Štev. 37.	V Ljubljani, dne 12. septembra 1912.	Leto XXV.
£--------------—-___________________———	'	—. ____________________::.————:—-—---s
Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 8 K na leto. (Za NemSijo 4 K, za Ameriko in druge tuje države 6 K). — Posamezno Številke se prodajajo ' po 10 vinarjev. ...
S prilogami:
Naš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja
Spisi in dopisi se poSiijujo ; Cl-ediiiStvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva . ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: UpravniStvu „Domoljuba", — Ljubljana, Kopitarjeva ulica--
Za ženske.
Članek o zakonih, ki jih je državnemu zboru predložila vlada ženskam v korist, moram danes odložiti, ker se in L zdi druga reč, ki se tudi žensk tiče, tako važna, da se ne sme prezreti. Zadnji Kmečki dom je prinesel pričetek spisa z naslovom »Beg deklet z dežele«. Naj tudi priznam, da je imel pisatelj dober namen, in da ni hotel namenoma nikomur delati krivice, moram vendar reči: članek ni v soglasju z resničnim položajem.
Vsi obžalujemo, da na kmetih manjka poslov. »Domoljub« je že večkrat opozarjal, koliko vsled tega trpe naše gospodinje. Brez vsakega dvoma je ena prvih reči, da se med moškimi in ženskami, pa prav posebno med ženskami udomači klic: Nazaj na kmete! Toda napačno je iskati vzrok za to, da tudi ženska mladina zapušča kmečko tlelo in sc seli v mesta, v prvi vrsti v izkvarjenosti te mladine, oziroma v njenih strasteh.
V posameznih slučajih, ki ničesar no dokazujejo, je to res, na splošno pa ne, nikakor ne. Pomnimo tudi, da se za vsak greh zahteva zavednost. To veliko gibanje, ki na škodo kmečkemu delu ljudi vodi s kmetov v mesta in obrtne kraje, je pa tako močno, da pri posameznikih, ki jih vidimo v njem, ne moremo govoriti o zavednosti, kaj delajo. Splošna gnječa jih potegne za seboj. Zato je tudi narobe, če se hočejo take socialne napake zdraviti s jeni, da se posamnikom delijo svarila »rt delajo očitki, marveč edina pot je, da se socialna bolezen začne zdraviti v korenini.
To, kar moške vodi od doma, vodi J udi ženske. Vsi predobro vemo, da je kmečko delo do prav zadnjih časov, ko I
je kmetu prijazna politika začela roditi sadove, bilo res najmanj plodo-nosno. Kmetije so hirale in če bi se ne bili časi izpremenili, bi bil kmečki stan moral propasti. Neka obupnost je težila vse kmečko ljudstvo in malokje se je še ohranilo upanje, da bo boljše. Les poceni, živina pod ceno — tako je bilo dolgo vrsto let. Zdaj se boljša; in to je edina pot, da dobi zopet veljavo kmečko delo, in da se zopet med našimi mladeniči in dekleti z navdušenjem oglasi klic: Nazaj na kmete! Da bi sc to zgodilo, to dela vsa naša politika.
Obenem pomnimo posebno za ženske — kmečke delavke —, da je zanje zima brez zaslužka, kjer nimajo domače obrti. Preje ni več, ker nam je bombaževo blago uničilo platneno. Tudi to vpliva. Poljedelskega poduka manjka splošno, za ženske pa še prav posebno. Kako izkušamo z gospodinjskim podukom to izboljšati, je znano. Skupno se tudi prizadevamo, tla bi v tem oziru izpremenili šolski poduk. Po ti poti pojde, toda nikoli ne tako, da bi se moglo vse ljudstvo, ki se rodi na kmetih, tudi tam preživiti. Nekaj ga vedno odžene kruta sila s trebuhom za kruhom. S tem moramo na vsak način računati.
Članek v »Kmečkem domu« ima v tem oziru, kakor smo že rekli, dober namen, ker hoče potrebnih ženskih moči ohraniti doma. Toda način, kako to hoče doseči, je napačen. To pa, kar piše o naših služkinjah in delavkah po mestih, ne drži. Ravno naše služkinje in delavke so kvas verskega življenja po mestih, obenem pa tudi najmarlji-vejše, najpožrtvovalnejše pomočnice pri težkem delu našega organizacijskega gibanja. Veliko število pravih deman-tov, izbrušenili v izkušnjah življenja, sijajnih v kreposti in razboritosti poznam iz lastne izkušnje in jih spoštu-
jem. Njihovo število daleč odvaga nekaj izjem, ki so tudi umljivc vsakemu, kdor vpošteva vse razmere, in ki tudi nad njimi ne izreče preostre sodbe.
Spominjam se, kako mi je vselej, ko sem v nedeljo zjutraj v šenklavški cerkvi kot tamošnji kaplan pogledal po ljudstvu, zaigrala misel v srcu: Te služkinje, ki si odtrgajo potrebno spanje, da zvrše svoje verske dolžnosti, te delavke, so jedro verne katoliške Ljubljane. In kdor od blizu pogleda, kaj stori (a sloj dobrega revežem, sirotam, kaj dela doma v rodbinah, kjer služi, sveti reči v prid, kaj pomeni v društvu, na ulici, povsod, ta pritrdi, da je naše delavsko ženstvo po mestih garda verskega in socialnega življenja. Tako je pa tudi v Gorici in Trstu, v Mariboru, Gradcu in na Dunaju. Moči, ki bi se doma gotovo tako ne razvile, se ojačijo in rode sc junakinje, plemenite in nesebične, da se jim moraš v spoštovanju pokloniti. Morebitne, slučajne zmote velikrat vodijo v tem požrtvovalncjše, daljše življenje. Kaj pomeni za Ljubljano samo žensko delavstvo tobačne tovarne, o tem se mi ne zdi niti govoriti potrebno, ker dejanja tako živo vpijejo. Nespametno je t tuli tisto zbadanje, tla mesta izpremene dekletom obleko. Obleka se izpremilija tudi po kmetih. Za mesta pa velja načelo: Vsak po svojem kraju. Nosi se, kakor drugi. Na Vestfalskem in v Porenščini imajo vse našo žene in dekleta klobuke, ker se jim sicer drugi — domačini — smejejo. Taka je tudi po velikih mestih in po Ameriki. Naj zadostujejo te vrstice, ki naj obenem pomagajo, da se v nobeni reči no razruši (ista za našo stranko tako značilna, za njen razvoj in za blagor našega naroda in naše domovine prepotrebna sloga, edinost in vzajemnost med vsemi delavskimi stanovi!	Or. Janez Krek.
AVSTRIJA.
Ministrski predsednik grof Sturgkh se je 2. t. m. posvetoval dve uri s Hei-noldom. Obiskal ga je tudi baron Gautsch, ki mu je čestital, ker je ozdi'a-vel. Politiki so takoj sklepali, da je Gautsch Sturgkha obiskal zato, ker gre za ministrsko izpremembo, a poučeni krogi zatrjujejo, da to ni res. Nasprotno, novejše vesti z gotovostjo trdijo, da ostane grof Sttirgkh ministrski predsednik še nadalje. Da bi ga nadomestil baron Heinold, že zato ni verjetno, ker bi temu Poljaki nasprotovali. Ti so mu namre*č še vedno gorki, ker je pri zadnji rusinski obstrukciji Rusine preveč pohvalil, ko so opustili nespametno ropotati je proti brambni predlogi.
Ravno te* dni je spor med Poljaki in Rusi ni zopet na dnevnem redu. Vrše. se namreč že več dni pogajanja o delomožnosti gafi&kega deželnega zbora. Kakor na štajerskem ali v Istri, tako tudi v Galiciji radi nestrpnosti močnejših ne more delo v deželnem zboru napredovati. Radi volilne reforme, pri kateri Rusini ne bi dobili toliko mandatov, kakor jim gre po številu prebivalstva, obstruirajo ti delo deželnega zbora že več časa. Poljaki so sicer skušali rusinsko obstrukcijo zlomiti, ker pa je to le malo uspelo, dogovarjajo se sedaj med seboj in z vlado, kaj naj store. Poljske stranke v tej zadevi .niso edine. Konservativci, ki so najmočnejša stranka, pravijo, da jim je vseeno, če se skliče deželni zbor, ker Rusini da so sedaj tako ali tako ne-spravljivi. Vsepoljaki so za to, da se deželni zbor skliče in obstrukcijo z vsemi sredstvi zaduši. Stapinski, voditelj poljske ljudske stranke, pa žuga celo, da na Dunaju izstopi iz skupnega poljskega kluba, ki sc imenuje »Poljsko kolo«, če se ne reši vprašanje volilne preosnove.
Upanje na češko - nemško spravo je vedno večje. Tudi najbolj zagrizeni nasprotniki sprave se sedaj izjavljajo zanjo. Vsi uvidevajo, da s svojim stališčem Ie škodujejo deželi. Na kongresu narodno-socialnih občinskih svetnikov na Češkem se je sklenila resolucija, ki se načelno izreka za to, da sklenejo Čehi in Nemci naroden mir. S spravo pa se mora istočasno tudi izpremeniti volilni red za češki deželni zbor, za okrajne in mestne zasto-pe in naj se tudi izvede obramba narodnih manjšin. Za volilno preosnovo se zavzemajo tudi češki socialni demo-kratje, ki so te dni pozvali svoje nemške tovariše, naj tudi oni nastopajo za preosnovo. Mladočeško časopisje je ravno tako za spravo. Hudo je namreč nastopilo proti nedavno izvoljeni poslanki za deželni zbor, Kuneticki, ki jc na nekem shodu izjavila, da sicer ne nastopa proti spravnim pogajanjem, da pa bo zastopala češke manjšine, tu-2'
di če krši pri tem strankino disciplino, i — Češki Nemci so nezadovoljni z namestnikom' Thuaom. Očitajo mu, da pospešuje počehovanje. Znani nemški : hujskač dr. Schreiner je pred tedni zato napadel kneza Thuna, nakar mu je Thun rekel, da je nečuveno, da govori tako tajm- svetnik. Prišlo je do ostrih nastopov, ki pa so se menda mirno poravnali.
Službena pragmatika za uradništvo, proti kateri so naši poslanci glasovali, ki pa jo je poslanska zbornica vendar sprejela, je sedaj v presoji |komisije golsposke zbornice. Predstavilo se je komisiji mnogo odposlanstev urad. organizacij, ki so prosila, naj se gosposka zbornica ozira na želje drž. uslužbencev. Veliko menda gosposka zbornica pragmatike ne misli izpremi-njati, vsaj poročevalec grof Pace je izjavil, da se je v svojem poročilu držal sklepov poslanske zbornice. Izpremem-be obsegajo le najpotrebnejše stvari in gotovo ne bodo ovirale ižvedbe uradni* škili predlog tejv.se nanašajo edino na. zapreke, ki bi mogle onemogočiti sankcijo, kakor koalicijski paragraf in deloma čakalni roki pri časovnem napredovanju. Kakor znano naši poslanci ravno iz teh razlogov niso bili za pragma-tiko in je dr. Korošec v našem sloven-slco-hrvaškem klubu želel enakih iz-prememb. Demagogi med poslanci, posebno liberalnimi, bodo dobili s tem zopet izpričevalo svoje nesamostojnosli in nerazsodnosti in bodo uvideli, da se vse vendar ne uklanja uradniški samovoljnosti.
Predsednik državnega zbora dr. Sj'lvester bo sklical koncem tega meseca sestanek seniorjev, da določijo začetek jesenskega zasedanja državnega zbora. Dosedaj se ve le, da bodo začeli zborovati začetkom oktobra razni odseki, kakor za kanale, finance in odsek za državne nastavljen-ce. Dan začetka zasedanja še ni določen. Stranke zahtevajo sklicanje plenuma začetkom oktobra, da morejo pravočasno rešiti redni proračun za leto 1913.
Koroški deželni zbor bo sklican dne 23. septembra. Zasedanje bo trajalo osem dni.
OGRSKA.
Na Ogrskem se najbrž tudi kmalu začne državnozborska sezija. Poslanci opozicije, ki so bili izključeni in imajo sedaj zopet prost vstop, bodo, kakor povdarjajo, nadaljevali z najhujšo opozicijo. Zato so se že tudi slišali glasovi, da bo ogrsko-hrvaški državni zbor raz-puščen in da razpišejo nove volitve. — Grof Tisza je izjavil v nekem razgovoru, da se sklene postava, po kateri poslanec lahko izgubi mandat, toda le, če se po izključenju ne pokori odredbam zbornice. Večina bo gledala, da opoziciji sodelovanje olajša. Izjavil je Tisza tudi, da v primernem trenotku odstopi kot predsednik zbornice, češ, da je v ostrem osebnem nasprotju s poslanci, ki jih je moral, vršeč težko dolžnost, v hudih časih izključiti.
•f	TURČIJA IN BALKAN.
V Albanijo se povrača počasi mir Skoplje so Albanci zapustili v najlep! šem red«. Potrjuje se poročilo, da so ločeni severni1 Albanci v tri skupine Prva skupina zahteva koncesije v pQ.' stavni obliki, druga skupno z južnimi Albanci avtonomijo v okviru osnianske države, tretja pa zahteva, da se odpravi ustava in prevzame vlado odstavljeni sultan Abdul Hamid.
Turška vlada je obvestila Ibrahim pašo, ki se je imel pogajati z Albanci, da je turški ministrski svet odobril' vseh 14 albanskih predlogov z izpremembo, da odklanja uvedbo regionalno vojaške službe. Nadalje je poslala vlada Ibrahim paši 50.000 funtov šterlin-gov, da jih razdeli med Albance.
Glasovi o neizogibni turško-bolgar-ski vojni se vedno množe. Sedaj sodijo celo trezni Angleži, da se bolgarska vlada ne bo mogla dolgo več ustavljati pritisku ljudstva, ki hoče vojno proti' Turkom. Tudi predsednik bolgarskega sobranja (po naše državnega zbora), l>anev, je izjavil poročevalcu nekega ruskega lista, da je vojna neizogibna, če se v Turčiji resnično ne izvedejo velike preosnove. — Avstrija jc menda Rumuniji svetovala v slučaju vojne popolno nevtralnost, kar so Bolgari z veseljem pozdravili.
VESTI O MIRU.
Mirovna pogajanja se nadaljujejo. V Turčijo se vračajo izgnani laški podaniki, kar Turčija mirno dopušča. Iz tega dejstva sklepajo, da Turčija in Italija kmalu skleneta mir. — »Avan-ti«, laški list, piše, da se sklene mir najbrž pod temi pogoji: Mirovna pogodba ne omenja laške aneksi je, ker se hoče izogniti vprašanju o sultanovi verski nadoblasti. Italija se zadovolji z zasedenim obrežjem in odškoduje Turčijo v denarju za zasedeno ozemlje ter zapusti otoke. Turčija se zaveže otača-nom podeliti samoupravo pod krščanskim guvernerjem in odškoduje izgnane Italijane. — V Rim so došli odposlanci prebivalstva Egejskih otokov in so v spomenici opisali turško uprav<T111 opozorili, naj sc otokov ne vrne Turčiji brezpogojno. — Kjamil paša je tem mirovnim vestem nasproti izjavil: (.e tudi turška vlada odneha, sultan Arabcem ne more zabraniti, da bi ne nadaljevali vojne. Lahi naj Tripolis dejansko osvoje, potem sc bomo uklonili.
OJAČENJE AMERIKANSKE ARMADE OB MEHIKANSKI MEJI.
Washingthon, 9. septembra. Predsednik Taft je ukazal, da se odpošlje«* na mehikansko mejo še dva kavalenj-ska polka. Amerikanska vlada se peca tudi z vprašanjem, če ne kaže, da zasledujejo amerikanski vojaki mehikansko roparje tudi sporazumno z m ,'* kansko vlado na mehikanskih tleh, se napravi v severni Mehiki red. Me amorikanske rudarje v Sonori razde ^ amerikanska vlada tudi 500 puSK strelivom.
.,11.
f m
(c

i J* f>

,.•..> V-
.v;
>>.'.'■ V,'.'V .v/.'
P-f^vV:1'

r TZgiv-
Slovensko ljudstvo evharističnemu Kralju.
lovensko ljudstvo, Kralj te čaka na tronu svojem v hostiji blesteči! Glej, kličejo pogledi te vabeči, beseda kliče te njegova vsaka, saj ljudstvo si njegovega srca.
Slovensko ljudstvo, Kralj te čaka) Ko padli predenj bodo milijoni, iskal bo tebe, ljubljenca-junaka, da njemu tvoje se srce pokloni, da sprejme živovdanl tvoj pozdrav.
Slovensko ljudstvo, Kralj te ceni; saj ve, da verni tvoji so domovi; značaji tvoji, jasni in jekleni, vsi klanjajo ljubezni se njegovi, da zvesto, zlato tvoje je srce.
Slovensko ljudstvo, Kralj te cenil S pogledi spremljal te je v dneh trpljenja, sočutil s tabo v sreči je iskreni, središče, cilj je tvojega mišljenja, veselje tvoje, tvoja slava, čast.
Slovensko ljudstvo, Kralj te ljubil Glej, s trnjem si ovil je sveto glavo t Da si rešilo se, odšlo pogubi, nastopil sam je križa pot krvavo, za te je evharistični jetnik.
Slovensko ljudstvo, Kralj te ljubi! O, hiti predenj, glej, on čaka nate . ,i Zvestobo večno vneto mu obljubi in sreče dan napočil bo i zate, ob hostiji odpre se tebi raj.
M. Elizabeta.
#
0
JQ:
0f--yr If-It ir n. »nt—M "nir »r-if v ir tihi
LISTEK
Salomonovi rudniki.
Iz angleščine po Ritler Haggardu prevel I. M.
(Daljo.)
Popolnoma utrujeni smo kmalu zaspali in spali do enajste ure, ko nas je Ignosi zbudil. Nato smo vstali, se milili in dobro zajutrkovali, ker nismo vedeli, kedaj bomo zopet kaj zavžili. Potem smo se podali pred kočo in gledali solnce. ki je na našo žalost kazalo zelo zdravo lice in ni bilo nikjer videti najmanjšega znamenja mrka.
»Zdi se mi, da ne bo nič«, je rekel Sergij dvomljivo. »Krivi preroki kmalu zaidejo v mučen položaj.«
»Ako mrka ne. bo, bo. kmalu po nas«,*sem odgovoril žalostno; »kajti kakor gotovo smo umrjoči ljudje, nekateri teb poglavarjev bodo povedali celo zgodbo kralju in potem se bo vršil neke druge vrste mrk in tak, ki nam ne bo ugajal.«
Vrnili smo se v kočo, se opravili in oblekli verižne oklepe. In komaj smo vse dovršili, je že prišel sel od Tvale, ki nas je vabil na veliki vsakoletni »ples deklic«, ki se v kratkem prične.
Vzeli smo seboj puške in sireljivo, da bi ga imeli pri roki za slučaj, ako bi morali bežati, kakor je omenil In-fadus, in smo se pogumno podali na pot. četudi smo se v srcu bali in tresli. Veliki prostor pred kraljevim kralom je kazal celo drugačno lice, kakor prejšnji večer. .Mesto dolgih vrst tesno stoječih vojakov so stali oddelki deklic druga za drugo, vsaka svečano opravljena in pokrita z vencem iz cvetlic in s; palmovim listom v eni in belo lilijo v drugi roki. Sredi odprtega prostora je sedel kralj in njemu pri nogah stara Gagul, zadaj pa Infadus in Skra-ga in dvanajst vojakov. Navzočih je bilo tudi nekaj poglavarjev, med katerimi sem spoznal večino naših prijateljev minule noči.
T vala nas je pozdravil zelo prisrčno, akoiavno sem ga videl, da je strupeno pogleda! Umbopo.
»Dobrodošli, beli možje iz zvezd«, je začel, »danes je drugačen pogled, kakor je bil včeraj, ki so ga videle naše oči pri svetlobi mesečine. Deklice so lepe, in ako bi ne bilo takih, kakor so te (in pokazal je okoli sebe), bi nikogar izmed nas ne bilo tukaj; toda možje so boljši. Ali si želite žene izmed našega ljudstva, beli ljudje? Ako je temu tako, tedaj izberite najlepše med njimi, in vaše so, kolikor jih hočete«, in prenehal je, da počaka odgovora.
Ker se je zdelo, da ponudba ne bo prijetna kapitanu Tomiču, ki je bil kakor vsi mornarji bolj sočutne narave, sem jaz, ki sem bil starejši in mo-drejši, uvidel, da utegnejo iz tega nastati kake spletke, odgovoril naglo: V
»Hvala lepa, o kralj, toda mi beli možje se ženimo samo z belimi ženami, kakor smo mi. Vaše deklice so zale, vendar niso za nas!«
Kralj se je nasmejal in rekel: »Dobro! Naj bode torej tako, beli. možj-e; deklice radi tega ne ostanejo same. Dobrodošli še enkrat in dobrodošel tudi ti, ki si temne barve; ako bi se zgodilo po volji Gagule, bi bil sedaj mrzel in trd. Sreča za te, da prihajaš tudi iz zvezd! Hal Ha!«
»Jaz lahko tebe prej umorim kakor ti mene«, se je glasil Ignosijev odgovor, »in boš mrzel in trd predno bodo nehali moji udje gibati.«
Tvala je ostrmel.
»Drzno govoriš, dečak,« je odgovoril razkačen, »ne hodi mi predaleč.«
»Oni je lahko drzen, ki govori resnico. Resnica je ostra sulica, ki vedno zadene in nikdar ne zgreši. Tako se glasi sporočilo iz zvezd, o kralj!«
Skraga je stopil korak naprej in dvignil svojo sulico . . . Uboga deklica je zagledala svetli-kaiije mrzlega jekla skozi svoje solze . . .
Tvala je mrko pogledal in ogenj je švigal iz njegovih oči, vendar ni rekel ničesar več.
»Ples naj se prične!« je zaklical potem in v naslednjem hipu so skočile cvetlične deklice v oddelkih naprej, zapele lopo pesem in mahale z nežnimi palmami in belimi cvetlicami. Dalje so plesale, se vrstile sedaj okoli in okoli, gibale semintja, stopale naprej in se umikale v rednih vrstah, tako da je bilo veselje gledati. Nato so se ustavile in lepa mlada ženska je skočila izmed vrst in začela plesati pred nami s tako spretnostjo in urnostjo, cla bi lahko osramotila večino gledališč ni h plesalk. Navsezadnje se je utrujena umaknila, in druga je stopila na njeno mesto, za to še druga in tretja itd., vendar nobena izmed njih ni dosegla prve, kar se tiče nežnosti, spretnosti ali osebne lepote,
Kralj dvigne svojo roko.
;> Katera, mislite, da je najlepša beli možje?« je vprašal.	"'
»Prva,« sem rekel, ne da bi pomi-slil. Takoj pa mi je bilo žal, kajti spomnil sem se, kaj je Infadus p0ve. dal, da bodo najlepšo žrtvovali.
»Potem so moje misli kakor vašo misli, in moje oči kakor vaše oči; prvu je najlepša, in hudo je za njo, kajti umreti mora!«
»Da, umreti mora!« je zapiskala Gagul in hitro pogledala v smeri, kjer se je nahajala uboga deklica, ki je stala tam, še ne vedoč, kakšna usoda j« čaka, kakih dvajset korakov proč pri oddelku deklic in razburjena irgalu cvetlico svojega venca list za lističem,
»Zakaj, o kralj?« sem rekel in les težavo zakrival svojo nevoljo, »deklica je dobro plesala in nam dopadla; ona je tudi lepa; hudo bi bilo, nagraditi jo sedaj s smrtjo.«
Tvala se jo nasmejal in odgovoril:
»Naša navada je taka in bogovi, ki sede tamkaj«, (in pokazal je proti trem daljnim vrhovom) »morajo dobiti svoj davek. Ako in1 bi danes žrtvovali najlepše deklico, bi prišla nesreča nad mene in nad mojo hišo. Tako sc glasi pro-rokovanjo mojemu ljudstvu: »Ako kralj ne žrtvuje najlepše deklice na dan plesa onim starim, ki sede in ču-jejo tarri na porah, potem pogine on in njegova hiša! Glejte, beli možje, moj brat, ki je vladal pred menoj, ni žrtvoval zaradi ženskih solza, in poginil je on in njegova hiša, in jaz vladam na njegovem mestu. Sklenjeno je, ona mora umreti!'; Nato se je obrnil k straži- »Pripeljite jo semkaj; Skraga, pripravi svojo sulico!«
Dva izmed mož sta stopila naprej, in ko je deklica to videla, jc prvikrat spoznala svojo pretečo usodo, začela glasno vpiti in se obrnila, da bi zbežala. Krepke roke so jo pa kmalu vjele ter jo privedle pred nas, akoravno se je na vso moč branila in jokala.
»Kako i i jo ime, deklica?« je zapiskala Gagul. »Kaj! Nočeš odgovoriti? Ali naj kraljev sin takoj izvrši svoje delo?«
Takoj je stopil Skraga, ki je gledal zlobnejše, kakor kedaj, korak naprej in dvignil svojo sulico; pri tem sem pa opazil, kako je Tomičeva roka segnila po revolverju. Uboga deklica jc zagledala svetlikanje mrzlega jekla skozi svoje solze in to jo je nekoliko streznilo. Ni se več upirala in je samo krčevito vita svoje roke in sc tresla po vsem telesu.
>Glejte!« je zakričal Skraga, »treso se pred mojo majhno igračo, še predno jo je okusila«, in jo je nalahko udaru s koncem sulice.
»Ako se mi kedaj ponudi prilika« ti mi boš drago plačal za to, timladi pes:<r sem slišal mrmrati Tomiča.
»No le bodi mirna; povej nam s\°* je ime, draga moja. Govori vendar m ne boj se ničesar«, jc rekla Gagul za-smobljivo.
»Oh. mati«, je odgovorila dekb'^ s tresočim glasom, »moje ime je I'"
ta, iz hiše Surko. Oh, mati! Zakaj moram umreti? Ničesar hudega nisem tlocilft!«
»Le potolaži se«, je nadaljevala starka, s hudobno zaničljivostjo. »Ti 1110 ras v resnici umreti, kot žrtev onim Starim, ki sede ondi« (in pokazala je na one vrhove), »vendar bolje je spati ponoči, kakor se truditi podnevu; bolje je umreti kakor živeti in umrla boš od kraljevske roke lastnega kraljevega sina.«
Deklica Fulata pa je v svojem strahu vila roke in glasno vpila: »Oh, groza! In jaz sem tako mlada! Kaj sem storila, da ne smem več videti solnca vzhajati iz noči ali videti zvezd, ki se bodo zvečer prikazale na nebu; da ne smem več trgati cvetlic in poslušati šumljanja voda! Gorje meni, da ne
Evharislični kongres na Dunaju.
Cerkvena slavnost, kakoršne menda ne pomnijo avstrijski narodi, se vrši te dni na cesarskem Dunaju. Do 100 posebnih vlakov je pripeljalo na Dunaj nad 300.000 ljudi z vseh strani Evrope, polog toga so bili pa nabito polni še tudi vsi navadni vlaki, ki vozijo na Dunaj. Površno se računa, da se bo udeležilo nedeljskega slavnostnega sprevoda po dunajskem središču mnogo nad 200.000 moških, dočim bode žen-stvo in pa še mnogo tisočev moških gledalo sprevod ob straneh glavnih cest, z oken, balkonov itd., kjer se prodajajo sedeži po 15 do 20 kron. Sprevod sam se ho jol pomikati ob 7Vi-■ uri zjutraj po temle vsporedu: 1. Dunajska društva in družbe. 2. Inozemstvo. 3. Avstrijske dežele; mod njimi mi. Glede procesije smo dobili poročilo z Dunaja: Slovenci 1)0(1 o šli v procesiji kot posebna skupina, in sicer v sledečem redu: škofija lavantinska, koroški Slovenci, škofija ljubljanska, goriški Slovenci, 4. Nižjo Avstrijsko in Dunaj. 5. Duhovščina z 'Najsvetejšim. 6. Cesarski gala-sprevod. Najsvetejše v monštranci bodo vozili v Prekrasnem vozu, ki ga hranijo še izza časa cesarice Marije Terezije in v ka-torcni bosta klečala kardinala: papežev ''(■legat in dunajski nadškof. Dasi bo-tl° korakali moški po 16 v eni vrsti, bo vendar zadnji del sprevoda dospel na svoje mesto pred cesarski dvor šele okolu J^l. ure popoldne, ko se prične 'am na prostem sklepna sv. maša. Ves sprevod bo v ravni črti dolg nad tri !u> e, sam cesarski dvor, ki se uvrsti kl'og poldneva, pa blizu dva kilometra, .j. Slovencev je te dni na Dunaju 'i'l/'u 4000, in sicer- s Kranjskega nad Štajercev nad 1200, Goričanov 500, ^orošeov nad 400, Tržačanov nad 200 in 01u>£no tudi nekaj beneških Sloven-
smem več videti koče svojega očeta! O groza, gorje!« m zopet je vila svoje roke in obrnila, svoj s solzami zaliti in s cvetlicami pokriti obraz proti nebu; in v njenem stralju in obupu je bila videti tako, da bi gotovo omehčala srce vsakega manj krvoločnega človeka, kakor so bili oni zlodeji pred nami.
Vendar vse to ni ganilo Gagule in njenega gospodarja, akoravno sem opazil, da so straže zadaj in poglavarji bili ganjeni. Kar se pa tiče Tomiča, je bil zelo razkačen in se pripravljal, kakor da bi hotel stopiti k njej. Z vso žensko hitrostjo je dekle uganilo, kaj se je godilo v njem, in je naenkrat zletelo k njemu ter se mu vrglo pred noge.
»Oh, beli oče iz zvezd!« je vzkliknila, »varuj me, daj, da stopim v senco
cev; Slovakov je prišlo na Dunaj nacl 10.000, Čehov do 5000, približno toliko iz Galicije. — Državnih poslancev se bo udeležilo sprevoda do 120. -1- Za slavnostno zborovanje je v rotundi pripravljenih 10.000 sedežev in 1500 stojišč. Za prehranitev velike množine udeležencev bodo skrbele vse dunajske zasebne in javne kuhinje, hoteli, restavracije itd. Poleg tega bo pa nastavljenih na raznih krajih 150 vojaških transportnih kuhinj, na razpolago bo dalo vojaštvo tudi 15.000 skle-dic. Pri teli kuhinjah bodo kuhali vojaški kuharji.
Nevarno je obolel ribniški dekan in častni kanonik Franc D o 1 i n a r ; pripeljali so ga dne 2. septembra v Ljubljano v Leonišče. — V Ptuju na Štajerskem je nevarno obolel prošt č. g. Jožo Fleck, vsled operacije na kolenu. Priporočala se v molitev.
Umrl jo dne 6. t. m. vpokojeni župnik č. g. Valentin Bergant v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Bil jo nad 26 let župnik v Brusnicah in Mirni poči. Bojen je bil 4. februarja 1. 1848. v Repnjah na Gorenjskem. N. v m. j).!
Podpora pogorelcam v Tomaževem. Notranjo ministrstvo je sporazumno s finančnim ministrstvom dovolilo pogorelcem v Tomačevem pri Ljubljani 1500 K državne podpore.
Pokopali so v Ljubljani v sredo dne 4. t. m. 631etnega gimnazijskega, profesorja v p. g. Davorina K a r 1 i n a, brala presvetlega tržaškega škofa dr. A. Karlina. Pokojnik je umrl v ljubljanskem Leonišču. Svetila mu večna luč!
Smrlna kosa. Umrl je v Kamni gorici dno 2. septembra g. Valentin Bohinc, posestnik in občinski odbornik v 60 letu slanosti. Bil je svoj čas tudi
tvoje moči, da se rešim. O, brani me pred temi krvoločnimi možmi, in pred nasiljem Gagule!«
»Jako dobro, draga moja, bom že skrbel zate,.« je rekel kapitan. »Le vstani, si že pridna,« in pripognil se je ter jo prijel za roko.
Tvala se je ozrl nazaj in namignil svojemu sinu, ki se je nato bližal z dvignjeno sulico.
»Sedaj je čas,« je zašepetal Sergij Vojnovič meni, »česa pa še čakate?«
»Mrka čakam,« sem odgovoril, »že pol ure gledam solnce, in še nikdar ga nisem videl bolj jasnega!«
»No, sedaj morate poskusiti, sicer deklica umrje. Tvala že izgublja potrpežljivost.«
(Dalje prih.)
župan. V teku ene ure je bil zdrav in mrtev. Počila mu je srčna dovodnica. — Na Rakeku je po dolgi in mučni bolezni umrl posestnik in občinski odbornik Jakob Ivančič. Pogreba se je udeležil skoro ves občinski odbor z županom ter velika množica občinstva. Oba pokojnika sta bila vrla krščanska moža in zvesta somišljenika S. L. S. Svetila jima večna luč!
Izredna 501etnica. Trgovec in hišni posestnik M. Mihelčič, član križan-ske Marijine družbe v Ljubljani, je V nedeljo, dne 1. t. m. v petdesetič priro-mal na Višarje in je ta izvanreden dogodek praznoval s primerno slovesnostjo.
Bivši poslanec baron švegelj se je
na Tirolskem vozil z avtomobilom. Ta se je s tako silo zaletel v železno ograjo, da je baronica iz voza padla in se hudo poškodovala. Voz je docela pokvarjen.
N žo Burja, ki je na Bečici na Bledu umorila svoje štiri otroke, so v soboto, dne 7. septembra pripeljali v. blaznico na Studenec.
Brzovlak je povozil v nedeljo, dne 1. septembra zjutraj dekle M. Ambrož iz Božne doline pri Ljubljani, ko je nesla zajutrek bratu v tobačno tovarno in hotela iti k sveti maši. Na istem mestu sta se skoro istodobno srečala brzovlak in pa vrhničan. Tega je dekle videla in počakala, takoj nato pa šla skozi zaprto ograjo v svojo nesrečo pod brzovlak. Bila je na mestu mrtva.
Dr. Hachtik umrl. Bivši načelnik nesrečne »Glavne posojilnice«, ki so ga pred nekaj tedni radi bolezni izpustili Iz mariborske ječe, jc umrl v nedeljo, dno 1. septembra v Postojni za jetiko Bil je lopo spravljen z Bogom. Prejšnji četrtek, ko se je še boril s smrtjo, ie šel mimo hiše pogrebni sprevod nje-
5'
		
	RAZGLED PO DOMOVINI	CVA
m	YWY$Y4V$YMYMYMY!>YMY	w
gove starejše hčerke, ki je umrla v Ljubljani pri operaciji.
Nesreča vsled avtomobila. 48 let
stari hlapec Ignac šterovnik iz Stožic pri Ljubljani se je 4. t. m. ponoči med 1. in 2. uro peljal s praznim vozom na polje, po mrvo. Na državni cesti blizu smodnišnicc mu pride nasproti avtomobil. Hlapec pade z voza, si zlomi levo nogo in poškoduje na ostalem telesu.
Prva velika loterija »Slovenske Straže«. »Slovenska Straža« je društvo, ki ima namen, braniti naše slovenske meje, da nam ne vzame slovenske meje tujec, da nas ne potujči in da ostane slovenska zemlja naša in na njej lepa naša slovenska govorica ter ,vera naših očetov. Zato naj bi vsak in vsaka izmed nas podpirala »Slovensko Stražo« pri njenem delu s tem, da ji pristopite kot član. Sedaj je priredila »Slovenska Straža« tudi prvo veliko loterijo na korist revnim slovenskim otrokom ob slovenskih mejah. Pri tej loteriji je pa tudi za tiste, ki se jc udeleže, izredno ugodna prilika vloviti srečo. Vrednost vs.=h dobitkov znaša dvajsettisoč kron, glavni dobitek ima vrednost pettisoč kron, drugi glavni dobitek ima vrednost tisoč kron, tretji in četrti po 500 K, ostali dobitki so po sto, petdeset, dvajset, deset in pet kron. Vaeh dobitkov je tisoč petsto štiriinpetdeset. Kmetovalci bodo imeli priliko dobiti med dobitki za kmetijstvo potrebne stvari. Kdor ne bi hotel za prvi dobitek popolno fino opravo za tri sobe in. kuhinjo, obstoječe iz spalne oprave, jedilnice, salonske garniture, glasovirja in kuhinjske oprave, dobil bo lahko 4—6'-2 HP bencin motor, mla-tilnico z dvakratnim čiščenjem in sla-moreznico. Tudi drugi dobitki obsegajo kmetijske potrebščine, tako da Imajo naši kmetovalci ugodno priliko, za mal denar dobiti dragocene stroje in druge kmetijske potrebščine. Ena srečka velja samo eno krono! Vse naročnike in naročnice »Domoljuba« vabimo, da si poiščejo srečo pri loteriji »Slovenske Straže«, obenem pa s tem tudi pomagajo revnim slovenskim otrokom, sinovom teptanega slovenskega kmeta! Povsod naj se dobi kdo, ki naj zbere več naročnikov na srečke »Slovenske Straže«, naj skupno odpošlje denar in naroči srečke pri pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani!
Somišljeniki! Ljudski sklad je blagajna stranke. Častna d o 1 ž n o s t vsakega pristaša je, da tudi g m o t n o stranko podpira. Poglejte nasprotnike, ki denar kar s i p 1 j e j o. Zato naj vsak po svojih močeh prispeva. Nabirajte med Somišljeniki pri vsaki priliki, na vsak napad od strani nasprotnikov odgovorite s tem, da pošljeta svoj prispevek za Ljudski sklad. Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Ljubljana, Miklošičeva cesta 6.
V Sv. Joštu nad Horjulom se je izvršila dne 2. septembra t. 1. volitev občinskega starešinstva. Za župana je bil izvoljen Jožef Malovrh, za sveto-6«
valce pa: Pavel Žakelj, Janež Malava-šič in Matevž Košir. Vsi so odločni pristaši S. L. S, ■. - vjW j . :.o
Ženo je"ubil. Jurij Osredkar, pijanosti vdaiv. užatkar v Verzdencu pri Horjulu, je v nedeljo zvečer okoli 7. ure'udaril s sekiro po glavi svojo ženo, tako da jc kmalu izdihnila. Ko so ga vprašali na Vrhniki, kamor ga je pripeljal orožnik, zakaj je to storil, je smehljaje odgovoril, da zato, da ima
zdaj mil.	,
Ker ni hotel dati mlaja za Sokole,
je moral minuli teden posestnik Petelin iz Gor. Brezovice pri Preserju čutiti vso oliko teh ljudi. Franc Rogelj iz Dol. Brezovice ga je dvakrat napadel s sekiro ter tako udaril po glavi, da se je zgrudil na tla. Morda bi ga bil pobil do smrti, da ga ni ubranil pred nadalj-no nasilnostjo njegov hlapec. Tako širi Sokol omiko med naše ljudstvo!
Otrok se zadušil. V Stanežičali nad Št. Vidom pri Ljubljani, je mati delavke v tobačni tovarni, Marije Saineja, doma varovala njene otroke. V ponedeljek dne 2. t. m. se je pa nekam odstranila. doma pa je pustila petletno dekletce, v košu na tečajih pa njeno osem mesecev staro sestrico. Ko se je mati vrnila domov, je našla koš prevr-njen, malo sestrico pa spodaj mrtvo, zadušeno.
Roparski napad. Dne 27. avgusta se je izvršil v Šinkovem Turnu napad pri belem dnevu na g. Amalijo Klc-menčič pri odsotnosti soproga. Berač jc prosil za milodar. Ko ga je prejel, je udaril g. Klemenčič, da se je onesvestila in se zgrudila na tla. Nato je. vzel 20 K denarja in nekaj obleke, katero je pa na begu proč vrgel. Tat je srednje postave, rdeče brade v starosti okrog 40 do 50 let. Orožniki ga pridno zasledujejo.
Šinrini nesreči. Preteklo sredo 4. t. m. je na Jesenicah nagloma umrl Jožef Vovk, po domače Gregorjevec. Zadela ga je srčna kap. Prihitela sta k njemu zdravnik in duhovnik, pa je bilo že prepozno. — V četrtek se jc ponesrečil na Plavžu v jami kjer je kopal ilovico, Pavel Robič, po domače Količek, 63 le I stari posestnik s Hrušiee. Padla mu jc menda skala na glavo in je obležal na mestu mrtev. Oba pokojnika sta bila rojena leta 1849.
V Bohumu ponesrečeni Slovenci s Štajerskega. Pri zadnji veliki nesreči v Bohumu so se ponesrečili tudi sledeči štajerski Slovenci: Franc Božič, rojen dne 5. avgusta 1893 v Rastju, okraj Brežice; Juri Jamnišek, rojen 17. aprila na Dobrni pri Celju; Salobir (predime neznano), rojen 28. avgusta 1878 v Vodicah, občina Slivnica, okraj Celje; Franc Gobec, rojen v Bergovini (najbrže Bezgovici), občina Zibika, okraj Šmarje.
Brata ustrelil. Pri posestniku Blažu Romihu je visela puška dvocevka tako nizko na steni, da je prišel do nje 91etni sin Jože. V zibelki pa je sedel 9mesečni Mihael. Jože je snel puško s stene ter se ž njo igral. Puška se je sprožila in strel je zadel v zibelki se-
dečega Mihaela, da je bil takoj nir, te v.
Toča je pobila okrog Rogatca na Štajerskem in napravila posebno po vinogradih veliko škode.
Opekel se je 15 mesecev star otrok delavke Vodušek v Novi vasi pri Celju skoro do smrti. Ko ga je pustila- mali. za nekaj trenotkov samega, je z ognjišča zvrnil na sebe lonec vrele vode. Spravili so ga hudo opečenega v bol-nišnico.
Poskusen samoumor. Čevljar Lovrenc Pahič na Koroški cesti v Mariboru se jo hotel te dni obesiti. Ljudje so ga pravočasno našli. Baje se mu ju zmešalo.
Samoumor. V ponedeljek, dne 2. t. m. se je obesil na Koroškem Tine Ko-pajnik, prejšnji Bvaželj na Ovču, na Adamičevem skednju v čahovčah. Nesrečnež je bil prav pripraven delavec, kadar je bil trezen.
Smrten padec. V Stražišah v pre-valjski občini na Koroškem je 781etna Marija Vastl, stanujoča pri posestniku Egidiju Hudostisk, padla iz svoje sobo, katere tla so vsled nekega požara prei gorela, v klet in se jc ubila.
Žganje ga je vrglo. V Sp. Trbižu-pri peku Alojziju Mraku uslužbeni pomočnik Peter Kogoj z Vojskega mi Kranjskem se je 30. avgusta tako napil, da je padel s ceste 3 m globoko na železniški tir in so je ubil.
Avtomobil ga je povozil. V jarku ob Bel jaški cesti blizu gostilne Sorgo v Celovcu so našli delavca Jakoba Šlamičnika, ki ga jc povozil avtomobil ter mu zlomil nogo. Celo noč je klical na pomoč.
Kuga na gobcu in parkljih je zelo razširjena v spitalskem in bel jaškom okraju na Koroškem. V' prvem jc bilo dne 31. avgusta okuženih nad 270 hlevov, oziroma pašnikov, v občini 1'od-klošter je bilo okuženih 6 hlevov in si« cer v Podkloštru 4, na Žilici 2.
Berila in evangeliji za nedelje, praznike in imenitnejše godove cerkvenega leta. Priredil dr. Josip Lesar, častni kanonik, profesor bogoslovja itd. v Ljubljani. Nova izdaja evangelijev je ravnokar dotiskana z novimi, zelo razločnimi in za ta namen posebej: izdelanimi krasnimi črkami. Sploh jc vsa zunanja oprema dragocena in pri* kladna vzvišeni vsebini. Knjiga jc odobrena in postane vir in podlaga božje besede med Slovenci. Cene so sledeče: Platno, rdeča obreza 4 K 50 h; umetno usnje, zlata obreza 6 K 50 h; izdaja v najfinejšem (japan) papirju, šagri»> zlata obreda 8 K. Knjigo je zalozi a »Katoliška Bukvama« v Ljm>4 Ijani.	. .
Ecce Sacerdos Magnus ad reeilj -endum episeopum in canonica visltil/ one ad IV. voces auetore Antoni" Focrstor, Op. 12. Cena 60 vinarjev, založila »K a to 1 i š k a B u k v a r n a« v Ljubljani. Splošno pogrešana in ze um go vrsto let razprodana zbirka v vem II. natisu obsega tri lahke pa ^ melodijozne napeve za »Ecce Sacoi' Magnus«. Med temi sta prirejena
Za mešani in eden za moški zbor; do-aejana so tudi responzorija, ki se od-pevajo ob priliki birmovanja in kano-ni6n« vizitacije. Zbirka je lahka, za naše zbore najbolj prikladna in bo brez dvoma našla pot na naše cerkvene kore.
Shod na Žalostni g«i pri Mokronogu je letos v nedeljo, dne 22. septembra, isti dan se dobe porcijunkulski ■ odpustki. Za spovednike je zadostno preskrbljeno.
Na Št. Joštu nad Kranjem, v starodavni romarski cerkvi je v nedeljo 7 Žal. Mat. bož., letos na kvaterno, velik romarski shod kot navadno. Takrat 'dobi vsakdo tolikrat popolni odpustek, kolikorkrat obišče cerkev, kdor vredno prejme zakramente svete pokore in sv. obhajilo. Izpovednikov bo dosti. Želi se mnogoštevilne udeležbe.
Premovanje goveje živine za leto ,912 priredi deželni odbor kranjski v sledečih krajih: v To miši ju dne 23. septembra t. 1., ob 9. uri dopoldne; v Cerkljah pri Kranju dne 25. septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne; v Dole n j e m Logatcu dne 27. .septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne in v Loškem potoku dne 28. septembra t. I. ob 9. uri dopoldne. Premovali se bodo biki, krave, krave s teletom in teli-ce. Biki morajo biti čistega plemena one pasme, ki je določena za dotično živinorejsko ozemlje (Gorenjska: pinc-pavsko, Dolenjska: sivo, Notranjsko: simentalsko). Živali ženskega spola morajo imeti večino krvi one pasme, kakor jo pogoj pri bikih. Vsak razstavljavec mora biti točno ob določeni uri na premovalnem prostoru, drugače izpuhi pravico do premije. Za vsako žival je pi*inesti seboj živinski potni list. Premovane smejo biti živali, ki so v lasti razstavljavca saj pol leta. Vsakdo se mora zavezati premovano žival rediti saj eno leto za pleme. Živali, ki so že bile na kakem premovanju premovane, so izključene. Natančneja pojasnila dajo županstva, župni uradi in živinorejske zadruge. Darila se bodo delila v denarju od 70 do 5 K in v častnih diplomah.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
prejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 V2% brez kakega odbitka.
Mu ure od 8. zjutraj do 1. popole.
Slei tarafi
D □ D	Gorenjske novice	u □ n
QC3C3C3C3CDC3C3aaC3C3C3C3C3CaD		
g Iz št. Vida nad Ljubljano. Iz
naše nove šole. Začetkom novega šolskega leta, ki se prične prihodnji teden (vpisovanje v soboto, 14., nedeljo 15., ponedeljek 16. t. m.) se bo otvoril šesti razred. Tako bo na naši šoli nič manj kot deset šolskih razredov. Novi šolski vrt se je že skoraj docela zagradil. Razdelil se bo v tri dele: igrišče za šolske otroke, drevesnica in zelenjadni vrt. Upati je, da se za prireditev vrta po šolskih predpisih dobi primerna podpora. — Predavanja. Preteklo nedeljo je domači gospod župnik v telovadnici Orla predaval o pomenu in sporedu evharističnega kongresa. Poslušalcev jc bila polna dvorana. Prihodnjo nedeljo bo predavanje v društveni dvorani v Dravljah. Predaval bo jurist P. Kupnik. — Na e v h a -r i s t i č n i k o n g r e s jih je šlo 39 iz naše župnije, na čelu gospod župan in gospod kaplan.
g Iz Mekinj. Nova dvorazredna šolska stavba je dograjena. Poslopje ima krasno zunanjost. Blagoslovil bo novo šolo dne 15. septembra veleč. gosp. dekan Ivan Lavrenčič ob navzočnosti oblastvenih zastopnikov. Spored: 1. Ob dveh popoldne govori v župni cerkvi preč. gospod dekan; nato blagoslov z Najsvetejšim. 2. Blagoslovljenje nove šole. 3. Bazni nagovori odličnih oseb. 4. Moški zbori: a) Cesarska; b) Ipavic: Domovini; c) Aljaž: Na dan. Koj drugi dan se bo pričel šolski pouk v novem poslopju. Vsem, ki se bodo šolali v njem, daj mili Bog svoj blagoslov!
g Trboje. Dneva 1. in 4. avgust sta bila za nas Trbojce dneva veselja in radosti, katera ostaneta vsakemu Tr-bojcu vedno v spominu. Dne 1. avgusta smo dobili na našo novo ustanovljeno župnijo novega župnika č. g. M. Štular, dosedanjega prefekta v zavodu sv. Stanislava v Št. Viclu nad Ljubljano. Ob sprejemu so pozdravili g. župnika g. župan z občinskimi možmi, šolska mladina z g. učiteljem in Marijina družba. Po pozdravu smo spremili č. g. župnika med slovesnim pritrkovanjem zvonov po lepo z mlaji, venci in zastavami okrašeni vasi v cerkev, kjer so bile litanije. Dne i. avgusta smo pa obhajali vstoličenje ali inštalacijo novega g. župnika ob asistenci č. g. dekana A. Koblarja iz Kranja in 11 drugih čč, gg. duhovnikov. Ob deseti uri je bila slovesna sveta maša, katero so darovali novi g. župnik. Cerkveni govor so pa imeli č. g. dekan A. Koblar, v katerem so nam živo naslikali kake pravice ima g. župnik do cerkve in župnije, kako rad nam bo stal na strani v telesnih, posebno pa v dušnih potrebah, s kakim veseljem nam bo delil svete zakramente itd. Trbojci, sedaj imamo kar smo želeli, svojo župnijo, svojega g. župnika, slušajmo njih glas in ne bode nam žal.
g Iz Zgor. Tuhinja. Dne 5. t. mes. je izbruhnil ogenj v Malem hribu v hiši vdove Katarine Hribar. Ker je bila hiša lesena in s slamo krita, je bila hipoma vsa v plamenu. Kako je ogenj nastal, ,ne ve nihče. Na prvo pomoč je prihitela tuhinjska požarna bramba in je prav pridno delala pri ognju, posebno marljivo je branila, da se ni ogenj razširil na sosedno poslopje, to je Marije Smolnikar, pri katerem se je že streha uži-gala in kateri je tudi poleg poslopja stoječi kozolec, obložen z žitom in senom, pogorel. Zahvaliti se je torej tuhinjski požarni hrambi, da je Mariji Smolnikar še ostala hiša in drugo gospodarsko poslopje, ki je bilo vse krito z slamo. Vsa čast in hvala tej šele letos ustanovljeni požarni brambi. Tudf šmarska požarna bramba ni zaostala za tuhinjsko, hitro je prihitela na mesto požara, a žalibog je bila hiša Katarine Hribar že vsa v ognju; skušali so se še z vso požrtvovalnostjo in nevarnostjo rešiti iz goreče hiše, kar se je dalo. Torej hvala obema požarnima hrambama! Zavarovani sta bili obe vdovi, toda le za male zneske.
g Tržiške novice. V trž. kraj. šolskem svetu je bil izvoljen za predsednika g. župnik Potokar, za podpredsednika g. šolski vodja Kalinger. — Vpisovanje za v šolo godnih otrok bo v soboto ob 9. uri v deški šoli. Šola se prične v ponedeljek, 16. t. m., s sveto mašo ob osmih. — Mesto odišlega gosp. učitelja Sepaherja je okr. šolski svet nastavil provizorično g. učitelja Jožefa Vider iz Ljubljane. — V nedeljo, 15. t. m., bo skioptično predavanje o evhari-stičnem kongresu v društveni dvorani sv. Jožefa, ako bo količkaj mogoče dobiti potrebne slike za skioptikon, kar se bo pravočasno naznanilo v sobotnem »Slovencu«, kakor tudi čas in uro predavanja. — Z novim občinskim odborom niso zadovoljni rdečkarji. Zakaj ne, nam ni znano. Da bi bili bolj zadovoljni z »nemško kliko«, kakor so imenovali nemško stranko v »Zarji«, verujemo. Badovedni smo pa vendarle, kaj je nemška stranka, ki je 400 let gospodovala Tržiču, storila v prid delavstva.
g Novice iz poljanske doline. Dne 27. avgusta sta se v Srednji vasi sešla škofjeloški in idrijski odbor za gradnjo železnice Škofja Loka—Poljanska dolina—Žiri—Idrija, Odboroma izvolil se je skupni predsednik g. Thaler iz Škofje Loke, fn deputafcija peterih članov, ki bodo šli na Dunaj do železniškega in vojnega ministrstva s prošnjo, da se nameravana železnica tem preje zgradi. Ako se pomisli, da je kot mejna železnica preko Bohinja zgrajena po jako nevarnem terenu za vojni čas, je nameravana železnica velikega pomena, ker bi se dala izp'eljati po zanesljivem terenu brez večjih mostov in predorov. Pa tudi krajevne razmero ob tej progi so velikega-pomerta, kar je treba vsekakor uvaževati. Skozi poljansko dolino je dežehVa cesta delo »starega veka« kot neka razširjena »kozja pot« s samimi klanci in ovinki, ob straneh z negotovo trdnostjo, tako da se za no-
7'
.vejša vozila skoro pravica nc dobi, ker sc jc Dati nesreč, vsled teh okolnosti pa promet mnogo ovira in trpi trgovina in gospodarski napredek. Z železnico bi se oživila še kaka nova industrija. Vešča-ki za trdno sodijo, da v bližini Trate pod zemljo ležijo bogati zakladi črno-svitlega premoga. Na Hotavljah je cel hrib jako lepega in trpežnega rdečega marmorja, last neke tržaške družbe, ki pa radi prevelike oddaljenosti od železnice nima svoje vrednosti vsled velikih voznih stroškov. Ob kranjsko - goriški meji je opuščen bakreni rudnik, ki bi sc potom železnice morda zopet oživil. iV zgornji žirovski dolini je mnogo lesa, ki bi bil radi cenejše vožnje velike .vrednosti. Dalje rudnik živega srebra v Idriji. Vsled navedenih razmer sc prosijo naši državni poslanci in slavni 'deželni odbor, da z vsemi močmi delajo na to, da se nameravana železnica tem preje zgradi. — Dne 27. avgusta je na rTrati pričelo poslovati mirovno sodišče. Pri prvi obravnavi se je posrečilo vse sporne stranke spraviti do poravnave. Bog daj, da se v bodoče tako nadaljuje!
ai	a	nt « innnnt n »r-ir-ii—ln	
u □ n	Dolenjske novice		U □ n
□ C3		nnnnaannr-ir-ir-inr-ir-in	
d Krško. Liberalec ima za sebe groš, ta kmeta pa — knof! Kmeta zarubi zaradi par kron, bogatincem so zavalili na cente galice zastonj. To je taka krivica, da jo mora popraviti višja oblast: ubogim, po toči poškodovanim kmetom denar nazaj, bogatim purgarjem, ki lani toče še videli niso, naj pa trdno stopi na — kurja očesa!
d Loški potok. Sicer vse naše delo in društva stoje pod ostro sodbo našiti nasprotnikov, vendar nobeno ni poleg Orla toliko zbudilo besed in zabavljanja, kot delavsko društvo tesačev. Eni nas smatrajo za društvo, ki naj k pun-tu spravlja naše delavce, drugi za zavod, ki samo denar pobira in druge la-rifari. V zadnjem času je pa pokazal nek slučaj prav jasno, kakega pomena bi bilo to društvo za našega in vsakega tesača in kaka je korist združevanja delavcev: krog 60 mož in fantov iz naše Violine je v delu pri nekom trgovcu na Ogrskem. Delali so že dalje časa, zadnji teden se je pa trgovec uprl in ni hotel delavcev izplačati. Ljudje so hoteli zasluženi denar glasom pogodbe v določenem roku, a tovarnar ni hotel slišati nič. Z raznimi sredstvi so skušali 'delavci priti do svojih pravic, a ni se dalo. Tedaj pa brzojavi delavec Rupa-rač, član našega društva, za svet in pomoč vodstvu društva. Vodstvo društva jc brzojavilo tovarnarju, naj nemudoma ugodi upravičeni zahtevi delavcev. In glej! Po prejemu brzojavke je ravnatelj tovarne sam poklical delavce in ustregel njihovi zahtevi. Bil je voljan ustreči takoj vsem delavcem. Da hi se vsi naši delavci hoteli zbrati v društvu, koliko krivic in škode bi si 8»
prihranili po svetu. Saj ga ni leta, da ne bi cele kompanije delavcev tožile nad krivičnim postopanjem raznih delodajalcev. Ro$ da je vzrok često nevednost, glede pogodb in lahkovernost, a pred vsem pa je nesloga. Nemški delavec vživa po Slavoniji veliko več ugodnosti nego naši, ker ga ščiti društvo. Pri nas se pa ravnamo najrajši po receptu: vsak sam zase, nazadnje smo ogoljufani, oškodovani vsak sam zase. Tožimo in jadikujemo pa vsi skupaj. Da bi se vsi združili in združeno nastopali, koliko bi bilo za ves stan tesačev boljši, zlasti v tujini. Žalibog pa premnogi rajši poslušajo razne najete in nenajete hujskače, zato pa naš glas ostane pri mnogih glas vpijočega v pu-šča\i. Navedeni slučaj naj bi zdramil te in one, dobro bo le edino — delavcu.
n Žiri. Delavnim možem v Slovenski Ljudski Stranki gre čast, tla se gospodarsko življenje v Žireh veselo razvija. Kmetijski poučni tečaj, ki se je vršil lansko leto; čevljarski tečaj, knjigovodski tečaj, ki sta bila v Žireh pretečem mesec zaključena ter sta bila obilno obiskovana; gospodinjski tečaj
—	za ženske tako potrebno znanje v kuhanju in podobnih ženskih strokah
—	za katerega se tudi že vrše priprave; vse to jasno kaže, da hočejo možje, ki so zdaj na krmilu, ljudem v resnici pomagati ter jih ne samo s praznimi besedami slepiti. Isti razlog je vodil tudi pri vprašanju glede obrtne šole občino in deželni odbor: dati obrtniškemu naraščaju priliko, da se izobrazi v svoji stroki in pripravi za življenjsko konkurenco, kolikor je v Žireh sploh mogoče. In kakor vse kaže, dobimo za našo žirovsko in poljansko dolino v kratkem iz Fužin neizčrpno električno silo, ki bo po nizki ceni na razpolago dan in noč obrtniku in kmetu. Deželni odbor, odkar je v rokah S. L. S., ume drugače svojo nalogo in svojo dolžnosti, ki jih ima nasproti svojim volilcem, nego Si? je to prej vršilo. — In kaj z železnico Škofja Loka—Žiri—Idrija—Sv. Lucija? Toliko sestankov in besed že in — prerekanja! Idrija je hotela hiti zastopana po soc. demokratu, češ, na Dunaju je soc. demokracija najmočnejša v državnem zboru; in ti, nemški, češki demo-kratje bodo brusili svoje pete krog raznih ministrstev za žirovsko - idrijsko železnico! Kdo naj to verjame? Zlasti, ker so na idrijskem soc. demokraškem magistratu, kot je poročalo časopisje, ministra prav slabo pozdravili; s tem si mož ni ugladil tal za našo železnico. Mi bi raje molčali o vsem tem, naj pripomore ii gradnji našo železnice, kdor kaj more; kdor hoče več in more več, dobro došel, umakne se mu iz srca rad vsak »bogati župnik«. Toda stara pesem: katoličan napravi križ nred te-
žavnim delom in išče pomoči, tam kjer je moč; liberalec in soc. demokrat pa zbada in kolne bogate župnike in strupene klerikalce in išče zaslombe pri Ravniliarju in Adlerju, češ železnica se mora graditi brez politike. Mi je bomo silno veseli, te železnice brez politike. Gospodje, vsak otrok ve, da se rabi v gospodarskih vprašanjih enii-nentne važnosti zelo veliko politiko samo liberalni dopisnik je drugega mnenja. Naj bi se s tem končalo smešno, otročje besedičenje; gosp. predsedniku škofjeloško-idrijskega odbora pa svetujemo, naj skuša uplivati, da ne pridejo v dnevno časopisje stvari, ki bodo delo ovirale in svetu nudile gradiva za smeh, ko se je začelo graditi železnico Škofja Loka—Žiri—Idrija.
n Iz Idrije. Shod Marijinih družb za dekleta idrijske dekanije se je v Idriji v nedeljo, 25. avgusta lepo izvršil. Udeležba je bila mnogobrojna. Nadejamo se, da lepo uspela slavnost nc bo ostala brez ugodnega uspeha med dekleti. — Isto nedeljo je praznovalo kolesarsko društvo »Sloga« svojo desetletnico. Tujih kolesarjev je prišlo v Idrijo menda samo 7 in domačih je-bilo nekaj več kakor 20, tako da je proslavljalo desetletnico ne nad 35 biciklistov. Preje pa tako ropotanje po plakatih. — V torek, 27. avgusta se je vršila seja konzorcija za nameravano železniško progo Škofja Loka—Žiri—Idrija- Sv. Lucija pri g. županu v Srednji vasi. Predsednikom skupnega konzorcija je bil izvoljen g. R. Thaler, trgovec v Škof ji Loki. Za podpredsednika pa: č. g. župnik Josip Logar v Žireh in g. Iv. Štravs, župan v Idriji. V prvi vrsti bo treba prositi kranjske državne poslance — pristaše V. L. S. — za posredovanje, da se nameravana železnica doseže. Soc. demokraški poslanci sc ne bodo veliko brigali za njo. Želeti bi bilo, da se železnica trasira tako, da sc od Žirov obrne ob Sovri do točke, pri kateri bi se s prihodnjo železnico iz Ljubljane cez Horjul strnila, potem po Žirovnici prešla v tunel, ki naj pride kje pri Ljubevču na dan, da bo Idrija ležala ob progi. Vse druge namere v tem oziru so nepotrebne, ker bodo samo ovirale osredotočeno delovanje za nameravano progo.
Planina pri Rakeku. Dne 24. avgusta smo imeli nabor v Logatcu. celi fari so potrjeni samo 4 fantje. Fantje, le korajžo, tudi vojaški stan je lep stan in nc pretežek, samo, da jc človek pošten. — Dne 15. septembra na praznik Marijinega imena bo glavni in največji shod na Planinski g o :■ Ne pozabite ta dan počastiti Marij" »Pribežališče grešnikov«. Prilike boste imeli dovolj, da opravite svojo popolnost. Spovedovalo bo pet duhovnikov. V soboto zvečer oh pol šesti uri je jpričetek s petimi litanijami Matere božje. Tudi za jed in pijačo bo preskrbljeno. Notranjci, prihitite torej od blizu in daleč, poklonit se svoji Materi na Planinski gori.
Veličasten evharističen shod v Logu so je vrši v nedeljo. Vsled- pomanjkanju prostora le ob kratkem poročamo, da kaj takega Log morda še nikoli ni videl. Po izbornem cerkvenem govoru dr. Jeršeta in po sveti maši je bila veličastna procesija z Najsvetejšim: mladina, Orli, nebroj Marijinih družb i zastavami, župani cele Vipavske z odborniki, društva in druge množice, več nego 5000 oseb. — Popoldansko zborovanje je bilo pravi ljudski tabor. Govorili so: dekan, dr. Žitnik, dr. Brecelj zelo zanimivo o zvezi vere z zdravjem; 'deželni poslanec Ravnikar o Slomšku, braniš k i kurat. Z zahvalo vsem, ki so gc udeležili shoda in vsem govornikom in s klicem, naj Bog ohrani presvitlega cesarja, pokrovitelja evharističnega kongresa, je zaključil predsednik ta veličastni shod. Odšli smo z zavestjo, da ,je dobrotni Jezus, evharistični Kralj, blagoslovil shod, da bo obrodil stotero sadov za lepo vipavsko dolino.
□□iBapar-ir-aaapacal-Jt-Jaaa
□
□
§! Društveni uestnik
onoanaaanaaaanaan
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Dob. Po daljšem prestanku napravi naše društvo na nedeljo presladkega Marijinega imenu, dne 15. septembra, popoldne Slomškovo slavnost. Na bogatem vsporedu je petje, govor, Reklamacije, tamburanje in dve kratki predstavi. Naši prijatelji bodo videli, da v tem času, kar se nismo videli pri naših prireditvah, nismo spali, ampak smo naredili velik korak naprej. Oskrbeli smo si velik in prostoren društveni oder in redne kulise. Vse je delo domačih rok in izvršeno lepo in solidno in poceni. Kdor ne verjame, naj pride v nedeljo, pa se bode osebno prepričal, da ne bahamo preveč.
Na Brezovici pri Ljubljani priredi v nedeljo. 15. septembra telovadni odsek Orel javno telovadbo in veliko vrtno veselico pri g. Franc Vekovrhu z obširnim sporedom. Sodeluje slavna društvena Fodbn z Viča. Začetek ob pol dveh popoldne. I.jubljančani in okoličani, ne prezrite tega zlela in prihitite v obilnem številu na prijazno Brezovico! Odbor.
I/. Preddvora nad Kranjem. Fantovski odsek katol. slov. izobraževalnega društva se pripravlja na zanimivo prireditev, ki se vrši M. septembra z igro in komičnim prizorom. Natančnejši vspored objavimo prihodnjič.
Bled. Dne 29. septembra ob 9. uri dopoldne priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniško blagajne na Bledu, Mlino 3.
Iz Čturij. Veliko Slomškovo slavnost priredi katoliško izobraževalno društvo v Šturi-jah v nedeljo, dne 15. septembra, ob treh popoldne. Na sporedu je igra »Mlinar in njegova hči«, potem jc velika vrtna veselica, pri kalen igra orlovska godba iz Smarij. Pri veselici »o velik srečolov, prirejeni bodo tudi paviljoni » obilni udeležbi vabi odbor.
POROČILA O PRIREDITVAH:
Predavanje o. pisatelja Flnžflarja. Na povabilo živinorejske zadruge za občini Skofjo '-oko in Zminec jc predaval gospod župnik '"ižgar na Mali Šmaren v Društvenem domu y Skofji Loki o zadružništvu. Naj posnamemo lz. njegovega predavanja par misli. V zadruz-"'■stvu leži moč vsakega stanu. Da nam tovarnarji diktirajo cene, to je mogoče samo radi
ker so med seboj tesno združeni. Zadruga ne 'šče koristi za enega posameznika, ampak vse, splošno korist. In zadružna misel dan-
danes ni nikjer tako malo razvita, kot med kmeti. Govornik je opozarjal na, koristi, ki jih nudi lahko živinorejska zadruga. Ona skrbi zlasti za pouk v kmetijstvu in izboljšanje naše živine, da bo ona dobila dobro ime na svetovnem trgu. Zadruga pomaga lahko pri vnovče-vanju živine in poljskih pridelkov, pri nakupu poljedelskih potrebščin, strojev itd. Kadar bodo organizirani vsi kmetje, takrat jim bo šele mogoče, nastopiti za svoje pravice kot en mož. — Nato je kulturni tehnik g Bemik obljubil, da bo pričel v nedeljo, dne 22. septembra, ob 10. uri dopoldne v Društvenem domu s predavanji o jesenskem gnojenju z umetnimi gnojili. Predavanje bo združeno s poizkusi. Gosp. živinorejski inštruktor Krištof je naznanil, da bo prihodnje leto na sv. Boka dan v škofji Loki zborovanje zastopnikov vseh gorenjskih živinorejskih zadrug. Ze za letošnjo zimo pa je napovedal dvo- ali tridneven poučni tečaj za kmetski stan, kjer bodo predavanja o krmljenju živine, prašičereji, o gnojenju, izboljšanju hlevov in sploh o vseli rečeh, ki se tičejo kmetijstva, seveda v kolikor bo to mogoče v tako kratkem času. To bo prvi tak tečaj v Škofji Loki, kot se jc sploh v škofjeloški okolici pričelo živahnejše življenje na polju zadružništva, pri čemur ima velike zasluge gosp. pisatelj Finžgar. Če upoštevamo, da je bilo to predavanje prva javna prireditev zminške zadruge, moramo imenovati udeležbo (nad 100 ljudi) prav častno. Trdno upamo, da bo udeležba pri poznejših jiredavanjih še večja i/, obeh dolin in iz mesta. Zlasti vabimo kmete na poučni tečaj po zimi, za katerega se bo čtiš že pravočasno določil v sporazumu z udeleženci.
Vače. V nedeljo, dne 8. septembra, je v našem izobraževalnem društvu predaval deželni sadjerejski nadzornik g. M. Humek. Govoril je o obiranju in sušenju sadja ter umni napravi sadnega mošta. Ker je v našem kraju nenavadno veliko žlahtnega sadja, zato bomo koncem tega meseca poslali hruške moštnice na sadjarsko razstavo v Line. Sklenili smo obenem prirediti razstavo domačega sadja v našem društvu. Da je bilo predavanje kraju in razmeram primerno, se razvidi iz tega, da so številni poslušalci nad dve uri dolg govor z napeto pozornostjo poslušali. Ko bi se naši gospodarji oprijeli najnovejših izkušenj v sadjarstvu, bi imeli marsikak stotak več v svojem žepu.
Vrhpoije. Slavnost desetletnice našega »Kat. slov. izobraževalnega društva« je jako lepo uspela; krasno vreme smo imeli in pa obilo udeležbe od vseh krajev doline. Pa kdor je slišal slavnostni govor in petje našega zbora ter je bil navzoč pri igri, temu gotovo ni žal, da je prišel v Vrhpoije. Po tako lepo uspeli slavnosti se čuti odbor primoranega izreči najiskrcnejšo zahvalo g. dr. M. l.avrenčiču za globoko zasnovani slavnostni govor ter gosp. organistu F. Premru za njegov trud s petjem. Odbor se nadalje iskreno zahvaljuje slavnemu občinstvu, ki se je v tolikem številu odzvalo našemu vabilu, da smo na tako slovesen način praznovali desetletnico društva. Bog plačaj vsem skupaj!
Križe pri Tržiču. Jugoslovan, ka Strokovna Zveza, skupina Križe, je piiredila v nedeljo 1 septembra, veliko ljudsko veselico v gostilni g. B. Simončiča v Žig. vasi, ki je nad vse pričakovanje dobro izpadla. Ljudstva se je nabralo od blizu in daleč toliko, da je številk za srečolov naenkrat zmanjkalo. Med množico ljudstva je bilo tudi opaziti domačega g. župnika svetnika Zabukovca, pisatelja g. župnika Bohinca iz Dupelj, nadalje urednika »Zlato dobe« g. Kalana in mnogo domače gospode, večino novo izvoljenega občinskega odbora. Veliko smeha je zbudil prizor »Kmet in toto-graf«, ki se je na željo občinstva moral ponoviti. Otrokom je napravil obilo zabave tudi ribji lov, vmes pa je prav pridno prepeval domači mešani in moški zbor ter igrala godba na lok društva sv. Jožefa iz Tržiča, katera je za take prireditve vsega priporočila vredna zvečer pa je na zahtevo moral predstavljati gospod predsednik skupine kot znan igralec se »Frakeljnovga Boštjana« iz »Zlate dobe«, kateri je zbudil zopet mnogo smeha. 1 ako je pokazala skupina, da se da tudi dobro zabavati brez tistega neumnega plesa. Bog daj da bi se zopet kaj kmalu pri taki veselici videli!

Dogodki križem suefa
□ D
□□□□□aor-mr-ir-ii ir ■ ir—ir-inn
Mož in žena ubila drug drugega s sekiro.
V Blažičih pri Kastvu je strašen dogodek pretresel vse prebivalstvo okolice. Zakonska Josip in Josipina Pilepič, rojena v Brnasih pri Kastvu, sta namreč sklenila, da izvršita samo-umor in ubijeta drug drugega s sekiro. Obadva nista bila nikdar pri pravi pa-pameti. Mož, ki je bil star 32 let, je nekdaj delal v tvornici torpedov, a si je pri nesreči pretresel možgane. Od ojnega časa ni bil nikoli jasnih misli. Pred dvema mesecema so ga, kot se je dozdevalo, izpustili nekoliko ozdravljenega iz norišnice. Zdi sc pa, kakor da bi moževa norost začela vplivati tudi na njegovo ženo, vendar pa temu nikdo ni pripisoval pomena.. Tragedija se je dogodila med i. in 5. uro popoln dne. Soproga sta se zaprla v sobo, da umreta na najgroznejši način. Oskrbela sta se že prej z ostro nabrušenima sekirama, nakar sta v sobi navalila drug na drugega. Težko je dognati, kako se je strašni čin dogodil, ker ni bilo nikogar blizu. Domnevajo pa, da je žena prva navalila na moža. Najprej ga je s sekiro udarila po glavi ter mu prizadela 20 cm dolgo rano. Z drugim udarcem ga je zadela na vrat, s tretjim na prsi in s četrtim na spodnjem delu trebuha. Z zadnjim udarcem je žena svojemu možu presekala trebuh tako, da so se mu vsula čreva iz trebušne votline. Gotovo je nepojmljivo, da je mož, tako težko ranjen, mogel zadati ženi tri jake in smrtonosne udarce. Z nadnaravno močjo norca je zavihtel sekiro in vsekal ženo po obrazu ter ji usta popolnoma presekal. Iz ust je brizgnila kri, besnost norca je postala še večja in z enim samim udarcem ji je odsekal roko, ki je krčevito stiskala sekiro. Tretji, najhujši udarec, je v trenutku preklal glavo ženi, ki se jo zgrudila krvava in razmesarjena na posteljo. Soba je izgledala, kakor klavnica — na tleh mlaka kadeče se tople krvi, odsekana roka s sekiro je ležala na tleh', žena vsa krvava na postelji, s katero je tekla kri, a mož, ki mu je kri curljala z lica, je gledal z norimi očmi vse to, krčevito stiskajoč sekiro v s krvjo namočeni in razmesarjeni roki. Kljub temu, da je bil ves razmesarjen, jc imel še neverjetino moč, da je šel k oknu. Od tamkaj je priklical nekega Blažiča, ki je slučajno prišel mimo. Temu je Pilepič s slabim in umirajočim glasom povedal, kaj se je zgodilo. Nato se je vrnil v sobo ter se zgrudil nezavesten na tla poleg postelje, na kateri je ležala njegova žena mrtva. Poklicani zastopniki oblasti so dali umirajočega Pi-lepiča prevesti v reško bolnišnico. Ta strašen dogodek, kakršnega ne pomni nihče v kastavski okolici, je napravil grozen vtisek med prebivalstvom, ko se je razvedel.
Napad na nadvojvodinjo. Nemški listi poročajo: Tržaška policija jc prišla na sled nameravanemu napadu na avstrijsko nadvojvodinjo Marijo Jožefo, drugo sestro saškega kralja Friderika Avgusta. V Miljah pri Trstu so aretovali štiri delavce, ki so bili osumljeni kot anarhisti in ki so nameravali izvesti napad na nadvojvodinjo. Nadvojvodinja, ki biva sedaj v Miramaru, hodi namreč vsak dan v Milje, da slika tamkaj razvaline gradu. Vsi štirje aretovanci so nameravali ob taki priliki nadvojvodinjo napasti in umoriti. Nadvojvodinja Marija Jožefa je v 46. letu starosti in je bila soproga leta 1906. umrlega nadvojvode Otona ter je mati bodočega avstrijskega prestolonaslednika nadvojvode Karola Franca Jožefa.
Velikanska blamaža svobodomi-selcev na Dunaju. Dru^lvo »Freie Schule« je priredilo neokusno demonstracijo proti evharističnemu kongresu. Izdalo je namreč za vsa avstrijska mesta 2 milijona izvodov nekega pamfleta, v katerem različni svobodomiselni in socialnodemokraški poslanci psujejo evharistični kongres. Ko so raz-našalci po dunajskih hišah ta pamflet razdeljevali, so jih skoro po vseh hišah oskrbniki oklofutali in deloma pošteno pretepli. 250 oseb je bilo pri tem arcto-,Vanih. Demonstracija framasonov in Socialnih demokratov se je popolnoma izjalovila.
Velikanski nesreči. Na letališču JSt. Adrian se je aparat letalca Bearda Itrikrat v zraku okoli svoje osi pre-Bukal, potem pa zletel naravnost med gledalce. Nastala je strašna panika. * osebe, med temi 2 ženski, so ubite, 120 pa je ranjenih.
New-York, 9. septembra. Na velo-dromu se je pri dirki motorjev en mo-Itor zaletel v gledalce in 6 oseb ubil. CVsled panike pa je bilo 40 oseb ranjenih.	* ■ <
oaDanaaDauuaaaana
Drobtine
o
□
D
□aannaaaDauaanr-irTn
Skrivnostna maska. Leta 1834. jt -bila nekega dne v neki peterburški palači maškaradaj postavili so na okna luči v znamenje, da so tudi nepovabljene maske dobrodošle. Ne dolgo potem pa vstopi cela četa mask v kitajskih oblekah, ki so nosile v naslonjaču ne-
ko osebo, katero so maske imenovale svojega gospoda, čegar rojstni dan obhajajo. Spoštljivo postavijo naslonjač z godovnjakom sredi dvorane ter začno plesati okoli njega svoj narodni ples. Po končanem plesu se tuje maske pomešajo med ostale goste, s katerimi se v francoskem jeziku prav izvrstno zabavajo. Čez nekaj časa pa tuje maske .druga za drugo izginejo iz dvorane in palače. Nazadnje je ostal samo gospod v naslonjaču, v katerem je sedel molče in nepremično. Polagoma odidejo tudi drugi gostje, dokler se pozornost nazadnje odhajajočih ne obrne na resnega Kitajca. Zdaj stopi hišni gospodar k molčečemu možu in ga uljud-no prosi, naj sedaj sname masko, da bo on in njegova družba vedela, komu se ima zahvaliti za prijetno zabavo. Toda Kitajec se ne gane. Končno sname hišni gospodar sam neznancu masko z obraza. Toda kdo bi popisal grozo navzočih, ko zagledajo obraz — mrliča! — Takoj pokličejo policijo in zdravniška komisija je dognala, da je bil tujec le nekaj ur pred začetkom maškarade umorjen. Morilcev nikakor niso mogli zaslediti, tudi se ni moglo zvedeti, kdo je bil umorjeni. Dognalo se je samo to, da se je mrtva maska s spremstvom pripeljala v krasni kočiji pred palačo.
Brezobziren. Lord Duberton, zelo domišljav član angleške zgornjo zbornice, se nekoč izprol- po' nukein travniku.- Kar plane »i njen:u vol. ki je najbrže mislil, ga hoče nekdo prikrajšati v njegovih pravicah. Plašno in kar more hitro jo ubere lord po travniku. Ves iz sape pribeži do nekega plota, čez katerega urno »koči in (nenadoma stoji pred lastnikom vola, precej rojenim kmetom. — ;>Mož, kaj naj to pomeni?« se začne kregati lord. »Kako morete dopustiti, da ta divja zver tako prosto okoli leta?« — »Potolažite se, gospod,« odvrne kmet, »toda jaz mislim, da ima vol ravno tako pravico letati po travniku kot vi.« — »Ali veste, kdo sem jaz?« vpije lord. — Kmet odmaje z glavo. »Jaz som -lan zgornje zbornice, lord Duberton!« ■— »I seveda,« odvrne kmet smehljajo. »Zakaj pa Vaša Visokost tega ni yrecej volu povedala?«
Kako močan je led. Vsako leto či-tamo, kolika oseb se je ponesrečilo s tem, da se pod njimi udere led. Iz tega bi se lahko sklepalo, da led ni v stanu nositi velike teže. In vendar je led sposoben, prenesti jako veliko težo. Nesre
če se pripetijo le zato, ker se ljudje in živina včasih upajo na prav tenko ie deno skorjo. Ako pa je led le 4 cm debel, že zlahka nosi težo navadnega moža; pri 8 cm že lahko infanterija po. lahkoma čezenj koraka. Za kavclerijo in lahko artiljerijo zadostuje debelost 12 do 15 centimetrov, za težke kanone debelost 20 cm. Ako pa je led debel 4(i centimetrov ali več, prenese vsako težo ki more priti v poštev.	-'
aaaaatJUDonnnDaaS
j| Za hrateh čas g
anaaanaannaciaaaan
SMEŠNICE.
Pri izkušnji. Profesor: »Kaj je goljufija?« — Dijak: »Goljufija je, že mc pri izkušnji vr-žete!« — Profesor: »Kako to razumete?« — Di-jak: »Ker pravi postava, da je tisti goljuf, kateri nevednost koga druzega porabi v to. tla mu škoduje!«
»Čeravno veni, da je res, kar pripoveduješ, pa vendar bi rad poznal tistega osla, ki bi to verjel, če bi mu jaz pripovedoval!«
Nepotrebni zagovor. Na vojaški nabor pripelje ; oče fanta, ki ima prav debelo glavo ja pi'avw »Tukaj imajo gospodje .potrdiloma županstva, tla je fant imel tako debelo glavo že ko je na svet prišel, — da ne bodo mislili, da s« se je sam popačil!«
Navihanec. Ilankir tujcu: »Vi pravite, da mi hočete nakloniti dober zaslužek, — s čim pa?« — Tujec: »Če bi jaz — kar Bog varuj! — v vodo skočil, bi se za mojo družino nabirali miledari. Vi kot dober in bogat mož bi gotovo v ta namen darovali 200 kron. Ker pa ne nameravam utopiti se, sem Vam s tem dal v eni minuti dobička 200 kron in od teh mi dajt» dvajset odstotkov!«
Nesramno. Čevljar: »Pred pol letom ste od mene dobili čevlje, ki ste jih že strgali, plačali pa ne. Kdaj dobim svojih H kron?« — Gospod: »Kaj? Za par raztrganih čevljev naj vam dam 14 kron? — To je naravnost nc« sramno!«
SKRIVALNICA.
Defravdant: Kje je žandarm:

Bodemo li fo našli?
Iščemo gospodinjo, M še m uporablja Schichtouega mila? Hočemo $f poiasniti, da je zaprauliiuost, Ce se perila s slabim, torej dragim milom uni£u]e.
Cr.
Mnenje gospoda dr. I. Ncdclko,
S o 1 u n.
dospod J.
S e r r a v a 11 o ,
T r s t.
Veseli me, da Vam zamorem podati svoje mnenje o Vašem Serra-v a 11 o v i m K i n a - v i n o m z žele-jijni. ki ga rabim že dve leti. S kratkimi besedami: Vaš preparat pripisujem vedno kot krepilo in proti mrzlici. VslPfl dobrega okusa ga jemljejo radi tudi oni bolniki, ki nočejo vživati več noben i b zdravil, ker imajo od njih že VPS pokvarjen želodec. Ti bolniki so zadovoljni z njegovim okusom in tudi sfuspehi, ki se dosežejo z njim. Podajam ga tudi rad svojim operirancem, posebno ženskam, v času konvalescen-fPi' in sicer z najboljšim uspehom. Tudi šibkim, doječim ženskam je postalo Aaše vino prepotrebno, ker ga lahko uživajo in uspešno.
Solun, 12. junija 1909.
N e d e 1 k o.

za moške in volneno za ženske obleke zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslov. razpošlljalna R. STERMECKI v Celju št. 305.
Vzorci na zahtevo poštn. prosto.
Na Kaiserjevih glasbenih šolah na
Dunaju je v šolskem letu 1912/13 izpopolniti več celil) in polovičnih praznih mesti katere oddajajo razni faktorji. Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo na Dunaju, VII. >•, Ilalbgasse 9.
t
in modno blacc za gospode in tjospe prip. izvozna hiša
PROKOP SKOflHOUSHU ill Siti
v Humpolcii na Češkem. Vzorci na zahtevo fran-ko. Zelo zmerne cene. Na žello izgotov.m tukaj gosposke obleke. 284
Praško domače mazilo, iz lekarne c. kr. dvornega dobavitelja B. Fragncr-ja v Pragi, ki bolečine hladi in lajša, preprečuje vsako vnetje in na zdravljenje vsake z njim pokrite rane dobro vpliva, je pridobilo sloves izvrstnega domačega zdravila, ga ohranjuje ter sc njegova uporaba vsled tega vedno bolj razširja. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej oglas!
MOJA STARA
'»kušnja 1110 uči, da moram za nego kozo rab|ti Io Steckenpfera Mlijno mletim milo Boruinnimn k i o., l esm o>> J,!>»'. Komad po 80 vin. se dobiva povsod. 4l-'/iJ/i-
Najprimernejša darila si more Vs»k izbrati iz velikega, lepo ilustro-;vanega cenika, ki ga na željo radcvoljc "opoSlje ljubljanska tvrdka II. Mitt-veletrgovina z urami, zlatnino m sl'ebniino.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Praga, 4. septembra: 90, 82, 55, 6, 43. Line, 7. septembra: 19, 44, 58, 24, 32. Trst, 7. septembra: 61, 34, 43, 50, 33.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, 10. septembra 1912.

Pšenica ....
Rž......
Ajda.....
Ječmen ....
Oves.....
Proso belo . . Proso rumeno . Koruza stara Koruza nova . Leča . . . , .
Grah.....
Laneno seme Grašica .... Domača detelja . Fižol Ribničan . Fižol Prepeličar Fižol Mandalon Čebula .... Krompir . . . Zelje sveže . . Zelje kislo brez soda .... Repa gorenjska . Repa sveža . . Repa kisla brez
soda Brinje..... Kumna ....
Orehi.....
Gobe suhe. • .
Ježice.....
Želod.....
Smrekovi storži
Seno.....
Slama .... Stelja.....
| Cena
1 2:i	6(1
' 20	—
22	liO
I IH	50
20	40
10	80
iu	30
20	30
25	30 28	40 39	so 10	10
26	50 28
11
08 3 80
4 —
3 ; -
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana . . Teleta težita . . . Teleta mala . ; .
Prnšičl.....
Koštruni . . . .
Kuretninain drugo:
Maslo kuliauo od K 260- do . . . Maslo surovo od K 280*— do . . . Slanina sveža(špeli) Slanina prekajena . Mast svinjska . .
Loj.......
Jajca 100 komadov
PiSanci.....
Golobi.....
Raca......
Gos......
na dobelo:
Riž Kamion od K 20- do . . Kava Santos od K 2f0- . . . Sladkor .... Petrolej ....
Cena
-I-
10!l 1 —
102 I —
130 106
:
280 ! —
320 177 : — 1»7 ; — 180 I — 96 9 i
1:20
~! 75
3 90 6 : 60

! Gospodarska lueia u LJubljani
nakupuje
II
za
kakor tudi m
Svojo zalogo špecerijskega blaga priporoča trgovcem na deželi.
SiovensHa Straža"! »liani ^
Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri ..I.judskem zavarovanju". Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod ..Ljudsko zavarovanje na Slovensko Stražo v Ljubljani.
Izjava.
Podpisani s tem preklicujem, kar sem pisal Iv. Dobretu na dopisnici, ker sem ga terjal, da vrne blagajni gasilnega društva 40K, m izjavljam, dani nikoli ničesar iz nje vzel za-se in prot.postavno V S o r i, dne 25. avg. 1912.	-8'1
Jos. Dolenc, posestnik, Pungert.
. •	n..:««niFn se bo oznanila po žre-
Vesela novica iz Carigrada^11. srečk
, I okto bra t I. doti ".emu naročniku, čegar števil k a bo za d eta glavni dobitek. Kdor nima še te frhornesrečke naj jo nemudoma naroči, da bo de-ležen prniodnjegiT žrebanja. Po posredovanju ,.Slovenske'Straže" »more turško srečko dobit, vsakdo na mesečne obroke po 4 krone -o vin. ... prejme z.avenše eno srečko v podpor« revnih otrok z glavnhn dobitkom v vrednost. oOCO kron zastonj Polasniia daje in naročila sprejema za „bloyen-ško Stražo g. Valentin Urbančič. Liubljaua Kongresni trg 10.	J,°4
500 kron
Vam plačam, ako Vaših kur-, lih očes, bradavic in trde kože tekom ,5 dni brez bo-, lečin ne odpravi moj uničevalec korenin R a-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 2520
Kemeny (Kaschau) I.
Postni predaM?/ičl, Ogrsko.
i Ml
Gotova eksistenca s pro-vzetjeni naše ondotne podružnice. Mal kapital potreben. Ponudbe na Toghurt - Werk. „Agra", Gradec. 2860
Zastopnika
išče za obisk detailistov v Ljubljani in sosednih krajih tovarna
Bouilonsklh kock
ki začne svoj obrat v oktobru. Iste se bodo izdelovale po novem načinu in bodo veliko ceneje okusneje in veliko izdatnejše kakor vsi konkurenčni izdelki in se bodo lahko vporabljale kot najpopolnejše nadomestilo za meso. Ponudbe z navedbo referenc na H. N. 1303 na Rudolfa Mosse Dunaj. 2816
Umu
3 letno jamstvo
(to
_ poskušnjo za lOdnevni ogled. Puškaenoccvka I .ankaster.K 20 dvocevka I.ankastcr K 30-, Hammerless-puška K 70Flo-bert K 8-; samokres K 5-, pištola od 2 K naprej, Ilustro-van cenik zastonj. F. DUŠEK, tovarna orožji11 Opočno št. 2137, ob drž. želez , Če ko.
AVMtt
pasi! tssi
Za podgane K 4"....., za miši
K 2 40, ujame brez nadzorstva.' do 50 komadov v oni noči. Ne zapuste nobenega smradu in sc zopet samo nastavijo. Past za ščurko edina te vrste, na katero se ujame na tisočo ščurkov v eni noči, a K 2 40 Povsod najb. nspeb. Pošilja po povzetju Fran o Humano, Dunaj, 2. Bezirk, Aloisgasse 3 23. Mnogo pohvalnih pisem. Prod manj vrednimi ponarejanji s«? svari. V o/in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 23440.	282«
Največja in najboljša tvrdka za kolesa: šivalne stroje ter njihove delo.
Najboljši izvor
za koles, šivalno stroju, pue-umatiko in druge potrebščine. Jnnns koles s 3 letnim jamstvom od 93 K naprej, zunanja pneumatika (Man-tel) od K 4-20. notranja pne-umatika a.uftsehlauoh), prve kavoati. uejiušiti.iid K 2'80,
ccetilinske svetilke od K--'—,
o.! K 1-20 ročni zvonci in dr-od 20 b, prvovrstne verižico od Iv 2-70, pedali prve vrsto, od K 2-.VI. pesta s prostim tekom ! l''rtjlaufnnbc) od K 12-30 naprej, fjcdla, torbice, osi itd,, za vse sisteme, nnilj. cevi v vseli merah itd., najceneje. Lastne poprave, zavod za ponikljaujo inemaj liranje. Pošilja vsak dnn po pošti.
Zahtevajte cenik 1912 zastonj ill poštnine prosto.
Uvozna tvrdka za kolesno obrt Maks SkutezKg.
Dunaj I. Stubenring 6.
Sovražnik.' |
lastnega denarja ste. ako kupujete izgotovljen-
RUM
Altvater liker, Allasoh kimljevec itd! Z mojimi izvrstnimi-
ESENCI
naredite brez vsakega truda najfinejše likerje
za polovičen denar. 1 stoki, zadostuje za 5 1 ruma prve vrst*-. 31 naj-fin Al t vat o r-1 i k orj a in 31 Allasoh-kimljevca stane z nar. navod. samo K 1 20. 3 st»«kl skupaj K3 - Po-sam. stoki. samo. ako so lonar pošlje naprej tudi v znamkah: od 3 stekl. naprej pa tudi po povz. Hitschmann, izdeloval-nica o sen co v Humpolec
št. 101. <%cško Na tisočo prizn. jiisetn.
Naročajte
.Slovenca"!
||i» oddaljena ure od Ljubljane z le-HlCSl pim sadnim vrtom, njivami in trav-
111011 niki se proda. Tudi sama hiša z vrtom
se proda. Več pove Ivan Skalar, Zapuže štev. 15, p. Št. Vid nad Ljubljano.	2783
se
pridna ln zanesljiva dekle, ■ JlPWi«t».	ki bi znala kuhati in likati ter bi opravljala vsa domača hišna dela za družino dveh oseb v mesto, zunaj Ljubljane Penlo izven hiše. Plača 24 K mesečno. Nastop lahko takoj. Ponudbe do 1(5. sept. na upravo >Domoljuba« pocl Stev. 911 2865.	286,. .....
17430944
Zima za modroce
ildolf Hauptmann-a nasled.
A. ZANKL sinovi
higijenična, tirdi po dolgoletnem rabljen ju iBC^. • JBž vedno prijetno mehka: 3 delat veliki mo-droci, 96 cm široki, 2oo cm dolgi'K IS'—,
/'TlkiHf'1! 28*—•40-» zel°fini K B4-
iMUHwnni>	penzijonate in oprave za nevest«.
9 Schnurmacher. Tans 246 Češko
Vzorci blaga za modroce iu ceniki brezplačno! Razpošilja se proti povzetju franko.
tvornica barv, lakov in iirnežev
priporoča:	214
oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd,
Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana.	Cenik zastonj.
novo vpeljano v veliki i beri po zmerni ceni
Ceuljarski pomočniki
samo za novo in močno delo se sprejmejo pri Jožefu Zalokarju, čevljarju, Mengeš 41, Kranjsko.	2777
Mhrlnnin trezejl pošten, išče t Kube v
m M H < kakem župuišču ali na kaki drugi IMIUUUIIIU, kmetiji kot hlapec. - -Vajen je krmiti govejo živino. Nastop takoj. Ponudbe sprejema uprava Domoljuba pod štev. 283?.
Lijubljana
Pt*ed Škofijo št. 3.
Izdeluje se tudi po nu n po lastnem krojaču v hiši. Pelerine, kakor slika kaže 120—130 cm dolge siinio K 11'50, ter sc pošiljajo tudi po poštnem povzetju.
Cenik na zahtevo brezplačno. •J74.'i
Amerikancf! h m
Iz proste roke se proda IIIUu
z vrtom, hlev in pod, vse z opeko krito, pol ure od Škofje Loke, na lepem kraju, tik ceste, V hiši je trafika, pripravna za gostilno, malo trgovino in za vsako obrt. VeC pove lastnik Franc Jamnik, v Pungertu št. 18, p. Skofja Loka, Gorenjsko. 2793
Zimski barhenti!
Kdor rabi ilobre in pristnobnrv. barhente, flnnele a«. srajce in drugo perilo, lnnene in bombnžaste kanniase,. cefire, platno, inlet, brisače, rjuhe, zimsko blago za damo in gospodo, žep. robce in druge tkanine, naj se obrne na krščansko tvrdko
Jaroslao marek, ročna tkalnica štev. 45,
v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko).
Vzorci so pošiljajo zastonj in poštnino prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhonta, flanele. kafunasa itd., in razpošiljam v zavojih po 40m za 1« K, prvo vrste za 20 K, finejše vrste za 25 K franko po povzetju, Od ostankov so vzorci nc pošiljajo. Srajco za gospode iz tlanole ali eefirja 1 komad K 1 80, i'20, 2 04», :», in 4. Pri odjemu G kom. srajc jih pošljem franko.. Pri naročilih zadošča navedba širine vratu. Dopisuje se slovensko.
' prejme se	■ ■ ■
Pouk brezplačen; stro-	jp^l m mm ^^
g o nadzorstvo. Rod-	■■ ■ H £fl MK
bina Zore, Vegova	MM ■ ■ SI Hm
nI. 8. 2851	9
10.000 m ostankov
bi rad dal U letnega fanla, ki je zmožen slovenščine, nemščine In ogrskega jezika, dobremu in zanesljivemu mojstru. Matevž Haee, posestnik, Tlefenbaeb, pošta Kočevska Reka,
kavčug-podpetniki
Dobiva se v vseh zadevnih trgovinah.
3LJ* imam naprodaj in večjo pareelo gozda. Ena II.VP	ima flosHlnisko koncesijo in leži pri
HIMj veliki tovarni, drugi dve nn ob glavni cesti in zato pripravni za vsako obrt. Hiše in gozd se nahajajo v zelo prometnem kraju poleg Ljubljane. Naslov pove uprava t. L pod št. 2849.	2860
Le pri vprrabi od leta 1888 sijajno pohvaljenega, z znamko
zakonito zajamčene
Pravi
: Franekov :
pridatek za kavo
se spozna
po znamki tega kavinega mlinčka. Tovarna v Zagrebu.
Lovske puške
"t ^ ^ '	j ' ' joča^
™ Pijtor krnili
niika družba • UIUI IVUI Iliy, ns Koroškem Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
< ,1,1 ž t* v najrevnejši Uo&i lUi pa v najodlir-nejži nflJ	je strogo pii/i'i na zdravje, zakaj
neobhodno potreben
Vi-; hI rodbini jo njili trud. Zdravje rodbine je v 1 ozkem stiku s smižnostjo m se torej
za
telesa no more zadosti priporočati des-sredstvo, u. pr. l,ysoforni. Važno jc, div 111 1	dosežemo
vsakdanjo
,1a mlaeni vodi. s katero naj se umijemo, .........koliko l.vsoforma. Ako se v rodliinalito
.ipravl.ii liolezi
toaleto
Nsak .lan, so pogosto obvarujejo nalezljivih j'in njili pOHlodir. Nujno jo priporočati, naj
imajo po v
/sod v zaln
v v>iiK Ulitih
j.rostj
L^soform
prijel en d lili in pot hitro in zanesljivo »id. Poizkusite! Originalne st,1,1. nit - po mi \ i lekarni ali dro^ riji. \ inan.i>iti krajih, kje i t"irov i u ni. so ohra.tijte na trgovine z mesa i m Zanimivo knjigo -Kaj jo Mgijenft"' , "vsakomur na željo zastonj m postnim 11 ION Iti K H I B .M A N N , r.f.reiit rl.yso ,n,.«erk.'. ..IHinaj XX lViraschnt.au.' I.
poWi ie, lis mi«
vsako rano, ker se ista spremeni po
okuženju (infekciji) v težko zaceljivo.
2c 40 let sc ie izkazalo mečilno vlačilo mazilo tuko-zvano praško domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vuet|a in bcliCine, hladi in pospešuje zaceljenje.
U-S" Razpošilja se vsak dan.	13
1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 1 pu-šice. z.i K7*~ pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo
avstro-ogrske monailiije. Vsi deli embalaže ima)o postavno deponovano varst*-veno znamko.
Glavna zaloga	3,20
B.FimGNER, c. in Kr. dvorni dollavueli
lekarna »Pri črnem orlu«
Praija, Mala strana, vogal Nerutlove ulice št. 203.
Zaloge v lekarnah Rvstro-Ogrske.
V Ljubljani': Dr. G. Piccoli, )os. Cižmar, Rib. Sušnik.
Potniki v Hmeriko
kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj se obrnejo na
Simona Kmetetz-a
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26.
Vsa pojasnila se dobe brezplačno.
tria tovarna ur vrvici
pri cerkvi, priporoča zalogo glinaste posode ter se priporoča za postavljanje
po£vo peči in štedilnikov.
Kdor išče,
ta najde
veliko izbiro novega jesenskega blaga za moške in ženske obleke po ceni m okusu pri	2744
E. MIKLAUC, Ljubljana,
Stritarjeva ulica št. 5.
Tovarniško skladišče sukna razpošilja Vam na zahtevo vzorčno knjigo. Velika izber, nizke cene, vsled tega ni potreba drugod naročati. Pišite po knjigo. 2742 Naslov: ■
R. MIKLAUC, Ljubljana
belega finega K 10-, prsnega P"l>a '<.2-, od^et kg naprej franko.
Donršene napolnjene postelje
iz gostega, trdnegaMSk'."'» (uankingj blaga 1 pernica t so cm V	sir0k0| za_
2 zglavnicama, vsaka."puhastim in terpežnim dostno napolnjena z novim sivim P posteljnim perjem K to--, s_P0IP<u >om
jem K 24'-. Posarnezne pernice K^^	^^
posamezne vzglavm« iw . 0 _ 'Vzglavnice 110X70 cm
(a o^°10 Vnaprej Vrani«! proti povzemali predplaCUu.
Maks Berger Dešenica št. a 235 Ceškl les.
, ,	se zamenjava dovoli ali denar vrne
Bogati rn ns tr. ceni k fv sega postelnega blag, zastonj.
1686
Zahtevajte
vselej izrecno le tekom 19 let najbolje preizkušeno^
Jarthel"-ovo klajno apno.
Ponaredbe zavrnitel
Dobiva se pri vseh trgoveh; kjer ne, pISite naravnost
Mihaelu Bartitel i Go„ Dunaj XI Siccardsburgg. 44
5 kg 2 K z Dunaja, SOkg 11K iz LJubljane aH Maribora
Dopisuje se slovenskot
Najboljša češka tvrdka.
Gene posteljno perje!
1 kg sivega, dobrega, skublje-nega 2 K; bolišega 2 li 40; prima polbelega 2 K 80; belega 4 K; belega puha 5 K 10; l kg izredno finega, sneino-belega, skubljenega 6 K 10, 8 K; 1 kg puha 6 K, 7 K; belega puha 10 K; najfinejši Iprsni puh 12 K. - Pri 5 kg se pošlje frank«.
Dovršene napolnjene postelje
iz zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega iiankino-blaga. I pernica 180 cm dolga, 120 cm široka z 2 blazinama, vsaka 60 cm dolga, 60 cm široka, napolnjena z novim, stvim, zelo trpežnlnf, puhastim posteljni« perjejn
naiiking-
[1 uoihu, i." ........ - - -—
60 cm široka, napolnjena
t. UUVIIlil »•""■I «■>■••' " f--------"	' , r I,. I/
16 K;, pelpihc« 2C> K; s puliojn 24K;posamezne pernlcelu K, 12 K, TIK, 16 K; blazDt« 3 K. 3 K 50, 4 1C; (nrmce 200 cm dolge, 140 cm Široke, K 13, 14 K 70, 17 K 80. 21 K: blazine
90cm dolge, 70 cm široke, 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70; spodnje pernice iz močnega, pasastega gradla, 180 cm dolge, »o cm široke, 12 K 86, 14 K 60. Pošilja proti povzetju od K U višje iranko. Zamena dovoljena, za nepovolpio denar nazaj.
Cenik zastonj In franko.	2261
S. BENISCH, v Dešenici Stev. 71, Češko.
Od visokega e- kr deželnega šolskega oblastva konces. zasebne
KMSER-jeve glasbene šole
Učiliščn za vse panoge glasbe vMi opere.
Ustanovo 1874 2)unaj Ustanovljeno 1874 (pgr Klasirir, ptic. snfje. m iflštr m Itoril. Jtrrtil.
Tečai za kapeluikc, v katerem se vadijo tedensko v diripr. svinn m. drara. delih. Tečaj za dri. izkušnjo (v šol. leta 1911/12 feTilo aproMranih 28 kandidatov, skupno doslej 886 državno aprobiranin). Specialni tečaj za višjo izobrazbo in koncerte: C. kr komorna pevka' Am. Friedrich - Materna (oper. stud.) Ouido Petere in dir Kud. Kaiser, g. M. Rautcnkranz - kaiser (glasov.r), dr L. Kaiser lgosIe),.V. B^čheUi (orgije). Otro*k» *ola za petj«, e kr. profesor Hans Wagner). - Meto«. Kurzt poMtntikl kurzi oddelek za pta. t«or. pouk V.akol.tnt obUk 350 učenoev lz ttl- in Inozemstva. Froapektl in pojM-nila. potom pisarne zavoda Dunaj VII., HalKera.« 9, Vin 3kodaya»se 24. - - Zunanjim poJaanUa o oakrtil.
Ne stane prav nič?]-»|
: ♦
l
Zastonj razpošiljam j>ovsod vzorca auknenega blaga, blaga za obleke, blaga za >lnze, pe-rilnega blaga, modnega barlianta, platnenega blaga, oksforda, blaga za postelje, ka:
kor vseh vr-t blaga za domačo vporabo, s cnner si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah ludi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodn h prednostih.
KARI« WORSCHE, Maribor ob Dravi,
Herrengasae 10.	2740
▲	tierrengasse a«.	^
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Tovarna štedilnikov H, Koloseus, Wels, Zg. Avstrijsko.
Po dobroti in kakovosti nepr«-kosljiv železni, emajlirani, porcelanasti štedilniki kakor tudi iz majolikezagospodinjstvo, hotel«, restavracije i d. Načrti za kuhinje na paro, plinov« štedilnike, irske peči za trajno kurjavo. Dobijo se v vsaki železni trgovini, kjer ne, se pošjljajo naravnost.
Zahtevajte „Izvirne Koloseus - šte-dilnike"iiiz:-
vmite slabejše izdelke. 3S73 Ceniki zastonj
Trstu, ulica Sirarn rinisilS, I. nadstr.
sprejema brezposelna dekleta pod streho
in posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza „Marijin dom".
»VIN©*
Dobro istrsko, staro belo in rudeče jfcš"
le po 36 vinarjev liter. — Pošilja se od 5G litrov naprej. Josip Dcllavedova, Isola pri Kopru, Istra. — Vsak naročnik se vabi, da pošlje svojo posodo na postajo Isola.	2694
Napačno je
kuhali Krompir!
Pri kuhi so izgubi proseč redil-uiti snovi. — Le parjona krmnima v sebi največ re-dilnih snovi ter .ie tudi lažjo prebavna in se lahko
daljo zdrži! Zniabj^Ajo se bo-/	ločine pri živini.
28 mm mmmpf'
za vsako malo kmetijstvo neobhodno potreben,
J. A. John, R. G.
Dunaj IV, Frankenbergo. 4144.
Vaš otrok I
dobi lahko v teli dneh mal nahod, če j se segreje in potem hitro oh radi. Ne za- J mudite v takem slučaju ubraniti se hujSH» I bolezni in dajajte otroku dobro 'dišeče; I zdravniško priporočeno sredstvo, ki lajša I kašelj	i
Thymomel Scillae. '
Izdelovanje in glavna zaloga v j
B. FRHGNER-ja lekatni
c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III,, št. 203.
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I
1 steklenica K 2-20. Po pošti franko proti napri [ pošiljatvi K 2-90. 3 steklenice proti naprej. po5:. Ijatvi 7 K. 10 steklenic proti naprej pošiljatvi 20 U. I Pozor na ime sredstva, izdelovateija	•
in varstveno znamko. .1118 Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: Rihard Sušnik, dr. G. Piccoli, Jos. Čižmaf.

Pozor! Nizke cene!
Najmodernejše,-eelo • triJežne.
izdelke sto m
vsebuje tvrdka
Rudolf F as iskal, u Hrnouu.
Pri potrebi naj si vsakdo blagovoli dati pred-
. .. ____________ ______ „	pr:.
ložiti od svojega krojača imenovano kolekcijo. 2697	Nazdar!
Ceno češko posteljno perje
Kilo sivega pnljenega K 2 —. bojjšega K 2-10, polbeieg« K 3-G ■■ belega K 4 80, piima kakor puh mehkega K 0'-. veleprima K 7 20. najboljša vrsta K S'40. izredno tino sneznobelo
f Zgotovljene postelje
njenega i-ikinga, ^obro napol-
u eno pernica ali športni« blazina 180 cm dolga, fl cm lil ene, 1«";»»	i	1S._ 2(|o cm dolga. 110 cm
5"?*? VC"'«1" 18 — št", žglavnica 80 cm rtolg«. 58 cm široka po K 3 —, S-50, iL i,,£» dolga. 70 em širok« PO K 4 50 5 50 6—. Zamena dovoljena, za iieugajajofe denar liazn i (Vnovuiki franko in poštnine prosto vsakomur -
Benedikt SflCHSEL, Loties pri m 159. m.
CLIMAX motor! na
obrat.
B
Najcenejši
i	■
Komanditna družba	S
Bactarich & Co.	S
tovarna za motorje	™
DUNAJ XIX 6.	|
Hailigenstadterstras. si je,	M
Najstarejša Specialna tovarna monarhije za dvotaktne mg.	*f
torje na surovo olje.	11
Izurjena
-775
(za zgornji in spodnji del) se sprejme za sezijo 1912/13 v trajno delo pri najvišji plači. Ponudbe se pošiljajo na tvrdko Siegfried Ornstein, Dunaj, VL Theobaldgasse 13.
4 tsdne
Pil poshuSnjo
vfe	in
no ogled pošiljam ceno moja preizkušena kolesa oziroma «Hohe-mia» pneumatiko In po sa-mezne dele koles. Zmerni plačilni pogoji.liust.cenik zastonj F. Dušek, tovarna koles, OpoCno, St. B. Nr. 2109, CeSko.
Pri lišaiih
vseh vrst, posebno pri mokrih ln suhih Jiiajih, kakor tudi pri prhljajih nedosežen nadalje pri vseh izpuščajih, liae-■ morrhoidah,celo pri naj bolj zastaran.Ii sluCajlh, kjer so odpovedala vsa doslej vporabl|ann sredstva, lekarnarja Stauder
gotovo pomaga Zdravi se z Euzemo brez motenja poklica, Zavarov. s pattnt. 111.365. Cena S kron. - Pristen le iz
Rotta-ove lekarne Kaufbeuren D 33. bav. flllgSu.
Številna zahvalna pl-p srna ozdravljenih, po-.
sebno takih, l(i so vpo-rabljall leta vsa mogoCa mazila brezuspešno.
•	2017
Najcenejši vir «a
bombažeoinsi in platno.
ostarioli, go-
.........I, tov za oilpo-
iljatt v. ccnn 40 m K 1H -. Ti ostanki so 2 do fini dolgi. iz izborile Kakovosti.
Platnene rjuhe brez Siva
: zelo močnega domač, lanenega platna. 2,/4 in dolgo, ifidem Široke. 1 kos K 2 80. Najmanjši odjem f» kosov. Pošilja se samo proti povzetju. Vzorčena zahtevo zastonj in lranko. Od ostankov so vzorci ne pošiljajo. Največja izbora vseh .vrst posteljnih preprog, inlet i u krisot blaga., platna. Sifona, brisal k in žepnih robcev, naniiznih prtov, eofirja. kopor blago.. barhanla. sukna za obleke itd. 2658 Joliann Schkoda Roth-Kastelefzšl. 11, CeSko, Tkalnica platna in bombaževine.
Res loim-^cerkov, veža, kuhinja le tedaj, Če ima lifeu in
trpežen tlak
kakoršnega izdelujeta v mnogih vzorcih	l71-
ZAJEC & HORN v LJUBLJHNI
Izdelovanje stopnic, cevij. - Asbestni škrilj ,,ZENIT".
Gospodinjei
Pozor!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, sploSno znane, svetovne znamke
SLHirciscHEanH
,,UNIKUM
i i
.»jniKsim- ni rastlinska margarina, ■■•»■■■■mi se izdeluje JUIHKUIH' iz najfi-stejše goveje ohistne tolšče z visoko pasterizirano sme-tajio, iiria torej največjo re-dilno vrednost iri je resnic--lio ' zdrav.
.UIUKIim*
stejSl naravni izdelek.
nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši neg i to.
.uniiuifti^a ser,o
cenejši od navadnega pres-
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
; ov-
nov »uniKum' i"
resnično edino in pravo
nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
Izdelovanje Blaimscheina
varovano
s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
t
»OniftiMi' margarino
Dobiva se povsod. _ Poizlutšnje gratis in franko.
Združene tvornice za maroarino in presno maslo, Dunaj XIV.
gesscaT
Daje po
m


Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od	5 / O/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od
8. do 12. ure dopohidne in jih obrestuje -	" /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto.
Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zatlolž-liice in menjice.
Dr. Fr. DolSak 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik,
Prelat A. Kalan
predsednik.
r.,
Kanonik I. Sušnik 1. r.,
podpredsednik.

ICTJC

2L
3CTJC
asas v^v^rn

za,
mrac
LE
3P
sS
AU hočete vsaj M vinarjev na teden žrtvovati za svojo, oziroma za prihodnjo«! svojih
otrok? 1'otem pišite ,.Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižica gosp. župnika Haaseja o ljiulr ikem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.	2156
Razširjajte Domoljuba.
li/ffrktskl.ii Motorji na surovo olje iWlvPHJJ.Il. in z močnim pritiskom
od lil do 20 H P. Obratni stroSki 1—l'/a vinarja na uro za konjsko silo.
Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bemcol:
od 1—50 HP, kakor tudi lajkomobli ocf
2-20 11 P. Obratni stroški .5-r;6 vinarjev na uro za konjsko silo.
f. WARCHALOWSftr
Dunaj, III., Pau usqasse 3. — Budapešla,
VI., Vacl-k8rut 37. Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obiski odjemalcev zastonj.
UŽST IfcST Najboljša in najsijurnejša prilika za šfedenjel 1»£U
Denarni promet do 31. decembra 1911 čez 82 milijonov kron
Lastna glavnica K 704.939-27
Stanje vlog dne 31. decembra 1911 čez 22 milijonov kron.
CeZ 9Z milijonov muu. ■	-	I
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
regisirovaua 4nuiuya «	—----
Ljubljana. Miklošičeva cesta st. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti Hotela ..»»Ion" za frančiškansko cerkvijo

sprejema hranilne vloge vsak delavnik od *8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po —
<m
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih
^ 50 kron na leto.	r0SjD jjjSka stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki:
Fran Povše, komercijalili svetnik, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. P«®«	flnton Kobi, deželni poslanec, posestnik in trgovec,
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubliano. Dr J»«p w v Ljubljani. Ivan Kregar, hišni posestnik v LjuBlian . Breg P. B. K«ol Kausdiego, veleposestnik v Ljubljann Matija Ko^^ ^ni	^ ^^ ^^ lovarnar m pQsestmk y Ljubljanl.
Fran Leskovic, hišni posestni in blagajnik .Ljudske ^^^g^gna Rudniku.
Za nalaganje po pošti so poštno - hranilne položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se ' najkulaiit. eskomptirajo.
gKfctt; 4 V4 Vo
odbitka. Obresti se prl-Efflfjo Klavnici poluletno. Vloge v skf S't'0-računu in na blagajni-- "s'< l'Q najugodnejših prgojih.
Daje komunalna posojila občinam,
okijnim in šolsknn odborom er zdravstvenim A 1A 0/0 „a|llih zastopom v J* „fcah.	040
Hipotekama posojila v zastavnih listih po
4 Va %
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pupllarno-varne komunalne zadolinlce In zastavne liste.
„„„„„ /e pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke vsak delavnik od pol 9. ure do-poldne do I. ure popoldne.
Nanufohturna (svantna) trgovina
j Liijana
je bila vsled obilega obiska pri-morana prostore izdatno povečati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zračno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo se vpeljejo na zahtevo mojih častitih odjemalcev tudi izgotovljene obleke in suknje za možke in dečke, pelerine in dežni plašči k^kor tudi suknene in plišaste vrhne jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti med znance razglasiti. Jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in že v veliki množini prihaja.
Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke
pri
© ©
Ustanovno
leto 1869. © © ©
Kesal II Suttfier
Ho«cpHni <0 vcak ki	M	■ ■■■■
Šf 1038. 14kar. zlato Kaši 1038. Novo zlato K 6.40 Št 1064. Z lato na srebro K 2.70
se je dosedaj Se vsak, ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezaniniivi in bogato ilustrovani cenik
H. Siter a
v Ljubljani, Mestni trs
t. 25
ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blacjo x	po nizki ceni. Zahtevajte
Sr 1046. 14 karat zlato toraj predno se odločite K 9.—	Za kak nakup cenik, ki se
Sr 1046. Novo zlato K 4.70 Vam dopošlje takoj, pošt-Šr. 1068. Zlato na srebro	nine prosto.
K 2.50
Ljubljana
mestni trg St. 25
Največja eksporlna ivrdko ur, ztafnine in srebrnine.
\>m irulolioliraiia tovarna ur v Sviti.
Tovarniška znamka
J KO"
Kdor šc ne ve,
naj si zapomni,
da je sedaj gvantna trgovina V
v hiši
Pred Škofijo št. 3
zraven Škofije ali nasproti gostilne pri Sokolu".
V prostorni svitli trgovini, kakor tudi v prvem nadstropju je Vam na razpolago velika zaloga blaga. Vpelje se tudi to jesen (čez mesec dni) popolnoma na novo izgotovljene obleke za možke in dečke, pelerine in dežne plašče, ženske vrhne jopice iz sukna in pliša. Izdelovalo se bode tudi po odbranem blagu na mero po lastnem krojaču v hiši. Blagovolite se pri nakupu jesenskega blaga in oblek po tem ravnati.
St 1109. 14-kar. zlate e ©pal-kam. K 9.70
Zastonj
dobi vsakdo
H. Suttnerjev
velezaniniivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje
5 vinarjev
za dopisnico na tvrdko
H. Suttner
v Ljubljani, Mestni trg št. 25.
Predno se odločite za na- Št 1149. Srebrna broškf. kup ur, zlatnine in srebr-	K 1.50
nine zahtevajte cenik. 2lato na srebro
K 3.-
Izdaja konzorcij ..Domoljuba".
Tiskal« KatoliSka tiskarna,
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec,