Stev. 153.
V Ljubljani, nedelja dne 2. junija 1912.
Leto I
Posamezna -številka S vinarje?.
n,frAN“ IzhaJ« vsak <’an — tudi ob nedeljah in |vasnikth — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ok R. uri zjutraj, — Naročnina znaša: v Ljubljani v %9ravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na ■Isisi K 1 '50; s pošto celoletno K 20’—, polletno I 10’—. četrtletna K o’—, mesečno K 1’70, — idjiTOBBtvo celoletno K 30’—. — Naročnina se pošilja upravništvu.
Telefon številka 118.
**>!c.9UA
*«
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •C
Posamezna številka 6 vinarjev.
jn	Uredništvo in npravništvo:	at
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. S.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pid večkratnem oglašanju poni pust. — Za odgovor je priložiti znamko, a«
tu	Telefon številka 118.	sr
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
DAN“
velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto	...	K	18’—	Četrt leta	.	.	.
Pol leta	...	K	9-—	En mesec	.	.	.
V upravništvu prejeman na mesec K 1'20. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto	...	K	20-—	Četrt leta	.	.	.
Pol leta	...	K	10-—	En mesec	.	.	.
K 4-50 K 1-50
K 5-— K 1-70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
Pozdravljena Narod.-socialna zveza!
Trst, dne 31. maja 1912.
Dolgo je taval slovenski proletarijat v strašni temi. ter iskal svetlobe. A ni je mogel najti. Majhne lokalne organizacije, ki so imele nalogo pripeljati slovensko delavstvo na svetlo in zastopati njegove interese, mu niso mogle skoraj ničesar pomagati. Bile so preslabe. Njim nasproti so stali močni nasprotniki — oboroženi od nog do glave. Vsaki napad s strani majhnih delavskih organizacij so odbili z lahkoto. In konstatirati moramo danes srce naše razjedajoče dejstvo, bridko resnico, ki je ne izbriše iz naših misli noben, da stoji dandanes slovenski proletarijat na istem, če ne na slabšem stališču, kakor pred leti. — V začetku poroda teh organizacij je bilo slovensko delavstvo navdušeno, misleč, da so te organizacije njegove rešiteljice. Takoj pa. ko je spoznalo, da je bila njegova misel velika zmota, je padla navdušenost. Nekdanji up, srečni up, po dosegi boljših in srečnejših dni — na podlagi omenjenih organizacij — se je razblinil v prah in od njega ni nič drugega več ostalo, kakor obup in žalost. Polastila se je ubogega slovenskega delavstva indiferentnost in malodušnost, ker je bila umorjena prva njegova navdušenost za organizacijo.
In kako tudi ne! Na shodih je slišalo, da postane iz teh narodnih delavskih organizacij nekaj velikega, da je to le začetek potom katerega se pride do velike in močne slovanske delavske organizacije, da se stopi takoj v zvezo z brati Cehi itd. — a to samo za časa poroda narodnih delavskih organizacij, potem je stvar zaspala, zaspala pa je ž njo tudi nekdaj za pobratimstvo z vsem slovanskim delavstvom nvdušeno slovensko delavstvo.
To spanje pa se že izpreminja v življenje. Zgodilo se bo. kar se mora zgoditi. Naravnim zakonom nasprotovati je velika nesmisel. Naravni zakoni pa zahtevajo združitev bratov in enako interesirancev. — Naši nekdanji nazori se uresničujejo, nekdanje naše hrepenenje zopet napolnjuje naše srce. Kar se je zdelo nekdaj marsikomu nemogoče, zadobiva trdna realna tla. Razvoj gre po začrtanem potu. Privedel
nas bo morda celo v čase, ki se nam dozdevajo dandanes utopistični. Saj naš razum še ni tako močno razvit, da nam bi omogočil zdravo raz-mctrivanje v bodočnosti človeštva. — Ko bi ne bilo ovire, bi bilo morda drugače. Ker pa imamo vse polno ovir, ki nam onemogočujejo hitrejši razvoj, zato smo revčki in tavamo, in iščemo, in lovimo brez uspeha. To je čuden ples. Dalje časa traja, tenidalje bomo še potovali. da dospemo do končnega cilja.
V	Ljubljani se ustanovlja Narodno-soci-jalna zveza in nam se dozdeva, da se umika temna noč belemu dnevu. Žarki so že posvetili in solnce izide kmalu. Pomlajeno postane naše življenje. Staro in slabo se bo pa zrušilo in dalo mlademu, poštenemu in samo za pravico se bojujočemu, prostor.
Kar za glavo se mora poprijeti človek, če zasleduje gibanje slovenskega proletarijata. — Ločeno koraka še v boj in nič ne doseže. Ko-likos trokovnih. na narodni podlagi stoječih organizacij, ki korakajo razkropljeno vsaka svojo pot! Nasprotniki naši so združeni v eni organizaciji, mi pa. dasi smo najmanjši narod, smo ločeni, akoravno se vsi za eno stvar borimo. Imamo »Narodno delavsko organizicajo« (ki je danes največja strokovna organizacija na Slovenskem). »Zvezo jugoslovanskih železničarjev«. »Društvo trgovskih sotrudnikov«, »Društvo jugosl. želez, uradnikov«, »Društvo poštnih nastavljencev«, »Društvo bančnih in hranilničnih uradnikov«. »Društvo odvetniških uradnikov« itd. torej celo falango narodnih so-cijalnih organizacij imamo. Kaj bi ne bilo mogoče vse te organizacije združiti v eno veliko »Narodno-soeijalno zvezo«! Da to je mogoče. To žele člani vseh teh organizacij. Samo odbori se nočejo nič pobrigati, kakor se vidi. Ena organizacija je preslaba, zato bo treba v najkrajšem času zvezati vse skupaj. Posebno, ker ustvarjajo nasprotniki — gospodarski in narodni — močne organizacije, bo treba takoj za-pričeti z delom.
Narodna delavska organizacija v Trstu skliče z ozirom nato prihodnji mesec kongres. Na kongres se povabi zastopnike vseh narodnih strokovnih organizacij. Odlašati s stvarjo ne smemo bogve koliko časa. Kongresov se je pa tudi že dosti vršilo, a smo vseedno še zelo na plitvem. Letos naj se pa spregovori odkrita in odločna beseda, ali- hočemo iti naprej ali ne. Ako nam je ležeča na srcu sreča vsega slovanskega delavstva, bomo letos kaj storili v njegovo korist, ako pa nam prav nič ni zato, pa je boljše, da molčimo in da ostanemo še v bodoče pokopani globoko v zemlji.
Izpregovoril sem svoje misli. Zaključujem z željo, da se kmalu uresničijo, da pride kmalu tisti veliki za vse slovenske proletarce veseli dan. ko si bomo podajali nazaj v preteklost, v one čase, ko je bil med slovenskim, hrvatskim, srbskim, češkim delavcem itd. postavljen zid med katerim je kraljevala neumnost in sovraštvo brata proti bratu, — v čase, ki jih zo-vemo hlapčevske, v katerih je slovanski proletarec kopal zemljo-Za druge, bodi za slovanske ali tujerodne mogotce, se jim pokoril, poljubljal tla pred njimi in klical ponižno; hvala! ker so ga bičali in izžemali bodi v imenu narodnosti ali pa vere.
Danes popoldne vsi k sokolski veselici v Šiško! Vrši se na vrtu pri Štepicu.
Pismo z Dolenjske.
V	času, ko se maj vsak dan, vsako uro zmoti za dober mesec nazaj in človek pri najlepšem vremenu ni več varen, da ga pot par streljajev od doma stane če ne več, vsaj toliko, da je še skozi kožo premočen, v takem času mislim, da ne bo svetovnemu razpoloženju prav nič škodovalo, če se človek raje vsede pod varno streho in piše pismo, od katerega je upati, da zagleda črno na belem svoj beli dan.
Predno Vam nadalje pišem gosp. urednik, Vam moram nekaj prav na skrivaj zaupati. Nobenih slovenskih »veleizdaj« — to se ob sebi razume. Gre se samo za naš dolenjski cviček. Slišali in brali ste o strašnih »katastrofah«, ki so prejšnji mesec obiskale našo vinorodno Dolenjsko. Gospod, ki prav dobro pozna avtorja »Pod svobodnim solncem«, je poslal več takih bomb v vselej najbolj informirani slovenski list v Kopitarjevi ulici. Posledico teh bomb ste občutili tudi v Ljubljani; vino: naš dolenjski cviček še posebej, je s svojo ceno kar čez noč poskočilo. To je žalibog dejstvo, ki ga tudi mi občutimo, in ki se ne da z lepa spraviti s površja tega zapeljivega sveta. Ampak ostalo je, drugo veseleje dejstvo še nedotaknjeno. namreč da so bile tiste bombe o »strašnih uimskih katastrofah« po naših vinogradih veliko, veliko preveč — napihnjene. Je že res, mraz je napravil nekaj škode no vinogradih. Pa ta škoda je celo na eni vinski gorici le lokalnega pomena, splošnih kataslrof hvala bogu dosedaj še nimamo. In tudi tam, kjer je mraz res napravil nekaj škode, tudi tam se je škoda zelo popravila. Zaradi teh »katastrof« iz prejšnj. meseca, bi ne bilo treba cene vinu niti za vinar povišati. To je bila borzna igrača gotovih ljudi, ki imajo od takih »katastrof« na škodo konsumenta največ dobička.
In to kakor rečeno, naj ostane zaupno med nami.
Tudi naša polja in travniki kažejo vse lepše, kot se je vpilo. Centu že dovolj občutno draginjo na umeten način še bolj naviti na vijak ljudskega žepa?
Seveda, če tudi junij pošlje še več takih ploh, kot jo je posvetil 30. maj že ob smrtni postelji svojega belega dne. no potem zna postati vprašanje o tistih bombah nekoliko bolj resno.
Ali človek, kaj ne, ne živi samo od vsakdan bolj dragega kruha in vina, ki na ljubo takih katoliških bombarjev kar čez noč poskoči s svojo ceno. To sem videl v sredo popoldne na glavnem trgu naše dolenjske metropole. Bilo je okrog 3. ure popoldne. Izza ulice, ki vodi v staro gimnazijo in krene desno k patrom frančiškanom, se prikaže čudna prikazen, črno oblečena, pod vratom nekaj takega, kakor navadno nosijo namtstniki Tistega, ki je svoje učence učil uboštva in treznosti, ki jim je tudi sam s svojim življenjem dajal najlepši vzgled. Ta je tudi učil; Gorje tistim, po katerih pride pohujšanje! Obleko takega namestnika je imela tista prikazen. Očividno pa morajo imeti patri frančiškani v svojem znanem uboštvu same zle duhove v svoji vinski kleti. Kajti ta prikazen na glavnem trgu se je s čudovito ne-sigui nosijo — oprostite ta izraz — »guncala« zdaj po eni, zdaj po drugi, nogi očividno stremeč po vzdrževanju — ravnotežja. Parkrat se ji je ta telovadba na javnem trgu posrečila, ne-katerikrat pa je nesreča hotela, da je prikazen napravila gotove vrste »salto mortale«. Sveti
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Oči enega, široko odprte, so zrle prav resno in otrplo nekam proti temnemu cerkvenemu stropu. Drugi je bil obrnen nekoliko na stran. Eno njegovo oko, v katerem se je odbijal plamenček, je zrlo naravnost proti oknu, kjer je bil Ognjanov. Po telesu apostola so za-gomezale mravle; ni imel pa moči odtrgati se od okna: pogled mrliča kakor bi ga bil tam Prikoval in se vdiral v njegov pogled pri medlem brlenju sveče in kakor živ oziral se po Ognjanovu. kakor takrat, ako hoče kdo nekoga spoznati ter ob enem želi, da bi ga tudi ta spoznal. Nakrat je Ognjanov prestrašen zakričal. Spoznal je Kattdova. Na vratu mu je zevala črna luknja. Bil je zaklan.
Ognjanov se je oddaljil od tega groznega prizora in kolikor je mogel, hitel je nazaj. Ne-kekrati se je spodtaknil ob grobove, ki so v temi nekako jezno zakričali.
Ko se je znašel zopet pri ograji je obstal in se znovič premagal; hotel si je pojasniti, kaj vse to pomeni. Cernu in kako je Kandov ranjeh dospel v Belo Cerkev? Kako je bil tu ubit. on in ostali? Ali je res bila tukaj vstaja ter je on bil njena žrtev? A če je iskal tu preprosto zavetja — bil pa je zavohan in ubit? Kakšna zastava je bila na Balkanu? Kaj je pomenilo to streljanje v mestu?
Kaj znači sedaj ta grobna tišina? Ognjanov ni mogel najti razvozlanja teh vprašanj. Na vsak slučaj se je zgodila tu velika nesreča. Premišljeval je, kaj mu je sedaj početi. Vniti sredi noči v to izumrto mesto in trkati na vrata. zdelo se mu je nevarno in nespametno, tem bolj, ker nikakor ni vedel, kaj se je tam godilo. Ta strašna tišina, ki je vladala v Beli Cerkvi, ga je prešinjala kakor leden mraz; ona je bila groznejša. nego najgroznejši šum. Bila je podobna nevarni zadrgalnici. Sklenil je torej, da počaka v dolini Monastirske reke do svita, na to pa bo videl, kaj naj počne.
In prekobalil se je nazaj čez ograjo.
VI.
Poslanka.
Ognjanov je prenočil v zapuščenem mlinu nad Monastirsko reko.
Zarano še zgodaj, je šel ven v Strugo, nahajajočo se nad vrelcem z blagoslovljeno zdravilno vodo ter obkoljeno od raznih, kipom podobnih skal. za katere se je skril, ne da bi ga tam kdo mogel videti. Iz te opazovalne točke je videl vse, kar se je godilo v dolini.
Dolina je bila še prazna. Šum reke se je s hrupom odbijal od granitnih skal; mlini in ena predilnica so ropotali ter še povečali hrup v tem gorskem zakotju. Nebo se je veselo smejalo, oblivano od jutranjih solnčnih žarkov, ki so že pozlačevalj vrhove balkanskega brda. Gibčne lastavice so slično strelam letale po ozračju, loveč se v kakor blisk urnih poletih, v čudovitih kljukastih prevratih, kopajoč se v nevidljivih zračnih valovih. Zapihal je tudi jutranji vetrič ter zagugal divja stebla rastlin, ki so zrastla na skalovju; zlat solnčni val je splezal po zeleni severni strmini, zalil črno
skupino jelk, spustil se dalje po gladkim travniku in pozlatil gornji del struge, kjer je bil Ognjanov. Doslej še nikdo ni prišel po stezi v dolino. Ognjanovu je bilo že tesno pri srcu, da je moral v takšni negotovosti čakati tu tako dolgo... Koprneče je upiral svoj pogled v dolino, če mar ne zagleda nekoga, da poizve, kaj se godi in ako bi bilo mogoče, da bi si izprosil kako obleko, da bi na tak način mogel lažje priti v Belo Cerkev. Toda spodaj se ni prikazal nihče in nepotrpežljivost ubežnikova je rastla. Zgolj šum reke je odgovarjal nemirni njegovi duši.
Končno so se mu zasvetile oči. Vrata predilnice so se odprla in skozi nje je stopila deklica, ki je šla k vodi ter se začela ondi umivat.
»Marica!« je zaklical Ognjanov radostno, kajti njegove bistre oči so spoznale siroto pokojnega deda Stojana. Sedaj se je spomnil, da je po očetovi smrti odšla k svojemu stricu. Previdnost mu je prišla na pomoč.
Kakor bi trenil, se je spustil doli k reki, skril se je za balvan (skalo) ter jo poklical po imenu.
Marica se je uprav brisala lice s predpasnikom. Na ta klic se je ozrla in spoznavši Bojča. ki se ji je za polovico prikazal, je stekla proti njemu.
»Bača Bojčo. ti si?«
»Pojdi, Marica, sem. jo je vabil Bojčo v svoje skrivališče.«
Marica je z izbuljenimi, toda z radostno začudenimi očmi gledala Ognjanova. Njegovo lice je bilo grozno izmučeno, obleka obrizgana s krvjo in blatom, kakor le zamore izgledati človek, ki se je deset dni in noči boril s skrbmi, z nespanjem, z ljudmi, z elementi, gladom in pomanjkanjem ter z nevarnostmi na vsakem koraku. Vsak drugi v tem trenutku in na tem
mož, sem hotel reči, ta prikazen je bolj po domače rečeno, parkrat poljubila vse tisto, kar se dobi na cesti, kot je glavni trg novomeške metropole. In vse to se je godilo pri belem dnevu vpričo otrok in sploh vpričo vsakogar, kdor je hotel ta prizor gledati. Ubogi Kalan, kaj bi moral napisati v prihodnji številki svojega lista »Zlata doba« kjer se tolikanj pridiga proti pijanosti. Prizor je jenjal nekje tam, kjer je svojčas stal mestni vodnjak; od tam pa je prikazen izginila nekam, kjer »bog roko vun moli«. Strašila je na večer še proti kolodvoru v nemalo ogorčenje vseh tistih, ki pravijo, da bi vsaj katoliški duhovnik in vsaj javno dajal lepše izglcde v — treznosti.
Kako naj človek potem zameri tistim gospodom. ki so celo noč prerokovali, zjutraj pa se spravijo na žrebce, ki so bili toliko pometni, da s o vinska in kavarniška bremena odložili raz sedlo na tlak — tudi sredi glavnega trga dolenjske metropole. Ni zameriti kmečkim ženskam, ki so tisto jutro ob tem prizoru do-našale živila na trg in so grozile, da vbodoče ne pridejo na trg. če bodo žrebci divjali okoli jerbasov. Da to res ne gre, to morete sami uvideti, ne?
Še to sem Vam mislil napisati: kako obrtna oblast na Dolenjskem pri zgradbi belokranjske železnice podpira tujce; Žide in Lahe; kako nam bo »peklenski« stroj razvrtal polovico kapiteljskega hriba; kako škandalozno so plačani železniški delavci: kako se občani iz Šmihela-Stopic mučijo možgane z vprašanji s čigavim denarjem se je streljalo, jedlo in pilo pri izvolitvi novega občinskega odbora; kako po nepotrebnem so klerikalci v deželnem zboru napadali novomeškega državnega pravdnika in preiskovalnega sodnika zaradi občinskih volilnih sleparij; kako se ciganskega uboja v Vel. Brusnicah obtoženi Brulc sedaj kesa, da je pustil obravnavo preložiti ker ni bilo njemu nasprotne priče ciganke Fuhl, kj. pa je drugi dan seveda tudi brezuspešno priromala k preloženi razpravi; kako bo do prihodnje porotne razprave izpredlo vprašanje: ali je avtorja v »Dol. Novicah« priobčenega članka »Pod svobodnim solncem« iskati in najti med Supini v novomeškem kapitelju ali med raznimi Severi v novomeški gimnaziji; kako se bosta po obrazu in glavi »pobožana« katoliška učenjaka premislila, ali bosta proti »pobožiteiju« vložila tožbo ali ne. In tako še več takih muh mi roji po glavi.
Ali vidim v duhu. Vašega potrpljenja je za to pot že zdavno konec. Naj bo vsaj zdaj tudi mojega dolenjskega pisma konec in —
Amen.
POLITIŠKA KRONIKA.
Kriza na Ogrskem je stopila zopet v najresnejši štadij. Na eni strani složne opozicio-nalne stranke, ki imajo sestavljen načelen in programatičen načrt, kar se tiče volilne in brambne reforme, na drugi pavlada. ki nikakor noče upoštevati zahtev opozicije. Položaj je danes tak. da sploh več ni mogoče računati na sporazum med vlado in opozicijo, da je izginila vsaka nada na dosego miru. Nasprotstva ki se nanašajo na brambno predlogo, volilno reformo in poslovni red se med opozicijo in vlado tako velika in načelna, da ni mogoče misliti na premostitev teh zaprek. Stranka dela, ki podpira sedai tudi Lukacza. je izjavila, da so pogoji opozicije nesprejemljivi, vsled česar je večina zopet pripravljena na najskrajnejši
praznem mestu bil bi s strahom napolnil deklico.
»Kaj je novega v mestu, Marica?« so bile prve njegove besede.
»Turki so tamo,	bača Bojčo.«
Ognjanov se je	prijel za čelo	ter	se	za-
misli!.^
»Čemu so streljali včeraj v mestu? Kaj se tam godi?«
»Da včeraj, bača Bojčo. Ne vem bača Bojčo.«
»Nisi čula strela?«
»Včeraj nisem bila v Beli Cerkvi, bača Bajčo.«
Marica ni vedela kaj odgovarjati, toda Bojčo je že slutil, kako stoji stvar. Gotovo so že napravili poskus	k vstaji, ki pa	je bila	potlačena od Turkov,	ki vladajo sedaj	v	Beli
Cerkvi.
Prišel je torej prepozno. Ko bi bil dospel Ognjanov par ur poprej, dobila bi ta zadeva gotovo drugačno lice. To zapoznenje je bilo eno izmed onih fatalnosti, ki imajo pogostoma vpliv na usodo vsega naroda ...
Po kratkem pomisleku jo je Ognjanov: vprašal:
»Marica, ali je še kdo v predilnici?«
»Stric Mančo, ki pa še spi.«
»Marica, ali veš kje stanuje doktor Sokolov?«
»Vem, pri babi Jakiminčini.«
»Tam. A veš, kje stanuje Brzotek, Nemec, veš. oni z brado?«
»Oni, ki slika tako črne ljudi?«
»Oni, oni, Marica,« reče Ognjanov, sme-jajoč se nedolžnemu domisleku dotične glede nedolžnega fotografa.
»Ali bi njima mogla, moja golobica, nekaj zanesti?«	‘
boj proti opoziciji. Večina v sporazumu z vlado obenem izjavlja, da se mora brambna reforma rešiti v najkrajšem času, zato je pričakovati tekom prihodnjega tedna zopet najstrašnejšega boja v ogrskem državnem zboru. Kak uspeh bo imel odpor večine napram obstuirajoči manjšini se ne more še vnaprej konstatirati, a domneva se pač lahko, da večina ne bo praznovala posebnega zmagoslavlja. ker ni mogla že napram sami Justhovi obstrukciji doseči nikakega uspeha sedaj ko nastopajo složno vse opozicionalne stranke.
Avstrijska poslanska zbornica je v svoji včerajšnji seji končala glavno debato v službeni pragmatiki državnih uslužbencev ter prešla v podrobno razpravo, ki se bo vršila v štirih pododdelkih in sicer: prvi del obsega vpeljani zakon in splošne določbe, na to slede 'določbe o dolžnostih in pravicah izpremembe in konec službenega razmerja, prekršitev dolžnosti in konečno služabništvo. Splošno se pričakuje, da bo zbornica tekom prihodnjega tedna končala podrobno razpravo, ker se hočejo vsi govorniki omejiti ravno na najpotreb-neje. Gotovo je, da drugo čitanje te predloge ne bo zadelo na nikake ovire, pač pa bo kri-' tičnejše tretje čitanje. ko se bo morala zbornica ozirati na pokritja, ki jih zahteva predloga. Položaj v finančem odseku je jako negotov in zbornica bo imela napram vladi še hude boje, da bo mogla izvojevati uspehov upravičenim zehtevam državnega uradništva. Koncem včerajšnje seje je Poljak Breiter inter-peliral predsedstvo glede vesti o imenovanju viteza Abrahamovicza gališkim deželnim maršalom. ter označil to dejstvo pravo kazen božjo za vso Galicijo. Nujni predlogi glede reforme hišnega davka so se izročili davčnemu odseku.
DNEVNI PREGLED.
Naše družbine šole in Treiberji. Pišejo nam: Včerajšnji Vaš uvodni članek o velikovški šoli družbe sv. Cirila in Metoda ter o izjavi župnika Treiberja me sili, da povem, kar je že dolgo moje mnenje v razmerju slovenskih strank napram družbi sv. Cirila in Metoda. Kdor zasleduje delovanje Slovencev za to družbo tekom zadnjih dveh desetletij, kdor prebira izkaze družbinega blagajništva ter se zanima za javne priredbe na korist družbi, je moral že davno prepričati se, da delujejo in se žrtvujejo za družbo sv. Cirila in Metoda skoraj izključno, če ne docela le napredne Slovenke in napredni Slovenci. Klerikalci so celo pred desetimi leti le prav malenkostno prispevali, in izkazi v darovih v klerikalnih listih so bili uprav smešno majhni v primeri s svotami, ki so jih izkazovali napredni listi. Klerikalci, zlasti duhovščina in njih glasniki, so hoteli pri družbi vedno le zapovedovati ter družbo v svoje namene zlorabljati, a zanjo niso žrtvovali niti petine onega, kar so žrtvovali naprednjaki. Po glav. skupščini na Jesenicah so pa prispevki somišljenikov klerikalne stranke zaradi »Slovenčeve« gonje popolnoma izostali in klerikalci so ustanovili celo konkurenčno »Stražo«. Kakor hitro se je namreč klerikalcem pokazalo, da naprednjaki nočejo več prenašati klerikalnega zlorabljanja družbe, se je razvnel prepir in je nastal razkol. Naprednjaki smo pač vedno tisti slogaški zvezarji, ki zaradi ljube edinosti popuščamo na vseh poljih. Klerikalci igrajo povsod in vedno ulogo ježa v lisičjem brlogu. Zaradi miru in sloge odnehujejo naprednjaki v vseh narodnih društvih, s tem se pa klerikalci okoriščajo in brez napora innože svojo moč. Klerikalcem je treba v »Slovencu« le malo zastokati in zagroziti, in naprednjaki dajo orožje iz rok. Ker gre klerikalcem povsod tako gladko, so se vrinili že v razna narodna, najvažnejša društva. Celo tako malodušni so že nekateri predsedniki, da že kar sami ponujajo klerikalcem odborniška mesta v društvih, ki jih s svojim denarjem in delom vzdržujejo le naprednjaki. V družbi sv. Cirila in Metoda zapovedu jejo še danes različni Treiberji, somišljeniki kle rikalcev in podpiratelji »Straže«. Velikovška šola je bila zgrajena skoraj izključno z naprednim denarjem v eminentno narodne namene. Ce kje, mora družbina šola na Koroškem vzga jati zveste, pogumne narodnjake ter buditi odločno slovensko zavednost. Za versko stran se brigaj cerkev s kateheti! Toda Treiberjem ni narodnost nič, a vera vse. To je katoliška in ternacijonala, ki je v narodnem oziru še škodljivejša kakor socijalno demokratična internaci-jonala. Kako more družbin osrednji odbor trpeti Treiberjevo komando, mi je neumljivo. Če je vera vse, a narodnost za koroške Slovence nič, potem more postati velikovška šola tudi nemška, saj glavno je klerikalni duh. Napred njaki se žrtvujejo preko vse mere za družbo oziroma za ogrožene obmejne Slovence in za rojake v manjšinskih razmerah; klerikalci pa pravijo: »Vrag vzemi narodnost, glavno je, da si rešimo nebesa!« Naprednjaki pa bodo še nadalje trpeli, da jim komandirajo z družbenimi šolami taki Treiberji? Moje mnenje je, da je sedanjim razmeram končno treba napraviti ko nec. Naprednjaki smo doslej brusili orožje proti sebi ter sami množimo moč sovražnikov narodnosti in naprednosti. Liberalci so bili doslej najboljši podpiratelji klerikalstva, zakaj solzar sko slogaštvo je ubilo vsak energičnejši odpor proti Treiberjanstvu. Kdor ni zvest narodnjak in kdor deluje proti glavnim načelom, s katerimi je bila družba sv .Cirila in Metoda usta novi jena, tisti ne imej s to družbo nobenega posla. Čim preje stran z ljudmi internacionalnega klerikalizma, ki okužuje idealne namene naše šolske obrambne družbe! Naše narodne šole, vzdrževane z naprednim denarjem, ne smejo biti več klerikalna drajna, ali pa naj jih prcvzemo ali odkupijo treiberjanci. Slepomi šenja mora biti konec; gnilo slogaštvo po ustanovitvi »Straže« mora prenehati, ker napred njaki nočejo biti več tisti norci, ki pletejo sami vrv, s katero zadavljajo internacijonalni kleri kalci našo narodnost in slovensko naprednost!
-K-
Kregar — Ribnikar. Iz maščevanja za Kregarja je ovadil dr. Lampe tržnega nadzornika Ribnikarja državnemu pravdništvu. Včeraj pa je objavil »Slovenec« brzojavko klerikalnih državnih poslancev na Kregarjev častni večer: »Živeli, ki so trpeli krivico za dobro stvar!« Podpisani so dr. Šušteršič, dr. Krek, prof. Jarc, Jaklič, Pogačnik, dr. Korošec, dr. Benkovič, dr. Jankovič, prof. Vrstovšek, dr. Fon in ostali. Podpisani so torej pravniki in modroslovci poleg kmetov, obrtnikov, trgovcev, slug i. dr. Pravniki! Ti smatrajo ponarejanje in falzificira-nje glasovnic in manipulacije z volilci trgovske in obrtne zbornice za — dobro stvar? Modroslovci! Ti smatrajo ponočno sleparjenje z glasovnicami za — dobro stvar? Škodovati naprednjakom z vsemi možnimi sredstvi in koristiti klerikalizmu z bričem ali s hudičem, to je po klerikalni morali — trpljenje za dobro stvar? Da, še velja: vse v večjo čast in slavo S. L. S. Ribnikar pa trpi za — slabo stvar, ker je narodnjak in naprednjak. Trpi po pravici za slabo sivar, ker je ljubil svoj narod in čast Ljubljane. Taka je danes morala pri nas, kjer se je izpre-menilo črno v belo in belo v črno.
Klerikalna slavlja. »Slovenec« na dolgo in široko pripoveduje o slavlju, ki so ga klerikalci priredili oproščenemu Kregarju. Pripoveduje, kaka množica »somišljenikov« se je udeležila tega slavlja, da je s tem dokumentirala zopet Ljubljana, kako zelo je klerikalna. Klerikalcem je prav lahko prirediti taka slavlja, na vse urad-ništvo, uslužbenstvo, ki je pod njih komando izide okrožnica, ki se v nji kategorično ukazuje: nocoj vsi tja ali tja! In gorje onemu, ki ne bi poslušal klerikalne komande, pa naj bo že deželni uradnik, ali uslužbenec katoliške tiskarne! Vsi morajo na določeno mesto, da proslavljajo klerikalne uspehe! Tako je bilo tudi s Kregar-jeviin slavljeni, kamor so klerikalci komandirali vse, kar je le njim podložnega. Zato pa ni prav nič čudnega, da »Slovenec« piše o velikanski udeležbi, ker klerikalni komandanti imajo pač moč nad svojim personalom in ga znajo vpo-rabljati za vse, da le preslepe javnost.
Odločni nastop hrvaškega dijaštva. V Su-šaku pri Reki je tainošnje prebivalstvo pripravljalo veliko ljudsko slavnost v korist šolskih družb na Hrvaškem! Protektorat slavnosti je prevzela soproga tamošnjega okrajnega glavarja barona Zmajiča, ki je kakor znano, zakrivil s svojim brutalnim nastopom proti dijaštvu, znani dijaški štrajk. Sušaška akademična mladina pa je izjavila, da odklanja vsako sodelovanje pri ti slavnosti, dokler ji je protektorica baronica Ztnajičeva. Ker bi se vsled dijaške odsotnosti lahko onemogočila vsa slavnost, je odbor pozval baronico, da odloži protektorat, kar je ta tudi storila, na kar je dijaštvo izjavilo, da hoče z največjim navdušenjem sodelovati pri slavnosti.
Odprto pismo komisarju Čuvaju. Iz hrvaške izgnani Mirko pl. Pisačič je upravil kraljevskemu komisarju Čuvaju naslednje odprto pismo: »Delavni narod Budimpešte je pokazal te dni, kaj pomenja delavska solidarnost. Kaj pomenja borba za svobodo, ljudska in državljanska prava naroda! V tej borbi ne prizanaša narod nikomur, posebno pa ne tlačiteljem svojim! Izjavljam, da ne želim voditi boja proti privatni lasti naših nasprotnikov, ali zahtevam v imenu hrvatskega delavskega naroda odločno in najresneje od nasprotne nam družbe, naj ne duši — brez razloga — svobode lojalnega in dinastičnega naroda, da ne gazi najpri-mitivnejih državljanskih pravic, da ne ovira osebne svobode pojedincev! Ni mi namen, da bi podžigal narod na odpor in revolto proti oblastim in njih zastopnikom; zahtevam le zakonitim potom zanj pravo, da pride enkrat do ustavne in parlamentarne delavnosti v domovini. Zahtevam od Vaše prevzvišenosti v interesu osebne reputacije Vaše in časti celokupnega nam naroda — katerega sin ste tudi Vi nemudno odstranjenje komisarijata v Hrvatski! Potrudil sem se, da ta opravičena želja našega celokupnega naroda pride do izraza tudi na najvišjem mestu, kar sem storil te dni potom c. in kr. kabinetne pisarne na Dunaju, pak sem globoko uverjen, da je bil ta moj korak povodom reševanja spisov v najvišji pisarni dostavljen tudi Vam na znanje toliko v razjasnjenje, kolikor opravičenje. Vedoč za nevspeh Vaše poslednje »informacijske« avdijence na Dunaju, pričakujem, Prevzvišeni, kavalirski Vaše odločbe — Vaše odstavke! To bi imelo biti v zvezi z Vašo osebno častjo, na kateri Vam je tudi ležeče. Mirko pl. Pisačič. « To odprto pismo je izšlo v obliki letaka in se razpečalo v veliki množini po vsi Hrvaški.
Učiteljska službena pragmatika. Pododsek odseka za državne uslužbence, ki ima razpravljati glede službene pragmatike ljudsko-šolskega učiteljstva, je končal debato v vladni predlogi in je sklenil, da se mora šolsko nadzorstvo (krajno in okrajno) poveriti le osebam, ki imajo pedagoško- didaktično predizobrazbo ter se morajo sklicevati na večletno delovanje v tej smeri. Temeljem te resolucije je izključeno, da bi se moglo poveriti v nadalje krajno nadzorstvo osebam, ki niso imele nikakega stika s šolstvom.
Proti slovenskim porotnim razpravam v Trstu. Po dolgem in krutem boju so tržaški Slovenci dosegli, da se vrše porotne razprave v Trstu tudi v slovenskem jeziku. Človek se morda čudi, da se to že ni zgodilo, kar bi bilo edino pravilno in pošteno. Pa dosedaj je že bilo tako, da so se celo razprave, kjer so bile vse priče in tudi obtoženec slovenske narodnosti, vršile izključno v ital. jeziku. Lahom niti na misel ni prišlo, da imajo Slovenci pravico do slov. porote. Ni čuda, da so jih obravnave, ki so se vršile te dni spravile popolnoma iz sebe. Lahi so, kakor je razvidno iz njih listov, radi tega skoro znoreli. Danzadnevom vpijejo o slo-veniziranju trž&ške porote in kličejo vlado na pomoč. Občinski svet je seveda takoj vložil na višje deželno sodišče in na justično ministrstvo energičen protest proti temu nečuvenemu atentatu na italijanski značaj porote. V petek je priredilo laškoliberalno društvo »Associazione Patria« že protesten shod, v kratkem pa se vrši
po § 2. splošen ljudski shod. Da bodo Italijani na tem shodu vpili kar se bo dalo in obračali svoje poglede zopet proti jugu, je razumljivo. Dosegli seveda ne bodo ničesar. Slovenska porota je sedaj tu in Slovenci se tudi ne bodo kar tako dali oropati ravnokar priborene pravice. Italijani se bodo počasi že morali privaditi na to, da v Trstu žive tudi Slovenci.
Slovenska umetnost v Belemgradu. IV. jugoslovanske umetniške razstave se je poleg Srbov, Hrvatov in Bolgarov udeležilo tudi nad 20 slovenskih slikarjev in kiparjev s 120 deli. Razstavo slovenskega oddelka so uredili slikarji R. Jakopič, Ferdo Vesel in M. Sternen. Slovenci so deloma v »Ladi«, deloma v družbi dalmatinskih umetnikov. V. jugoslovanska umetniška razstava bo v Sofiji. Nadejati se je baje, da bodo slovenski umetniki prodali mnogo svojili del, ker Slovenci za Hrvati najbolj ugajajo.
Slovenske tarok karte. Poleg lepili kart za marjaš smo dobili sedaj še lepše — tarok karte. Cena 2.20 K je zelo nizka. Karte se v glavnem ne razločujejo od tujih tarok kart — da ne bo zopet izgovorov, da se človek ne more privaditi (Slovenci se namreč na vse tuje stvari hitro navadimo, le na svoje se ne moremo.) Podobe na tarokih predstavljajo razne slovanske šege in navade, plese in noše. Pagat predstavlja cigančka, inond je kozak (ki sanja ob konju v mesečini) in škis je kajdaš, zgleda še bolj zvito in navihano kakor tuji škis. Jutri prinesemo natančnejši popis. Slovenci, igrajte na lepe slovenske karte!
Humoristični list« Pika« izide radi tehničnih ovir šele jutri v pondeljek, sicer pa bo izhajal vsaki teden v četrtek.
Na gostilničarskem zletu v Postojni je bilo nad 1500 udeležencev od vseli strani slovenske zemlje. Ta zlet kaže, kako se je lepo razvila gostilničarska organizacija. Dolžnost vsakega gostilničarja je, da se pridruži tej organizaciji, ki bo združila gostilničarje vse slovenske zemlje.
Prijazne slovenske gospodične v Spodnji Šiški. Kakor se nam sedaj poroča, dotične gospodične, na katere srno namignili v nekem članku, niso trgale sokolskih lepakov, ampak so pobrale neki na tleh ležeči lepak in ga skušale prilepiti, kar je dalo povod, da se je njiju ravnanje krivo tolmačilo. V dokaz njiju narodnega čustvovanja in sokolskega navdušenja sta sedaj izročili 5 K za Sokolski dom v Spod. Šiški. Hvala! Sokolski Nazdar!
Ustanove za invalide iz vojske I. 1866. in iz bosenske okupacije. Na mestnem magistratu je nabit razglas deželne vlade, ki razpisuje za zgoraj omenjene invalide 12 ustanov domorodnega društva gospa za Kranjsko v znesku 79 K 80 vin. Podrobnosti so razvidne iz razglasa.
Utopljenec v Ljubljanici. Dne 31. maja najdeni utopljenec pri Zidarjevem grabnu v Ljubljanici je bil okoli 30 do 35 let star, srednje močne postave, okroglega obraza, imel je plav-kaste lase in enake, precej dolge brke in dobre sprednje zobe. Nosil je čevlje na zadrgo, kateri so bili na koncu popolnoma raztrgani tako, da so se mu videli palci. Pokrivala ni imel. Hlače so bile iz temnosivega suknja, zelo obnošene, in na desni nogi je bila v hlačnico všita velika krpa. Suknjič je imel iz črnega sukna; srajca je bila še precej nova, iz kotenine in rdeče višnjevo progasta. Vidnjih drugih znakov ni bilo na truplu. Pri sebi ni imel druzega kakor staro usnjato denarnico z vsebino 2 K 67 vin. Policijska komisija, ki se je s čolnom odpeljala na lice mesta, je naložila truplo in ga dala prepeljati v mrtvašnico. Neznani utopljenec je bil menda kak delavec brez posla ter je zašel bržčas v pijanosti v Ljubljanico in utonil. V vodi je ležal okoli 8 dni. Zločin je izključen. Mogoče pa je, da se je tu izvršil samomor.
Kamenovani stražnik. Pred kratkim je jeseniški stražnik pozval kleparskega pomočnika Julija Drganca radi razgrajanja k miru. Ker ni hotel slušati opominov, je bil aretiran. V tem trenotku se je Derganc vrgel na tla in je pričel tako vpiti, da se je v kratkem zbralo na licu mesta več tovarniških delavcev, ki so se takoj zavzeli zanj. Ker je bil stražnik v nevarnosti, je aretiranca izpustil in se odstranil. Toda komaj se je oddaljil za par korakov, ga je množica naskočila s kamenjem in le srečen slučaj je bil, da ni bil ranjen.
Počitniška zveza v Ljubljani. Brezplačna prenočišča so poslali še sledeči: G. Fr. Dolenc, lesotržec, g. Jos. Deisinger, trgovec in gostilničar, kavarna »Plantarič«, vsiv Škofji Loki; g. F. VVeinberger, Zagorje ob Savi, g. Janez Rabič. Mojstrana, g. J. Pilgram. VVolfsberg’ g. Jos. Jeki. učitelj. Apače (Koroško); g. Jan. Nedved. Spodnje Krčanje, g. Ant. Bučar, trgovec, Vrhnika; g. Ant. V/erli, Cerknica; g. Ivan Majaron, ^trgovec, Borovnica; g. Fran Urbančič, Knežak, ga. Cirila Ježovnik, Velenje (Štajersko), a. Vinko Ogorelec, Škofljica, g. Jos. Merhar, trgovec, Dolenja vas pri Ribnici, g. Mih. Meržan. nadučitelj v Orehku, g. Janko Stare. c. kr. davčni kontrolor. Velike Lašče; gostilna clibar, gostilna Zgank, obe pri Sv. Petru v Sav .dol.; g. Komel, trgovec, g. Ant. Cvenkel, trgovec, oba pri Sv. Petru v Sav. dol., gostilna Zamier v Letuše in v Lučah po tri postelje, g. Ivan Leskošek, gostilničar v Rajhenburgu; g. Al. Majcen, nadučitelj. Ostri vrh (Štajersko); g. Ivan Brežnik, telov. dr. »Sokol«, g. Josip Drofenik, g. Alojz Neundl, vsi v Sv. Jurju ob j. ž.; g. Fl. Golež, gostilničar pri Sv. Vidu pri Grobelnem, g. Jan. Štuhec, Murščak p. Rodinci (Štajersko); g. F. Olifčič, Bohinjska Bela. g. Ivan Zihar, Zabnice. g. Miloš Svanjak, učitelj, Strojna, p. Prevalje, g* Blaž Zupanc, brivec, Laški trg, Jos. Bertok, nadučitelj. Sp. Škofije pri Trstu; g. Ivan Štarkl. Sevnica, ga. Matilda Janša, Dovje, g. Srečko Pečar, učitelj, Sv. Pavel v Sav. dol.; g. I. Peternel, hotelir. Bled; g. Al. Wake, Zagorje ob Savi; Posojilnica v Brežicah, g. St. Medved, Brežice, ga. Lojzka Leon. Celovec, g. Fr. Ostan. Bovec. g. K. Kanale, Prestranek, g. Fr. Muri, Jezersko, g. Jan. Volaučnik. žup-nik na Rudi (Koroško), g. Lj. Volarič, Robič (Koroško), g. Št. Breznik. Pliberk, g. Fr. Ce-
lestinca, Guštanj, g. dr. Jos. Malerič. okrožni zdravnikvg. lgn. Kline, c. kr. davčni upravitelj,	5
g. Fr. Šetina, šolski vodja, g. Fr. Prezelj,	i
c. kr. davčni oficiial, g. Iv. Weiss, c. kr. vladni	1
kanclist. g. Fr. Kamarič, davčni eksekutor, g.	i
Ant. Škerjanec, posestnik in trgovec. Šmarje	<
pri Grosupljem, g. Ant. Drašler, Borovnica, g.	1
Fr. Picek. trgovec, Ribnica, g. Ant. Polazzi, Bled. g. Iv. Benčina, Stari trg; g. Jos. Kovačič, Komen; g. Vincenc Sunčič, Loče (Koroško:; ga. Grahli. g. Šašelj. župnik, g. Ivan Metlika, vsi na Klancu (Istra); g. J. Fric, gostilničar na Trati pri Borovlah; g. Iv. Kalčič, Krmin, g. Andrej Obersnel, Divača; g. Zdravko Kovač, Strmec (Koroško). Vsem. ki so dalj brezplačno prenočišče potujočim dijakom, izrekamo tem potom iskreno zahvalo! Tisočera vam hvala!	Odbor počiit. zveze.
Vlom. Trgovcu Jakobu Menartu v Kostali je pred enim tednom neznan tat ukradel 60 K denarja, 12 kg sladkorja in steklenico Floriana. s
Obglavljen. Hlapcu Jakobu Esserju, ki je bil februarja pred porotnim sodiščem v Hildes-heimu radi tega, ker je zaklal nekega kmeta, obsojen na smrt, so v petek v jetnišnici v Hil-desheimu obglavili. Istotako je bil v petek obglavljen v St. Pavlu na Francoskem roparski morilec Deperrat, ki je lansko leto umoril svojo ženo in obe hčerki.
Strela ga je ubila. Na Dunaju je ubila strela infanterista Franca Bata 37. pešpolka. Bat je obležal na mestu mrtev.
Prastari samostan Isenhagen v Švici zgorel. Zgrajen je bil leta 1243. je doletela te dni strašna nesreča. Požar je namreč uničil več kot tretjino poslopja. Na lice mesta je došlo sedem gasilnih društev, katerim se je le z največjo težavo posrečilo, ogenj omejiti. Bolnike, ki so bili nastanjeni v samostanu, so še v pravem času rešili. Samostan je služil predvsem kot zavetišče starih gospa.
Velika tramvajska nesreča. V Budimpešti je padel neki voz električne cestne železnice s 6 m visokega nasipa. 12 oseb je bilo težko, 5 lahko ranjenih.
Samomor župnika. 501etni župnik Slup iz Gmundna se je ustrelil radi tega, ker ga je nekdo preveč razžalil. Nazbrže pa je bilo kaj drugega.
Za penz. zav. priv. nastavljencev, so izšle pole v nabiro podpisov. Kateri urad ali trgovina, istih še ni prejela, naj se blagovoli zglasiti pri društvu trg. sotrudnikov ali pri društvu »Merkur«. Zadeva je nujna.
Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca maja 1912.	1680 strank je uložilo
K 1,093.981.06,	1920 strank je dvignilo
K 1,167.534.32. Stanje ulog K 41,899.597.07. Število uložnih knjižic 29.110.
Ljubljanska kreditna banka. V mesecu maju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 2,071.797 K 89 vin., dvignilo pa 2,203.400 K 14 vin. Stanje koncem maja 15,077.587 K 15 vin.
Loterijske številke: Trst. 17, 26, 7, 36, 22.
DRUŠTVA.
Veselica šentpeterske ženske in moške C. M. podružnice se vrši na Telovo, 6. junija 1. 1. na vrtu, v slučaju neugodnega vremena pa v notranjih prostorih hotela Ilirije v Kolodvorski ulici. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. Preplačila se hvaležno sprejmejo. Sodeluje »Slov. filharmonija«, pevsko društvo »Slavec« in še poseben za tisti večer sestavljen moški zbor. Prodajale se bodo cvetlice in srečke, toda vsiljevale se ne bodo nikomur. Odbornice in odborniki omenjenih podružnic in drugi prijatelji C. M. družbe so požrtvovalno darovali krasne dobitke. Postrežba bo dobra in so z gostilničarjem dogovorjene zmerne meščanske cene. Veselični odbor se vsestransko trudi, da uspe ta narodna veselica kar najzabav-neje in prinese kakor vsako leto par sto kron Ciril-Metodovi družbi. Narodno občinstvo vseh vrst pa naj z obilno udeležbo položi majhen dar domu na altar ter pokaže, da mu je pri srcu naša drobna deca v obmejnih krajih, za katero odpira naša prepotrebna družba leto za letom nove slovenske šolske razrede. Slaba udeležba bi utegnila popariti marsikaterega pridnega Ci-ril-Metodovega delavca, ohladila bi mu navdušenost za narodno stvar, velika udeležba pa bi dvignila marljive delavce in prepričala one. ki so še mlačni in brezbrižni za obstanek slovenskega jezika, kako ljudstvu vedno topleje utriplje srce za narodne svetinje. Posnemajmo v neki meri pri takih potrebnih prireditvah zavednega Čeha, ki pravi: Nič ni mojega, vse kar imam. je narodna last!.
Danes popoldne ob 4. url velika vrtna veselica šišenskega »Sokola« pri Štepicu.
Štepanjski Sokol je eno najmlajših sokolskih društev, pa je pokazal že v tem času, odkar obstoji, da ima dovolj življenske moči. Vršil bi še vse lažje svojo nalogo, če bi imel na razpolago več denarja, da bi si nabavil potrebno orodje. Člani delajo in žrtvujejo, kolikor morejo. Zanašajo se pa tudi, da jih podprejo okoličani in zlasti napredni Ljubljančani. To store lahko že v nedeljo 2. junija ako se udeleže veselice, ki jo priredi društvo na vrtu brata Ivana Briclja. Imeli bodo lep sprehod, a tudi dosti zabave. Na sporedu so telovadne skupine, burka »Mutasti muzikant«, šaljiva loterija. streljanje na dobitke, itd. Veselica s prične ob 3. uri, igra ob 5. uri popoldne, i -dite torej vsi, prijatelji Sokolstva!	•	•
Veliki ples je tudi na razpolago Gorenjskim in vsem Sokolom	\
Društvo »Sokolski dom« v Pojtofai priredi dne 14. julija veliko vrtno v o v korist zgradbe »Sokolski dom« v_	- J11’. Bližnja narodna društva uljudno p	o.	da	bla-
govolijo to upoštevati m da p rede na tisti dan nobene veselice. O vzporedu bodemo svo-ječasno še poročali.
Slov. akad. društvo »Slovenila« na Dunaju priredi 5.’ julija t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani »Lehrerhaus« (Vlil. Langegasse-Josefsgasse) častni večer svojemu novemu častnemu članu g, Ivanu Luzarju, nadrevidentu v p. in bivšemu prvemu blagajniku $ov. dijaškega podpornega društva na Dunaju. Dijaki in gostje dobrodošli!
Družba sv. Cirila in Metoda je prejela po svoji podružnici v Škofji Loki 90 K 45 vin. darilo 38 neimenovanih iz Škofje Loke. Iz neke kazenske poravnave dne 23. maja pridobil je g. odvetnik v Krškem dr. Ivan Dimnik za družbo 50 K. Ob birmanju Črnagojevega Mladina se je nabralo 2 K 55 vin. Na svatbi g. nadučitelja Fr. Hočevarja in gdč. Zore Bavdekove se je nabralo 10 K 4 vin. Hvala! Gosp. dr. Ernest Dereani, zdravnik in predsednik moške C. M. podružnice v Gorici je poslal 350 K, narodni davek goriškega srednješolskega dija-štva za 1. 1910 in 1911. Denar je nabran za družbeni otroški vrtec na Blanči v Gorici. Za ustanovitev istega otroškega vrtca so poslali goriški dijaki 20. decembra 1909 1000 K. slovenske narodne abiturijentke so vplačale 1. 1910 en kamen 200 K. dijaški pevski klub je vplačal za kamen 95 K. a 12. julija 1910 so postali goriški dijaki brambovski pokrovitelji s poslano vsoto 200 K. Mnogo rodoljubnih ide-alv se je med našo mladino nasilno zatrlo, rnnogo narodne vneme uničilo v veliko kvar naši družbi, našemu narodu in sami slovenski mladini. Zavedno slovensko dijaštvo v Gorici pa se unema za kulturno delo narodno in je sovrstnikom v posnemalen vzgled. Ko postanejo iz teh mladih rodoljubov priletni možje, spominjali se bodo s ponosom na plemenito delovanje v svoji mladosti, česar jih bode vedno spominjala v Gorici »Narodna šola« in otroški vrtec družbe sv, Cirila in Metoda. Iskrena hvala!
Idrija.
Delavsko bralno društvo je pohitelo v lepem številu na binkoštno nedeljo v Črni vrh, kjer je tamkajšnje Narodno izobraževalno društvo priredilo svojo veselico. Člani tega društva so pravili., da jako marljivo uporabljajo društveno knjižnico in da se za knjige kar trgajo. Komaj prinese en član knjigo nazaj, že deset drugih rok čaka nanjo. Žal. da imajo premalo knjig, da ne more knjižničar vsem zahtevam ustrezati, in žal, da imajo premalo sredstev, da bi si nabavili novih knjig. — Ape-lujemo na napredno slovensko javnost, naj se spominja Narodnega izobraževalnega društva v Črnem vrhu s tem. da pošlje tjakaj slovenskih knjig. Idrijski naprednjaki pa store dobro in koristno delo, če poleg knjig pošiljajo v Črni vrh tudi napredne časopise. Tako se utegne kmalu zgoditi, da Črni vrh ne bo več tako črn. kakor je še danes. Da se obrača tudi v Črnem vrhu na bolje, dokazuje dejstvo, da prihaja letos že mnogo manj ljudsko pamet zastrupljajočih ir. pcneumovajcčih »Domoljubov«. — S prosveto k svobodi — to velja tudi za Črni vrh!
Gostilničarskega izleta v Postojno pretekli četrtek se je udeležilo 50 gostilničarjev, oziroma gostilničark iz Idrije, Spodnje Idrije in z Vojskega. Vsi so bili z izletom prav zadovoljni in ne morejo prehvaliti gostoljubnosti in prijaznosti sloveče Postojne. Obilna udeležba od naše strani kaže zavednost in naprednost naših gostilničarjev.
Razbijalec šip — po poklicu.
231etni Miha Žlebir iz Cerkelj se ne more sprijazniti z delom. Za svoj poklic si je, odkar je dorastel izbral — razbijanje šip, nad čemur ima posebno dopadajenje. Kdor se mu le malo zameri v vasi. ta ima prihodnje jutro gotovo vse šipe na hiši razbite. Žlebirju so na sodišču že 6krat ponudili radi tega za plačilo ričet, toda fant se ga menda še ni dovolj najedel. Pravi tudi. da hoče imeti vedno »frej kvartir«. Tej želji je včeraj ljubljansko deželno sodišče tudi ugodilo m mu preskrbelo za poldrugo leto brezplačno posteljo.
V jeseni lanskega leta je Miho Žlebirja zopet prijela žilica. Ker so bile v Cerkljah vse šipe cele, se ni počutil dobro in je sklenil temu »škandalu« napraviti kmalu konec. Ker je bil brez dela. se je hotel že parkrat ustreliti, oziroma se obesiti, a se je premislil. Mislil si je: »Par šip mora biti prej »hin««.
France Bazle, posestnik iz Gorij, je navadno zahajal k svoji bivši nevesti v gostilno. Tjakaj je nekoč prišel tudi Miha Žlebir in se pričel razgovarjati z Bazletom in njegovo nevesto. Barle je bil hud, ker Kuraltovi niso hoteli dati miru njegovi nevesti in se je radi tega silno zgražal. V tem trenutku pride Žlebirju na misel, da bi bilo dobro, če bi Kuraltovim razbil šipe na hiši. ker je imel neko hišo že na piki. France Barle ga v resnici spodbudi k temu in mu še pravi: »Le dobro naredi, bom dal potem za kak »ferkelc«. Žlebir si ni dal dvakrat reči.
Takoj jo mahne proti Cerkljam. Bilo je 15. septembra že pozno zvečer. Ko pride mimo hise Uršule Jekovec ji razbije z ročico, katero je imel s seboj šipe in odide naprej. V tem trenutku so tudi že zažvenketale šipe na Kuraltov i hiši. I o dovršenem delu je Žlebir odšel v Sajovčevo gostilno na okrepčilo in izpil ?e	,z£aJba- Vaščani so takoj sumili, da
je žlebir izvršil to delo in so ga naznanili, loda pri sodm obravnavi se je Žlebir takrat izmazal in ušel roki pravice. Radi tega je dobil še večjo koiajzo. Od dne do dne je postajal bolj vnet za razbijanje šip.
Pi ed Božičem se je na povratku proti do-n|u ustavil pred hišo Apolonije Jerič in s kamni razbil vse šipe. Jezilo ga je namreč, da mu Jenčeva »Johana« ni hotela odgovarjati na njegova vprašanja, na drugi strani pa je imel se vedno v spominu, da je bilo nekoč radi nie zaprto šest fantov.
Po tem dejanju se je hotel obesiti. Jokal se je. a so ga k sreči pregovorili. Letos spo-m adi mu je nenadoma prišlo na misel, da bi bilo dobro, ce bi Jeričevi še enkrat razbil i^pe’ se./a*co nad njo pošteno maščuje. Dne 29. aprila vzame s seboj sekiro, razbije z njo Jencevi 6 sip in vrže konečno sekiro v sobo. Kureči ni sekira nikogar zadela.
Miha žlebir je bil takoj aretiran in odpe-Jan v Ljubljano. Sedaj je bilo tudi jasno, da
ni nihče 3rugi kakor on lansko leto razbil šipe tudi pri Jekovcu in pri Kuraltovih.
Pri včerajšnji obravnavi je zagovarjal svoja dejanja s tem. da sam ne ve. zakaj jih je izvršil. Včasih mu kar tako pride in tako napravi potoma vse delo naenkrat, ne da bi kaj hudega mislil. Da se te »lepe navade« počasi odvadi, ga je sodišče obsodilo na 18 mesecev težke ječe, Farnceta Barleta pa na teden dni zapora, ker ga je zapeljal k temu, da je pobil šipe tudi pri Kuraltovih.
Usodna zmota.
Predvčerajšnjim se je razburila cela Praga vsled posebnega slučaja, ki je pokazal kako mala pomota postane lahko usodna z celo družino.
Dve gospe.
Hotel pri »Zlatem angelu« imata v najemu podjetnika Flusser in Eisner. Ženi obeh podjetnikov sta že dalje časa trpeli na želodčni bolezni in sta se zdravili pri zdravniku dr. Fratiklu. Ker pa zdravnik ni mogel spoznati pravega vzroka bolezni, je svetoval obema damama, da se daste roentgenizirati. Obe dami sta v to privolili. Dr. Franki je rabil za to posebno sredstvo, ki ga je treba povžiti pred roentgeniziranjem. (preiskovanje z roentgeno-virni žarki). To sredstvo je potrebno, da želodec živahneje deluje in se poskus bolje posreči.
Recept.
Dr. Franki je torej napisal obema damama recept zaz dravila in ti dve sta poslali svojega slugo v lekarno. V sredo sta po naročilu zav-žili zdravila. Zdravilo je bilo treba vžiti v posebni kaši. Eno uro pozneje pa so se pri obeh damah pojavili znaki zastrupljenja. Pokazalo se je. da sta zavžili
strupeno zdravilo.
Poklicali so takoj zdravnike, ki so dali primernih sredstev proti strupu, toda nič ni pomagalo. Stanje obeh dam je bilo smrtno nevarno in vsak trenutek slabše. Gospa Flusser je kmalu popolnoma onemogla, dočim je gospa Eisner začela bruhati in si je tako rešila življenje. Gospa Flusserjeva je ob 1. popoldne
umrla.
V hotel je prišla takoj komisija s policije, ki je pregledala recept in je konstatirala, da je dr. Franki napisal obema damama Borium su-furieum, ki se vživa pred roentgeniziranjem. Domneva se torej, da je provizor v apoteki dal napačno zdravilo Borium carboricum, ki je strupen. Gospe sta to zdravilo zavžile po na-ročiiu zdravnika.
Zagonetka.
Ker gospa Eisner ni mogla natančneje izpovedati. je odredila drž. oblast, da je treba truplo gospe Flusser obducirati. da se dokaže, kje je vzrok zastrupljenja. Umrla gospa Flusser jc bila stara šele 38 let in je bila mati 3 otrok. Slučaj je vzbudil v celem mestu mnogo sočutja z nesrečno rodbino. Gospa Eisner je brez otrok, njen mož je bil na potovanju, ko je izvedel grozno novico.
Vprašanje,
je, kdo je zakrivil nesrečo, ali zdravnik ali lekarnar. Po mestu so se raznesle razne novice. med njimi tudi vest. da sta gospe hoteli izvršiti samomor, kar je bilo izmišljeno. Ako je nesrečo zakrivil lekarnar, se bo proti njemu vložila obtožba po § 335. k. z. (proti varnosti življenja). Splošno se sodi, da se je nesreča zgodila vslcd usodne zmote.
Milijoni „Divjega vojvode".
Praško deželno sodišče bo moralo te dni izdati svojo salomonsko razsodbo o nekem procesu, ki traja že skoro 100 let. Karl II., voj-
voda brunšviški, znan pod imenom »Divji vojvoda«. se je zaljubil nekoč v lepo hčerko angleškega admirala Colville. Imel je ž njo nezakonsko hčerko, poznejšo Elizabeto grofico Colmar. Ko se je ta poročila pozneje z nekim grofom Fiirkheimom in kljub prepovedi svojega očeta prestopila h protestantizmu, jo je oče razdedil. Vojvoda brunšviški je že dolgo poprej moral pobegniti pred svojimi sodeželami, ki so ga hoteli kamenjati, v Ženevo. Pred svojo smrtjo je gostoljubnemu mestu zapustil vse svoje premoženje, ki je znašalo več milijonov, toda le pod pogojem, ako mu postavijo dostojen spomenik.
To se je tudi zgodilo. Toda dokler je živel »Divji vojvoda« je bilo dokumentirano konsta-tirano, da je njegova nezakonska hčerka v vsakem oziru pravi član vojvodske rodbine. Vsled tega tožijo sedaj grofica Colmar in njeni potomci, grofi Cirvy mesto Ženevo, za povračilo velikanskega premoženja. Zastopa jih eden izmed najboljših ovetnikov na vsem svetu, splošno znani pariški odvetnik dr. Ei-senmann. Predno se je zamogel proces pričeti* so morali dediči, ki se nahajajo v zelo slabih razmerah, dobiti najprej denar, da so lahko poplačali velikanske stroške. Zabredli so pri tej priliki v tako umazane posle, da je grofica Colmar. ki je stara sedaj že 80 let, pobegnila s svojimi hčerkami v Ameriko.
Toda dr. Eisenmann je nato od grofov Cirvu odločno zahteval denar, ako hočejo, da jih zastopa v tem velikem procesu. Grofi so zastonj potikali na marsikatera vrata. Konečno so dobili nekega Vaclava Beckinga v Pragi. ki je voljan posoditi grofom 140.000 K. Odrinil je takoj 33.000 K. Proces se je pričel, a grofi so kljub izvrstnemu zastopu dr. Eisen-manna, izgubili tožbo na vsej črti. Tekom procesa je Becking umrl. njegova žena pa zaostanka 107.000 K ni hotela izplačati odvetniku. Dr. Eisenmann je vložil tožbo in zmagal v treh inštancah. Gospa Becking bo morala plačati. Toda ona z razsodbo ni bila zadovoljna ampak je vložila opozicijsko tožbo, o kateri bo imelo te dni izreči praško deželno sodišče svojo salomonsko sodbo. S tem bo končan ta velikanski proces, katerega razvoj in predzgodovina sta zelo zanimiva.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
BOLGARSKI KRALJ NA DUNAJU.
Dunaj, 1. junija. Danes ob tričetrt na štiri je dospela semkaj bolgarska kraljeva obitelj. Na državnem kolodvoru je sprejel cesarske goste sam cesar. Po prisrčnem pozdravu so se odpeljali gosti v dvor. V prvem vozu sta sedela cesar in bolgarski kralj, v drugem kraljica Eleonora in nadvojvodinja Marija Anunci-jata. v tretjem bolgarski prestolonaslednik Boris in avstrijski prestolonaslednik Ferdinand, v četrtem bolgarski princ Ciril in nadvojvoda Peter Ferdinand.
SPRAVNA POGAJANJA.
Dunaj. 1. junija. Konečna pogajanja v vprašanju češko-nemške sprave se vrše prihodnji teden. Češki cesarski namestnik Thun je že ves teden na Dunaju, kjer je konferiral z Nemci Cehi ter vlado. V vladnih krogih se upa na po-voljen rezultat jjogajanj.
KONFERENCA HRVAŠKE STRANKE PRAVA V SARAJEVU.
Sarajevo, 1. junija. Predsednik hrvaške stranke prava v banovini dr. Mile Starčevič je sklical konferenco bivših saborskih poslancev, pripadajočih stranki prava, na dan 7. t. m. v Sarajevo. Te konference se bodo udeležili vsi oni politiki, ki so podpisali spomenico o hrvaškem državnem pravu na cesarja. Ta sestanek se bo vršil v saboru v prostorih hrvaškega in muslimanskega kluba. Istega dne dospe v Sarajevo tudi skupni finančni minister vitez Bi-linski. Njegovega sprejema se hrvaški poslanci baje ne bodo udeležili, ker bodo istočasno sprejemali svoje tovariše iz Hrvaške in Dalmacije. Z druge, vladi blizu stpječe strani pa se zatrjuje, da bo bosanska vlada prepovedala, da bi se nameravani kongres vršil v saboru v prostorih hrvaško-muslimanskega kluba. Saborsko poslopje bo baje 7.t. m. za vse poslance zaprto.
ZA KRATEK ČAS.
V binkoštnih praznikih se je mudil v najstrožjem inkognitu v Ljubljani skupni vojni minister vitez Auffenberg. Splošno se je vpraševalo. kako to. da pride v Ljubljano, ki je raz-upita kot neko revolucionarno gnezdo, tako visoki vojaški dostojanstvenik. Vzrok Auf-fenbergovega prihoda in bivanja v Ljubljani je pa ta-le: Ko se je vrnil domobranski minister Georgi od strelne tekme iz Ljubljane na Dunaj, je obiskal takoj svojega kolego Auffenberga, kateremu je pravil, kako lepo je v Ljubljani, kako veliki patriotje so Ljubljančani, kako lojalna je Ljubljana itd. In Auffeberg si je hotel res ogledati to spokorjeno mesto revoluci-onarcev in zarotnikov, a vendar je imel še pred Ljubljano toliko strahu, da se ni upal nastopati javno, temveč v najstrožjem inkognitu. Ker se je pa prepričal o lojalnosti in patriotizmu Ljubljančanov, je obljubil, da se pri svojem prihodnjem obisku ne bo več posluževal inkog-nita. ker se je uveril. da se mu v Ljubljani ne more zgoditi nič žalega.
Odgovorni urednik RadivoJ Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarnec.
Mali oglasi.
Skoraj nov frak, obleka, preproge in obešalnik za obleke se proda. Streliška ulica št. 20, 1. nadstr. levo.
Hiša z vrtom v Novem Vodmatu št. 81 se
takoj proda. Naslov pove »Prva anočna pisarna«.	385_i
Veliko. lepo. suho skladišče se odda s 1. oktobrom, eventualno tudi poprej v Kolodvorski ulici št. 7.	384—1
in prenočiščem (12 postelj) ter z vrtom, na prometnem kraju v Ljubljani, se radi odhoda z vso opravo ceno proda. Naplačila zadožtuje polovica. Ponudbe pod »Ugodna prilika 25.000“, poštno ležeče, Ljubljana.	383
Ako bi bilo vreme neugodno, se vrši danes ob pol 8. uri zvečer
ljudski koncert
mesto na vrtu v areni ,Narod. doma*. Sodeluje popolna Sl. filharmonija
— 464 —
— Pojdi!
Imperija je renče ubogala. Za hip z bičem strahovani upor se ie zbiral v nji. da se pojavi vnovič v srditejši meri. Izabela je poznala vsako razpoloženje tigrinje in vedela je, da bo trajalo njeno gospodarstvo nad njo le malo časa. Hodila je urnih korakov in vlekla za sabo »a verigi Imperijo. Prišedši na prosto se je slednja nenadoma uprla. Žvižgajoč udarec je opletel njen gobec; morala je naprej! Dvajset korakov za obema je šel Bois Redon. Žive duše niso srečali na celi poti, le oddaleč je izginila semtertja bežeča senca v temo. Prispeli so pred kraljevo palačo; po stranskih stopnji-cah so zasedli dolg in temen hodnik. Skoro so se nahajali pred vrati, ki so se odprla sama od sebe. V istem hipu je odpela Izabela tigrinji ovratnico, ki je žival močno stiskala okoli vratu. Oproščena davečega obroča je začela mahati z repom, iztegovati svoje prožno, gibčno telo in renčeče zijati. Kraljica je stopila v sobo in tigrinja ji je počasi sledila!...
Treba je, da sedaj za trenotek pogledamo k Odette de Champdivers.
Tega dne je kakor običajno čakala kraljevega obiska; ker pa kralja ta dan ni bilo, je krulila sama proti njegovemu stanovanju. Ali y njeno začudenje ji je naznanil pri vratih kapitan, da ne more nihče h kralju, niti kraljica sama; dva sveta moža. da sta pri njem in se trudita z božjo pomočjo ozdraviti bolnika.
Odette se je vrnila v svojo sobo, zelo vznemirjena od te vesti. Toliko in toliko »svetih« mož je bilo že poklicanih na dvor, ali vsi so še odšli ne da bi kaj opravili. Varile so se pijače,
— 461 —
obzirnost, ako gre le za ugonobljenje gospodične Champdivers.
Stavek je končal z gesto, ki je povedala
vse.
; — In jutri, ti trojni tepec, bo vedela vsa Hiša Saint-Pol, da je dala zlobna kraljica umoriti dobrega angelja. kaj ne!... Ne, kapitane, nisem še zadosti kraljica, da bi mogla brez odgovora odločevati nad življenjem in smrtjo podložnikov. Ali hočem biti tako mogočna in zato je treba, da uide po neprevidnosti divja zver in udere v tuje stanovanje. Mnogokrat se je že kaj sličnega pripetilo. Usoda je v božjih rokah...
Kraljičin govor je bil spremljan z groznim nasmeškom. Upirala je oči v kapitana in ga motrila. Ali kapitan ni več omahoval. Niti sence strahu ni bilo več na njegovem otroškem obličju, v njegovih modrih očeh.
Izabela je bila zadovoljna. Vprašala je Redona:
— Kaj dela kralj? Ali si natanko poučen o vsem njegovem početju?
— Kralj ostane to noč v svojem stanovanju. zakaj nahajata se pri njem dva lečnika, ki mu jih je poslal vojvoda Ivan Nevstrašni.
Kraljica je radovedno vzkliknila:
— Torej sta prišla Peter Tosant in Martin I.ancelot?
^— Oba puščavnika sta pri kralju in nocojšnjo noč pričneta z zagovarjanjem. Trajalo bo do jutra. To je vse kar sem mogel izvedeti.
—. To mi zadostuje, je dejala Izabela. Idi in bodi pripravljen spremljati me. kadar te pokličem.
Hiša Saint-Pol.
116
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
,/r
•	v v >': V
registr. zadruga z neom.
zavezo v Ljubljani
41! 01
^	^	|2	p	"brez	vsakršnega	odbitka.
Stanje hranilnih vlog: 20 milijonov. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: nad pol milijona.
Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
Štampilje
v»eh vrst z« urade, dra-štva, trgovce itd.
Anton Černe
graver In izdelovatelj kavčukovih Stampillj.
Ljubljana, suri trg it m. Ceniki franko.
3v£oi3:istiixj a,
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenjenim damam vsakovrstne
=slamnike =
po najnižjih cenah. Sprejema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno in najceneje.
Za obilen obisk se priporoča	195
Minka Horvat.
^mTmTmTmT
Najfinejši
ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
. Specialna trgovina ..: -.
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Židovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
Simon Praprotnik
stavbeni in pohištveni mizar
V Ljubljani, Jenkova ulica št. 7.
priporoča p n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo
omar z
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd.	218
Cene najnižje.	Postrežba	točna.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
a se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
IV. RAVNIHAR,
urar, trgovec z zlatnino In srebrnino
Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 44.
Ker sem z večjo švicarsko tovarno ur stopil v ožjo trgovsko zvezo, mi je mogoče postreči slav. občinstvu z najfinejšimi precizijskimi švicarskimi urami s svetovno znanimi znamkami n. pr.: Glashiitte, Schaffhausen, Omega, Seland Intakt itd. po najnižjih cenah. — Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim. — Lastna delavnica za popravila in vsakovrstna v mojo stroko spadajoča nova dela. —
Postrežba točna in cena.
Tvrdka Bilina &Kaseh nasl.Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstni/;
drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, l| __ T_ ^x.i«-|-r0^ria dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov,! LJr5 rLlkakor tudi vse kirurgične potrebščine kilne pasove,! *	ravnodržalec	itd.	po	najnižjih	cenah.	Snaženje	vseh	1
,	v	evrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna j
Ljubljana,	Zidovska U1. 5in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. 534 1
JULIJA ŠTOR  Ljubljana
^ Prešernova ulica štev. S. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goissershlii gorskih Čevljev.
Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
fp
Po nizko reducirani ceni
prodaja
„Angleško skladišče oblek"
spomladanske obleke za gospode, dečke in otroke, ter naj novejšo konfekcijo za dame in deklice.
O. Bernatovič, Ljubljana» Mestni trg št. 5
V.
Ivan Mohorič
krojač, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov.	214
k 1Ljubljanska kreditna Ma v Ljubljani.R™
Stritarjeva, ni Eca štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajeva, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje od dne vloge po čistih
mr
4«-°
2
0
— 462 —
Redon je šel, kraljica pa se je zopet zleknila po kožah. V sosednji sobi je renčala v presledkih Imperija od gladu. Izabela je ni slišala. Izabela je bila zapletena v svoje misli. Bila je daleč od Odette. daleč od Ivana Nev-strašnega. daleč od vsega, bila je pri Passa-vantu.
Passavant ni bil mrtev.
Passavant se je bil postavil med njo in med Odette.
Kraljica je drhtela. Trudila se je razčiliti se proti temu človeku, brez čegar pomoči bi se moral prepad Burgundcev posrečiti. Ali jeza ni hotela vstati v njenem srcu proti Passa-vantu.
— Ako bi bil moj, si je mislila, kaj vsega bi ne mogla izvršiti z njegovo poločjo! Maščeval bi me za Ivana Nevstrašnega. oprostil bi me bednega norca, nesramne intrigantke. Padel bi Bery. ki mi v zatišju snuje pogubo, oprostil bi me tega Burbonca. ki me zasmehuje s svojim varstvom!
Dolgo je ležala na nizkem ležišču, premetavala se sem ter tja, segala si v lase. pačila obraz, nategovala prožne mačje ude in mnogokrat zavzdihnila in šepnila Passavantovo ime.
Čas je potekal in prišel je trenutek izvršitve. Poklicala je Bois Redona in mu dala par urnih povelj. Bois Redon je odhitel. Ko se je vrnil je naznanil, da je pot popolnoma prosta in varna, da so vse straže podkupljene in odstranjene.
— Pojdi in čakaj me zunaj. Z mano moraš ne radi Imperije ampak v mojo obrambo, ako mi zastavijo pot ljudje...
-- 463 —
Kapitan je šel. Ona pa se je urno preoblekla. Vrgla je raz sebe svilno lahko obleko, stala za trenutek gola in hipoma je njena roka božajoče preletela celo rožno in dehteče telo; nato pa je oblekla na golo kožo oblačilo, ki je bilo popolnoma iz usnja, kakor paznikov in čez to drugo temno brez vsacega lišpa. Vse se ji je prilegalo kakor ulito in ko je vzela v roke krotilne vile. je bila kakor Diana, odpravljajoča se na lov.
Odprla je vrata in v enem skoku se je prikazala tigrinja.
Brez besede je nastavila Izabela z levico vilice, z desnico pa pograbila korobač. Počasi je šla. oči uprte v zver, proti njej; tigrinja je široko zazijala, tolkla z repom, ali pod silo kraljičinega pogleda in pritiskajočih bodic se je morala umakniti v kot. Tu se je postavila na zadnje šape in se hotela odgnati s težo celega telesa na kraljico pred sabo. Izabela je čakala. v trenutku, ko je imela zver skočiti, je zivhtela korobač in potisnila vilice čisto od sebe. Udarec je zazvižgal po zraku in padel preko oči in gobca Imperije. Zver se je omamljena sesedla in divje besno zatulila. Poskusila je vnovič na zadnje šape. ali zastonj; ko-robačevi udarci so padali po njej vse vprek. Rep je mahal sam od sebe in glava je prestrezala udarce. Boj je trajal nekaj minut. Zver je legla premagana in iztegnila jezik.
V	tem hipu je odvrgla Izabela korobač in vilice in uprla še silnejše srepi pogled v zver. Imperija je čakala prijazne besede, božanja ...
Ali ničesar ni bilo. Izabela ji je nataknila le ogrljak ze debelo jekleno verižico, pobrala korobač in dejala:	.... ...........
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem	dnevniku ::
„DAN“
kerjma to inseriranje gotov uspeh. • •
•
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.