34 Loterijski srečka dne 1». januarja 1.1. Gradec: 63 8 Í9 86 42 \)izitnice in kuverte 0 & Vi* po zelo nizkih cenah priporoča „}(ranjsk_a tiskarna" v JCrary'u. Zmešane in strižene \We tovarne za gasilno orodje ! si. gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete: > Brizgal niče najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrzlini, s priredbo, da brizgalnica na obe strani jemlje ■ in meče vodo; «uni verzalko», prikladno z i male občine, kise nosije ali vozijo; parne brizgal niče, vo donose, | sesal k e vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice i. t. d., cevi iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh \se za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za ac e t i 1 e n-1 u č. Daljt kmetijsko orodje vsake vrste, Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospo-ilarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. 10 2 Cenike pošiljamo brezplačno in poštnine prosto.--- Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu B 82 Ljubljanska v Ljubljani Spitalske ulice štev 2. Nakup in prodaja vseh vrst rent. t državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. 1 za naikulantnejših pogojev. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestiin. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem. Sprejemanje t ; denarnih vlog na vložne knjižice, W na tekoči račun in na 1 j giro-conto s 41/30/0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. { Eskompt menjic najkulantneje. i i i I Borzna naročila. 189-19 Br Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kron: za četrt leta 1 kTODO. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na doi. stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. -Za oznanila pladnje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru Uredništvo in upravništvo se nabaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvo pa dopisi in novice. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnin Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračaji Izdaja in zalaga konsorcij « Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska (Kranjska tiskarna^ v Kranju. 5. štev. V Kranju, i. februarja 4901 II. leto. Političen in gospodarski list. Vabilo na naroebo. -TKo^ za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Kmet mora nekoliko misliti. h. Bog sam je pokazal, da sme kmet v svojih zadevah delati po svoji glavi, ker je vsakemu kmetu ustvaril ravnotako veliko glavo, kakor kakšnemu kapelami ali župniku, ko bi ne bilo to res, bi imeli nositi vsi duhovniki mnogo večje glave, kakor drugi ljudje. Bog ti je dal pamet in um in prosto voljo, katero poslušaj in se ravnaj po njej! Če ne rabiš tega od Boga podarjenega daru, zametuješ ga in si Bogu nehvaležen zanj. Tisti časi so minuli, ko je bila tlaka kmetu vsakdanji kruh. Časi so minuli, ko so vpregali kmete v grajske vozove in so jih grajski hlapci neusmiljeno bičali. Mlajši si niti ne mislijo, kako je bilo v tistih srečnih časih. Kmet je bil takrat v slabejšem položaju kakor živina. Takrat so bili tudi že duhovni na svetu, čudno pa se zdi človeku, da takrat niso vedeli, da je vera v nevarnosti, še manj pa, da je treba pomagati kmetu. V tistih časih sta grajščak in duhovnik živela prav prijazno in zadnjemu se ni bilo treba bati ne za vero, ne za bero. Ljudje-poštenjaki, napojeni od pravega liberalizma, pa so vzeli kmetu raz žuljavi vrat jarem grajskega hlapčevanja. Kmetje bil prost in postavljen na svoje noge. Toda kmet, navajen biti suženj, je ostal v enem oziru Se prostovoljno v tlaki. Namreč nasproti farovžu. Svoje proste volje Se ni imel. Kar mu je duhovnik rekel, in če je bil Se tako neveden kaplan, vse je storil, čeprav v svojo lastno škodo. Tiste pasje tlačanske ponižnosti se je nalezel kmet v toliki meri, tla se je še danes ni otresel. A hvala Bogu, dobe se že kmetje, ki se s ponosom za v od a j o svojege prostega stanu in se ne puste komandirati kakšnemu nezrelemu kaplanu. Kmet ima izkušnjo iz trdega življenja in pametnega gospodarstva, duhovnik pa ima izkušnje iz krščanskega nauka, zato pa pametni kmetje ne puščajo v drugih kakor samo v cerkvenih zadevah duhovniku neomejeno besedo. Pri gospodarstvu hočejo biti sami gospodarji. Zadnje volitve so pokazale v večjih krajih, da kmet, pa ne tlačanski kmet in tepčast nevednež, ampak pošten, svoboden kmet stopa na dan in se ne pusti voditi od nevednih in neizkušenih kaplanov in drugih mladih duhovnikov. In to je čisto prav: Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, in zraven še pristavimo: Pustite kmetu, kar je kmetovega. Kmet bodi gospodar pri svoji kmetiji in svojih zasebnih stvareh, duhovnik pav cerkvi, za kar edino je postavljen. To se večini duhovnikov ne dopade, ker nočejo več plesati kmetje po njihovi godbi. In zopet so začeli kričati: Vera peša, vera je v nevarnosti! Stare ženice se seveda križajo pri teh besedah, zavedni kmetje pa se smejejo, ker vedo, da to ni res, da se le lažejo. Takih mož, ki postopajo sami svoji, je čedalje več. Zato pa tudi pošteno prihajajo nad nje in vpijejo: brezverci, liberalci, antikristi i. t. d. In vsak, še tako pošten človek, naj hodi še z večjo pobožnostjo k maši in spovedi, opravlja vse druge verske dolžnosti še tako vestno in natančno, samo če kakšne reči, ki jo spozna po svoji pameti, da ni prav in če jo ne potrdi duhovniku, je liberalec in brezverec. V začetku, ko so začeli metati te besede po poštenih možeh, so se bali nekateri, ker so mislili, kaj je to liberalec, sedaj pa se ne boje več in povdarjajo: Mi smo liberalci, ker vedo, da so liberalci zato imenovani, ker ne zametujejo od Boga jim dane pameti in proste volje, ampak jo porabljajo vsak čas. Zato pa, pošteni slovenski kmet, ohrabri.se in bodi mož, ne pa poslušen hlapec tistih, ki te vselej še ne pogledajo. Vesel bodeš samega sebe in vesel te bode sam Bog. K. N. Ruska kmetija in lakota. Konec. Z gozdovi umro regulatorji moče. Ko gozd pade, pogine mah, ki vzdržuje dalje časa deževnico, ki se počasi razleze. Goljave se prikažejo, ko nalivi odplavijo dobro zemljo. Moča se sploh izgubi in potem sploh ni deževja. Hitro se oblaki prikažejo in ko bi imelo lepo rositi, vetrovi zopet kmalu razženo oblake. Tako pride, da več tednov, da, mesecev ni dežja. In brez dežja ni rasti. V tem najdejo gospoda: ski prijatelji najhujše zlo, ki preti kmetiji v zanikarnih državah; To dela kronično lakoto na ruski kmetiji. 36 Nemci v rajhu že 100 let skrbijo za to, da država sama vzame v svojo last velike hoste. Kdor se je vozil po Nemčiji, je videl lepe gozde. Kako pa pri nas v Avstriji? Zdaj par let se brigajo za to, da se na novo za-sajajo hoste in se preveč ne izsekavajo. Pa tudi to ni dosti. Vse gre n. pr. iz hoste na Slovenskem. Oglja izvažajo na milijone stotov. Bukovina. lepa bukovina gre za majhne krajcarje, jelovino izvažajo neusmiljeno in zdaj so že padli slednji hrasti za železniške proge. Po slovenskem Štajerskem so bile lepe hoste, a ni jih več. Dolenjska je zapravila svoje lepe hoste, za mali denar, na Gorenjskem poje sekira hostam smrtno pesem. Koliko hlodov se izvozi tam na žage! — Star grajščinski oskrbnik je rekel: »Prej je bilo dosti hoste, tudi dosti potokov, reke so bile vedno enako velike in niso preplavljale. Vedno smo imeli dosti dežja, kar ga je bilo treba in rastlo je nebeškolepo.* Zdaj ob deževju naraščajo potoki in reke, vlačijo lepo gnojno ali črno hosino zemljo seboj in z rodovitnostjo polja je pri kraju. Lakota se prikazuje vsako peto leto na kmetiji. Hoste, hoste! Država, ali bodeš kdaj izprevidela, kaj so hoste! Namesto da bi bili najboljši možje kmetije v zaslopih dežele in države ter poljedelski minister prvi učenjak v zvezi s praktičnimi kmetovalci, sodijo o vsem tem ljudje, ki morebiti poznajo le kakovosti dobrega konja, ali še lega ne, drugega pa nič o tej najvažnejši kmetiji ter pogojev njene rasti in njene sreče. V Kranju, 1. februarja. Neko posvetovanje državnozborskih poslancev se je vršilo dne 20. t. m. v Ljubljani, na katerem je dr. Šušteršič prepovedal klerikalnim poslancem stopiti v en klub z narodno-naprednimi poslanci. Na Francoskem se je te dni razpravljalo proti kongregacijam in duhovnim družbam. Nujnost zakona se je sprejela z 86) proti 179 glasovi. Ministrski predsednik je sijajno zavrnil nekega grofa, ki je izkušal oprati • mrtvo roko*. Njegov govor se na predlog parlamenta raztrosi po vsi Francoski. Dopisi. Iz Kamnika. Naš «slavni« vodovod je zdaj zopet enkrat zamrznil. — Gospod Fischer! Vi ste nam ta vodo- PODLISTEK. Na kako čuden način sem ozdravel. Čutiti sem začel neki čudni pritisk v čelu nad nosom, misli so postajale vedno bolj plitve, kar sem si zapomnil, izgubilo se je v kratkem in vsak spomin mi je postal težaven. Po potresu leta 1895 pa je izbruhnila bolezen s tako silo, da sem postal v 14 dneh nesposoben za vsako delo, spomin me je skoro popolnoma zapustil, spati nisem mogel, brati nisem smel, mučiti so me jeli tesnobni občutki v prsih in v vratu, družba se mi je studila, bal sem se ljudi, volja je popolnoma opešala, po pet do šest predmetov burilo mi je obenem po glavi in izgubljeval sem zmožnost urediti tiste. Vzlic temu, da sem popolnoma dobro izprevidel, da sta dve ali tri teh skupnih misli velike bedarije, da se mi blede, vendar se niso dale pregnati. Bil sem norec pri zdravi pameti. To je najmučnejši občutek. Pravi norec si ni svest svoje bolezni, nevrastenik* trpi podvojeno. S silo se mi je vrivala misel na njo. Le načina, kako si jo prikrojim sam, si nisem mogel izbrati. Videl sem se in bil tudi večkrat na kakem visokem hribu motreč visočino, a zdela se mi je prenizka in tla v dnu premehka, hodil sem pogostokrat na železniško progo in študiral na kakšen način bi se usmrtil pod lokomotivo. Izbran je bil že vlak in prostor, kjer bodo iskali moje strte kosti. Pri odprtem oknu stal sem neštetokrat in premišljeval, ali bi ali ne. Nagon * Nevrastenija — neke vrste živčna bolezen. vod napravili za naše drage denarje, pošljite nam tedaj še zdravnika, da ga ozdravi. .Škandal je, da politična gosposka, ki bi vendar morala za to zadevo biti bolj brižna, ne stori niti koraka glede našega vodovoda. Stvar je tako velikega pomena za naše mesto, da bi vendar morala politična oblast storiti vse, da bi se odpomoglo za vedno tej vodni zadevi. Pomislite, gospodje, ki imate to v rokah, da se bodemo naveličali prenašati vašo za-nikarnost. Volitve so pred durmi in mi si bodemo izbrali take može, ki nam bodo, če ne drugega, vsaj vodo preskrbeli. Te male vrstice naj bodo vam, sedanji odborniki, med katerimi se leskeče ime g. Fischerja, v pravočasen opomin. Kaj mislite, da mi spimo? Odgovor bodete prejeli pri prihodnjih volitvah! Is mosenjske občine. Danes hočem izpolniti svojo obljubo, katero sem izrekel v dopisu, objavljenem v prvi letošnji številki »Gorenjca*. Preje pa naj še omenim, da je bilo prav zanimivo poslušati, kako so gotovi ljudje v občini. ugibali, kdo bi bil spisal tisti dopis. Dol-žili so tega in onega, nazadnje pa naložili vso krivdo na nekoga, ki o dopisu gotovo ni prej vedel, dokler ni bil objavljen v »Slovenskem Narodu* in »Gorenjcu*. To dokazuje, da naših »katoličanov* še ni dovolj razsvetlil dr. Šušteršič s svojim duhom, čeprav so se zanj tako slavno vojskovali pri zadnjih državnozborskih volitvah. Zdaj pa si oglejmo nekoliko bolj natanko to vojsko in nje končno zmago. Pred volitvami je bila maša, kakor nekdaj, ko so se slovenski kmetje odpravljali na boj s krvoločnimi Turki. K maši je pozval sam župnik Berlic vse svoje udane volilne ovčice. Kdor ni prihitel na Berlicevo povelje v Mošnje, tistega so tja pritirali njegovi pomočniki. In teh ima on dosti v osebah patrov in fratrov na Brezjah, v osebi kapelana Bleivveissa, v osebi nikdar pijanega Načeta in dr. Po maši se je podala na volišče vsa Berliceva truma, oborožena z glasovnicami, ki so bile v zadnjem trenutku od glavnih poveljnikov še enkrat skrbno pregledane in popravljene. Tej trumi se je pridružil še bojni topič iz daljnih Leš, katerega je vodil učitelj Julče ter svojim dragim mošenjskim znancem veselo naznanil, da jih bode še več prišlo iz Leš volit. In res je kmalu potem prikrevsal še en volilec za lešen-skim župnikom Tavčarjem. Tako zbrane volilce so moje bil tako silen in tako utemeljen v bolestnih svojih občutkih, ki so prevladala vse moje živčevje. Zaman je bil ugovor, da imam pridno ženo in 6 lepih, pridnih otrok, ki neobhodno potrebujejo mojega varstva in zaslombe, zaman ugovor, da mi žive v pomoč še oče in mati, sestre in bratje, tast in tašča, zaman ugovor, da imam 1750 K dohodkov, zaman ugovor, da sem kristijan in verujem v Boga in na neumrjočnost svoje duše. Da, še misel na oni svet me ni plašila, kajti prepričan sem, da mora božja pravičnost mileje soditi take nesrečneže, kot jih sodi svet. Tu je na mestu svetopisemski rek: Ne sodi, da ne bodeš sojen. S tem sem nekoliko opisal le eno stran svoje bolezni. Ima jih pa še veliko. Ni je toli razlike v pojavih kake bolezni, kakršna je ta, ni je pa tudi bolezni, ki bi ukrotila in uničila obenem vse dušne in telesne moči, vso voljo in odločnost, vse veselje in upanje, pri kateri bi bolnik in njegova okolica toliko trpela, kakor pri nevraste-niji. Ni ga zdravila ne tešila pri njej. Ko sem prebil smrt svojega očeta in tasta, ko sem prebolel umirovljenje, prišel je tudi zame čas rešitve. Uvidevši, da ne zmagam bolezni v mestu, da sem svoji rodbini le v nadlego, ne v pomoč, šel sem na bratovo planino Klek v Triglavskem pogorju 1559 metrov nad morjem, kamor sem dospel 26. junija 1900. Hotel sem živeti sam in brez udobne sedanje kulture. Edino udobnost, dobro posteljo je peljal brat z menoj. Prve dni nisem zapustil postelje in koče. Majerca mi je morala parkrat vsiliti na dan malo ravno šenjski vojskovodji in njih priganjati vgnali v občinsko pisarno pri »Broščarju*, kakor vžene pastir neumno živino v hlev. Nekateri kmetje so sicer godrnjali, češ, da nimajo dosti časa, ker jih na polju in v gozdu čaka še mnogo dela, a to ni nič pomagalo. Župnik Berlic dobro ve, kako se mora potolažiti kmetsko nevoljo in zato jih je hitro pomiril. Ko so bile volitve končane, so šli v bližnjo gostilno k »Žababirtu* zamočit slavno zmago. Gospod Berlic je potem svoje zveste pomočnike in pri-ganjače še posebej povabil v farovž «na en kozarec*- Nace se je navidezno nekoliko branil ter izgovarjal, da mu vino škoduje, a nazadnje se je «zaradi zamere* vendar udal in odšel z drugimi. Ta kratek popis zadnjih državnozborskih volitev v Mošnjah pove mislečemu bralcu dovolj, da bode vedel prav ceniti klerikalno zmago v naši občini. Pred kratkim smo imeli tukaj tudi dopolnilno volitev v občinski odbor. Gospod Jurgele se je namreč nekaj tednov pred svojo smrtjo odpovedal občinskemu predstoj-ništvu. Zato je bilo treba nam izvoliti drugega župana. Že so se naši odborniki skoro soglasno domenili, koga bodo posadili na županski stolček. Ali naš kmet obrača, gospod župnik pa obrne! Tako se je zgodilo tudi pri nas, da je bil izvoljen za župana tisti, katerega je hotel imeti kot takega naš Berlic. Za želje in ugovore svojih župljanov pa se pri tem še zmenil ni. Pa čemu tudi. Saj so po njegovih mislih, kakor se posname po njegovi mogočnosti, vsi prebivalci mosenjske, lešenske in Ijuben-ske župnije le zaradi njega na svetu, a ne on zaradi njih v Mošnjah. Zato bi res ne bilo prav, ko bi si upal kak njegov podložnik drugače misliti in želeti, kakor je njemu všeč. A pustimo šalo in resno bodi povedano še to, da je naš Berlic ravno pri tej zadnji volitvi lahko spoznal, da tudi volje naših preprostih občanov ne sme teptati preveč samooblastno. Učitelj Nace pa je baje dobil pri »Žababirtu* prav neprijeten spomenik, ker se je preveč strinjal z Berlicevim ukazom zaradi njegovega vina! Sme se torej upati, da se je tudi v našem kraju že začelo daniti in da se bode tudi naše prebivalstvo kmalu postavilo na lastne noge. pomolzenega mleka in košček črnega kruha. Nekega krasnega jutra zlezem iz brloga in pogledam par sto korakov okrog koče. Vrnil sem se sicer takoj zopet v kočo, a zdelo se mi je, da je bilo dobro zame in šel sem poskušat. Naletel sem na prijetno gozdno stezo, ob tisti so rastle različne gorske cvetlice, katere sem začel nabirati, videl sem velikanska mravljišča in na njih svitlo rumene kapljice smole. Hajd po njih in pet do šest sem jih izkušal požreti po Kneipovem nasvetu, a težko je šlo. Ti poskusi so me nekako zmotili, da sem vsaj te trenutke pozabil na svojo bolezen. Bilo jih je ta dan le kakih pet minut, a bilo je vsaj nekaj, česar nisem doživel že več mesecev. Nadaljeval sem prihodnji dan pot in dospel po nji na Bratovljo peč vrh doline Radolne. Tu sem premotril visočino in ta se mi je zdela zadostna. Vrnil sem se zadovoljneji in mirneji. Med potjo pridem na trato z mehko travico. Spomnim se očeta Kneippa in čevlje dol. Ko se zopet obujem, iznenadila me je prijetna toplota v nogah, kakršno sem pogrešal, že toliko mesecev. Bil je drugi povod k zadovoljnosti. Pridem h koči. Zadiše mi ravnokar politi žganci. Pokusim jih in teknili so. Teh treh ugodnih utisov sem imel tisti dan dovolj, neugodnega ni bilo nobenega. Ni čuda torej, da sem upal, da bom boljše spal. Tega sicer ni bilo, a nekako okrepčan in brez napora vstanem pravočasno ter grem nabirat jagod. Dobil sem le nekaj brinovih, rdeče in črne so pa šele cvetele, dozorevale so na Kleku šele septembra meseca. Iti mi je bilo dve uri navzdol, predno sem prišel do njih. Veselje, ko jih zagledam, je bilo tem večje. Se nadaljuje. 37 Iz Radovljice. Naša dušna pastirja še vedno mešata v cerkvi politično godlo. V nedeljo je dekan rekel na prižnici, da nekatere osebe samo zato hodijo v cerkev, da kaj slišijo ter potem to hitro pišejo v »Gorenjca* in v druge časnike, in da vse te osebe dobro pozna. Ali bi on morda rad videl, da bi v cerkev hodile same ženske in pa najnezavednejši klerikalni možaki in da bi potem tudi ti zunaj nikomur ničesar ne povedali, kaj so slišali v cerkvi? Včasih ni bilo tako! Ko smo bili še otroci, so nas doma in v šoli vprašali, kakšen evangelij in pridiga sta bila v cerkvi in ako si nismo bili dosti zapomnili od tega, zapela nam je leskovka ali pa smo morali iti klečat namesto jest. Ali zdaj naj se nikamor več ne izve, kaj se govori v cerkvi. Ali naj bode tudi ta podobna žup-niščem, v katerih so razni klerikalni »Netopirji* prirejali večerne volilne shode? Naš gospod dekan je torej z navedenimi besedami očitno priznal, da ni prav, ker poli-tikuje v cerkvi. Zato naj bi se bil Lukega dejanja vzdržal, pa bi tudi nihče nikamor ne bil pisal o njem. Kape-lan pa je imel v nedeljo pridigo o samih klerikalnih zmagah in umazanih časopisih, kakršni so po njegovih mislih le »Slovenski Narod*, »Rodoljub*, »Rdeči Prapor», »Ljubljanski Zvon* in še nekateri liberalni listi. O umazanem »Slovencu*, »Domoljubu*, »Slovenskem Listu», i. t. d. pa ni nič povedal. Zato bi bilo dobro, da »Gorenjec* ob priložnosti razloži svojim bralcem, kakšni poštenjakoviči pišejo te klerikalne liste! Iz Kranja. Odkritosrčno priznamo, da se nam že kar gabi vkvarjati se z dopisi iz Kranja v »Slovenskem Listu*. Poje se v vseh ena in ista pesem. Ker naši ljubeznivi nasprotniki ne morejo ovreči naših resničnih trditev, pa skušajo — kakor že večkrat povedano — z zavijanjem dejanskih razmer in še večkrat z neutemeljenim predbacivanjem sumničiti občinski odbor in begati javno mnenje. Navadno izstavijo komu tudi kak »Fleiss-zettel*, da bi dotičnika malo bolj priklenili nase. Od sobote do sobote vlečejo na ta način svoje redke pristaše za nos. Če jim dokažemo neresničnost njih pristranskih poročil, pa lažejo prihodnjo soboto po stari »šabloni* naprej. Tako delajo že vsa leta, in do pičice so ostali zvesti svojemu programu tudi v svojem odgovoru na naš dopis v predzadnjem »Gorenjcu. Niti na um nam ne pride, da bi se ozirali na vse otročje-naivne čenčarije, katerih kar mrgoli v »Slovenskem Listu*, a prisiljeni smo odgovarjati na nekatere predebele neresnice, ker bi se v nasprotnem slučaju utegnil molk tolmačiti napačno. Na naše vprašanje, zakaj imamo v občinskem za-stopu in vseh društvih vodilno besedo, nam dajejo nasprotniki uprav klasičen odgovor: »Zato, ker se povsod vsiljujete in tišite v ospredje. Kakor nam, je tudi vam dobro znano, kako se je postopalo pri zadnjih občinskih volitvah, kjer je naš župan trgal naša veljavna pooblastila. Kakor je prvo očitanje smešno (točen odgovor smo podali v onem svojem dopisu), tako je druga trditev naravnost nesramna in zlobna. Tedaj prisleparili smo si večiuo, in župan je k temu pripomogel s tem, da je trgal nasprotna veljavna pooblastila! Možu, ki se že 27. leto trudi uspešno za prospeh mesta, ki žrtvuje vsak dan po več ur na nesebičen način za občino in čegar nepristranost je vzvišena nad vsak dvom, temu možu očitate zlorabe uradne oblasti. K taki trditvi se morejo povspeti le ljudje, ki nimajo v sebi več sramu in čuta poštenosti. Zupan Šavnik je sestavil za zadnje občinske volitve volilno komisijo popolnoma nepristranski, oziraje se na obe stranki. Komisija je vsa neveljavna pooblastila zavrgla soglasno, držeč se navodila, podanega po navzočem vladnem komisarju, c. kr. okrajnem glavarju dr. Mihaelu Gstettenhoferju, da se namreč ne pripoznajo ona pooblastila, katera je izstavila ena oseba raznim pooblaščencem, ako ni bilo moči določiti, katero pooblastilo je zadnje. Veljavna in neveljavna (od 12 volilk) pooblastila so skrbno spravljena. Volilne zapisnike, volilne pole in nasprotne liste je podpisal župan, vsa komisija in vladni komisar brez vsakega pridržka. O istinitosti tu navedenega se vsakdo vsak čas lahko prepriča iz volilnega akla. 38 Zupan je z največjo objektivnostjo vodil volitve. Za občino niti ni oddal glasu, kamoli, da bi bil trgal pooblastila, bodisi veljavna ali neveljavna. To vse nasprotniki vedo prav dobro, a izmislili so si grdo laž, da bi župan, užaljen po takih nesramnih očitanjih, odložil svoje dostojanstvo. Vse dostojno meščanstvo pa pričakuje, da se pi ezaslužni mož že iz ljubezni do občine, katero je vodil vzgledno toliko let, ne bo uklonil tem zavratnim napadom. «Za vaše resno delo je najboljši dokazvaš vodovod iz Kokre. Gradi se že pet let, a résultat je enak 0.» Tako se bere dalje v »Slovenskem Listu ». Smelo lahko trdimo, da se je trudil občinski odbor, zlasti pa vodovodni odsek z vso intenzivnostjo in vztrajnostjo, da se bo prej ko mogoče rešilo ugodno to, za mesto prevažno vprašanje. Naslednjega pa ne navajamo morda v opravičevanje na predstoječi neosnovani napad, ampak v informacijo onim, ki niso poučeni o tej zadevi. Ravno sedaj pred tremi leti je prejela občina Hraskyjev generalni projekt za kokriški vodovod, ki bo preskrbljeval vodo mestu Kranju in mnogim vasem. Ta načrt in oni dunajske delniške družbe se je izročil izvedencem v presojo. Vsled soglasno podane izjave tehničnih izvedencev in deželnega zdravstvenega sveta se je občinski odbor soglasno izrekel za Hraskyjev načrt, ki je za mesto tudi najcenejši. Pripravljalna dela so se izročila vodovodnemu odseku, ki je v 51 sejah (in ogledih) vršil svojo dolžnost z vso vnemo. Merila se je po večkrat in v različnih letnih časih s pomočjo izvedencev množina vode. Kakovost vode se je preiskovala na Dunaju in v Ljubljani. Ker so imela vsestranska poizvedovanja najboljše uspehe, je skušal vodovodni odsek še 1. 1898. pridobiti vasi za prekoristno podjetje, da bi mogla občina na podlagi Hraskyjevega generalnega načrta predložiti že leta 1899 deželnemu odboru prošnjo za podporo. To delo po deželi je povzročalo največ težkoč, bilo je mučno ter naporno in naši kranjski nasprotniki so se trudili prav pošteno, da so nam tisto kar najbolj otežkočili tako z besedo, kakor z ono famozno brošuro • Uvaževanja vredna pojasnila*. Zbegali so že itak ne-zaupnega kmeta. Tako se je proti volji občine stvar zavlekla in ni bilo mogoče več poslati prošnje deželnemu zboru. Ko se je večina vasi (razen treh) izrekla za vodovod, je naročila občina podrobne načrte pri inženirju Wagenfûhrerju. Drezalo se je osebno, pismeno in brzojavno. Ko so dospeli obsežni podrobni načrti, je bilo treba tiste zopet prenarejati. Oglasile so se nove vasi. Med tem se je nakupilo privatnim potom Čemšenikarjevo posestvo za razmerno nizko ceno in osigurala se je občini lastnina za slučaj izpeljave vodovoda. Ko je vodovodno vprašanje srečno preromalo ta križevi pot, se je sestavila prošnja na deželni zbor. Posamezniki in deputacije so informirale o vseh korakih in načrtih deželno vlado, deželni odbor in posamezne poslance. Delalo se je neprenehoma in deželni zbor je v svoji seji dne 3. maja »pripoznavši napravo vodovoda za mesto Kranj in okolico kot gospodarsko prekoristno zagotovil soglasno tej napravi 2;"»% deželnega prispevka* (dopis deželnega odbora od 14. junija 1900 št. 0565). Glede na slabo gmotno stanje dežele Kranjske ni bilo pričakovati tako ugodne rešitve. Pridobitev kakih 140.000 kron je našim nasprotnikom seveda enako 0. Na zahtevo deželnega stavbinskega urada je bilo treba še popolniti načrte, posebno zaradi vodnega stolpa za mesto Kranj. Vsled tega je bilo zopet treba čakati nekaj mesecev, a sedaj pa tudi ni več nevarnosti, da bi nam ministrstvo vrnilo načrte v popolnitev, kakor se je n. pr. pripetilo Novomeščanom. Tako je izvel občinski odbor svojo nalogo in vsa obsežna pripravljalna dela, 1J bi stala drugod tisočake, ne stanejo niti 200 gld. ! Vsak nepristransko sodeč človek mora priznati, da se je občinski odbor brigal za vodovodno vprašanje vsestransko temeljito in z najboljšim uspehom. Kam dovede pri tako važnih' vprašanjih (ko se gre za .lepo svoto tisočakov) površnost, o tem se lahko pouče cenjeni bralci iz današnjega kamniškega dopisa, ki se buvi s ponesrečenim vodovodom v Kamniku. Le še »Fleisszettel* ! Da bi g. Franca Omerso še malo bolj pritegnili nase, pripovedujejo nasprotniki v onem odgovoru, kako krvavo - maščevalno je postopal občinski odbor proti odličnemu meščanu gosp. Francu Omersi, ker se je radi njegovega virilnega glasu pravdal skozi vse instance. Vprašajo, če je tu odločevala stvar ali oseba? V tolažbo jim povemo, da edino le stvar. Zoper osebo g. Omerse nimamo kar nič. Ce je propal pri zadnjih občinskih volitvah, je to njegova krivda, ker je nastopil kot kandidat nasprotne stranke. Vojska je vojska! Sicer bi nam pa bil, bodisi kot virilist, bodisi kot izvoljeni odbornik, v občinskem odboru mnogo ljubši, kakor marsikdo drugi, ki je vajen vplivati bolj s pestjo, kakor z možgani. (Prosimo pa, tega ne smatrati kot «bonbonček».) Zadeva je pa v resnici takale: G. Omersa in nek drug meščan sta priglasila svojo pravico do virilnega glasu, in župan je o tem obvestil — kakor je njegova dolžnost — c. kr. okrajno glavarstvo in deželni odbor. Glavarstvo je vrnilo le Omersovo vlogo s pri-pomnjo, da naj se o njej izreče občinski odbor. Po § 17. občinskega reda so viri listi oni, ki plačujejo ali od svojega nepremičnega posestva v občini vsaj 100 gld. direktnega davka (realni davek), ali od svoje obrti ah pridobitka 200 gld. G. Omersa se je skliceval na prvo določbo in je navel med realnim davkom tudi hišnino. Ker pa občinski odbor ni vedel, ali naj se smatra hiš-nina (hišnonajemni davek) tudi kot realni davek, je sklenil zadevo izročiti deželnemu odboru, ki naj bi odločil v sporazumljenju z deželno vlado, če je smatrati hišnino kot davek od nepremičnega posestva v smislu § 17. občinskega reda. To vprašanje je namreč za sestavo kranjskega občinskega odbora jako važno. Ako se prišteva hišnina k realnemu davku (in ne k pridobninskemu) potem imamo v Kranju poleg 18 odbornikov, tudi še kar 14—17 virilistov, ki s svojo odsotnostjo vsak čas lahko povzroče nesklepčnost občinskega odbora. Prava • Hausherrenversammlung*! Tako bi se lahko onemogočilo vsako delovanje. Ker se je v tem slučaju deželni odbor izrekel nekompetentnim, je občinski odbor glede na to morebitno zamotano razmerje, nikakor pa ne z ozirom na osebo Omersovo, izjavil na predlog občinskega odbornika Jos. Goloba, da se g. Omersi ne pripozna naporni nana pravica v smislu § 17. občinskega reda. Na to gospod Omersa niti ni hotel rekurirati, a prigovarjal mu je župan sam, češ, da se enkrat reši to preporno vprašanje. Pritožba je prišla do upravnega sodišča, in to je odločilo v /uiislu Omersovega priziva. Vsled te odločbe je pa občinski odbor že pred dvema letoma naprosil deželni zbor, da se izpremeni nesmiselni in zastareli § 17., kar se bo letos tudi zgodilo. Toliko v pojasnilo. Ker nasprotniki trdijo, da je ta pravda stala mnogo denarja, naj jim povemo, da celih 19 gld. in 22 kr.! Odvetnik je interveniral le pri upravnem sodišču, drugo je pa preskrbel župan sam. Občina nima na razpolago tisočakov, katere bi brez potrebe metala v — vodo! Novičar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. Nadučitelj na I. mestni deski ljudski šoli v Ljubljani in c. k. okrajni šolski nadzornik v Kranju, g. Andrej Zumer je imenovan ravnateljem. — Okrajni šolski svet je imenoval c. kr. okrajnega zdravnika g. dr. Edv. Šavnika krajnim šolskim nadzornikom za Kranj. — V okrajne šolske svete so od strani deželnega odbora imenovani na Gorenjskem naslednji gospodje: Za Kranj trgovec Ciril Pire in grajščak Janko Urbančič, za Radovljico župan Jakob Peternel z Bleda in trgovec Oton Homan iz Radovljice, za Kamnik župan Luka Mlakar iz Lukovice in sodnik U, Garzarolli iz Kamnika.—Trgovski minister je potrdil izvolitev gg. Jos. Kušarja predsednikom in Ant. Kleina podpredsednikom trgovinske in obrtne zbornice na Kranjskem. — Gosp. Ivan Laibacher, postaje-načelnik v Trebnjem, je prestavljen v Škofjo Loko. Zadnji Slovenski List* nam milostno prisodi pičlo 200 naročnikov. V tolažbo mu povemo, da tiskamo •Gorenjca* najmanj v 800 izvodih, kadar je pa dobro paprieiran pa Be več. Posameznih števil ni več dobiti. Za mesto Kranj potrebujemo vsakokrat 300 številk. In kar je glavna stvar, vsak iztis se pošteno plača. Ne vemo ravno po koliko izvodov tiskajo svetovno revijo »Slovenski List*, a če ga pošiljajo samo onim, ki ga plačajo, potem bi bilo 500 odtisov pač preveč! Samo v Kranju poznamo pet oseb, ki niso naročene na Koblurjevo glasilo ; a dobivajo ta cen list že tri leta kar tako. Nune de! Če bo tudi zmanjkalo potresnega denarja, kak kranjski dekan si še vedno lahko »špoga* tak šport! Narodni Kranj in dr. Tavčar. Tod tem zaglavjem poroča »Slovenski List*, da je dr. Tavčar oni dan enkrat v Kranju zahteval pri železniški blagajni po nemški vozno karto in da so ga nekateri okoli stoječi poučili, da na slovenskih tleh lahko slovenski zahteva vozni listeč. Bilo pa je takole: Kakor znano, je prišel dr. Tavčar v Kranj zastopat C. Pirea v kazenski zadevi. Ker je bila obravnava hitro končana, se je hotel odpeljati že z vlakom ob polenajstih dopoldne. Pire ga je spremljal na kolodvor. Ko prideta tje, je stal Šušteršičev zastopnik dr. Brejc na pragu. Dr. Tavčar dregne Pirca in mu reče: »V soboto bom pa v Slovenskem Listu*!» »Zakaj ?» vpraša Pire. Dr. Tavčar: »Zato, ker bom sedajte nemški zahteval vozni listek. Ti pa pristavi, da je to škandal.* Pire prikima in oba se pridružita dr. Brejcu. Nihče drug ni bil v veži in pred blagajno, kakor omenjeni trije. Dr, Tavčar zahteva nemški karto, Pire ga ošteje, dr. Brejc ga pa — ni dal v »Slovenski List*. Zabavni večer »Narodne čitalnice v Kranju* je uspel minulo soboto nepričakovano lepo. Čitalničarji so komaj pričakovali gledališke predstave. Enodejanska precej plitva veseloigra »Moj ideal* zahteva točnega in lahnega igranja. Če vpoštevamo, da čitalniški diletanti niso nastopili že dve leti, moramo priznati, da so še precej dobro izvršili svoje vloge. Odlikovala sta se gospa Valenčičeva in gospod Rozman. Tudi mlajše moči so pokazale, da se bodo kmalu udomačile na odru. Igri je sledil živahen ples, h kateremu je svirala neumorno domača godba na lok. Prvo kadriljo je plesalo 20 parov. Pozno v jutro se je razšla vesela družba. Zadovoljstvom se je opažalo, da se je vendar enkrat na okusen način prenovila čitalniška dvorana. Nad vse je pa presenetila plesaželjno mladino prav praktično napravljena ventilacija. Sedaj ni več nevarnosti, da bi se kdo zadušil med plesom. Prihodnja veselica bo na pustno soboto, 16. febr. Kranj šteje po zadnjem ljudskem štetju 2473 prebivalcev brez dijakov, ki so bili 31. decembra na počitnicah. Plesni venček, ki ga priredita »Slovensko bralno društvo* in »Gorenjski Sokol* dne 2. februarja, bode, kakor se da sklepati iz zanimanja občinstva, najbolj obiskan in najprijetnejši, kajti udeležba bode iz vseh slojev občinstva ogromna. Obleka je promenadna. Vabila so se razposlala, ko bi pa kdo želel udeležiti se ven-čka in je bil pri veliki množini vabil prezrt, naj se svobodno udeleži veselice. Občni zbor «Slovenskega bralnega društva v Kranju* se vrši v nedeljo, dne 3. februarja ob 1. uri popoldne v novih društvenih prostorih. Gospod Edvard Dolenz, trgovec v Kranju, je daroval povodom smrti svojega očeta v imenu obitelji Dolenz tukajšnji dijaški kuhinji 100 K, za kateri velikodušni dar se odbor blagemu dobrotniku kar najiskreneje zahvaljuje. Iz Vogljan se nam poroča, da je zbolel ondotni 67 let stari župnik Miha Kotnik in da skoro gotovo ne bo okreval več. Vseh 16 let, kar službuje v Vogljah, je bil miren in uzoren duhovnik. Le pri letošnjih volitvah, ker je bil primoran poseči v volilni boj, smo prišli z njim v navskriž. To je tudi sam obžaloval. Pogrešali ga bomo zelo, ker težko bomo dobili toli miroljubnega duhovnika, kakor je bil on. Želimo mu, da bi zopet ozdravel in še nadalje ostat pri nas. f Edvard Globočnik v Cerkljah, je služboval 39 tet kot zdravnik. Spočetka je bil nastavljen v Škofji Loki pri rudnikih, v Železnikih, nekaj časa v Kranju, najdlje pa v Cerkljah. Izšel je iz stare kirurgične šole, povspel se pa po lastni pridnosti do dobre izvežbanosti v svoji stroki. Lasten mu je bil nekak siguren nastop, ki je 39 vzbujal in utrdil zaupanje bolnikovo in zdravniku pripomogel do lepih uspehov. Deloval je pa tudi na korist in prospeh cerkljanske občine v občinskem odboru, v kraj-nem šolskem svetu in pri ondotni kmetijski podružnici, zato ga je izvolila občina častnim občanom. Za vse svoje delovanje je bil odlikovan z zlatim križcem za zasluge. Bil je narodnjak, ki je podpiral narodna društva in dobrotnik dijakov. Zadnje leto je začel bolehati, zato je prosil malo čr.sa pred smrtjo sam za umirovljenje. Minulo sredo smo ga pokopali. Veličasten njegov pogreb, katerega se je udeležilo mnogo odličnih mož iz Kranja, Železnikov, Vrhnike in Ljubljane, zlasti zdravnikov, je svedočil, da je bil pokojnik vobče čislan in spoštovan mož, kateremu ostane ohranjen časten spomin pri vsakomur, ki ga je poznal. V Naklem ima kmetijska podružnica čudnega predsednika. Povsod, naj bode to ali ono društvo, se rado ponaša z velikim številom svojih udov, le pri naši podružnici fe drugače. Naš predsednik, namesto, da bi pridobival nove ude, še bivše odbija, tako da jih je precejšnje število izstopilo. Nekateri so se obrnili drugam, drugi pa sploh niso več udje. Gospod predsednik, ali se pravi to delati v korist kmeta.!? V Radovljici je priredila minuli četrtek podružnica slovenskega planinskega društva predavanje o potovanju po Južnem Španskem. Predaval je gospod župnik Lavtižar iz Rateč. Več Radovljičanov in Predtržanov si usoja tem potom vprašati svojega dekana in kapelana, če vesta zakaj so njih predniki sezidali radovljiško cerkev? Ali zato, da bi se v nji vernikom oznanjevala božja beseda, ter se jim priporočal mir in krščanska ljubezen, ali zato, da se v nji hujska in žali ljudi ter tako dela za Šušter-šičevo in Jegličevo klerikalno propagando. Ali hočeta s svojim političnim rogoviljenjem na prižnici res odgnati zadnjega zavednega občana iz cerkve?! V Kropi je umrl dne 26. t. m. g. Benjamin Schuller bivši fužinar, občinski svetnik in član okrajnega šolskega sveta. Na svoja stara leta je mož oslepel in izgubil svoje premoženje. Bil je 72 let star. Z Gorij pri Bledu se nam piše: Kakor je že dopisnik v »Slovenskem Narodu* dokazal, da je pri županstvu v Gorjah velik nered, in da je gospod župnik poslanec Ažman nasproten tistim, ki zahtevajo red, vsekakor je nečastno za Vas, gospod poslanec, ki ste kot deželni poslanec in občinski odbornik vendar dolžni skrbeti, da se ravna pravilno z javnim občinskim premoženjem. Zakaj tedaj delujete nasproti tistim odbornikom, ki storijo s tem svojo dolžnost. Tak zastopnik ne zasluži drugega, kakor da mu volilci izrečemo nezaupnico, katero hočemo v kratkem poslati v vse časopise na Kranjskem. Radovedni smo le, ali bode pravični »Dihur* in »Slovenec« tudi sprejel tisto. V Gorjah se je pobijal raz leče »Gorenjec*, češ, da je še veliko bolj nevaren kakor »Slovenski Narod*. Poslanec Ažman, zakaj imate vendar strah pred časopisi; povejte, zakaj ne prineseta ničesar »Domoljub* in »Slovenec* o gorjanskih občinskih zadevah, menda zato, ker nimate prave vere. Več odbornikov. V Kranjski gori priredi ondotno gasilno društvo v soboto (na svečnico), dne 2. februarja t. 1. plesni venček v gostilni »pri pošti*. — Začetek ob šestih zvečer. — Vstopnina 1 krono. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. Na Koroški Beli je izvoljen županom g. Anton Potočnik, občinskim odbornikom pa Franc Soklič in Jožef Vidic. Škofjeloška čitalnica priredi jutri na svečnico v društvenih prostorih plesni venček. Sodeluje radovljiška godba na lok. Umrl je umirovljeni amerikanski škof Ignacij Mrak, rodom iz Poljan na Gorenjskem. Star je bil 90 let. V Ihanu je izvoljen županom posestnik Lovrenc Gregorin z Brda, občinskim odbornikom pa posestnika Andrej Flerin z Goričice in Franc Sojer iz Ihana. Gorelo je dne 13. t. m. v hlevu posestnika Franca Podbevseka v Dupeljnah, občina Zlatopolje v kamniškem političnem ohrnju. V treh umh jo iforel cel hlev in vse 40 ondi shranjeno seno. Škoda se ceni na 2000 kron, zavarovan pa je bil Podbcvšek le za 1400 kron. Napad. Dne 21. m. m. okoli polenajstih ponoči sta napadla Valentin in Jožef Kopitar iz Velikega Mengiša iz kamniškega semnja vračajočega se poseslnika Antona Žnidarja, po domače Veberja iz Utika, občina Vodice, potem, ko sta so že nekaj časa peljala ž njim. Fanta sta Žnidarja preinctovala po tleh in ga oropala 00 kron denarja z denarnico vred. Orožniki so zasledili čez dva dni storilca in ju izročili sodniji v Kamniku z oropanim denarjem v znesku 41*37. Kamniška narodna čitalnica napravi — kakor smo omenili že zadnjič — jutri na svečnico veselico s plesom. Vstopnina za člane 40 vin., za nečlane 80 vin. Začetek točno ob polosmih zvečer. Iz Kamnika se nam piše: V noči dne 27. m. m. sta kovaška pomočnika Janez Slapnik in Jernej Funtek počakala zunaj mesta pod nekim kozolcem mizarja Primoža Brleča iz Duplice, ki je šel mirno domov, in ga napadla z železnimi drogovi ter ga prav težko ranila; malo je manjkalo, da ga nista ubila. Suroveža sta se izročila sodišču. Pravijo, da je tega napada krivo neko malomarno dekle. Na Koroškem. V Dobričah se je pri zidarskem mojstru Francu Isolu službujoč delavec Dominik Dequardi po noči baje pieveč odel čez glavo in umrl vsled zadušenja. Vpeljane sodnijske preiskave niso mogle najti drugega vzroka smrti. Vrbsko jezero je vsled velikega mraza zamrznilo črez in črez. Ustrelil se je vnoči dne 26. m. m. — kakor se nam poroča iz Celovca — lovec Lovrenc Jerner, pri lovskem bataljonu št. 8. v srce. Krogla prodrla je strop in krov vojašnice. Vzrok samomora je menda ljubezen. Pokopan je bil po cerkvenih obredih z vojaško častjo. Pri pokopu je igrala godba 17. pešpolka. Križem sveta. Prebivalstva so našteli pri ljudskem štetju v Kočevju 2172, v Novem mestu 2162 duš, na Reki 39.355, v Brežicah 1164, v Budimpešti 729.383, v Pragi (brc;: predmestij) 196.166, v Ljubnem (mestu) 4118, v Lincu 55.425, v Gorici 23.671. Tele s tremi pari ušes na glavi je došlo na svet v Sunji na Hrvatskem. Smrtonosni poljub. Te dni se je vračal iz potovanja v Turin nek Boštjan Balbo s svojo izvoljenko. Mrak je bil. Deklica mu v strastni ljubezni pritisne poljub, a ni opazila, da jo opazuje nek tujec. Ko je poljub že oddala, zasliši smeh in ugleda onega tujca, požene se vanj. hoteč mu storiti nekaj hudega, a on jo odbije s palico. Deklici pride Balbo na pomoč. Tujec se zasuče, in Balbo zastoka. Porinil mu je nož v srce, in Balbo se je mrtev zgrudil. Umrl je slavni italijanski skladatelj Verdi, ki je bil pokopan na državne troške. Pogreb angleške kraljice Viktorije se je vršil danes ob treh popoldne. Avstrijo je zastopal prestolonaslednik Fran Ferdinand. — Kraljičina zapuščnma znaša okrog 70 niihjonov funtov šterlingov. Visoka starost. V Liverpulu živi 104 leta stara žena, ki je bila rojena 1. 1797 in je popolnoma čvrsta in zdrava. - Gospodarske stvari. Dobavni razpis. Dne 5. februarja 1.1. vršila se bo v poštnem in brzojavnem odseku ministrstva za javne stavbe v Belemgradu ustna licitacija za dobavo 10.000 komadov lesenih brzojavnih drogov. Natančnejši pogoji za dobavljanje ležijo v gospodarskem oddelku zgorajšnjega odseka vsakomur na upogled. Vadija je vložiti 30.000 dinarjev ali v gotovini ali v vrednostnih papirjih, ki do-sezajo enako visočino. Učenec poštenih starišev, vsaj 14 let star se sprejme v trgovino z mešanim blagom, preskrbljen z vsem, hrano in obleko. Natančneje se izve pri upravniktvu «Gorenjca*. 21—1 beor> baror> Jailloti ti$oja $e 5 terr) javiti $\Jo\o bodočo poroko 3 gdč. ^osipirjo &©bi% bčerjo L>i$okorodr>ega g. f^elil^a r^obo«; Olteza c. kr.BO$ir.Yrar)c ^JoJefoLJega reda, koroerjdrjika kralj. $par>$kega reda ^abele r£a»oli$ke i-*• d. ir> pokojo« Uisoko-rodr>e go$pe rT)arije r£obfy rojerje Gl3cr. m poroka $e Or$\ j. febr. 1901 ob pol 12. tiri dopoldne O kapeli pri 5tefar>ti r>a ©urjajti. J/a J{o/(ricf, meseca januar/a 1901. t Globoke, neizrecne žalosti potrti naznanjajo podpisani vsem Sočutnim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminul njih iskreno ljubljeni soprog, oče, tast, brat, svak in ded, velerodni gospod Edvard Globočnik okrožni zdravnik, odlikovan z zlatim križcem za zasluge, častni občan cerkljanski i. t. d. ki je po težkem, mukcpolnem trpljenju, v 61. letu svoié dobe, sinoči ob poldevetib, večkrat previden s tolažili vere, blaženo zaspal v Gospodu. Zcmski ostanki dragega rajnika bodo v sredo, dne 30. t. m. ob treh popoldne slovesno blagoslovljeni in jih potem polože na tukajšnje pokopališče v rodbinsko rakev k večnemu počitku. Sv. ma-a-zadušnica se bode brala v domači župni cerkvi. 22 V Cerkljah pri Kranja, dne 28. prosinca 1901. Otilija Globočnik, roj. Wagner, soproga. - Dr. Edvard Globočnik. sin. Elizabeta Wagner in Antonija Schellauf, svakinji. Marija Globočnik, sinaha. — Marija Plepelič pl. Plešo, sestra. — Marjan, Feliks in Edo, vnuki. Zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so žalujoče in rajnegb našega ljubega očeta i. t. d. gospoda Edvarda Globočnika okrožnega zdravnika tolažili v bolezni ter prihiteli kljub slabemu vremenu, da ga •premijo k večnemu počiLku. lstotako tudi darovalcem in darovalkam prekrasnih vencev, oziroma raznih svot dobrodelnim namenom, dalje gg. duhovnikom in učiteljem - pevcem za tri prekiasne, mile nagrobnice. Hvala tudi si. občinskem odboru, gasilnemu društvu in šolskemu vodstvu za prostovoljno spremstvo. V Cerkljah, .'Ji. prosinca 1901. Žalujoča rodbina. 41 Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke: KLOBUKE najnovejši fagone priporoča po nizki ceni 57—46 J. S. BENEDIKT na Starem trgu. Ilustrovani ceniki na razpolago. Pravo 2 I I H »i o | w o 3 plzensko pivo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 59—46 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 90. Šivalni stroji # # # in kolesa. Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa, a Ceniki se dopošljejo na zahtevanje^* zastonj. 63—46 v ta&tični ve-Cvkoti -in ■ftaftovoati ima po nifcftt ceni vedno v *a-foai »■piditiz c. •Ur. ptiv. j-tfc&ne iefosnic«, Cj-n^^ana, 3wnaj.yfia eota it. 15, »G i i I i 1 i i Pri nakupovanju riuknenega in manufakturnega blaga se opozarja na tvrdko 58—46 HUGO IHL Špitalske ulice štev. 4 Velika zalosuknenih ostankov. na dunajski cesti v 53^u^^atvi «^ m 'tm > mp ptvpotoia tfa»H'he,aa vn vizhan&aa btaaci -tet iazab na dtbtlo -in 9io6no. J&tfna-»vja Mdtocvfa -točno. — tiie-fte. 72—46. FILIP FAJDIGA 2< \aloga in lastna izdelovalnica sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko 61—46 zalogo sobne oprave vsake vrste garnitur i. t. d. Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les. MODROOE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to strjko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. — V Kranju se dobivajo stoli pri g. J. Anzeljcu na glavnem trgu. m 1 S I i w Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je »J pri avstrijskem cesarju" v novozgrajeni hiši otvoril hotel. 62—46 Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe za prenočišča. Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo pristna dolenjska, istrska in štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. - MMmmmmmmmmmmmmmmmm LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1. Prva in najstarejša 78—45 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. Dobro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna „pri Tišlerju" Kolodvorske ulice št. 26 gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni. Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—40 Leopold BlUUiaUer, posestnik in gostilničar. 42 Tedenski sejem v Kranju dne 28. m. m. Prignalo so jc 252 glav goveje živine, 8 telet, 08 prašičev, — ovac, — buš, — koz. 60 kg: pšenice K 7-50, prosa K 7'—, ovsa K -a urar v Radovljici. Nova, še ne mnogo rabljena ročna harmonika dunajskega sistema se po nizki ceni proda. Naslov pove iz prijaznosti upmvništvo «(Jorenjca». 11—2 Zalop Jelsle tt votle" 1—3 pr (Vellachor Sauerbrunnen) Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (50 steklenic) 8 K 50 vin. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. Loterijska srečka dne 26. januarja 1.1. TJr s t: 10 51 28 69 44 Kavama Jier Jutri v soboto 2. februarja vso noč odprta 21—1 v Kranju, obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog: 2,281.217 kron 57 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,615.436 kron 73 vinarjev. 4—3 Ueenee iz dobre hiše se sprejme v manulakturno štacuno. Natamneje se izve pri Fr. Ks. Sajovic, hotel ^Nova pošta > v Kranju. 19—1 Dobra kupčija! Podpisani prodaja parni mlin v Pulju. Plačilo 15 let po 5'V0 obresti. Pripravljen bi bil tudi menjati s kakim gozdom ali zemljiščem na Kranjskem. Zaradi natančnejših poizvedb naj se blagovoli obrniti na posestnika 20—1 Anton Deghenghi Kranj, «Vila Ana . dr. Lukana se je izgubil vtorek, dne 29. januarja v Britofu, Pes je majhen in kosmat (Hattler) in sliši na ime <šut'ti>. Kdor ga' pripelje, naj ga odda «pri Mubiju» («Nova poŠta*) v Kranju, kjer dobi plačilo. 19—1 Pozor! vvv Podružnica R. A. SMEKAL v Zagrebu priporoča od svoje najstarejše, glasovi! e in najzmožnejše tovarne za gasilno orodje si. gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete: Brizgalnice najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrzlini, s priredbo, da brizgalnica na obe strani jemlje in meče vodo; tuniverzalko*, prikladno za male občine, ki se nosije ali vozijo; parne brizgalnice, vodonole, sesalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic In prevažanje gnojnice i. i. d, cevi iz posebne tkanine najboljie vrste; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za acetilen-luč..Dalje kmetijsko orodje vsake vrste, Gasilna društva, občine in polteni kmetovalci-goapo- dalji plaČUJCJO tudi na obroke po dogOVOrU. Naioeila Iranko na vsak kolodvor. 10—3 Cenike pošiljamo brezplačno in poštnine prosto. — Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. B 5^ H m Sä 9 ?! •a a h Q N O C 5 3 z < J M« 1 f 1 = 1 5 5 o o. P s: ŽS -2 h o « a. > P c T? O P. ti i . S 2 9 is 3 O-- 58 ... I? - w 8. -3 .£ ._, rt "s? n -o rt P cd fViJa ckMnerja ljubljanska * * v * toL>arr>a rr)r«3a$tir) ograj 106-41 AVGUST-a ŽABKAR-ja pnporoca različnih mrežastih ograj za pašnike, vrtove, okna, vrata i. t d. kakor tudi vsa druga ključavničarska dela. — Nizke tovarniške cene. — Točna in solidna postrežba. rt S T1 «© O O o cd NI > 09 cd g •3 J? k. tO od T? (8 H cd cd M rt > -O G) od s rt O -j c JO Sw i _ rt bq 4i > 1-1 2— e - Jf (j. "3» 2~ - 5 g rL a H c B —i « > C -J BO C 00 o ^ O rt C "P — - S ■ ■BO«* n — 7Z — ~ "3 - • • d — o rt H r> ^ - 7 — * -l S "S — 43 rt > rt d j: B-5 ■ U m c C o — Ceneji nakup kot povsod drugod. o rt C rt 3 ►o CD > S «3 rt £ rt n 05 o 5* * * iS 2 S? "i C (D C v rt X! rt £3 o os o c 5 o -D. B) C ■9 S 41J5 5 T «i- 43 o S tc 3 0 -C g «7 S •"m m 0> O 03 C c3 1/ n e rt 1 C o> O _ rt . • -24 C bo C rt O rt i S ■3 rt P c rt _: s: x n k •o|aqap ui ouqo.ip bu vfcpojj 4444444444444444444444* O £ a> tn O A O rt o (h o P. .S i mm 1-1 P « S3 O a S S t£) rt rt rt fl O) •S1 rt ni '5* C3 4jcj E 5 "H 03 CD s .s o £ 6» 0* 4Zri* ^ .o* 4Mfc(É)»ie n- ^ Soba Z dvema posteljama in s hrano se takoj odda. Več se izve pri upravnistvu «Qoreojca». 17—2 Doktorja pl. Trnkoozyia preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena ligg. io že mnogo let, priporoča in razpošilja lekorna Trnkoc^y v Ljubljani. Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, Co M naroda po posti, odkoder ne ta zdravila vsak dan na vso strani sveta I obratno pott/l s postnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jedcn komad z natančnim nu-vodilom 0 uporabi. Za štndilno gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotnem, inalokrvne, bledicm\ za vsakega bolnika, sploh /a vsakega _ se namesto brc/močno, razdrazujoče kave tO ruskega čaja doktorja p 1. T r n k o c z y u Vilrm cl-i/hii ^ni priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in nai-rUthttU MOUUI IdJ ,-,,i,ejo hranilno sredstvo. Zavojček (Četrt kilo vsebine) 28 h, H zavojčkov samo 6 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczva 7 P 1 nrl r n P kaplice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir-L C 1 V U l 11 C juj()ce( krepilno, bolest utesujoče, tek v/.DUJajočo, Cisti Krogi želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucah iCe odvajalne, želodec Čistilne. Cistijc k. c, odvajajo ,c blato,'odpravljajo napenjanje in zanašanje želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripoti pri drugih kioglicuh.. Škatlja 42 h, Sest Skatjic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. Skatlja 80 b, tri škatlje 2 K, pluCni in kal raztvarljivim apnenim_ železom "i in * k. Pr«ni Platni in kaAljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko * 1 Sl11; raztvarljivim apnenini železom, utešujo kašelj , riztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata rii-rmilfli ah udov cvnt (protinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv Ul gllllul ju boj; uteaujoCe, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgi boji in težkem delu. Steklenica 1 K, šest sieklenic 4 K M) h. Tinktura za kurja očesa, tireizkuiSeno sredstvo proti bolestnim urjiin oCesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko ■ prednost, da jo treba s priloženim Jm Čopičem bolno mesto zgolj namazati, Steklenica «0 h, šest steklenic j K f>0 h. |pV* Ker je ve dna skrb Varstvena znamka. p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnkoczvja Živinski redilni praSek za no-traiijo rabo pri kravah, volih in konjih. Ze blizu 50 let z najboljšim uspehom uporahljevan, kadar krave noCejo zreti, in da se zboljšuje mleko. ZavojCek I navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. I >fi f i i I I m Izhaja vsak«, soboto zvečer, ?e je ta dan praznik, ps dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt teta 1 kn.no. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol !<-ta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom Mane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na uaročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se za pHitvrstn 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru Uredništvo in u p ra \ n i št v o se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnin . reklamacije, oznanila, spi..h vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo IVankirali. - I lok..piši se n<: vračaj. Izdaja in zalaga konaorcij «Gorenjca Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska tiskarna Iv. I'r. Lam j u rt v Kranju.