .li v i sokolski telovadnici, vodno le pristna vipavska, ra Prračka In kraška fcola in črna vina. — p Sladki rieslint; v sieklenieuh. in modro frr.n-m klnjo, vsak« steklenica drži 1 lit r iu volj« |j gj (50 novč. — Postrežba je pofitenn, cena zmerna. b Kuhinja je preikibljenu h točnimi, toplimi ia g i mrzlimi jedili.	ij
Priporočil ho rojakom v Trstu in z dežele H
i Toči rino tudi dniiiuam 4 neč. reuejr, « 1 tiko se od r zame najmanj -r> litrov. [r-
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni ako se naroča po pošti
Cbald pl.
Trnkoczy
trlidr xraveii rolovia LJubljani
priporoča : s A Z ki.o ur.r -Mi UiiryiVe/ t L n^ljii t m irlo,le,\ Sloklenioa 20 kr., ti steklenic l g|«|. i tuet. 4 gld. HO kr.
M-Bl^VJU^L.	r.	h....... -I.
(hhiijiiliie nli rislihif brtif/ljit ^ činijo želodec pri zal'as.tnjl, skalonom želodci. — Skatiilja 21 kr., j»-dvn zavojfifk h •) Hkatuljami volju I gld. 5 kr.
UC Za prsa:
1'hiilinsk-i 'eli*ću i nli /nvni »ifn/i /a\ odraaćeu« iu otroke; iaztvarja sli/, iu lajia bolečine, u. pr. pri kiiAlji. — St, klemca ti kr., ti steklenic 'i gbl. ,ri0 kr.
3MT" Za trganje: m
1'iolinnki rrrl ((lichtgeiHl) lajša in preganje leč i no v križu, nogah iu rokah. - 8t«kleuica aO kr„ H steklenic U gld. 25 kr.
Vsa ta iiiiHtel« in vsa druga zdravilna ireditva •n dobivajo v lekarni
l lmltla pl. Trnkoc/v-ja
v Ljubljani zraven i*otovža
iu iu vsak dan » prvo |>ošto ra^poiiljnjo.
Rratio Piharir i«d«iovateiji oglju v »v.
DralJC niual li/. p,.tru, priporočajo tvoj« zalogo v Trnu: fin Iftuihire* *t. /, lfmz'1 ftrllii 1'alle ?, riti Mttrfouninn •t, Fimzrtln 1'ov* Itiinoll 'i, /. uliodom tudi »■ n tiri Vnrš'^nfr pi najnižjih cenah. Og'j> 1. k»kovo«ti karboni na, kuk. drva na metre itd. N'aroćbe »o «]ire-niljejo tudi z dopisnico
Assicurazioni generali
v Trnt li
(društvo je uatanovljeno letn 1881.)
To društvo je razlP|;n0l0 »vojn dolovitnji-na vhc vejo zavarovanja posebno pn: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blagu iu zavarovanje na življenje.
Društvena ginvn;ca in roservu
dne 31. decembra 1H91, f 54.900 00TH7 Premije /n poterjati v nanled-njili letih	f. 2»,.199 787'00
Olovnim /n zavarovanje i.i venja do :tI. decembra IŠ0:H f. 162,807.927*73 PIhčiuih povračila: a) v lptu 1803	f. 9.302 328-A3
h) od začetku društva do 31, decembra isn:j	f ;>«2,401.706-51
Letni računi, izkaz dosedaj ]dačAnih od-škodvanj, tarifo in pogojo zn znvorovunja in »ploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Hlazione št. 898 l
lattnaj hiši.	12—It
Izvrstn: e. hr. izkj. priv.
topilnice proti peronospori
InftanlrJ* Živio«,
kntere so se sploš ' no uvedle vslnd njih preprostosti, trpi-?no»ti in lahke uporsbe zu v«nko rejo trt. IV* >k ropiln ic« se prodnjajo. dasi ho mnogo tboljlane, vemUr po dosednnjih ni/kih c> nah.
Živic i dr. v Trstu
cenike odpošiljajo na zahteva je franke. Nnvse e. kr. poštne urade pošiljajo kooplatne ikropllnlo* fraiko. preti povsetju 10 gll.
Izdelujejo tudi ntroje za preio-nje z žveplom, ncprestnno delujoče stiskalnice itd.
f via Caaermn it. 16 uhotf plana della Caterma ^
M	tn,u,„<.l,	eiijainirl),	K
M prodaja po neverojetnili nizkih cenah vsako- P
■	vrstna angleška	a
^ kolesa (bloykle) )
j	onoilcl lSUTij.
V	.lamči se za vsnko kol* 12 mesecev; kdor no
■	zna voziti, nauči su gn brezplačno. Pošilja se m	na deželo iu na vse kraje. — Opozarja sh pe-
V	sobno nn to, da »e kolaca tudi iip'oiojujajo 4 proti nizki odškodnini.
110	P
se	I
o-	Z
jo	I
VSI STORJI ZA POLJEDELSTVO.
PciocosroiRe itrcaljte, sliire Verirorefi, samorarice peronosporne štrcaljke, z zračno stiskafno sesali, vinske preie vseh vrst, stiskalnice za olje, hidraulike stiskalnice, pobafjianja drobila, Pivnićarsko orodje, vinske stsaljke, cevi za vino, Stiskalnice za seno in slami, Lji'stlla za krrezo, čistilnica za žito, stroji za odstranjenje skorij itd.
prodaja po jako znižanih centih proti jamsivu in na poskušnjo
IG. HELLER, Dunaj II 2, Pratentr. N. 49.
Obširni ceniki zastonj
Foutmo
ii franko. Išče prodajalcev z druge roke.
umri jtttil ""h it/*'in i>atw\ r/4t\j,
Podpisani je Vc«ij>il „en blook" oH »tečajno mase trgovino
IVI. MILIC
na voglu Piazza Gadota in Via Nuova 27.
ter naznanja p. n občinstvu, da (ločim je staril potrebno preskrbeti trgovino z novim hlngom, prodaja dosedanjo blago po
najnižji riizproilajaliti ceni.
Pi (poročajoč su slav, slovenskemu občinstvu za mnogobrojno obiskovanje, bo eži
.Josip llehech.
M
Nič več kašlja!
It a I / n m h k I p e t o r n I a k I p r * li
ozdravi vsak kašelj, plućni in hronhijalni katar, dobiva so v o llikovani Ickft'ni
PRMMAliER „A! due Mori" Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatvo izvršujejo se neutogoma.
.t
. 3[ v".-
Vozni Itati in tovorni liHti v
Ameriko.
Krttljev.iiii bulgijnki poštni parobrod
,RED STEARN LINIE" iz Antverpena
direktno v
New Jork Sl Philadelfljo
konceaijonovana ćrta, od c. kr avstrijske vlado. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50 — I
„Bed Star Linie"
nit Dunaju, IV WoyringerguHat> 17 nli pri
Josip-u Strasser-u
Htadt - lUircau &. cominorciolor Corroapon« dcjit ilur k. k. Ooatorr. Staatnbalinou in
Innsbruck.
hA FILIAL S
della
BANCA UNION
TRIE8TE
s' occupA di tutto lo opora/.ioni di Hanca o Cambio • Valute.
a)	Accetta voraamonti in conto corrento ab-baonando 1' interosse muiuo
per ban con ote 3 °/o mn preavviso iti 5 giorui
3'/.% it . 12 o
3' , „ a 4 mesi fisso
3 V» * h 8 i « per Napoleoni 2 % con preavviso di 20 giorui
a'/, it - . n *0 „
2* 4 „ r	. .3 mesi
a . „ , , 0 .
II trnovo tasso d' interosse principiera a de-correro suite lettere di vorsnmento in clreola-zione a datarn dal 3 Maržo rispottivnnieiito dal 10 Marže a secondn det relativo preavviso.
b)	Iii banen giro ahbuonando il 21 ,"/„ inte-resso anioio slno a ipialunipin somma ; preleva-zionl siuo n (lor. 20.00 * — a vista verso chčipie ; importi nmggiori preavviso avauti la Itorsa. Con-forma vorsamenti in apposito libretto.
c)	t'onteg^ia per tutti i vorsamenti fatti in <|ualsia"i ora d'uttlcio ta valuto drl mnttnimo l/ioriio.
Absiuii« pel proprl coricntinti /' iiicauo Jei conti iti ji rimi, iti rnmbinli per Triet <e, Vitima, titulu prst eit attri princi jut! i rilti) ; ritane a foro tiH.irijni prr ipirste piazzt, eil acrordti turo ta facoUA di domiciliare i/fet/i presno Iu sna časna franco d' ogni N|>cttn per rasi.
d)	S'incarica dairuc<|iii-l» e della vendlt* iti rffrtti publici, valute e divine ti u netit Jel incasso i/' mnegni, ciiinbinti e conpoim, verao mod'ca proe-vigiont.
d)	Prodira Iu holatiira di valori Enter1 con la tnaHHtuA a»M ctudinj d a eondii on inodicinsinic.
e)	Ventl« le lettore di pegno 4','»*/• 0 gazioni eomunnli 4%, con fi"/« pmniiu della Hanca Cominerciule Unghcreso di I'est, Le lettere di pegno 4"„ della linnca Ipotecaria Ungho-reso, nonehe le Obhligazioni oonuinali 47»®',, della stessa hanca. Le Lettere di Po^no 4' ,"'„ esenti da imposta della Hanca Pro iuciale Ipotecaria della Crouzia e Slavonia in Kagabria.
La Filialo della lftnn«*n UiiImii aecetta in custoilia verso una tonuissima tussa efletti di (]UHlsiasl specio, procura 1' incasso del coupons alia scadeiiza o lu vorilicn dei titoli sor-tegglatl.
I,a Filiale dulla Hanca Union Krzii.no more i Trioste s' ineariea deli* iii|iiistor dclln vendita di merci iu commlsloiic, aoeoe da sovvonzioni sopra dopositi morziai zie, oppuru sopra polizzo di
carico.
Trieato, 2«. F-bl raio lhfl4.	1 12

Aite & Zadnik - Trst
via Nuova, na voglu via S. Lazzaro,
javljata slavnemu občinstvu v Trstu, okolici iu po deželi, tla stn odprla svojo prodajalni«« z innnilnkturnim blugoni. V /alogi nahaja se povsem najnovejše blago, toliko /.a ženske, kolikor za možke in ileeo. Veliki izbor platmi,' boiuba-/.evine. perilu robcev, kolikor plntnenili toliko tudi volnenih in svilnatih po liajuov. jai modi. Velika zalog;! vseli potrebščin za šivilje iu k roj o če V zalogi nahajajo so vsakovrstni trakovi v raznih barvali in velikostih. Dobivajo se tudi trakovi slovenskih barv za slovenska društva v raznih marali in širokostili.
Posebno se priporočata če. gg. učiteljicam v nip«tu in na deiieli za vse potrebščine šulskili ročnih del.
l^T Uzorzi se pošiljajo na zahtevo franko.
Lastnik politično druAlvs .Edinost*. — Izdavatulj in odgovorni urednik: .1 talij Mikota — Tiskarna Helene v Trstu.