^^ s« koristi cUlsv-,k»g» Ilusiva. DeUv-d 90 opravljeni do tur productrs|o.
Thi» P*P«r d*vo,#d
10 ih« Interssts of th» working cl»«»- Work-,rs ar« sntltled lo »II what Ihsv produce.
Knter*d»H Moond-elMi mniur, Use. 6, UOT, «l Ih« po»t offtc» •t Cbkeago lU. uuúmi tb« Act ofCongrtM of ftUroh »rd. IM7®
Office: 2146 Blue laland Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se
PAZITE!
na itevilko v oklepaju ki ae naha|a poleg vi. Aetfe naslove, prilepile, nega epoda| ali na ovitku. Ako (170 ) |e številka . teda) vam a prihodnjo itevilko našega lista poteče naročnina. Prosi, mo ponovite )o tako|.
Stev. (No.) 169.
Chicago, 111., 6. decembra (December)* 1910.
Leto (VoL) V.
ikot Glennon in socializem.
Katoliški nadškof Glennon v St Louisu. Mo., je predzadnjo ''nedeljo povodom konvencije od nerieaa Federation o€ Lahor" pridigal v svoji cerkvi «v de lav- Poročila zadnjih dni dokazuje ikih unijah in o socializmu. Rekel jo, da revolueija v Mcksiki še ni
• i*________i » IN i,, i iu .i .!____ it____i
dušen za delavsko stvar, naj ai rajši za svojo pridigo izbere sledeči predmet:
"Zakaj je moja desetmilionska cerkev skebsko delo?"
REVOLUCIJA V MEKSIKI.
^Jk socializem jc ' 'filozofija pivske čase in socialiste je ime-al aovra/.nikf morale in dobre (!) vlade. tVjal je tudi, da "cerkev je mati strokovnih unij."
Sodrug Victrtr llerger, novoizvoljeni socialistični kongresnik. kteri je zastopal na konvenciji zvezo delavskih unij v Wiseonsi-dii, je v čsaopisu "Ht. Louis I>»-bor" odgovoril "modremu nad-ikofii" sledeče:
Nadškof Glennon trdi, da so
potlačena. Revolucionarji so zelo aktivni v pokrajini i4|ed Minaea iti Guaynopitm zapadno od Pear-sanove severozapadne železnico. Omenjene kraje, vštevši več mest, ima baje pod kontrolo vodja re-volucioiiarjev Francijo Madero. Mesto M at «mor a« v državi Ta-maulipas je tudi v rokah revolucionarjev. »Dvigajo se tudi Indijanci v državi Yucatan.
(Justavo A. Madero, brat revolucionarnega vodje poroča, da
cializem je filozofija pivske čase. prostovoljci v vedno večjem šte-To je jako prosti» in ne pokazuje Vilu poranožuje.io čete revolueio-faikakorsm'Lra znanja. Ravno tali- narjev. ko pravice imam jaz reci. da nad pkofova vera je žganjarska steklenica. in to jc tudi prosto reče-no. Velika dnevna socialna vprašanja se ne pretresajo na ta način.. Nadškof Glennon trdi dalje, da bo rimsko - katoliška cerkev rešila delavsko vprašanje. Ravno
V Diazevih ječah v Mexico Ci-tv je okrog 9000 jetnikov. Koliko iih je že dal krvoločni tiran na skrivnem usmrtiti, tega nihče ne ve.
Ameriški kapitalistični listi pijejo, da je Diaz s svojo železno | roko že uničil zadnji sled révolu-
ta cerkev je imela 1800 let časa <ije Kdor hoče naj vrjame. Ame-
Uto" — ta zasmehljiv izra« starega Rimljana je še dtlncs pravo-uiočen in v popolni veljavi. Poziv, naj se privede eksgubernatorja v ientuckv, je bil zločin, dasi \m> a/sodb i najvišjega zveznega solila ni bil zločin, ko so Moverja in tovariše s silo odvedli i/. Oo-orade v Ida ho.
Sodr. \Varren je apeliral na najvišje zvezno sodišče. Danes še ne moremo izreči, ali bo priziv met vspeh ali ne.
Ako najvišje sodišče potrdi obsodbo sodr. Warrena, bo to zače-ek boja, katerega imajo že aodru-gi v Avstriji za seboj. Vsekakor m potrditev obsodbe ne bo škodi-a socialistom. Učinek Ik» naapro-en, kot je bil onkra j oceana.
Vsaka taks obsodba bo pomnožila socialistično armado. Konec \onea pa bo. da bodo kapitalisti uinebali, ako nočejo biti svoji lastni grobokopi.
V Avstriji dandanes mogotci niti ne sanjajo* da bi s takimi nerodnimi nasilstvi uničevali socia-istom politično življenje. Kaj sli-cnega ae lahko pripeti le še v ameriški republiki, kjer so mogotci glede izobraizbe, omike politične poštenosti, plemenitosti m» vsaj sto let za K v rope je i._______ __________
in prilike, da to stori, a ni storila ničesar. Kako rimska cerkev rešuje vprašanje delavca, dokazujejo katoliške države n. pr. Irska. Italija, Španija. Meksika in južnoameriške ^republike, kjer so delavci v največji revščini in najbolj izkoriščani Na Francoskem ho se razmere nekoliko izboljšale šele po srditem boju s katoliško cerkvijo A kljub temu pravi ta nadškof, da bo cerkev rešila, delavsko vprašanje! —
"Nadškofova trditev, da bodo socialisti podržavili tudi otroke, je tako neumna, da sploh ne za-ahiži odgovora. Socializem zahteva kolektivno ali skupno lastništvo iredstcv za produkcijo in distribucijo. Smatra li nadškof Glennon tudi otroke za sredstvo produkcije in distribucije?
"Končno imam k nadškofovi sugestiji. da je 'socializem filozofija pivske čaše', še omeniti inte-reaanten fakt, da so pri vsakih dosedanjih volitvah v Milwaukee katoliški duhovniki združili z zvezo likerskih trgovcev (Retail Liquor Dealers Association) in s sa-lunarji v boju proti socialistični stranki
"Nadškof Glennon in ostali generali katoliške cerkve so upravičeni, bati se socializma, kajti socializem prinaša prosveto, izobrazbo in visoko kulturo ljudstvu, vsled česar bodo duhovni nepotrebni."
Bratski list "8*. Louis Labor" pa še dodaje:
"Sodr. Berger morda ne ve, da je nova katedrala nadškofa Glen-nona na Lindell boulevardu in Xewstead Ave., ktera je stala deset milijonov dolarjev, sezidana s skebskimi delavci 1 Zidarska unija se je borila, da bi se cerkev zidala z linijskimi delavci in napovedala je štrajk. A t raj k ar j i so poslali k nadškofu posebni komite * prošnjo, da bi on (nadškof) posredoval zanje pri kontraktar-ju v prid nnioniziranja dela. Toda nadškof Glennon ni hotel niti videti štrajkarjev, kam bi še govoril ž njimi. Nadškof Glennon, kteri danes govori, da "cerkev je mati strokovnih unij", je mirno ffledal. kako je čet^fc|i£ajev oblegala njegovo deset tmHljonsko cerkev, čuvala skebe in priganjala in tolkla linijske pikete. In nadškof Glennon. kteri hoče re-prezentirati "mater strokovnih unij", »ni niti s prstom ganil, ko Be kontraktor izposloval pri so-Blšču "injunction" zoper unijske 4darjc; injunction ni še dane* ^uveljavljen.
In tak človek govori, da naj bo ^ftrkcN mati dels\ skih unij"T
Ako je nadAkof res tako nav-
riški listi morajo tako pisati kakor zahtevajo veliki kapitalisti; veliki ameriški kapitalisti — kot Morgan. Ilearst itd. — pa imajo v Meksiki H00 mil ionov dolarjev vloženega kapitala. Meksika je danes v gospodarskem oziru kolonija kapitalistov iz Zed. držav. Kolonija za sužnje! Diaz je samo < skrbnik in politični izvršujoči 1 lapee ameriških magnatov — in Čim bolj je tiranski in despotski '/ meksikansko rajo. tem večje zasluge ima pri raznih M organih. Zato pa — pssst! o revoluciji se mora molčati. "
Toda ameriško delavstvo ne bo molčalo.
Sodrug Warren mora v ječo.
— V Ameriki nastopajo dane« ponekod proti socialistom, kot pred 25 ali 30. leti v Avstriji in Nemčiji. Danes še nimamo direktne tiskovne cenzure, pač pa imamo indirektno, potom poštnega zakona.
Sodrug Warren, urednik 4'Appeal to Reason" je bil obsojen na fest mesecev ječe in tisoč dolarjev globe, ker je razposlal časni ske zavitke po pošti z napisom: "Kdor privede eksgubernatorja Taylors iz države Indiane v državo Kentucky, dobi tisoč dolarjev nagrade.
Sodišče ga je obsodilo radi zlo rabe pošte. Sodrug1 Warren je dal tiskati omenjeni napis ob priliki, ko so kapitalistični banditje s silo. ne da bi se vršila kakašna sod-nijska obravnava, odvedli Moverja. IVttibona in Haywooda iz Co lorade v Idaho. Slednji nevstraše ni prvoboritelji organiziranih za-padnih rudarjev in plavžarjev so vložili pritožbo pri najvišjem zveznem sodišču. In član najvišje ga zveznega sodišča, Harlan je razsodil, da ne gre v tem slučaju kakšnim potom so prišli "Mover lVtfibone in Haywood v pravo sodni delokrog države Idaho marveč le za to, če jih sme sedaj soditi sodišče v Idaho, ko so tam In to vprašanje je potrdil.
Well, je mislil Warren. Kar je dovoljeno enemu, sme z vršit i t ud drugi. Če ne gre za to, kako so M oyer in tovariši prišli v Idaho ne gre tudi zato, kako bo eksgu bernator Tavlor prišel v K<*ntu ck.v, katerega iščejo sodišča- omen jene države, ker je bil zapleten v i umor gubernatorja Goebela. Treba je najti človeka, da ga zva.bi ali a silo privede preko reke Ohio in mož bo pričel pred sodiAče radi umora.
"Ali če dva zvršita isto, ni
DELAVEC NE PLAČUJE DAV KA.
:s=
Splošen pregled.
— Meščansko časopisje ni le
gnilo in korurapirano, ker smatra časnikarstvo zni kramarstvo. marveč je tudi skazinskoz aprideno, ker menja skoraj vsaki dan svoj program, načela in skuša v eni številki vstreci vsem naročnikom.
Ijc čitajte pazno slov. am. Ifor-žuazne časnike. Na eni strani-bodo zagovarjali vero, na drugi jo pobijali. V prvem stopcu ImmIo branili dolavce, v zadnjem pa kapitaliste.
Zakaj J
Lastniki teli listov smiatraj svoje naročnike tako kratke pameti, da sproti pozabijo, kar čita-j<>-
Ali lastniki meščanskih listov bodo nekega dne doživeli razočaranje. če ne bodo krenili k mulo na drugo pot.
Vodi za nos se lahko le nekoliki» ljudi in nekaj časa. Nemogoče je pa voditi za n».* vse ljudi in vekot rajno.
merilo število socialističnih poslancev, bi pa lahko /.Vršilo v |m>-st a voda j n i zbornici prve korake za podružabljenje tnistov in kor-poracij.
To je edina pot, jn> kateri se lahko trustom pride do žiVega.
s	s
¥
— Po zatrdilu katoliških časnikarjev je bog zakrivil, da ponesrečijo zrakop lovci. Vsled tega zahtevajo ti fanatiki, da zakonitim potoni prepovedi» zrakoplovbo.
Ako bi sodiili nesreče in nezgode s perš|>ektivc katoliških fanatikov, potem bi bil bog najstrašnejšo | še bitje, ki je vse kaj druzega kot neskončno modro, usmiljeno iu dobroti jivo.
N. pr.: "Ljubi bog" je pobil in umoril že tisoče in tisoče premoga rjev, ker jih ni vat varil s pikom in jim ukazal, naj gredo kopat premog. Potopil je na tisoče mornarjev in družili ljudi, ker se ljudje niso rodili s parniki in la-dijaini in niso znali plavati, ko so s«* rodili. Kako "bogokletne" so a	s	še le železnice, katerih tudi ni
— V Reggio na Talijauskem je vat varil bog in na katerih danda-pred sodiščetn duhovnik, ki je pomorijo in pohabijo tudi ti-svojemu župniku nalil v mašilo vi- ; »°<'e in	ljtKli. Po logiki ka-
no strupa	toliških fanatikov je božja volja.
Ako bi gaza okužen je in otro- tV	«ko(,i rrtz tir»li ™dene
vanje duha ljudske množice bila družeča Bog je ustvaril ČTo-tudi odločena kazen v kazenskem	(ht>	ne <lvft kolena,
zakoniku, tedaj bi že večina du-1 Torej mora hoditi jh-š in se ne
Večkrat čujemo kterega tja ven-, dan živečega delavca, ki pravi, da avec. kteri nima svoje hiše ali plačuje davka. Od
leh
res
družb«
razva/.ajo premog od pre-
lil i noisu.
zemljišča, nt česa bi plačeval davek ? Ali res? Citajte tole: Železniške družbe v ktere
inogokopov na vse strani v mesta, so te dni podražale voznind o<l premoga sedem centov pri toni. Trgovci, kteri kupujejo premog na vagone ali na debelo od pre-mogarskih družeb, so doslej plačali 75 centov voznine od tone mehkega premoga na vožnjo od Springfielda do Chicagc. Odslej bodo plačali 82 centov pri toni na isto daljavo. Bodo - li trgovci pre-moga na svojih žepih trpeli teh .sedem centov več, ki jih morajo plačati železnicam? Jutri! Družbe, ktere trgujejo s preipogom na drobno, že naznanjajo, da se mehki premog podraži zopet za 25 centov pri toni. Tu imate! Delavec. kteri absolutno ne more biti brez premoga sedaj na zimo, bo torej plačal 25 centov več pri toni in s tem bo plačal veletrgov-cem premoga tistih sedem centov povišane voznine in zraven še nekaj profita. da si bodo kapitalisti, kterim je boc "šenkal" premog, lažje mastili brade.
hovnikov hi."
v Reggiu sedela v "ke-
- — Sodišče jc v Pittaburgu, Pa. razpustilo trust za steklo (Trape-
sme voziti.
Po logiki katoliških fanatičnih pisačev ni bog neskončno dobri oče, marveč strašen morilec, ki zasluži, «la pride radi milijonkrat-
rial Window Glass Oo.VT* trust umorov pred porotnike, je nadzoroval 97 odstotkov pro-: Duhovniki tožijo da vera peša. dukcije v svoji stroki. Tekom de- čudo, da peša. Čuditi ae mora-setih mesece* je zvišal ceno izdel-, da MP,oh k<l° verjame v kom za 70 odstotkov in imel vsled »»«^'ko ga v katoliških časnikih t (»ga zvišanja 4<>0 odstotkov pro- j spreminjajo v navadnega morilca, fita od vloženega delniškega ka- j	# + *
vit*hi- u ... ; A	' — Sloga, sloga! kričite obe ka-
T stanovitelii tnnsta bi morali . .. '°. .
J .	. v ... I pitalistleni stranki — demokrats-
po kazenskem zakonu v ječo. Ani. .	in i.....
1 ,	.... ....	. k a in reimblikanska — v Milwau-
Hodmk s.; j.h j, umihK Bihao bo- s,ožno moramo v boj ti
g«U maloprHlne/,. O», ljub, h ao L>oiali,tom ,„ta ,<„•.. vpijc pota p-
da ImkIo razpusti i trust in smlnik .. . - .	, .
... . , 1 . , -« v « i liaioca in za zadnjo bilko loveča
jih je kaznoval le z 10 t,s<,c do- ^ boržUfl/ija sklipnepa knruli(la-
larji denarne globe.	ta morftmo	/a žll|>ailski sto.
Seveda bo trust kmalu od smrti , dfl vržeim) HiM]r# Seidela. Tn
vstal iti se formiral v drugi obli-
res se ponujata dva: Prvi je pri
ki. Za sedaj h«- je pa trust za | zadnjih volitvah grozno propadli narno globo odškodil s tem, da kan(Jidat za gubernatorja. Ta jc je znižal plačo delavcem kar je j demokrat. Drugi je republikanec, za 30 do 35 odstotkov.	| dobn>poznat izkoriščevalec v me-
Delavci morajo torej plačati de- sfu ^¡iwaukoe
narno globo za trustjane.
Ako bi dekrvci v ameriški republiki imeli žive unije po evropskem vzorcu, poleg pa še močno delavsko politično organizacijo, tedaj bi lahko zgrabili truste z dveh strani.
Znižanje plač bi lahko onemogočila živa in krepka unija, pri-
PETLETNISKA SLAVNOSTNA IZDAJA.
1906 - 1911.
Izide 3. januarja 1911 (štev. 173) najmanj na osmih straneh. Vsebovala bo najboljši material za socialistično propagando, material, ki mora vzbuditi najbolj zaspanega delavca. Ta izdaja "Prole-tarca" mora v hišo vsakega slovenskega delavca, samo ako hočete VI 1
Cene so sledeče: 10 iztisov (najmanj kar se more naročiti) 40c; 25 iztisov 85c; 50 iztisov $1.50; 75 iztisov $2.00; 100 iztisov $2.50; 200 iztisov $5.00; 300 istisov $7.75; 400 iztisov $9.00; 500 iztisov $10.00; 1000 iztisov $12. — Naročbe je pa treba poslati najkasneje do 25. decembra 1910, da vemo potem koliko istisov tiskati.
TUKAJ JE KUPON!
Izrežite, izpišite in pošljite ta kupon še danes na upravništvo "Prole tarca".
PETLETNICA SLAVNOSTNA1 IZDAJ A. - 1906 - 1911.
Upravništvu "Proletarca", 2146 Blue Isl. Ave., Chicago, 111.
Sodrugi:—V prigibu Vam pošiljam o $.......za......
iztisov PETLETNlfiKE SLAVNOSTNE IZDAJE,ktera isi
de 3. jan. 1911.
Ime ......................................................
Stev. in ulica ali Box No. ......... ....................
Mesto .......7............. Država ..... .........
Socialistom je vseeno, katerega kapitalistični stranki priznate kandidatom. Čim preje se obe kapitalistični stranki združite v eno, tem preje se bodo delavcem odprle oči. da bodo spregledali in spoznali svoje prave sovražnike.
Kapitalisti le skupaj, delavci pa tudi. Tem laglje bo zmagati delavcem .
s	s
*
— Petintrideset let stara Ana Kelly v Philadelphiji. je danes mati lil otrok. Njen soprog je voznik, ki koimij toliko zasluži, da» hi sebe in svojo soprogo preživel skromno. Vsako leto se je množila družina, včasih so prihajali tudi dvojčki. Iz. tega sledi logično, da pri taki veliki družini in s takim pičlim zaslužkom ne more izhajati najboljša in naj varčnejša gos|H>dinja. Tako bi sodili pametni ljudje.
Ali te dni so v Philadelphiji aretirsfli Ano Kelly, češ. da ne skrbi zadostno za* dete. V tej aretaciji se pa zrcali vsa' blaznost današnje človeške družbe. V socialistični družbi bi take matere uživale splošno spoštovanje, v kapitalistični jih pa zapirajo. •
Nadel.jni komentar nepotreben.
s	•
*
—*V Nemčiji so socialistični poslanci v državni zbornici sprožili debato radi pretiranih mesnih cen. Sodr. Kmmel je vtemeljil tako globoko in jedrnatg tozadevno interpelacijo, da je konzervativnim poslancem bilo težko zagovarjati uvozninsko prepoved živine in mesa v Nemčijo."
Kako se giblje veliki kapital.
Pred nekaj dnevi je počila vest, da se bliža nova finančna panika. Kje se je vest porodila, se ne ve; borzni špekulantje jo pripisujejo James J. Hillu, železniškemu ma-# gnatu, kteri je pred kratkim prerokoval slabe čase. Borzni poročevalci odločno zanikajo to vest. Pravijo, da ameriški velekapitali-sti še niso pripravljeni na kakšno paniko ali krizo. Govorica o paniki, ako ima sploh kaj podlage, da je k večjem odsev nevošljivosti med nekterimi finančniki, kteri bi radi vznemirili denarni trg in se s tem okoristili.
V dokaz navajajo borzi jani velika naročila nekterih trustov. Pennsylvania železnica je te dni naročila 150.000 ton jeklenih tračnic (rels) ; naročilo je prevzel jeklarski trust, Lackawanna Steel Co., Betlehem in Cambria Co. New York Central železnica da je takisto naročila 100.000 ton tračnic.
Dalje navajajo na raste k v produkciji železne rude. 39.0(H) akrov ali 60 odstotkov zejnlje, v kteri je železna ruda, od celokupnih tfnrOOO akrov ali okrog 100 štiri-.jarkih milj — največ v Minncso-ti in Michigaitu — je zaaral jeklarski tnist z drugim imenom United States Steel Corporation. Trust s»* je pogodil, da vzame poldrugi milion ton rude 1. 1908 in vsako nadaljno leto po 150.000, ton več do leta lil 1.7 ko bo število naraslo na 8,250.000 ton. Prvo leto je plačal trust za rudo 85 centov tono z vsakim letom % centa več. Iz tega je razvidno, da bo jeklarski trust leta 1917, ko doseže višek produkcije, izdal za rudo $9,817.500. To svoto prejme
—	s profitom iz ostalih rudnikov na 40 akrili mineralne zemlje vred — Lake Superior Co.. lastnica rudnikov, in jo razdeli med delničarje Great Northern železnice, kteri imajo takozvane "Great Northern Ore" certifikate. Samo dohodki od pogodbe z jeklarskim trustom bodo tor.ej lahko dali delničarjem omenjene železnice — ki so obenem lastniki rudnikov v Minnesoti in Michiganu
—	v prihodnjih sedmih letih šest odstotkov dividende ali skupno 125 milionov dolarjev — ne da bi kteri zmed njih z mazincem ganil pri produkciji rihie!
Tako se giblje .veliki kapital. Vsaj borzi ja nci poročajo tako. Značilno pa je, kako gladko se izračunani milioni in milioni mastnega profita že sedem let naprej.
Vse to bodo v potu svojega obraza preskrbeli delavci!
Nadaljne socialistične zmage.
Nadaljna poročila o volilnem iz idu z dne 8. novembra:
V	Parsonsu, Kans., je izvoljen socialistični koroner in jeden šolski nadzornik.
V	mestecu Tuekohoo. N. J., kjer žive izključno sami katoličani, je dobil sodrug Russell 43 glasov. (Hvala bogu. hvala bo-£U 0
Sodr. Chas De Forest, kandidat, za koronerja v Atchinsonu, Wis., je izvoljen.
V	treh "townshipih" okraj Labette, Cherokee in Crawford v Kansasu so zmagali vsi socialistični kandidatje.
V	Clevelandu, Vtah. je izvoljen socialistični mirovni sodnik in jeden konštabler.
Po dosedanjih ¡>oročilili imajo socialisti v Zed i njenih državah po zadnjih volitvah 688.621 gla-gov. Toda število še ni popolno.
Listnica uredništva.
A. M. Chisholm. Minn: Kakor vidite je že en tozadevni dopis priobčen. Drugo pa pride na vr-st o. — Pozdrav!

a
pkoletakec
^ROLITARBC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
LMtaik la i*d«J«»elJ:
Jeroftlovaaika delavska tiskovna dražba v Chkjfo. III.
Naročala«: Z« Aroarico $1 .SO i« calo lato, 75c aa pt i lato. Za Evropo $2 aa caio lato. $1 aa pol lata.
Oglati pa doo—oru. Pri tprtmvmbl bisatUM jjpoltg noitga matnamiU tudi STA*/ naslov.
PROLETARIAN
Owned and published Evuí Tussday by
So« t h Slavic Workmen'» Publishiaf Coapaay Chicago, Illinois.
Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki.
rrank 1'odllpec. rrssldaat;
Jubu IV t rich, Secretary.
Krank JsnetlC, Traaaurer
«.obscaimoh hates: United Stataa and Canada, tA jo a «car, 75c lor half yaar. Foreign countriaa »	%l a yaar, $1 for half yaar.
abvutuino rate! ob aftraainaot.
NASLOV «ADDRESS): *
"PROLETAREC"
2146 Blue Island ave. Chicago, III.
si
NALOGE MALEGA NARODA.
Odkar so Slovenci stopili v politično življenje, zavzema narodno vprašanje v njem prvo mesto. Nič čudnega ni to. Narodnost je Slovence še le spravila na politično bojišče, na kterem je tudi za vsa druga avstrijska plemena nacionalizem vprašanje vseh vprašanj. Med vsemi pa so Slovenci najmanjši, nevarnost, da sc potlačijo iu uničijo, je bila zanje največja in iz te nevarnosti je povsem naravno nastal odpor na vse strani. Hoj narodov za svoj jezik in za ohranitev svojega značaja je dejstvo, o katerem se lahko različno sodi, ne da pa- se ut*ji. Socialna demokracija ni temu boju uiktlar odrekala upravičenosti, da si mora obsojati avstrijski način in pa zlorabo, ki jo uganjajo nacionalistične stranke z narodnim vprašanjem, hoteč z njim slepiti delavstvo, tla bi ne spoznalo svojih razrednih interesov in nalog. Zaradi nacionalistične hrnavščine je treba neprenehoma poudarjati, da ne morevU»bena na<rodna enakost premo«tfti socialnih nasprotij, ki so med posameznimi razredi v vsakem narodu. Neprenehoma je treba razkrivati resnico, da je gospodarska solidarnost med podjetniki in delavci nemogi>ča, tudi če pripadajo oboji enemu narodu. Tudi se ne sme pripuščati noben dvom o tem, da so za delavce razredni interesi najvažnejši, kajti oni odločujejo o življenju
Dai izkušajo meščanske stranke odvrniti delavce od razrednega boja, je umevno. Zakaj tudi te stranke so razredne, dasi ne priznavajo tega; in razrede, katero zastopajo, nimajo dobička od razrednega boja. Ker pa se na vojni z zvijačo včasih več doseže nego s hrabrostjo, se ni čuditi, tla obsojajo razredni boj zaradi "nar rodnega interesa/' češ, Slovenci smo premajhni, da bi se razredno cepili. Treba je torej preiskati tudi vprašanje, če je delavski razredni boj res na kvar narodnosti.
Dejstvo, o katerem ne more biti nobenega dvomat, je. tla smo Slovenci majhen narod. To ni v nobenem oziru dobiček. Tudi s strogo nacionalistienega stališča se mora priznati, da je naš neugodni položaj pripisati večinoma naši maloštevilnosti. Saj ves slovenski narod ne bi napolnil enega Dunaja. Ves slovenski narod si ne more ustanoviti ne toliko, ne takih kulturnih postojank kolikor eno nemško, francosko ali italijansko mesto. Par amerikanskih milja rti er je v ima več premoženja nego ve« slovenski narod. Slam Rockefeller lahko v enem hipu z eno roko več daruje za znanstvene svrhe, nego morejo Slovenci v enake namene iz vsega naroda nabrati v celem letu.
Naravno je. tla ovira maloštevil-nost tudi razvoj našega kapitalizma. Kljub vsem lepim frazam si-cA* kapitalizem nikjer ni nacionalen. Kapitalist išče dobička, kjerkoli ga more dobiti. Po vseh krajih sveta išče novih trgov ter dela s Kitajci, Sudsnezi in Culukaf-ri ravno tako kupčije, kakor z domačini. Oeslo "Svoji k svojim" velja le za konsmnente, nikakor pa ne za prodajalce. Toda preden se more trgovjna 'razširiti, mora imeti ptsllsigo. Zlasti slovenski kapitalisti so v prvi vrsti nsvezs-
ni na domačo kupčijo, zakaj drugi so bolj zgodaj vstali in zasedli vse važnejše postojanke tako, da mora biti že prav dobro podkovan, kdor jim hoče delati konkurenco.
Da bi si posamezni Slovenci doma napravili kapital, ki bi mogel UHpcnno konkurirati z nemškim, angleškim, ajnerikanskim, bi morali v sedanjih razmerah izžeti svoj mali narod tako, da bi ga ugonobili. Že sedanje nabiranje kapitala v posameznih rokah u-činkujc jKigubno, kar pač najbolje dokazuje naraščajoče izseljevanje v Ameriko. Narod bi moral biti mnt>go večji, da bi mogel brez smrtne nevarnt>sti pretrpeti razvoj kapitalizma.
Toda ta razvoj je uaraven zakon, ki se ne tla preprečiti. Tudi pri uas ne. In kdor ima odprte utČi, ga lahko opazuje vsak dan. Povsod je kapitalizacija uničevala. ftibkejše samostalne eksistence izgubljajo samostalnost; meti delavstvom se razširja brezposelnost. Ogromna razlika med velikim bogastvom in siromaštvom list varja novo vrsto bede.. Za posameznika. je seveda vseeno, če ga je kapitalizem ugonobil kot člana velikega ali pa malega naroda. Z narodnega stališča pa to ni vseeno. Tudi milimi uničenih eksistenc pretrpi nemški narod; za Slovence bi bila to katastrofa. Uničevanje se pa pri nas že vr"i; četudi se ne vitli tisoč propadov Obenem, je vendar svarilno dejstvo, da se število Slovencev skoraj nič ne množi.
Najvažnejša narodna naloga Slovencev je bila skrbeti za po-množitev. Ta pa mora biti znana samo v širokih slojih. A ljudsko pomnoževanje je materialno v-prašanje. Pogostnmt se trdi^.da imajo reveži več otrok kakor pa bogatini. Nekaj je na tem resnice, da ljudje v razkošnem življenju brez dela degenerirajo in se radi svoje udobnosti boje prevelikega števila otrok. Toda tudi prenaporno delo in prevelike skrbi uničujejo fizično moč. Ne glede na to pa ne odločuje vprašanje, koliko otrok s«» rt>di, ampak koliko jih zraste. Kjer je beda, pa umirajo otroci, ker prihaja jo vsied slabotnosti staršev slabotni na svet, ker jih matere ne morejo zadostno rediti in ker 84» v bedi razširjajo tuberkuloza in druge, zlasti otroške bolezni. Velik del jih pa sicer zraste o-8tane pa slaboten, za tlelo manje sposoben in je zase kakor tudi za izkoriščajoči kapitalizem manje vreden od zdravih, krepkih liu-di.
Delavstvo, ki äe bojuje za bolj-še gmotne razmere, se že s tem bojuje za fizični napredek naroda in tako je v malem narodu razredni boj v pravem pomenu besede boj za ol>stanek nannla. Pri nas je razreden boj naroden boj.	14Rdeči prapor."
ŠTRAJK KROJACEV V CHI-CAGU.
Umor štrajkarja.
Podivjanost ehikaške policije in drugih oboroženih barab v službi krojaških t v rti k je dosegla višek zadnjo soboto-, ko je posebni policaj Tony Yacullo v službi tvrd-ke Royal fTaylors, ustrelil štrajkarja Karla La^inskasa. tla je na mestu umrl. Umor se je zvršil na Fiftli Ave. in Taylor St., kjer je I^azinkas opravljal posel piketa. Morilca so takoj zaprli. Ubiti štrajkar je bil mlad Litvin in njegova žena z otrokom doma na Poljskem vsak dan pričakuje pismo in šifkarto, da pojde za njim v Ameriko. Pokopali so ga včeraj in devet blockov dolga vrsta strajkujočih krojačev in krojačic ga je spremila na pokopališče.
Štrajk gre lokalnim kapitalistom že tako čez glavo, da se je ponudil mostni svet z županom na čelu, tla posreduje v prilog miru. Posebni tslbor, kterega je imenoval župan, »c je sešej zadnji petek z zastopniki krojaške unije in tvrdke Tla rt, Sshaffner & Mane in zboroval dva dni. Naredili so nekakšen načrt za pogodbo in ga predložili štrajkarjem na glasovanje. Glasovalo se je vče-Yaj, rezultata pa še ne vemo ko gre " Proletaree" v tisk. Ker se pa v tistem pogodbenem načrtu nič ne omenja zaprta delavnica, glavna zahteva krojačev, ne verjamemo, ds bi ga štrajkarji odobrili.
Dopisi*
ZA SOKOLSKI DOM V CLEVE LANDU. Od odbora slovenskega Sokola v Clevelandu, smo prejeli v namen ustanovitvi sokolskega doma dve okrožnici, (prošnje), od kte-rih eno, ki se glasi na društvo — druga se glasi na privatno osebo — priobčujeino v uasljednem:
Cle vela ml, O., okt. 31, lt»10. Hlavno tlruitvo:
Zapustili smo domačo grudo in ae podali ined valove iivlenja, teže* po napredku, bodisi gmotno ali duAevuo.
Životarili smo v tujini, prepuičeui rasnim nevarnostim. V tem bednem položaju so uas bratsko sprejela razna društva pod svoja krila v obrambo proti izneverjenju domovine. Prizuati moramo, da ao se posamezna društva v spela do poj>olnosti v svojem delovanju. V zadnjih letih smo opazili lepe napredke v druitvenem gibanju. Prenehale tto razne kolekte za umrle, oziroma ponesrečene rojake. Preskrbljeni so za inalenkoatno mesečni no v slučaju bolezni ter v slučaju smrti dobijo njih de diči prvo podporo. A človeku ne zadostuje samo materijalna eksistenca, temveč stremimo tudi zh vzvišenimi idejami, ki se naj bi gojile v društvenem življenju. Tudi v tem oziru opazujemo lep napredek. Pri raznih veselicah «mu slišali milo doneče glanove, katere nam je svoje dnij pela ua&a skupna mati ob zibelji Slave! Zasledovali smo v obliki dramatike krepostna dela naftih prade-dov.
Ker je pa treznemu mišljenju neobhodno potrebno zdravo iu krepko telo, skrbe posamezna društva tudi s telovadbo do popolnosti človeškega razvit-ka. Ker so uain torej vsa razna sredstva do izobrazbe na razpolago, nam preostaja še euo, in to je lastni dom. Ob vsaki veselici, koncertu, igri, i. t. ti., se sli&ijo razne opazke, katerih za ključek je: Kaj pa imajo od tegaf Haj delajo le za druge, večinoma tujce, ko morajo plačati veliko uajeinnino za dvorano. Da so se odpravile te neprili-ke, to začeti graditi ~po rsznth nasettu nah svoja lastna (»oslopja. L«* žal, da ae uismo v največji slovenski naselbini vzdignili toliko časa iz spanja. Ni nam do tega, da bi raziskovaJi vzroke, pač pa nameravamo resno začeti z delom.
Društvo "Slovenski Sokol" je čutilo najbolj ono težnjo po lastnem domu ki naj bi bil na razj>olago vsem Slovanom v Clevelandu, ki teže po napredku izobrazbe, vsem drugim naselbinam pa v spodbudo in sladko zavest, da so po-mogle k to li |»ožrtova)nemu podjetju.
V	ta namen se je zbral 27. junija t. 1. Slovenski Sokol k posvetovanju, kako naj stvarno začne. Zborovanje ni bilo brez sadu, ker bratje so se zave zali, da prispevajo po možnosti za nakup zemlji&ča. Za to izvoljeni odsek je dne H. avgusta kupil zemljišče, vogal (i lasa a ve. in E. 61. ceste.
Temelj je torej postavljen. Prve tež koče si je "Slovenski Sokol" »ara naložil na svoje rame, zanašajoč »e na podporo bratskih društev po širni Ameriki, oziroma rodoljubnih rojakov. Za to se obračamo na Vas, da nam ¡»o možnosti prispevate s kakim darom. Vemo, da ima vsako druAtvo, oziroma posamezniki polno izdatkov; toda sedaj, ko ae gre za občni blagor, pričakujemo gotovo pomoči.
(*'e se uresničijo naše ideje, kar se mora zgoditi s pomočjo vaše požrtoval-nosti, tedaj vam bodi sladka zavest, da ste naredili svojo dolžnost napram svojim potomcem, ko jim bodete zapustili poleg drugega v svoji o]»oroki tudi mogočno trdnjavo, v obrambo proti izne-varjenju mile nam očetnjave.
Darovi se naj naslovijo na sppdaj podpisanega starosto. Skupna zahvala kakor tudi poslane svote posameznika, bodo označene v slovenskem listu 44Clevelandska Amerika".
Nadejajoč se povoljnega odgovora, vam kličemo bratski Nazdar'
Josip Kalan, starosta, 1128 K. St.
A. Krainz, blagajnik.
P. Hudovernik, tajnik.
" K tej okrožnici nimamo mi ničesar druzega pripomniti kot to.
Boli bodoči Dom tudi tlom duševne vadbe, kakršne imajo napr. nemški telovadci pa švedski gimnastiki? Ho to tudi delavski dom t Okrožnice so v marsičem premalo jasne, vsied česar bo imel vsak pomisleke predno se bo odločil za prispevek.
V	korist stvari sami bi bilo, če bi se odbor izrazil o tem načrtu bolj jasno in določno v kakem listu. Javne diskusije za javne nrf-redbe ne žkodijo; celo potrebne so!
Uredništvo " Proletarea" priporoča t. z. odboru, naj se o tem načrtu razpravlja v javnosti potom tliskuzije.
Yale, Kansas.
Cenjeni sodrug!
V prigibu Vam pošiljam celoletno naročnino, ker mi je potekla že zadnji mesec. V oklepaju | sem čital štev. 1f>4.\ Ali odlašal sem vedno. Mislil sem odptwdati naročnino takoj po končani volilni borbi. Pa saj veste kako je. Poročati sem hotel o izidu volilne
borbe, zaeno pa obnoviti naročnino, da bi si malo dela prihranil.
V "Proletarou" je bilo čitati 1 red meseci, da je bilo v Yale oddanih pred dvema leti toliko socialističnih glasov kot republikanskih. lietos, ko so bile prve volitve, so bili v volilni komisiji 3 demokrat je in 2. republikanca. Dne 8. novembra, na dan glavne volilne bitke je pa bilo tudi tako.
Vzlie temu smo mi ua seji soc. kluba izvolili' dva sodruga kot stražnika, da pazita, da ne pojde goljufija v cvetje.
Izvoljena sodruga — Slovenec Fr. Šetina in Nemec John Schacf-fer — sta bila ves dan na volišču in točno vršila dolžnost, katero jima je poveril soc. klub. Dokazala sta. tla sta povsem vredna zaupanja, katerega so stavili sodru-gi v njiju.
Ko so bile volitve končane, so zaprli šolsko poslopje in niso pustili nikogar notri. Kapitalistični volilni komisarji ((sodniki), med katerimi je bil tudi en črnec so delali račune, katere sta jim pa prekrižala delavska zastopnika, sodruga Setina in Schaeffer. Volilna komisija je odločila na kratko, da omenjena sodruga ne smeta biti navzoča pri štetju glasov. Seveda sta stslruga odločno protestirala proti takemu odloku. Izjavila sta. da kot državljana in izvoljena zaupnika so<\ kluba zahtevata vstop. Da je krivica, ker ni nobenega st>cialista v volilni komisiji, ko bi po razmerju glasov morala biti najmanj dva. Volilna komisija je nehote morala vgrizniti v kislo jabolko in dovoliti sodrugonia vstop.
Izpraznili so prvo urno in v nji je bilo več upeialističnih glasov kot drugih. Ko je bilo treba zopet pričeti, jr pjr črnec trke^?^ vse. notri ni več glasovnic."
Sodruga sta odgovorila: "Notri so še glasovnice."
Prva glasovnica ki so jo zopet vzeli iz nje, je bila socialistična.
Rezultat je bil:
Oddanih glasov 259.
Socialisti - 134
Republikanci 85
Demokrat je 40.
Socialističnih glasov je bilo več kot obeh kapitalističnih strank. "Kunštui" črnec je strmel in osupel vprašal, tslktsl to prihaja? Naša sodruga sta ga podučila, da imamo tukaj socialistični klub. na kar se je po obrazih članov volilne komisije razlila kisloba.
Delavci in rojaki, ki še niste socialist i. čitajte socialistične knjige in Časnike, spoznavajte socialistične nauke in postanite socialisti. Ako se ne bodete sami brigali za zboljšanje svojega položaja. bodete trpeli, dokler se ne preselite na takozvani boljši svet.
Ko se je vršila zadnja volilna bitka, je pridrdral pred hišo avtomobil, tla me popelje na volišče. Ali rekel sem: 44Dve leti že hodim peš v prodajalno, pa poj-dem še peš na volišče.
Delavci in rojaki! Razmišljajte zakaj ao kapitalisti na dan volilne borbe tako prijazni delavcem, da jim v porabo prepuščajo celo svoje avtomobile, s katerim druge dni navadno zaničljivo gledajo delavce?
Vaše glasove potrebujejo — tovariši, delavci. Ti jim dišijo. Z vašim dovoljenjem, z vašimi glar-sovi vas zopet ukujejo v sužnost.
Ko sem preti štirimi leti ponesrečil v premogokopu. tla sem ležal 42 tlni bolan, me ni nihče j>c-Ijel z avtomobilom domov. Naložili so me na voz za prevažanje lesa, da sem pri vsakem sunku na raz-orani cesti, čutil bolečine do srca Pred tremi tetini je ponesrečil ro-jak Ivan Jenčič. Naložili ga niso na avtomobil, marveč na voz za blago. Kapitalisti imajo D» delavce tovorne vozove, za zdrave, ke-tlar so volitve, pa avtomobile. Delavci iti rojaki, ali se vam svita v glavi, zakaj?
Jenčič je ponesrečil oh treh po-poldne. Padel je težak 'kamen na njega. Delovodja je telefoniral v družbeno pisarno po zdravniško potntvč. Odgovorili so, da pošljejo zdravnika v par minutah njegov dom. Zvečer ob šesti uri «cm obiskal bolnika, ali zdravnika še ni bilo pri njemu. Drugo jutro grem delat in vprašam tlotičnega, pri katerem je bolnik na stanovanju, če je zdravnik že obiskal bolnika. Povedal je, tla ga še ni bilo. Zdaj mi je vm<» presedalo. Sel sem k odboru rudniške stro-
Sraui bilo tacih izdajalcev deltr-skill ineteresov!
IViznati pa je po drugi btmui 1 tudi treba, da so eni slov. delavci \ pridno agitirali za soc, kandida. \ te. Uspeh te agitacije je bil, d* j je sodr. Duncan Me Donald, kandidat za deželnega poslanca y 39 : okraju dobil v 1 presinktu 95, y ] 2. 88, 3. 151, 4. 74Vi>, 5. 76, 6. 108, i 7. 141, 8. 282 glasov. Skupaj 1016 glasov. S tem je število glasov t La SaJle naraslo za 125 odstotkov v dveh letih. V mestecu Peru so u-prizorili nemški sodrugi veliko agitacijo za sodr. Mc Donalda. In dobil je 445 glasov. Pri zadnjih volitvah je bilo za isto mesto od- " danih le 95. Brez pretiranosti se lahko trdi, da je -dobil rnulr. Mc 1 DonaJd v La Sal le Countiju nad 'I(HH) glasov. Brez velikega napora smemo pri prihodnjih volitvah pričakovati, da izvolimo soc. kandidata v illinoiško |M>stavodajo.
Malt) časa pred volitvam sva s sodnigom Potiskom pred ' šaf-toin" razdajala "Chicago Daily Socialist" in "Next Step". Nek«, oseba, ki sliši na ime King----
kovne organizacije in naznanil vso zadevo.
Odbor je šel k delovodju in zahteval, da nemudoma pride zdravnik. Prišel je, pa še le ob 9. uri zjutraj. Dotlej bi bil bolnik lahko že stokrat umrl.
Tako skrbijo kapitaliati za delavce 1
Ali drivgo je, če ponesreči mula. Takoj vprašajo,/kdo je zakri-Vil nesrečo.
Zaikajf
Mula stane 800 dolarjev, delavec pa nič. Ako enega ubije, pride drugi na njegovo mesto, ki ne stane kapitalista niti centa. Ako bi imeli tlela,vci večino v posta-vodajnih zborih, bi imeli take zakone, da ne bi bilo treba podpornih društev in unij v današnjem smislu.
Zadnji premt^garski štrajk je trajal |>ct mesecev in 21 dni. Vzlic teuiu, tla st» bile zahteve premo-garjev skromne, se ni \vashing-tonska vlada in gubernator države Karnsas brigala za sestradane in štra j kujoče premoga rje.
Vlada bi bila lahko posegla v ta štrajk v korist štrajkujoČim I je brž čutila potrebo, da vtakne premoga rjem. Ali vlada je poniž-1 svoj nos t je, kamor ne sliši in je na dekla kapitalistov, radi tega izjavila, češ. da ne razumeva ne ni imela Časa pobrin^ti se za j čitati ne pisati, pa tla razdajev«, štrajkujoče premogarje. Za štraj- angleške časopise. Mesto te opaz-kujoče premoga rje je imela v re- ke, bi bilo za "kun št nega" K in g» zervi le armado z nabitimi puška»- j bolj pametno, da bi se pridružil mi. če bi premogarji malce pre- in pomagal, kajti tudi 011 občuti glasno zahtevali svojih pravic. šibo sedanjega kapitalističnega
V Westmoreland okraju, Pa. je reda, če prav so njegovi možga-isto.	ni premajhni, tla bi se tegu zave-
Oglejmo si drugo sliko.	dal.
Trust za sladkor je kupil pred t Mi ga prepustimo usodi. j

kratkem več tisoč «krov zemlje. Zemljišče leži neobdelano. Na tem zemljišču, bi lahko delalo na stotine izurjenih kmetovalcev, ako bi imeli atrial ¡stično urejeno človeš-žbo. Kmetovalci bi pri dri o vali v dobro vseh. Tako pa na zemljišču rasteta le plevel in osat. To je kapitalistično gospodarstvo.
sem nekatere rojake, da se radi tega ne pridružijo socialistom, ker so še prešibki. Dobro! Pridružite se nam. pa bodemo bolj močni.
Drugi zopet trdijo, da socialisti niso dobri. Well, tem tnlgovarjam, da si kapitalisti nabavijo nove stroje, da rabijo manj delavcev pri delu.
Vi delavci se pa oprimite novega nauka, nove misli, ki pravi, da naj dela vsak zdrav Človek in vsak delavec prejme za plačilo tudi celo vrednost svojega izdelka. Študirajte to, pa se bodete kmalu prepričali, da »o soeialiati "ali right."
Delavci! Kedaj so se republikanci ali demokratje brigali za vas, ko ste gladni od tvomiee do tvornice prosjačili za delo. Zdaj imamo republikansko vlado in stotist>če tlelavcev je brez dela. Zakaj ti dobri republikanci ne preskrbijo dela, strehe in kruha brezposelnim tovarišem?
Ker živimo v kapitalistični družbi, v kateri sme vsak kapitalist izkoriščati delavce poljubno in katero priznajo republikanci za modro urejeno človeško družbo.
Delavci! Dva leta imamo sedaj časa do prihodnje volilne bitke. Ca«a zadosti, da preučite socialistične nauke in po svojem prepričanju glasujete pri prihodnjih volitvah za socialistično stranko.
Socializem raste in marsira tudi v ameriški republiki. Delavec, rojak! Pridruži se tudi ti socialisti
K sklepu poročila pozdravljam vse sodruge in jim kličem na delo k\ kampanjo v letu 1912.
Joe Bratkovič.
Listu v podporo.
Nabrano med sodrugi pri Jos. Briceljnu dne 27. nov. t. L: Frank Pavlovič, dvakrat gospod, 10 ct; Ig. Travnik, dvakrat gospod, 10. et;"Fr. Merlak, enkrat gospod 5 ct; Fr. Čeme iz Clevelanda, ker se je vse tako dobro izšlo $1.00; Frank Merlak, $1.00; Ig. Travnik 50ct; Jos. Dremelj, zato ker se čutim med svojimi ljudmi 25 ct; Neimenovani, radi tega, ker John Pa j k ne bode Boss čez Slovence v Conemaugh, Pa., 10 ct; Neimenovan : Zato, ker je bilo že dosti bolj poštenih obešenih kakor je John Pajk. 10ct; Ignacij Kos: Da popravim pomoto, ker sem zadnjič trdil, da je bil Ant. Str* žišar pravilno izvoljen v odbor S. I). P. Z., kar pa ni res 50 ct; Jos. Bricelj: Ker je slavljenee zdrav 50ct: Peter Anžič: Ker sem bil v teku dveh let saono enkrat pri notarja 25 ct • Jakob Kocjan: Ker pevsko društvo v Conemaugh išče pevovodja 25 ct; Štefan Zabrie; Ker pevsko društvo v Conemaugh nima svojega pevovodja, a vzlic temu dobro napredujemo 25 ct; Rafael Zupaneej: Ker se je posrečilo spraviti drv domov SSflt; Ant. Semič: Kow smo videli kukavico na 27. nov» 25 ct; Frank Kraje: Ker se jel zmufal agent Conemaughskega -notarja 25 ct; Toni (Jabrenja: Ker se je Pajk v svojo lastno mrežo J v jel 25 ct; Neimenovan 25 ct; Jer-1 nej Lovko: Kukavica znese jajce v tujem gnezdu 25 ct; Jack Koc- ) jan : Ker dotično jajce ni imelo ^ nobenega uspeha v našem gnezdu • 10ct; Neimenovan: Tudi kukavi-
• j• j * • , , i ca zastonj kuka 10 ct; Fr. Pavlov-ni armadi, da tem preje zaplapola -v J. .... . \	. .............______1 . 1 , eie: Ker je bil Andrej Vidnh izvoljen preds. istega večera 25 ct; I Josip Pavlovčič: Kraška burja vedno z večjo močjo piha» na nje-
zmagonosni prapor socializma, da bodemo zaklicali: Ameriška republika je domovina svobodnih in vrlih mož.
Pozdrav vsem somišljenikom, rojakom, posebno pa Čitateljeni "Proletarea."
Valski, socialist.
ga visokost 25 ct. Skupno torej $7.15. Vsem hvala!
Chisholm, Minn.
Odgovor rojaku, ki je Proletarčevega dopisnika.
Dotičncga radovedneža prosim,! da naj se'še zglasi v Chisholmu.J
iskal I
La Salle, Ills
Cenjeni stslru<g urednik!
Kot je vam znano, smo imeli	Zadnjič nisem imel prilike, da bi i
tudi Laaallčanje volilni boj na	osebno govoril ž njim, ker nisetn 1
dan volitev, «tne 8. novembra, t 1.	vedel, tla je oni, ki je poizvedoJ
Strank ne bom našteval.saj jih po	val za mene.
znate. Omenim naj le. tla st» se Opozarjam pa vse »lov. rojake,]
pripravljale škandalozne agitaei-	ki niso za delavsko stranko, če
je za graftarje še izza spomladi,	prihajajo po nasvete afi se hoče-
Lc žal. tla so se teh nizkotnih agi	jo MMlhi / menoj, da naj pri-f
tac i j udeleževali tudi eni Sloveti-	dejo pošteno iu odkrito kot dela-
ei in to kar javno, ne da bi se	vee h delavcu, hinavščino, kleči
tega sramovali. Razni "heneh-mani" graftarje v so jih vozili na volišče na kt>čijah. Vsi ti ao bili večina tlela vci, trpini. Kaj si morajo neki kapitalisti misliti o tacih delavcih, ki jih na volilni dan kupijo za psr desetakov? Fej!
plaztvo in druge enake čednost^ pa naj odlože, ker za zadnje vrste rojakov nimam časa.
Opazovalec.
Naročajte karte - naročilnice I Koliko naj vam jih pošljemo?
; Stran Ka i!
i ►
Zvrievalni odbor slovenske organi*» «ije v Jugortl. aoc. Zvezi: John Petri«, Joie Zavertuik «t., Frank Petri«. Za uaroiiui odbor:
Frank Podlipeo, Mike Kaatrun.
Poživlja ne vae tajnike jujfo-»vanskih socialist ionih klubov, fitajo vsako številko "IVoU»-Itirea" pod kolono "Stranka". To pa zat«» ker bode sedaj pri BI raitaju organizacije vedno kaj ▼aineg»- tičoče s«-tajnikov. S tem »e prihrani čas in denar organizaciji.
Danes potrebuje organizacija nujno financialnih sredstev za ivrsitev poslovanja, kakor tiskovine in drugo. Opozarja se torej, da pošljejo vsi &oc. klubi mesečne prispevke kakor se glase pravila. Tajniki naj skrbijo, da vsak sodrug izpolni eno vstopnico, to so one, katere smo pred kratkim časom razposlali s pravili. Kakor hitro si» vse izpolnjene, naj se vrnejo na narodnega tajnika John Petricha, 2708 S. La»\vndale Ave. V slučaju, da kteri klub nima zadosti vstopnic ali pravil, naj to naznani, da se mu takoj dopošlje. Stare, prejšnje vstopnice niso veljavne. Vsak tajnik naj ostale vstopnice in pravila hrani za nove člane. Vsakemu novemu pristople-mu članu naj se da istis pravil, izpolni naj vzprejemno karto in naj se jo o priliki sem posije. Kakor hitro dobimo njegovo vstopnico, ga smatramo za člana. Vstopnice služijo pri organizaciji ~aa pregled in nakup asesmentnih znamk. Kakor hitro so vse tedanje vstopnice skupaj, bo glav. odbor skrbel, da se dobi ou socialist, stranke posebni čartar ali privele gij, izdajati ehartarje za jugoslov. soc. klube.
John Petrieh, tajnik.
Opomba: Pripeti se, da se na nekatera pisma ne da takoj odgovora. Vzrok temu je, ker delam za gospodarja včasih izven Chica-ge. Toliko na znanje.
J. P.
Delavci! Kar ae danes vrfii v Westinoreland okraju, lahko za-dene nas ob priliki.
Vsi do zadnjega na veselico, da vsaj malce omilimo st rasno bedo, ki ju trpijo žene in otroci štraj-karjev.
OD BOK.
Sygran, Pa.
Cenjeni sodrug!
Zadnja seja soc. kluba dne 20. m. m. ' je bila dobro obiskana. Važni zaključki so: Dvajset dolarjev pt>dpore štrajkujočim prc-mogarjem v VVestmoreland okraju. Naroči se 60 iztisov novoletne izdaje «4 Proletaria Dne 31. dec. se vrši veselica v korist štrajkujočim premogarjem v West more-la ud okraju.
Prihodnja sej^' se vrši dne 17. decembra. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Seja dne 17. dec. je važna. Na dnevnem redu so nujne točke, katere bo treba rešiti takoj. Vsledtega je dolžnost so-d rugo v, da» se vsi do zadnjega vdeležijo te seje.
liOuis Glažer, taj.
Pozor!
Konec leta se bliža, vsled tega se opozarja vse jugoslovanske soc. klube, da takoj j>o volitvah za prihodnje leto. javite natančni naslov tajnika, dan in prostor ob-državanja sej. da se to priobči v "Proletarca."
Pripetilo se je že, da je včasih kak drug sodrug opravljal delo začasnega tajnika, najsi bode že iz katerega tehničnega vzroka, to nam je delalo neprilike. V takem slučaju naj dotičnik pristavi: N. X. ža tajnika, ali v odsotnosti tajnika N. N.
SLOV. DELAVCI V SYGANU, PA!
Dne 31. decembra vsi na veselico, ki jo jugosl. soc. klub št. 13. priredi v svojih prostorih. Na veselici bo «viral« sloveča češka godba z Bower Hilla. Začetek je točno ob šesti uri zvečer.
Cist j prebitek je namenjen za podporo štrajkujočih bratov v Westmoreland okraju.
Vsak delavec, ki ljubi svojo deco, «v o j dom. se mora udeležiti veselice. Mesece so brat je - delavci v Westmoreland okraju že na štrajku. In danes so bolj složni v tem dolgotrajnem boju proti tr-dosrčnim kapitalistom, kot so bili, ko je pričel štrajk. dasi jih u-padli in bledi obrabi njih žena in otrok spominjajo vsaki dan. da v hiši kraljujeta beda in glad.
POZOR ČIKAŠKI ClTATELJI!
Pred kratkem se je na vse či-kaske či ta tel je poslalo po dve vstopnici za maškaradno veselico, ki jo priredi soc. stranka v Cook Countiju na Silvestrov večer v Colizeumu.
Pričakujemo, da bo vsak Čita-telj vzel eno vstopnico in prodal tudi drugo, ker gre čisti dobiček v našo korist. Upamo seveda tudi, da se sleherni te mednarodne ma-škarade udeleži. Razdalo se bo več dobitkov. Največji je $200 v gotovini. Za dobo zabavo bo preskrbljeno.
Tudi slovenski delavec naj pokaže svojo solidarnost.
Čitatelji, ki se m&škarade po nobeni ceni ne morejo udeležiti niti prodati poslanih vstopnic, naj jih ne zavržejo ampak hranijo naj jih, ker bo tisti teden po novem letu prišel naš zaupnik okoli in denar ali vstopnice kolektal. .. Pozor torej 1
T. z. odbor.
NAÖ TISK.
"Naši zapiski" za november imajo sledečo zanimivo vsebino: F. L. Tuma: Delavsko zavarovanje na Nemškem. — W. Ellenbogen : Južna železnica. — Dr. II. Tuma: Fvod v znanstveno ml šljenje. — (Konec) Josip Agne letto: Slovenske narodne gospodarske črtice. — Pregled: kulturni, literarni. I. S. Machar: Sonet k socialnemu uprašanju. Naši zapiski stanejo $1.00 za vse leto in se jih naroči pri uprasništvu "N. Z." Šelenburgove ulise st. 6/II. v Ljubljani^
Tiskovni škrat
spet nagaja. Že nekaj tednov ne usmiljeno rogovili po kolonah l*roletarca.
Za nazaj ne bomo popravljali njegovih kozlov ampak gledali bomo, da jih v.bodoče ne bo tako brez skrbi streljal.
Pr<»siino čitatclje. da nam za škratove muhe ne zamerijo.
29.108 glasov v Chicagu.
1'radno štetje glasov oddanih dne 8. nov. v Cook Countv je končano in iz uradnega poročila je razvidno, da je dobila socialistič na stranka v Chicagni 29.108 glasov.
KOLIKO VRST SVOBODOMI SELJNIH STRUJ JE? '
"The T rut h Secker" (Iskalec resnice) piše v svoi 47. številki tega letnika, da je v AmerikiHest vrst svobodomiseljne struje. Tc struje se dele: Mangasarjev ari-stokratičen racijonalizem, Ward
Levvisov demokratičen racijonalizem. Ser com be je v racijonalen racijonalizem, Rubinkamov di let auto \ ski racijonalizem, Ethical Society — kulturni racijonalizem in antropo logične družbe «zabavni racijonalizem.
— Posledica septemberskega predpusta so brezdvomno skebske karte vizitnice ,na kterih je zapisano sledeče: Slovenian Democratic political club, Anton Prešeren president. Pravilneje in v so glasju presidenta bi bilo, če bi se na skehski vizitnici glasilo: slovenski klub krvavih in mesenih klobas, vina, šnopsa in skebarije.
ONSTRAN OCEANA.
Socialisti v Nemčiji so zopet izvojevali zmago. V volilnem o-krožju Krankenhausen je. izvoljen socialistični zastopnik v državni zbor.
—	Peter Maslov, ruski pisatelj je bil zadnje dni pregnan v Sibirijo samo zato, ker se mu je dokazalo, da je član socialistične stranke. Obravnava proti Maslo-vu je bila tajna.
—	Socialistična stranka na Portugalskem je v Lisaboni izdala manifest, s kterim proglaša, da bo podpirala novo republikansko vlado, ako se pokaže, da bo (nova vlada' čuvala koristi delavstva in kmetstva.
—	Lev Tolstoj je bil pokopan dne 22. novembra. Pogreb je bil cpvilen, t. "j. brez vsakih cerkvenih ali verskih obredov. Ruska vlada jc prepovedala vsako javno žalovanje a kljub temu so nepregledne čete mužikov, ruskih kmetov in ostalih sočustveli ikov spremljale truplo slavnega pisatelja in velikega misleca k zadnjemu počitku. Pokopali so Tolstoja, «a širni planjavi v
žju njegoveg doma Jasne Poljane pod hrastovim drevesom, kte-rega je enkrat sam nazval "hrast siromaštva." Pod tem hrastom so se navadno zbirali siromašni kmetje iz okolice in sprejemali darove od Tolstoja. Tolstoj sam je pred svojo smrtjo izrecno naročil, da naj ga pokopljejo pod tem hrastom. In njegova želja se je izpolnila.
Slovenski listi v Ameriki, kteri večinoma capljajo za ameriškim kapitalističnim časopisjem, so zadnje čase bogati na poročilih in konnentarih o zmagah in napredku socialistične stranke. Bodimo potrpežljivi. Naj pišejo. Cim več pišejo — tem boljše za nas. našo propagando.
Kapitalistična trobila pišejo z nekakim pompom, da so cene mesu padle v Chicagu. Mi o tem nič ne vemo. Meso je drago kot je bilo. Mesarski trust si je zopet dovolil "trick" ,da se ponorčuje iz lačnega delavčevega želodca.
Žalostna dedičina.
Dofcroznano dejstvo je, da otroci podedujejo po svojih starših ne samo njihove krepoeti, marveč tudi mnoge napake. Najžaloat* nejša dedsčina je bolezen ali nagnjenost k istej. Taki ljude bi morali vedno kar najbolje skrbeti zase in tiste, ki jih nadlegujejo revinatizem, razdražljivost in druge dolgotrajne bolezni, opozarjamo na Trinerjevo ameriško zdra-vilno grenko vino, ki v takih slučajih gotovo prav izvrstno učin-kuje. Pomniti treba, da je redna prebava temelj zdravja in moči iti da je Trinerjevo vino čudovito zdravilo za sve prebavne nered-nosti. Uravnava delovanje vseh organov, olajšava bol in Ščipanje, želodčne neprilike. zapeko, tudi zastaralo, revmatizem, glavobol in Črevesne bolezni. "IVinerjevo vino je sedaj mnogo močnejšo in ima večjo zdravilno moč nego poprej. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland Avenue, Chicago, 111.
Saj smo vedeli. Izbacnjeni portugalski menihi se selijo v Avstrijo. Celo krdelo teh črnih trotov je pred par tedni "pritrem-palo" na Koroško, kjer so jih — naravno 1 — "gostoljubno" sprejeli. Avstrija je pač "dump" aili smetišče kamor vsi prosvitljeni evropski narodi od kidajo ves nepotreben gnoj in smeti. Ubogo avstrijsko ljudstvo! Ubogo telo slovenskega naroda! Ni dovolj, da je na tebi že vse črno raznega mrčesa, zdaj dobiš še gladne portugalske uši, ktere so Portugalci izžajfaii iz sebe.
Podpirajte socialistično časopisje ! Naročajte, čitajte in «rite •Proletarca'1 Priporočajte hrvatskim delavcem 'Eadničko 8traio
PRVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
v Kalllornlll,
kjer •« toH dobr» vina in inportirano pUz«n»l(o pivo. 1'rgdnja vina na galun* in na drubno.
Ant. Schnabl,
eor. Trumbull are. in 26. Str., Chicigo, III
Nove JESENSKE obleke
v vseh najnovejših krojih i-i barvah
S7.50 do $25.00
"PRESTO"
najnovejši patentovan ovratnik.
po krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh «barvah za moške, dečke in otroke
86.50 do $30.00
*S.W Corner 26 ** ^Central ParkÀve»
Rudolph Layer,
lastnik.
dobra, domaČa gostilna
v Clevelandu, Ohio
J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clairave
toči vino, pivo in ftganje prve vrsto. Smodke prve kvalitote ao na prodaj. Za mnojrohrojen poaet m» priporoča rojakom v Clevelandu, pa potnikom	Laatnik.
«Al a IliAiAiA.A«A.A.A■a a
Slovencem in Hrvatam priporočam svoje moderno briVnico.
FRANK 7,yjR\.IAli, 1837 8o. Centre ave., Chicago, III.
t ■ y'f'v'vf'v
1T
AVSTRO-AMERIKANSKA
ČRTA.
Najpripravnejia in najcenejša paro-brodna ¿rta za Slovence in Hrvate.
Regularna vežnja med New-Vorkom, Trstom in Reko.
Brsi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje jo iz New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob Robotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domata. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York.
I MEDNARODNO MASKARADO |
f f
y	pri rede
V
f
'i ?
Y T
1 ?
SOCIALISTIČNE ORGANIZACIJE v Cook Countiju
i j
NA SILVESTROV VEČER T. L.
v velikanski areni Colizeuma
NA WABASH AVE. IN 15ti CESTI.
Na taj maAkaradi bo saatopanih cola vmta narodov Za dobro rod ho, ploa. pija*« *r-«to In tsvratno aabavo bo akrbal v to itvoljoni modnarodni odbor. Ratdelil« nm bo v* dobitkov Uatosske stanejo »ri blaiajal »red derail $0c. Prlapr.roletarca la a«tta
* ? f
t
T T T
Mtkov. utiopaice fissfio »n oiatsjBi preo ou«""	---------— "v-
Y	tor Ji i 2$c
Skladišče	čevljev
za dame, moike in otroke
Domača tvrdka
Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa . popravljalna delm, spadajoča v čevljarsko obrti
Za obila naročila ne priporoča nI. občinstvu
JOSIP JljCMENJAK, lastnik 1831 So. Cenire Ave.. Chicago. IU.
NAJBOLJŠA KUHINJA!
Bllllarda. Pool Table, PrrnoílSía za potnike. Juli pripravljene pt domiti.	Odprt« po dMii In p« noti.
P. PerlČ, 1412 W. 18. St.. Chicag«. lil.
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje, ha portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah.
VAC KROUPA,
1225 W. 18th 8t. Chicago. IU.
POZOR! POZOR! IG. KU&LJAN
GOSTILNIČAR 229 Iti Avt.,	Milviuke«, «it.
ia iia|bolje uljaCe in vedno pripravljen pri* ^Jgo^amernlb o**Dah.—Lokalni ia potujoči
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Ohicafto, Ui
Ima vatjo aalogo ar, variiie, prau nov lb drugih dragotia. Isvrluje ta4i vaakovratna popravila v tej «trokl pw zelo nitki
Ima najbolje Rrixek rojaki
ObiUite gal
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik sa notranje bolezni ln ranocalnlk.
irnlravnilka preiakava brezplačno—pla «ati je la sdavila, 1924-26 Blue Island Ave, Chicago. Za dne ure: Od 1 do I po pol. Od 7 do 9 ivečer. Izven Ohicag« živeči bolniki naj piialo alovenaka
Slovencem in Hrvafom!
aaananjamo, da iadeJujamo raanonvto«
Oblake 90 nAJnOV®^<mj ^j*1- Uni>ko dalo; trpedno in lite« 9 V zalogi imamo tudi razne druge potre-bAčina, k apa. da ji v delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte si nafto izloibo Z vaom apofttoranjetn
1853-55 Blue Island Ave.
ChicaRo, III.
Slike za Božič
naj se preskrbe zdaj. Nikar ne _
~~ čakajte predolgo.
dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne ln na|flne|6e
slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene,
skupine.
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLACE.
TBLEFON CANAL 287.
USTANOVLJENO IMS.
Izdelujemo oblckc po meri
po H20. #22, 125.
Prodajemo oblekc po
¡10, $12, m, $15.
Illiamn	zalogo modernih klo-
llllalllU bukov v najraznovrstnih bojah.
v 7!) i Ani 'rnamo veliko zalogo sraic, kra-f £.aiuyi vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d.
Za mnogohrojna naročila se priporoča IVII)T m/11 Ml?U
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUHI lfl/tlflf.lif
1724 S. Centre Ave.f Chicago, 111.
Zdravljenje mož v 5 dneh
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele zT1RAli3t
Ozdravim vaaeega, kdo* trpi na Varieoeeli, Btricturi. Dai> ozdravim nalezljivo zaatruy'enje, živčne nezmoftnoati, roda nieo hi bolezni tiio^ih ae moŽkik.
Ta prilika je dana tiatim, ki ao isdali te velika avofc zdravnikom ne da bi bili oadravljeni in moj namea je, p» kaaati vaem, ki ao bili zdravljeni od tueatov clravaikaa brezuapeino, da posedujem le jaz edino aredatv.. . k^nrr zdravim vapeftao. Za nrvapetno zdravljenje ni treba plakati- 11 ¿a vn««tuo Ozdravim pozitivno želodečne bolezni, pljučna n . m vri t in ledvieah ne glede kako atara je bolezen.
Tajna moike bolasal zdravim hitro, za atalno in tajno, tivčene um umi/'•■ati. alaboet, zguba kreposti, napor, zMtruplenje in zgul>a vode, Pljuča, naii»:!„_ Bronchi ti*, a rine bolezni ia pljutne zdravim z mojo najnovejšo metodo.
____tenake bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za atalno. — Zactrupljaaj«
ia vse druge kotne bolezni kakor priUe, ture, garje, oteklina.—MoAni tok ka druge bolezni. Prsllfis ln svetuje ssatonj. Govorimo glovanako.
DR. ZINS, 41
SO. CLARK ST.
between Randolph a.i 1 Lake Sta.
CHICAGO
(Traduje: od § ure sjnt. do 8. nra svséer. V neérl>» »d 0 ura zjut. do 4 ure po^
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in nz-nib necpojnfh pijač.
1837 8o. Fiak 8t. Tel. Canal 140Ó
Jako važno vprašaa|e?
"Ali sem le poslal zaostalo naročnino na "ProletarcaMt Šs nt! — ---------
SOCIALIZEM POSAMEZNIKA,
Ii naših zapiakov.
(Konec.)
Ta vzgoja, kil je že v polnem teku in je nujuo utemeljena v današnjem socialnem gibanju, /pa zahteva v prvi vrsti možnost duševnega razvitka in konkurence. Danes te možnosti še ni. Doseči pu se mora kot socialna in družabna nujnost, zakaj iz nje še le izide zmagujoča socialna solidarnost in socialna zavest, ki naj sledi današnji družabni in socialni nepopolnosti.
VIII.
Socializem je nauk življenja ne knjig. —- Ni uauk, da bi se morali mučiti s tam, kje ga spravimo v «klati z vsakdanjem življenjem; ne, on sam rase iz življenja. Kjer ni življenja, dela in neprestanega napredovanj», tam tudi socializma ne smemo in ne moremo iskati
Posameznik je. ki potrebuje jasnega naziranja o socializmu, pravtako, kakor je /auj jasno na-zinanje o življenju sploh nujno. Zato je za socialni razvitek naše dobo merodajen in odgovoren posameznik kot skupina.
Nihče torej ne more reči o sebi, da je socialfet samo radi tega, ker je proletarizaeija nastopih* in nastop, zgolj vsled tega, da s tem koristi sam svoji osebi, temveč» Vedno socialist biti je pa stvar v prvi vrsti tudi čuda. Čuv-«tvo mi veleva, da je to nepravilno in krivično, ono pa pravilno in pravične jše.
Socializem je torej umstveno in čuatveno merilo za posameznika. Obenem je socializem etično in estetično pravtto za hotenje posameznika.
Nasprotno pa mislim, da socializem in duh naše dobe ne moreta verstva posameznika zametavati. Zakaj verstvo posameznika; je naj višje dobro ki ga imamo. Verstvo ne more nikoli izpodjedati socialnega duha in socialistične misli. Verstvo je večno, neizčrpno, ker je neprestano delujoč del v duševnem življenju Človeštva. Naj so socialna vprašanja: današnje dobe še tako komplicirana in velika, rešena bodo, ko bo stalo versko vprašanje še vedno pred nami.
Neumestno se mi tedaj zdi, pobijati verski čut ki je /a posameznika najvišje individualno uživanje, v hrepenenju lačnega želodca, v socialistični formi, poznani iz prve dobe socijalnih razmer. Zakaj socijalizem, ki teirtelji zgolj v gotovosti materijalnega uživanja, v hrepenenju laičnega želodca, ni močan in stalen.
Nasprotno smatram za socialistično prepričanje posameznika kot potrebno, imeti nedotaknen rešpekt pred verstvom individija. Osebno smatram resnično in neo-majano verstvo posameznika za najtrdnejšo oporo v socialnem in družabnem boju tlačenih za osvoboditev. Seveda je ta opora povsem individualnega značaja temelječa v izrazitem in močnem inditvidualizmu. Zavednost verstva posameznika je ekstrakt vse tkmedanje naše kulture in zgodovine in pa individualnega razpoloženja ljudi.
V zapadni Evropi je danes doma tradicija, da je socialistično prepričanje nekak antipod verstva. Za zgodovinarje je ta noja v umi ji v s tega stališča, da se propagira v najčestejših slučajih socializem kot znanstveni produkt filozofienega materialih iskega na ■oral Socialno čustvo se potem razl:>va tam, kjer boli, upliva na čutenje razvitega individija raz-diniji-V. namesto hladilno. In splošno nagnenje do socialnega dela buta petem v čisto napačen zid. Mnogo zgodovinskih porazov socialistične misli v novejši dobi lahko kratkomalo pripišemo tej nevarni napaki v soeialnih bojih.
Socializem je splošna vseobče družabna smer, ki nima povoda omaijati verstva posamezniku.
Socializcm pa tudi ni nobena šablona, po katere pravilih naj bi kdaj živeli srečno vsi narodi. Že danes poznamo francoski, nemiki, ruski itd. socializem. V razvitku posameznega naroda pravtako kakor v razvitku posameznika teme-
____1 ji napredek socializma. On nfMtft-
ja iz potrebe. Slovenci naprimer
potrebujemo slovenskega socializma, ne v tem smislu sloveuakoga,
da bi poznal zgolj kake uarodne šovinistične težnje, temveč socializem, ki ima stike in zveze s socialistično idejo povsod, kjer ista napreduje in se razvija, skratka potrebujemo soeializma, ki more njem prikladen in uporabljiv biti. Pri tem seveda ni prezreti, da je sociaJna misel povsod enaka, naš na socialistični misli temelječi etični nauk je povsod in za vse enak.
V gospodarskem in kulturnem oziru je socializem višja sm*)fr. Ta smer nam more biti koristna. To pa samo tedaj, če res čutimo ž njo in živimo z njo. Za to je po-trelma socialna vzgoja. In s stališča vzgoje tudi socializem kot gospod a rst ven in kulturen program ni Človeštvu še končni cilj. Napredek je namreč stalen.
Vklepat i tedaj ta iivljenski nauk v kake natančno izmerjene in strogo urejene teorije ne gre. Ni mogoče. Vidimo, tla so se do danes vsi taki poskusi ponesrečili. Zaprašeni leže mogočni folian-ti za bodoče življenje namenjenih teorij med utopisti., ki so padli. In še vedno padajo.
Socialisti smo, ker želimo soei-alne pravice. Socialna pravica sama na sebi sicer ni nikak socialen faktor, ampak postati more Vsled našega hotenja po odpraivi izkoriščanja po kapitalu kot produkcijski moči. To hotenje pa ne temelji le v zavesti izkoriščanega prole-tarea, temveč tudi v misli posameznika, ki ima: pojem o pravici. Ta pojem je samoumevno relativen. Ampak naše, Četudi nehoteno
smeš opominjati ,koliko ti naj daiu. Ako hočem, dobi* samt» tri tlolarje tedensko. Napravi kolikor č*w. šest dolarjev je aarte dosti."
Nekega poletnega tlnc je bilo zelo vroče. Imela sem veliko dela. Prišlo mi je slalm iu šla sem v sobo za preoblaeevanje tef legla. Dolgo nisem mogla vstati. Nazadnje je »boss poslal jettno <ie-lavko, tla pogleda kaj mi je. Vrnila sem se v delavnico, toda delati rvisetii mogla. Pride boss in zarezi: "Zakaj ne greš domov"?
4'Rad» bi šla1' — odgovorim — 44a ne morem hoditi."
4'Idi ven, na iriieo" — zanežal je Hpet — "in tam umri J Ne u-miraj tu, v delavnici, da bi imel še sitntmti s tabo." ,
Pustila sem tlelo tamkaj in dobila drugo pri K lip pen he in »er & Co. na Van Huren in Halst cd uli-ei. Moj novi preddelavee se je z val Fr azier. Imel je pomočnika z imenom Joe. Bil je slab človek, Delala sem žive na rokavih. Plačali so mi osem in pol centa otl suknje. Preddelavee je hotel fino tlelo. Prešiti nisi m moglai več kot dvaindvajsest sukenj na dan. Ilila sem tam dva meseca Nekega «lue je pomožni preiMelavec vzel suknjo z mojega stola in je ni zaznamoval. Plačana sem pa bila otl komada. Pozvala sem ga. da naj zaznamuje mojo suknjo.
"Kakšno suknjo? Ali noriš, a-li kraideš suknje"? bi! je tnlgo-vor.
".Moj lmg!" rekla sem — "nisi ravno zdaj vzel suknje z mojega stola? Ali bom zastonj
teženje po pravici in resnici, nas šivela cele pol ure?" vodi tlo socializma. Zato sega so- "Kaj me briga! Jaz sem boss cializem naravno tudi v tlučevno in deJam kar hočem. Drži jezik živ ljenje posau>ezijlka. Otl tod tip j za aobmH"
"-Bom [m pustila tlelo." rekla sem ko mi je kri plala od jeze in užaljenja.
Ko so druge dekleta videle, da >*• pripravljam za od h t hI, prosile so bossa. tla naj zaznamuje mojo suknjo.
" t § od d — d!" -- zadri se je — 4 4 molčite, če ne, bom vse spotili tlomov!"
Zatem sem šla v delavnico na Blue Island ave. in Polk St. Majhna delavnica je v rokah jedne-ga samega lastnika po imenu RaJph Neumielle. Vprašal me je kaj znam. Povedala sem, tla delam podklatlkc na molkih suk-__njah. prišivam gumbe in dogota-
V sledečih vrsticah podajemo I v,Jam- ^j"1,, ¿e; "l**™: pridi Življenje jetlne krojaške delavke. v P°n<|e,Je*-rodom Italijanke z imenom (lani I ,	m,nnI P™ (1*n m0J0«*
M a si loti, ktera je te dni jedna	*em *a v^sa » *
najbolj navdušenih štrajkaric v I voJ™ * mRno' .' F"'™}, velikem štrajku krojaških delav- .-Koliko mi. hote plačal.?
socialista.
Socialna izobrazba je tedaj tako potrebna, kot vsakdanji kruh. Ker potrebujemo kruha, potrebujemo socializma.
Socializem hoče življenja; v duševnem oziru novega pomlajenega življenja: v gmotnem oziru pravičnega socialnega življenja tla more proapevati kultura, vir vsemu človeškemu dejanju in ne-hanju.
Duševno močan in čustveno globok človek stopa v socializem.
SLIKA IZ CHIKA&KIH KRO JAČNIC
trajku krojaških
ev in delavk v Cbicagu. Življenje te delavke, kakor ga samia o-pisuje, je življenje tist)čerih in tisočerih drugih delavk; živa slika je mezdne služnosti in boja siromašnih bitij s pošastnim zm oljem kapitalizma. Kdor z občutkom čita te vrstice — in ni ga človeka, kteri ima gorko kri v svojih ž.ilah, da bi ne občutil — jasno mu je, zakaj je 50,000 krojaških delavcev in delavk v tem mestu napovedalo boj svojim delodajalcem.
•
Ostavrla sem šolo — pripoveduje Klara Masiloti — v svojem trinajstem letu in sem šla v tvorni-co.. Delala sem dva tedna in dali st) mi 32 centov na dan. <*Vz dva tedna sem pustila in dobila delo pri krt»jaških tvrdki Hart, Schaffner & Marx Delala sem naram-ne podkhudkc na suknjah. Dobi-la sem $2.50 za d<\seturno tiru no delo.
Preddelavee je rekel, da Je to preveč tn dal mi je delo od komada. Na ta način sem imela dva cent« od sihkn.je in tri cente in p<v| od površnika. V treh dneh sem zaslužila dolar in pol. Pustila sem takoj in šla k tvrdki Ijetvis Bros., 341 Franklin St. Tam sem prišivala gumibe in vlagala pri suknjah potlkladke. Ra\inotist<> delo je z mamo opravljala St» jedna deklica. Dali so mi šest dolarjev na teden. Naenkrat so pa mojo tovarišico odslovili in meni tlali tmli njeno delo. Delala sem za tlve. Delala trdo celi dan. Nisem imela časa, tla bi se vode napila; moj prostor je bil preobložen z. oblekami. $la serp pa k bossn in mu rekla: "Gospod Lewis, dajte mi večjo plačo, ali ne vidite, da izvršujem delo za tlve delavkit"
Odgovoril mi je: "Ti me ne
vprašam dalje.
"TIra! Odvisno je kaj boš delala. Najrajši bi. da si preddelavka in tla naučiš te 'greenhorne' kako se dt4at"
V delavnici je bilo deset žensk. Nobena ni znala niti besedice angleškega.
Odgovorila sem: "Akt) te žen ske ne delajo dobro, jaz vem za izkušene delavke če jih hočete."
"Nak! Izkušenih delavk pa ne maram, kajti moral bi jim plačati več. Ti le 'greenhorni' ne vedo nič; delajo hitro za majhno plačo."
"AH right."
Drugi dan sem načela kot preddelavka. Dekleta so me takoj vprašale: 44Klara, ti si zdaj naša preddelavka, koliko nam boš plačala na teden?"
Izgovorila sem se. da sem komaj nastopila službo; da še ne poznam razmer. Govorila bom pa z bossom in jim sporočila nasletl nji dan.
Zvečer stopim k gospodarju in ga vprašam koliko plačuje šiviljam.
"Imajo po šest dolarjev na te den. a vsaka mora zgotoviti naj manj deset sukenj na dan." , Zraven je zahteval zelo fino delo. Pri finem delu pa vzame suknja najmanj poldrugo uro. Tn deset sukenj na dan — šest dolarjev na teden 1
Zmajala sem z glavo.
"Ne vrjamem, da bi mogle toliko napraviti in samo za sest dolarjev."
"K«aj te briga! Da imaš le ti dobro plačo."
Drugo jutro povem delavkam kaj je rekel bossr
"Vsaka mora izvršiti deset sukenj na dan; plača je pa šest dolarjev."
Malo je manjkalo, da niso za-
»lakale. "Ob tej plači ne moremo
iuveti ... Ni mogoče - - ni mogoče! Kajše delamo od komada'' -tarnale so enoglasno.
Potolažila sem jih, da bom še enkrat govorila z l>ossom.
"Pa dobro" — dejal je. ko sem mu razložila, tla dekleta niso zadovoljne s pUčo in tla de-set sukenj je le preveč —" daj jim tlelo otl komada. M odre jše niso od mene."
"Kojiko bote pa plaičali od suknje?"
44Trinajst centov."
Bilo je Se slalwe kot poprej.
"To je premalo."
"To je vse, kar morem plača-i. Ako jim ni- prav, pa vse zapodim na cesto. Dovolj je 'green-liornov', ktere bodo rade delale."
In t leíale st> potrpežljivo — ker niso vedele koti in kam . . .
Mesec pozneje pride boss k meni in reče : "Klara, jezen sem. Cena je padla za petindvajseti entov pri vsaki suknji. Kaj naj storim?"
"Obžalujem,"
"Vrtaig! — zdaj moram gh*da-ti. tla nadomestim teh petindvajset centov. Vzel jih boni pri de-avkah. Trinajst centov za suknjo je itak preveč — tla j jim dvanajst."
"O moj bog!" — zaihtim 44Trinajst centov je preveč! Tega jim pa ne povem ; naznanite delavkam sami."
"Preddelavka si. in tvoja dolžnost je, da izvršuješ moje skle-
po.".
"Co je tako," odvrnem jezno," pa ne maram več biti preddelavka Rajši sem navadna šivilja kakor druge. ' ' ________________
Boss ni rekel nič Dal mi je delo od komada in plačal sedem in pol centa «hI suknje. Delala sem ptnlklailke. Trdo delo. Za par dni sem hotela pustiti, toda gospodar me je pridržal z ohljutbo, da mi plača .štirinajst dolarjev na teden če podložim petintrideset sukenj na dan. Z največjim naporom sem pa izvršila komaj štiriindvajset sukenj.
Z namrdnjenim obrazom je prišel boss k meni in zarentačil : Klara, ti moraš hiteti. Delo mora leteti od rok kakor listje z dreves !"
Bilo mi je kot da bi me s kolom udaril. 44Ne delam li dovolj, tla bolj več ne morem?"
"Ne morem pomagati. .laz hočem blago. Ako ne podložiš petintrideset sukenj v jednem dnevu. potem nisi za to tlelo."
V meni je vrelo — pa kaj sem hotela? Morala sem trpeti. Toda ne dolgo. Zvedela sem .tla je vski-pelo v drugih krojačnieah. Dekleta ao stopale v Strajk.
Delavnica za delavnico se je praznila in vedno večja je bila armada strajkujočih sotrpinov.
Cas je prišel. Pozvala sem dekleta, ko so zjutraj prišle na delt): "Prvi glas piščalke, ki se o-glasi zunaj, bo znamenje, da izi-demo na ulico."
Se tisti dan ravno opoldne je nastal zunaj pred delavnico velik hrup. Pfiiiiiiiiii ! — je zabrlizgni-la piščal.
"Pojdimo!" Sla sem prva in vse druge tlelavke pa za mano — na št raj k.
kili (?) listov, se rapidut) krči z vsakim dnem. Storiti je bilo treba nekaj, tla jim zadnji delavci ne obrnejo hrbet.
Tržaška tetka je do danes še redno prihajala z nasveti za slov. socialiste, Redar so slov. delavci v Trstu in okolici zapuščali njene %vrste v večjem številu in prihajali v socialistični tabor. Tt>čno so ji pa sledili drugi meščanski li. sti, ki so občutili, da se slov. delavci ne tlajo voditi m nos, da pričenja jo misliti samostojno, ne zmeneč se za'nasvete narodnih prvakov.
Ta star in že izrabljen manever je tetka sedaj zopet obnovila kot "ultimo ratio": če |M>niaga, je dobro, ako pa*ne pomaga, pa tudi mnttgo škoditi ne more. To sredstvo je nekakšen Blažev žegen, ki ne koristi in ne škodi.
StriČek v New Yorku. ki je že večkrat ponatisnil "modrosti" tržaške tetke, ne da bi preiskal koliko je jedra in logike v članku, je ponatisnil tudi sedaj članek, da je napolnil prostor in se postavil k t »t petletni France v brzostrelnih hlačicah, kateremu je tetka vse, ki mu nosi pokvarjene slaščice, kakeršne so na prodaj pred vsako cerkvijo, ketlar je žegnanje.
Najsmešnejše v članku je. da dajejo nasvete socialistom, tla bi pomnožili svoje čete. Te nasvete je toliko smatrati resnim, kot njih namene čednim.
Ako bi tet ki v Trstu in stričku v New Yorku bilo rex za socializem, tedaj bi njiju uredniki toliko čitali o socializmu, socialističnih programih, o razpravah in zaključkih na socialističnih kon-Jffiiflilv--ila-hi -vaaj-sibr vedeli, kaj je socializem, kaj socialisti hočejo, kakšni st) ti j «Ti cilji in načela.
Smešno je pfl. če kdo daje socialistom nasvete, pa ne pozna socializma, socialističnih načel in ciljev.
Za te vrste modrijane je Se lam's v polni moči stari latinski rek: Ce bi molčali, bi ostali filozof je.
M. K —e.
Posredovalna pisarna sa nakup
in prodajo je biA, stavbitt itd.
PETER MATELIČ, Škof j a ulica it. 10, LJubljana (Kranjsko)
ima naprodaj različne bito i in brez vrtov, dalje, konceaionirane obrte
V staro domovino potujočime se priporočam, da se zaupno obrnejo na to pisarmo.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun NA 113 MILWAUKEE AVE., KENOSHA, WIS.
Telefon 1199.
brez učitelja! Slovensko An-gleftka Slovni-
Angleščina _
ca, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. KUBELKA,
538 W. 145 St.. New York. N Y.
Največja zaloga slov. knjig. . Piiite po cenik!
Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki ceni na prodaj
pri H SCHWARTZ,
16—18 N Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
FRANK UDOVIG,
EKSPRESMAN
1643 Blue Island Avenue.
CHICAGO, ILLINOIS
Pr^vaJU po-iitvo, pr»-m<'tf. drva in tlruK'» Oifllkite iri nlem
Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico.
Sle že obnovili naročnino "Pro-letarea"? — Č*e jo Se niste, storite to takoj, da se Vam ne ustavi lista.
F". Jansky
zaloga zlatnine ur In vertirle
F. Jansky,
3704 W. 26th St.,
Chicago, 111.
Domača kiihijna in kavarna
Chicago, IU.
('enjeni sotlrug!
Tržaška brezobne tetka. ,4Kdi-nost" je prinesla članek v katerem tla je "nasvete" slovenskim seialistom v stari domovini. Ako bi slovenski socialisti poslušali tet kine nasvete, bi po mnenju člatikarja kar čez noč spremenili vse Slovence v socialiste.
Krasni nasveti za v peč, pa ta "kunštna" glavica, kakeršnih je mnogo na Studencu, izreče socialist, ko pazno prečita klerikalno s šovinistično ,mastjo zabeljeno godi o.
Sumljivo je. če tetka 'Edinost' tla je nasvete socialistom. A še sumi ji ve jše je. če newvorški stri-ček "Olas Naroda" ponatisne te nasvete in jih ponudi ameriškim slovenskim socialistom v prebavo.
Pri obeh listih je enak namen: Ribariti v kalnem, sugestirati ljudem, katerim sta "Edinost" in "Olas Naroda" sv. pismo, da jc danes isto število slov. stw»ialistov kot je bilo pred 20 ali 30. leti.
fttevilo slov. delavcev, ki ver jamejo v recepte 14 Edinosti", "Glas Naroda" in sličnih delavs-
prve vrste Je pri
Matildi Žltkovlc,
1805 So. Center Ave.. Chicago. 111.
A. R. Belmont, cvetličar
ima v zalogi vn vrat« sv«fih in umetnih cvetlic
Zaloga las In Rit
3706 W. 26th St.. blizu Lawndale ul.
TELEFON LAWNDALE 487.
Ako želite dobre čevlje
po zmerni ceni, se oglasite pri
Frank Dedek-u
38«0 W 26tti St . Chlcaeo. 111.
JOS. PREŽEL,
Slovenska Grocerlja, 1932 West 22tid Street,
med Robey in Lincoln ul.
VOZI NA DOM.
_Mst pritožbe
glede uredništva in upravni-stva naj se pošiljajo direkno predsedniku "Jugoslov. del. tisk družbe" Franku Pod-lipcu, 604 N. Curtis, Chicago, IU.
ROJAK!
v VVaukeganu!
_	Če kočete piti dobre
pijače in se zabaviti po domače pojdite k
B. Maluiich-u,
714 Marke! Street, Waokegan.
Pri njemu je v«c najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča.
POZOR!	POZORI
JOHN HROVAT, llrvatsko-slfrvenski brivec se pri-poreča jugt)8lovanom za mnogo-brojen obisk.
Brivnica prvega razreda.
1707 S. Center ave., CHICAGO.
POZOR! SLOVENCU POZOR!
S A L O O N
s modernim kegljt&en
Sveie pivo v »odi ki h in butaljka* in druge raznovrstne pijane Ur uaijak« s mod k e Potniki dobe ftedno preao ¿¡¿¿e ta nizko
Postrežba totea tn libocna.
Vsem Slovencem in dm (im Slovi •e toplo pripuroéa
MARTIN POTOKAR,
1620 So. Centr. Are. Chicago
M, A, Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Urad oje od 8—-11 pred poldne in od 6—9 zvečer.
1842 So Azhland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago. Ill
Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi salooti na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko.	Se priporoča
John Mladič
2236 So. Wood St. Chicago
Leopold Saltiel
ODVETNIK
v kaaenakih in eivtlnib eadevak Auto Phone A0«5.
Offiet Phone Main 8066
Residence Phone Irwing 417«
UBAD: 27 METROPOLITAN BLOCK
Severosap. ogel Randolph ia La Balls ollee Stanovanja: 1217 Sheridan load.
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St.,
La Salle, 111
To*t r*s, gostilni podrejsas pijads • nee prlporoêa rojakmn as n|ll—