^oi/, no tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posts). Posamexna sttvt/ka 20 ttotiiA. hhaja vsak pondelffik m četrfeJt ob 8. uri — Predpoldne. — wane za celo Jeto 15 L., ** Pol/eta 8 L.začetrt •eta 4 I». Za inozemstvo ce/o Jeto 30 l>. "* naročila brez ^Pos/ane naročnine se ne oziramo. Qdgovorni urednik: GOR/f/CJUMA Steviika 77. V GoricU v četrtek 27. septembra 1923. Letnik vi. | fl Hefrankirana toisma se /i^ne spre/emajo. Ogiasi se ratunajo po dogovo- ru in sep/ačajo vnaprtj List, izdaja konsoroij nGOfi/Š/(E STTfAZE" Tisk. S. Spazzai v Trstu. CJprava in Uredniitvo: u/ica Mameli 5. (prej Scuole). Brezobzirne Drepovedi! ---------o—------- V nerleljo se je imela vršiti v Rihem- erku kulturna prireditev nage mladins. Ol9o 6asa so se pripravljala in trudila ruStva nelnga okraja, da primerno in s*ojno organizirajo svojo prosvetnoslav- *°st- Prireditelji so obvestil o vprizoritvi Bo'liko podprefekturo, ]i predložili pro- ai» na vpogled in dobili izrecno zatr- J'°> da so slavnost dnvoli. Beseda vlad- ^eBa oblastva je bila merodajna in tako le začela živahna agitanija za vdelefc- 0 Po vsej okolici. Toda glej I Ko je bilo vse pripravljeno in dogotovljeno, je 'Uka kvestura prcklicala dano besedo *ratkomalo prepovedala prireditev. . ° *e je 7gndilo v zadnjem hipu, kar »enada in nepričakovano. Tako je ^riSU> v »edeljo na tisoče ljudi zastonj ^embnrk, množice so se nevoljne 'azburjene morale vrniti domov. 0 ie dogodek, o katerem hočemo ^Bovoriti jasnn besedo. Ne pi*emo j,di Rihemberka in radi društev in dstva v tem okraju, temveč zato, dn Vetlimo razmere, v katerih živimo. ovedati moranto gospodu podprefek- * komendatorju Nicolotti-ju, da naše ästvo noče in ne mara prenašali ta- efla r^vnanja od strani državncga ^aništva. Nase ljudstvo se čuti globo- d°, uŽalj«no, ako mu pri državnih ura- c ^ 'lajefo -atrdila, ki se potent prekli- t 'ei°> ako mu dajejo zagotovila, ki po- ^ **ič ne veljajo. 0 se pravi ljudstvo omalovaževati in 11 °drekati spoštovanje. TO MI TEŽKO PRENASAMO ! , *** «e, gospod komendator, zavedate, ok škodo ste povzročili celemu *aju ? Ali se zavedate, kakšna čustva ^asojali po nepotrebnem v tisočglavu °žice, ki so priile radi vase nenadne "ePovedi zaman v Rihemberk ? AU ni I Program oblastvu pravočasno pred- ö en in od njcga odobrcn ? Ce Je bilo v ^e°i kaj protizakonitega, ste morali ti- SJe tf>čke črtati, ako ni bilo v njem nie vabeBa, ste morali prireditev dovoliti! v k^kor predložiti spored in Vas po- *W| da črtate vso, kar se Vam zdi ^ ^arno», ni mogoče storiti. Celo tako s eč ho nekatera ^iaša druitva sla, da v a°volila Vašemu oblastvu določiti pr- ^ocko sporodn, kar ni napisano in nl y/^eljeno v nobenem zakonu države. pasi uradniki so torej nekako določali ^°Bram naiih prireditev. Tudi pri ri- sj m°erski slavnosti se je to zgodilo, da- . flobro vemo, da nimate zato prav no- jj e Postavne pravUv?, Nikdar v naši j.e^klosti niso clržavni funkcionarji 'ia nlti najmanjse besede pri sestav- Syn'a sporedov. Mi smo bill pros« in ^°»odni prirediti, kar nam j<5 ngajalo ^ Prtjalo, država je gledala le na to, tin SQ ne kr6i zakon- Dr*avni uradnik Vn* PaC le eno nal°B° In eno skrll|i da ^, ui° in sciti postavo, vs« drugo se Vej9a *e tičo in ga nič ne brig a. To je v Ial<> prej, velja sedaj in bo veljalo jjo u*i ta prostost, ki smo jo nživall te- Cn'V8® naSe Preteklosti, se bllža h kon- fcw a vse to Vam se ne zad0SluJ8- ^ hoeete ie od nas ? Kaj smo zakrivili, ^ * na«m ljudstvom tako ravnate ? ^ 'e re« nasa največja krivda, da spa- 0 k malemn slovenskemu narodu ? *Ho°SPOd komcn«iator, kaj Vam je nare- na«e ljudstvo, da ga žalite ? Kaj se godi po svetu ? Six spflnskcni vUula vojiaški za koTi. NoVi gospotkir državc! genera] de Rivera je odpravil [lorotnike, ukinil civilna so<]is6a, ra.zj)ihstil par- lament, poslal domov se,nat, vpeljal jiad časopisjem cermiro, vničil taj- iiost pisem, ]>repovedal sliodo j>oli- tičnih strank, odpravil nedotaklji- vost doiTia in osebno svobodo ler /.agTozil vsein n.a.sprotnikom, da bf>- do za svoje prestopke sojiMii po vojncni zstkonu. De. Hiv^ra j<" zavla- dal nad Spam i jo z železno pest jo. Razpustil je že celo vrsto dru.stey in organizacij, ki so'njermi liasprotno, odstavil veliko štovilo županov, obso- dil na. smrt nekiat«re uporneže. Oblast do Rive.ro je neomejemi in absolutna. Mož ni za svojo delo odgovoren ni- koiTiur i"azen sefoi, kajti parlainwii, ki nadzoruje vladc, je odpravljcn, druga ziakoinita kontrola. iiad de Ri- vero pa za Spanskem i\e obstiaja. V njegovi ascbi je zdrnženo vse: parla- ment, senat, vlada in praktifno tudi kralj. S teni orožjein y roki je zacel de Rivera udrihati po svojih nasprotni. ki'hl. Eden prvih zakonov, ki g-a je izxlal do Rivera, je zakon proti se.pn- latistom. Novi gospodar države tros;a- meznili deželaJi. To so pravi: do Rive- ra hoče udariti liste, origanizacije v Katoloniji, ki /alitevajo samostojuo katnlonsko drža.vo ter se borejo (xltrgati od španije. Razočarani prijatelji. /akon proti separatsistom doiora, dia pridejo preosebno |a se Outijo prizacletyc seven«'- dežele .'spanije, kjer se je v zadiijih letih razs'n-ilo mo-öno gibanje pixiti nni- dridskeniu centralizmu. V živo pa }c udarjriia. KataU>nijia z glavnim ine- stom Barcelono, kjer se že celib 25 let lxjrijo Kiatalonci za svojo avto- noniijo, odnosno za lastno državo. Katalonsko gibanje je globoko vko- reninjeno v ljudstvu in je postal« v zad/njih letiiil zelo napadalno in v lastrii vladi, je razvidno že v tem, da se dotx.' n. pr. v Barceloni hiše, ki mosijo sliko sv. Jurija, patrona Katalonije, z na- pisom: «Sveti zavetmik Kiatalonije. vrni nam svobodo! Kakor smo že po- roCali, obstajata v tem velikem giba;nju dve struji: eim ihoče neo'le naj imajo svojo zakonotlajo in naj pre- vzainejo vse tiste posle central ne vlade in parlanienta, ki zadevajo koristi posaiueznib dežel in ne inte- resov celokupne dr#ave. V sponwnici je izdelan tudi natanCen na-Cri za Jireurc'dlio špainije v avtononjisti/- neni smislu. Skupno naj ostane vojiaštvo, skupina zumanja poJitika, skupna državna zastava, skupne ž«1- lezaiice, pošta in brzojav skupen de- nar, skupno kazensko in civilno sod^tvo, skupna socialna ziakono- (laja, skupen parlarhent in . skupne sj)loli vse zadeve, ki se tičejo inte- resov vsega španskega ]>rebivalstva brez razlike na posamezne dežele. Ako de Rivera te zaht<^ve sprejrne, wastane med vsemi deli Spanije mir im prijateljsko tekmovanje za blagor celokupnosti. Najvažnej5i problem države. To je program španskih avtono- niistov. Kftkor vidimo, imajo zmerni avtonoinisli v Kataloniji enak i>ro- gram kakor v .Tujgoslaviji .Slovenska ljudska stivankia. Ne vemo, kakšno stališ<:e bo zavzel de Rivera do zniernih avtonomistov. Obstoji ne- vannost, da bo de Rivera v boju proti sejiaratistoin vrgel v en koš v«e ka- talonsko gibanje in ]>obijal UulU zmerno strujo avtononiistov. Vsi pa priznavajo, da je vpraSanje lavto- nomije Tiajbolj važon in pereč pro- blem celokupne španske politike. Ako boče de Rivera iwmiriti državo im utrditi njon ustroj, bo moral izpolniti vsaj del katalouskiibj zahtev. Sicer Iw njegov boj pi-oti KataJfni-ki akciji ljud.st.vo razsrdil in odtujil drzavi. Zdi se, da general de Rivera tx) čuti in razuine, kajti obljubil je, kakor smo z> rekli, da bo posairiezne pokrajine uredil iin «okrepil.» ,s nomistiCno gibanje severne ftp. je torej' izmfrie važnosti za vkwlo, ker je postalo c^itralno »j....- šanje Tijene |K)litike. Od pravilne ri je pa odvisna Inxlocno- /.i.ve, in : tifirw razvoj Ajtansikegia naroda. Ob tem vpra.šanju »e bo izkazala spof^tr nost in politična dalekoviflnost '. ške dikiature. Revolacija na Bolgaxskem. Zadnjič stikj porocali, da so *e pi'istaiSi umorjenega kmeiskega telja Stanibolijskegia uprlii, da \ skupno s konrunisti vlado in : nejo kraljia Boris« iz dež<-le. Vesti, ki so priliajulc iz Balkana, ho bile precej zmešane in težko je bilo sj)oznati, ktaj je na stvari. (iovorili so, da je vla-dta Cajikova odstopila in da je kralj Boris ubežal na zrakof- iz države. J{es je na tem le to, Jiko, kajti Fioris je j krviiJk <\m StamboJijsi Toda pr. ,,,.. :,..!..•.,.. l-^, ^-, se ni \H)nr*>>I:\'. axia k Boris«. in < ' i Can* udiiŠHa revoi krvi. J; „ še ni&o kon^ani, vse povmxl se še dvigajo krdeJa oboroženih kmetov in delavcev, innogi okraji Bolgarije ho se v rok'ab uporriikov, totLa v <.¦' nem Jaliko re-čemo, akor na ogrskem, v Španiji in drugod proti- Ijudska diktatura manjšin« in te neznosne ^üktature se je botelo osvo- boditi bolgarsko krnetsko ljudstvo. Boj radi Reke. Bolgiarska revolucij« je vzbudila v Belgradu veJiko pozoriu>st. Jugosla- vija namrot ve, da je «vedanja bol- garska vladia njej sovražna in zato imajo v Belgradu velik interes na tem, kako se odi^ravajo dogodki v sosedui državi. JugosLavija je imela n-a bolgiarski meji zbrano vojiaStvo in čuvala strogo, da ne ¦ " ¦ cionarna krdela ]VI , v Tijeno ozemlje. Ako bi ae bilo to zjgodilo, bi bila Jugosliavija gotovo konakalia v Sosljo. Bolgurska revolu- cija je sUila. torej te dni y sredi&Cu vse poxomosti, toda vpraSanje Reke se kljub temu ni umaknilo v senco. Niasprotno ! Opozicioruiline strr ' nadialjujejo z vso efiergijo boj i PašiČevi vladi, fcefi da, je naspiot. Italiji pre^ve^ j>opustljivnudil Nem- čiji vsaj Tiokiater»> ugodne pogoje za predajo. Upala je, da bo spustila Francija vsaj iz /japoiw aretiranee, da bo poklioala niazaj izgnance, da bo vsaj odpuiStila kazen vsem obso- joncern, upala, da Ik) 1'oincare vrnil občine v roke odstavljeni.ni županom in poklical nazaj neiu.ško upravo. Vse zastonj! Poincare hoče izpiti kelih zm^ige do dinä. Francoska ar- niada sedi v deželi, v Porurju ostane vse neizpremenjeno. Poimcare je od- klonil vsako pogajanje, on se mi ho- tel z Nenici niti meniti. Njegovo geslo je bilo le eno: Nemčija se mo- ra vdati, poklekniti mora pred Fran- coze in se prepustitl njibovi milosti. Nemč-ija je na koncu svojih moči in tako ji ni preostala nobena druga pot kakor brezpogojna predaja. Prog las predsednika republikc. In tako je neinška vlada izdala ukaz, naj se neha boj v Porurju. Grc- nek iji ž-alosten je ta sklep in stal je Nenvceni silno premagovanje. T'red- sedmik nemške republike gosj>oÄ Ebert. socialistični n.'islednik Vilje- ina 11. je izdal proglas na nernski na- rod, ki pravi v gliaveni: «Nem.skernu narodu! Dn<^ 11. januarja so franco.sko- belgijske čete zasedle, proti vsaki ];o- stavi in j)Ogodbi rursko deželo. Od onega časa je rursko ozemlje i*n so renske deželo trpele hudo zatiranje. Več ko 18O.(X)O Nemcev, mož, žena, starcev in otrok, je bilo izjgnanih iz svojib biš. Nasilja brez števila so :>I)remljala zasedne cete na njihovern pobodu. Več ko 100 ljudi je pustilo svoje. življeinje in ^tniin«- stokajo še v zaporUi» Prebivalstvo se j^ protivilo delati pod tujimi Mjoneti. Za to vztrajnost in zvestobo do države niu gre hvala celoga neniskega riaroda.» Toda denarni izclatki za I'orurje so strašni. «V preU>klem tednu so dosegle pod- I>ore za renske dežele in Porurje voto .'3500 biljojiov mark. Za tekoči ted en je tn>ba skrbeti v»aj za dva- krat ve-čjo svoto. Gospodarsko življe- njii v zaseden.i in nezasedr.ni Nem.'iji je vničeno./ «Da rešinio življenje lj.udstvu in državi, stojimo dames i>red trdo silo, da ustavimo boj. Nemčija je privalje- na, vzeti nase najtežje materialnc žrtve za svobodo svojib sorojakov in jn'ostost nemško zcmlje. Predsednik republike in vlada izjavljata sloves- no pi^'d nernškim narodom in celim svetom, da ne bosta privolilia v rio- beuo pogod.bo, ki bi odtrgala le dro- bec nemško zemlje od drztwe. Od zasednih držav in njihovili zaveznikov je torej odvisno, ce bev'e- jo diati NemCiji mir ali pa izzvati bomatijo, ki bi )>rišle nad naAnle radi odklonitve.» Tako se glasi t glavnem proglas predsedmika. Iz toga dokumetnta se vidi in čuti jia^sno vsa veliku nesrera in neizmorna žalost, v katero je pa del nemški narod po ti'icetrtletnem boju v Poijurju. DNEVNE VESTI Na vrsfi so sodniki! Izšol je uradni list^ od 18. sepiembra 1923. at. 220, ki prinuSa kraljevi odlok o preureditvi našcga sodstva tcr o slu žbencm nizmerju sodnikov \7. novili po- krujin. Kraljovi odlok, ki je izšel, je /.a, Slo- vence in Hrvate v Italiji zgodovinske važnosti. V njem sc natiajata namrer člon;i, ki so glasita: Cltm G3: Do 31. dec^mbra 1923. bodo odpnŠ6enl iz slnžbe sodniki vsakterc stopnje, ki prihajajo iz hivše avstrijsku nprave in so vsled bolezni, vsled nespo- sobnosti, VSLED NEZAD0STNEGA ZNANJA ITALIJANSKEGA JEZIKA, vsled malega uspeha pri delu ali IZ DRUGIH VZROKOV spoznani, da niso v položaja izvrševati dobro svojo slažbo. Njih pokojninsko razmerje se uredi po doloeilib. kraljevega dekreta iz leta 1923. St. 440. Člen GT>: Proti ukrepom, ki se izvrsi- jo po členih 61. in 63., se ne morn vložitl piitožba ne upravnün in ne sodnim po* torn. Na podlagi teh dveli rlonov jo dobila vlada oblast, da odpusti iz službe vse alovenskc in hrvntsko sodnikc v Italiji. Pri vsakem sodniku namrcč lahko ugo- tovijo, da ne pozn.'i ZADOSTNO it.-ilij.-in- skega jnzika, ako jini to prija. C<» jim ]>a to ne ugaja, lahko rečejo, da ima sodnik inalo uspcha pri delu, in če ho to ne dr- ži, pridejo pa na vrsto «drugi vzroki». Kak^ni so ti «drugi vzroki» ? To ve 1r Bog in vlada. Vsak vzrok, ki se bo zdel vladi prav, bo postal pač «dnigi vzrok» in sudnik bo lahko vzel klolxik in še) na sprehod s svojo družino. Če je po vrhu še vsaka pritožba izklju- c:cna, potem jo jasno, da so na3i sodniki kratkomalo /ajtocateni od v.seh sirani. Sicer jo pa nopotrebno, da oba c'lena tolmučimo, ker govodta jasno in gla.su > sarnn brez vsakega komentarja. Postavljenl za vzorl Na svojem potovanju po volikih me- stih Italije jo dospel povski vXwr naših ufiteljcv v Bolonjo, kjer je imel poü vodstvom Sročka Ilumarja v dvoranj slovitoga bolonjskega konsorvatorija koncert. Prisostvovali so najliolj znan; glasbeniki in uredniki bolonjskili listov. Uspeh zbora je bil popolen in vsostran- ski. Vzbudil je pri poslusaicih volikan- sko naA'dusenje in zapustil v njih gl°- bok vtis. () zboni je pisal mod drugiini listi «II Heslo del Carliuo», najbolj po- hvalno in laskavo pa je sodil o zboru in slovenski pesmi dnevnik ljudske stran- ke «L'Avvenire d'ltalia». Kritika v tern lislu je i/.šla iz peresa. strokovnjiik'1 in zato je tern bolj niorodajna «I/Avvciui'c d'ltalia» pravi, da se redko kodaj sli*1 tako popolno in mojstersko zborovo P°' tje, kakor je potje /bora slovenskili u';l" teljov. Srečko llumar da je znal ]>elja" ti svoj zbor skozi vse U-žave in viliar- je in doseči z njirn pri tern najvM.le urnotniške «r-inko. Mesto Bologna naj so od Irgii /-I'1"'11 uri, kako j(! lireba organizirati zboro^0 potje. Tudi v Bologni se je treba po^1" diti, dn so ustanovi slir veliki bolniški stroški, ki jih mora P)n' rovati obf-ina za svojo revno obrinarj'1 So ljudje v daljnem rnestu, ki niso ov čine nikdar videli, in obft'ina mora z njc plačcvaii tisočake ! Hvala Bogu, da se je sednj sfvar bistveno .sprem<'illla' Po novem zakonu so nanireč doloß1' drugačna. Bolniske stroške, ki jil' ^° nik ne more nositi, nc plafiuje vo<'- o rina. v katero jo bolnik ))ristojen. te*^ več občina, v kateri ima svoje bivall^e' To velja od 22. aprihi 1023. dalje. ^ ko je odgovoril to dni istrski deželn'1 ° , bor nckaterim svojirn občinam. '" morajo nasi žuiuini dobro zapomniti» ne bodo po nopotrebriem ])lačeviiH • Samn 35 učencev za vsaki razred« Po novem zakonu o srednjih solan ne sprejmejo na gimnazijo in realkt> vv dijaki, ki ho za to sposobni, temveč öa mo gotovo omejono število \icencev. ko bodo sprejeli v Cloriri na sredw sole s«'irnoj 35 dijakov v vsaki rafc** ' Kar jih je več, so izključcni. Kdo Je _ i( roj tako sresien, da bo mogel ätudir»'1' Ziikon dolora tri kategorijc učcnccv. vi ))i'id(%jo v poStev u^onci, katerih ^ riši imajo stalno bivali&č« v Gorici- so prvi vpišejo. Drugi pridejo na vrS učenoi, ki so nastanjeni v kakem K°^ kem dijaškem za.vodii. Ako je š<* ^ .. prostor na ruzpolago, ])ridejo kot tre i v postcv sinovi podczelskih stokrito v. rdečioo. Črne, presunljive od so se lesketale slir,- no demantu izza njegovih povešenih trepalnic. Naenkrat je prenehal peti, se urno približal vitezu ter ga vprašal: «Kdo si in kaj isčeš tukaj, brate ?» «Kdo pa si ti, stari gobavec !» je za- kričal Rudolf ter stopil v sobo. Ko je stal si^di sobe ter se z glavo malono dotikal stropa, ga je starec po- gledal, uprl oči v staro čelado, pome- žikal in potresel glavo. Čelada Radlača iz Gaster! Odkod «i Primel, mladi vitez ? Ali si nemara ti oni znani razbojnik iz Mürtschcnsteiua? Da, jaz sem baron na Mürtschenstei- iiu, kateroga si ti, podli kmet, drziiciš imenovati razbojnika ! zarcntaci Rudolt ter f)ograbi starca za ovratnik. «Pusti me, baron na Mürtschenstoiini», rece smchljaje. «Bazbojnik ai, ropar in preSestnik. K meni prihajajo ža od dav- na Ijudje, ki se pritožujejo črez tebe. Jemljeö od njih nele davck, ki ti ne pri- pada, kr-adoš jim živino in posiljujeä žfiusko. Tvoji slu/.abniki so ugrabili ne- ki) deklicn/.. «Ali veš. kje so on a. nali:ij;r.' Ali vcs?>: so/o rau \- boscdo baron. «Von» in ti ne povem !» Pred no jo utegnil izraziti svoje misli, ga je vitez prijel za roko in močno za~ klical: «Pospremi me k tej deklici, ])opelji brez odloga. Ne storirn ti nif: žalega., ako me boš ubogal, jtrekoljem pa ti glavo,' ako bi mi hotel nasprotovati.» Medtem se je stari pušsiavnik izvil baronu iz rok, dvignil svoja oKljučena ramena, stopil urno k steni, snel z njc železni križ, obstal pred durmi koče ter zaklical z zamolklirn glasom: «Tu-le je križ Odrešenika svcta ! l'o nedolžni njegovi muki te prekolnem in ti povem, da ti morajo tvoji služabniki in podlozniki odpovodati pokorScino; odtrgam te od ostaloga plemstva, prepo- vem ti zahajati v cerkev, da pogineš od gladu in da psi oglodajo tvojo kosti, ti brezverec !» «Ti me preklinjaš ! Ti mene ?» zakliče Rudolf, bled kot mrlič. «Ti, krnct !» «Semkaj sem zašel, bežeč pred vasi- mi hudodelstvi, vašimi poboji in ropi. Tu sednj služim v puSsiavi Bogu. Ako nc opraviš javne pokore ...» \ itez so je umaknil i/, sobe tor si ])ii- z.'i.doval zasesti konja. Smrtni strah ga je prevzel, ko je starec jol ^ovoriti <> javni pokori. «Ne zbeži rni '.» je zaklical starec tor sol za njim. «Vrni sc takoj in opravi j>o- koro, sicer ti grozi klctcv«. Rudolf osupnjcn in besen je prijel meč zu držaj ter 7. zlobnim poRledom šei polagoma proti starcu. «Protiš mi s kletvijo. Kdo pa si, ki rnl groziš ?» je siknil potihoma. «Jaz sem Recho, baron .Speerbach, stric tvojega očeta». «Rccho — » pošcpeUi Rudolf ter spu- sti prestrašcn meč na tla. «Rccho je «d- sel na vojno v Lombardijo in ondi — po ffinil. Posostva in svoje podložnike pa jo prepustil meniliom v Benkenu ?» «Poginil sem za vas, ruzbojniki, ^ f šel sem semkaj radi teh, katerc °(jl? te. PokIcj mo yendar bolje !» . ( Vitez je ves prevzet pogledal stare» moral priznati, da ima pred seboj " rona Rccho, to zvezdo viteztva. Stip'1 za korak bliže k njemu in stegnil ^ toda starec 'mu reče strogo: , «0])ra.vi pokoro !» «Dcd U rcče Rudolf, \v.r so mu 7# . di k nogfim in poliuhlja njegove fiwV uj«1- a. «<(. okt. v Batujah, 20. okt. v Kamnjah, 21. okt. zJutpjij v Sv. Križu, istega dne popoldne ov VeUkih žabljah, 22. okt. v Lokavcn, p okt.. v Stomažu. Dne 28. oktobra s<> 10 Vršila sv. birma v Renfcah. VPUovanje na kr. giranaziji-liceju in kr. tehnlčnem zavodu v Gorici. s' gojenci Judi oni, ki so zo lansko 1('t(> posecali gori imenovane sole, iji /(;llJo biti vpisani v prih. š. lotn, morajo |)redložiti 10. okt. predsedništvu prošnjo °'kovano z eno liro) in opremljono z dUiijim solskim spricevalom. Iz prošnjo. Ora biti razviden kraj bivanja stari - s('v (ulica in štev. biše). V slučajn, da no '.'anujo. dijak pri starišib, mora navesii ß it) priimek predstojnika družine, J)ri katori stanujo. Prošnjam, ki bi do- se Po 10. oktobnj, bo ugodilo predsed ll«tv() ]0 v H]utajUi dn. bo so knj most "!l riizpolago. rlstojblne za prihodnje šolsko leto 1923 -1924. ) ^imnuzija (I. do V. r. bivsi): vpisni- 1(1 z<'i I. razred (>().- L.; solnina. za I., II., l- »"Äzi-sid 1(10. L.: šolniiui. /a IV. in V. lil^eisovanju oni gojenoi, ki prosijo za , fejern v I. razred vsakega tei-aja, ni- 7^1 in visjega; za vpisovanje v nadaij- J(' '"i/.rede se plafca sumo solnina., ki si«. v |^o izplača v 4 enakih obrokili: 1. pri '''Hovanjii, IT. koncom deceinbra. 111. °ll<'(>rri fcin-imrja, IV. koncom aprila. ( P°mba: Obßinstvo se opozarja, da Jr;iJo biti vse vloge na ravnateljsK«) ruvilno kolkovane. Za odgovor mora s]rarika priloziü zavitok s lofnim n«v Jv»rn in znamkami, sieer no dobi od- ^vora ^senski izpiti na kr. ženskem nfcitp.ljifiču v Gorici. (Ksamo di lkenza.) , Vlll(iidatinjo za odpustno in sprojem- ^ izl>ite za II. III. IV. tctnj (stari tip) f';r'skoga utitoljiSCa «Scipio Slataper» v ,i rici naj prodložijo prošnjo, oprernljo- s s Potrobnimi listinami in kolkova.no ^()'kom 1 L., do 30. soptembra 1. T. .. zPiti se za^npjo S. oktobra <>b Š. uri 'JIHraj. » Difaška zvcza. soboto 29. t. m. bo ob 2 b i«>pnldiu! ,(pSlanek članov Dij. zveze v prostorih |)rr°'sv. zveze» v Gorici, Corso Verdi 37, 'Uitje, desno. Dnevni red: Stanovska I) ^5anja. po Hostanku bo scja vodstva plU na kr. gimnaziji-liceju v GoricL , Pi'ejoiriiii, ponavljalni in dnigi izpiii ] ^r- Kimnaziji-liceju so bodo vršili o:l yu i l0" okt-obrft l- '• Sprcjemni izpit 1 Kinmazijo bo najbrže 3. oktobra. NaJveSji tuneli na svetu. )UlSll^ploiM: 19.7^9 m. (iotlianl: U.1H2 l^Jr^^thborg U.KMi ni. Mon.1, Oni« : Hin,?? m- Arlberg: 10.250. — Stari tw'^i so pre-d. Ki-istusoni iirovrtali ßl. k' jo moril 5000 in. Velomestn. ljU(j!l(|ou štojc do sotlem milijomov **Ulj' lo^'° n;a Jaj)oniskcm nad pet )jju Jride das, ko F>adejo vsia varanja Javnepa mneiija in tok zgodovine |>ojde v pravi tir. Tisti tr^imtek bo naš iin to že •čutimo. KfLkor snio cak-ali ]>ri- merno uro napram Turski, Bol^ar- sik in Avslriji, tako jo Pakjtino tu-di napram Ttaliji.» To ni j)ot do mini. Italijanski izseljenci v Argentiniji. V Arj^OTitiniji živi scd;aj okro« 1 lnilijon .'500 tisoc laškib ^lržavlja.Jiov; od tob jt> 850 tisor rnoškili in ISO ti- so-r žonsk. VT lein stovilu j;a, mso /.a- ])O|>adeiii njiih, olroci, ki so bili v Ar- genliniji rojeni. Najbolj #osto na- seljeni so Italijani v ok raj n La Pla- U\, ])oteji) v okrajih .Buenos Ay res, Bosario, ("ordoba. I'o verini so ti izseljenci zidarji in malovarji, po- tem so rnnogi tndi kmetovalci. Laški izseljcnfi iniajo 38 laškili .šol, v ka- terib pom'iije 100 učiteljev na.il 55d Walter Wiiuls])ali, trgovec s kožami liyic, kun, podlasic, zajco\-, masik i. t. d. je otvoril svoje skladii- šče in pisarno v ulici Carducci št. 10 (hiša '(iiulictnij v (iorici. Vwaklač\ij(> naj- višje cene za živalake kože. Sedaj kupujo kože lisic, jvroti kofncvi m<'se- ca oktobra. pa. vse dnipe živalsko kožo. Evharistični shod za Brda v Biljani. Ko «rno mi lirici slišali in t-ilati, kako volirastno sia uspela evharistifna shoda v Kornnu in v Logu, smo^se resno bali, da ostanemo daler za našimi brati. To- remalo. K sv. /akiameniom so pristopali v po- selmo volikem številu možjo in lantje. Ganljivo jo bilo v nedeljo zjutrajj, ko so tisorori pristopili k mizi (lospodovi. Ob 10. uri jo. bila slovesna sv. maša-, ki jo jo daroval fronn knoz in nadfikof. TocTio ob 1rob popoldne so zsipcli zvo- novi po vsob liri.škib cerkvab. Prevzvi- šoni knezo-nadäkof je ob lepi asistencl dvignil Najsvetejšo in nad sedemtisofcc- ra ni n o/i ca. so. jo znčola pom i kali v lopo , urejoni procesiji profi Dobrovomu. Ob- [hodu so prisostvovali župani in zastop- niki vseli dmgih oblastev v Brdib. Svi- ral jo Ciodbeni krožek iz Gorice. Vsc hi- šo in uliee, po katorih sc je pomikal ta triumsalni obbod, so bile okincaue z zelenjem in slavoloki. Postavljenih je bilo nie manj kot H slavolokov, ki so bili vsi umetno izde.luni in bogato okra- šoni. Tekmovah* s z oboudovanja v red no vnemo vse bližnje duhovnije, Šluvrenc H Fojano. Gradno, Kozana, Medana, Ve- drijan, Vipolže itd. Gast in bvala briškl mladini, ki je znala lako slikovito dvig- niti lopoto celega sprevoda. Nad 300 be- lo oblot-onih deklet s ]talrnami in evet- jem je spremljalo NttjsvetejSe. (ianljivoj jo bilo videti, ko so otroci - angeljčki ~ s slavolokov obsipali i>ocesijo .s evetjem ter pozdravljali s svojimi ljubkimi gla- sovi Zvoličarja. Orosilo se jo marsika- tero oko. Ev^aristična slovesnont se j» za.ključila zunaj na pro,«1em. na zat» jM'ipravljeriem oltarju. z nn^ovoroia preč. g. Budiua, s posvetitvijo pres». Srcu Jezusovernu in z blagoslovom. k» ga je podeljl z Najsvetejsim prevzvifte- ni nadškof. Bed pri procowiji je bil vzo ren. Skoda, du ui v ßiljani verjega tr- ga, na katereni bi se bilefrjnožice razvr- stile in vsa naša l»riska verska xxmnife- staeija bi bila gotovo §e veličastnej&a. Gotovo je, dav bo ta slovesnost veliko pripomogla k ve.rski in nravni obnckvi n/tšib Bid. lUip daj ! GOSPODHRSTVO Za izselience! V teli zadnjili leüb, ko se vedno bolj obeuti jHjinainjkainje dela in ko jo marsikateri na.š ^lovek iividol, da bo }>risel Lako na borasko pialico, so sliši vod.no po^osteje od različnib Iju- di, da pojdejo v Amoriko. V rnno^ib vaaeilil n^soga ozemlja se odpravlja, ozironia so je odpravila ve(y-ina moš. kib nied üf> in 35 leti. Večkrat se odpravijo na duljno I>ot ljudje, ki .so bili osleparjeni od obljub jTazli-onib brezvo-stnežev ali pa. od različnib noiiteineljenib vesti. Marsikateri je že bil razočaran in marsikatei-i je res pri.šel na bej-aško palico. ZgltHli, da so si nekateri pri- dobili v tnjem svetn lepo premoženje, no poiiKMÜjo nič im od takib so Ijndje me smojo pu.Htiti zapeljati. K(T je vprašanje, izseljevanja />elo važno, je treba vedeti, kaksne so de- lovne razmere v onib državab, ka- mor se naši ljudje navadino izselju- jejo. Za Zvezne število jo za loto 19Ä^--Htt4 (do 1. juJija 1924) že dose- ženo. Zato se sedaj no dajejo ve{ izseljeniški potni Jisti vax Z\e?me države. Mnogi izseljeiK'i gredo \ Kaiuuio in iijWijo od tiani priti v Zvezuio i\r/Ai- ve. Vsako tako jwstopanje, se spr<'- nieni v veliko razocaranje, kor so vsi prebodi dobro zastražemi. lsto velja tudi za dnigo državo Soverne Ame- rike. Argentiit.j(J y ..,..»mj ,..» vojni spre- jela mnogo izneljencev, danes pa vla- da, kim velika l)rezposelnost, ki ved- )io nurašoa. Isto velja tudi »a Brazilijo, kjer no more veliko steyilo italijanwkib izse- lje-n'cev najti noix>nega zaslužka ter morajo tain beračiti. V dnige j)j'ekornorsko kraje so na- vadno na.ši ljudje Tie izseljujejo. ()r- pa/nizaeije, pedvsem zidÄirjev, bi mo- gle dobiti zaslužka v Mali Aziji (Tu- f'jji), kjer bo L Mestne novice Pevsko in glasbeno druitvo v ßorld naznanja, da otvori svojo glasbeno »ol» v pondeljek, dne 1, oktobra 1923, s knie rirn dnoru pri^-no ro.dni ftodnk za šolsko leto 1W23/1924. Pudut-evali se bodo na- slodnji ftredmoti: klavir, gosli ia sploina glasbena teorija. (u'niria znasa na nicst>< 2.ri lir, /i\ dvakratni podnk mi 1«den, zh obsežnejši f>oduk po dogovoru, enkratna vpisnina 3 lir. Ako sv prijavi dovoljno število vdoio/onrov, so ustanovi tudi po- soben iol^ki pevski zbor, naiuenjen povskemn naraščaju m poduk v tes^riji in zl)orovem potju. Uf-nina znaša Lii. '». na mosec. Vpisovanje u^encev bo od 24. septembra t. 1. daljo vsak dan do otvo- rHvv «olo od 10. -- 12. prodpoldne v drnšivonib )»rostorib v (iorioi. Viß )'* Irara si. 1 ¦;Trv«)V.ski dorn). Pevci in Pevke. Pevskoga in glasbenega drustva v (jo- r'wi so opozarjajo. da so prif.ele zopof redne pevske vaje ob navadnib ur.in jn dnob: zu zexiske ob pondoljkib in (•etrtkib od <> 7 b. za rnoško pa ob torkili in pet.kib od X -9 h zvečer. Va- bljeni so vljodno vsi prejwjl In tudi novi! Vpisovanje v gorüke iole iialijansko jn slovonsko jo 1h todon, in sioor od dne 24. sept. dalje. &ole m zafnojo jirihodnji pondoljok. PROSVETNA ZVEZA. LIVEK. Na splošno željo ljud^tva ponovi «JzobraževaJino društvo Livek» due 30. t. in. Finžjgarjevo drarno «Bazva- line življenja». Za jo ; vija li, niajboljši vspeli. Ker jo čisti dobi- Cek obeh pnnlsijav namenjen «Pod- pornemu drušivu za idrijske srodnje- šolce», zato srnerno pri-takovati, da bo idrijsko obcinstvo pdpilo grnotno nase revno di- jake, moral no )>a na.se vrle igralce, ki se niso ustraSili nobeniih ovir in zaprek, da pripravijo onkrat idrijske- mu občimstvu iznnlen urnotniški uži- Stran 4. O0TUŠKA STRATA kek, katerega vsak človek v današ- njihl težkih časih zelo potrebuje. Za- lo maj nibče no zannidi te pri I ike, dü. spozna eno najslavnejših del svetov- ae dram alike. CABERJE-RUBIJE. Kakor je bilo y.e objavljeuu v «Goriški Straži» z dne 24. t. m.. so bo vršila v ncdcljo 30 scp. vesolica v Rubijah * sledecim vsporedom: 1. Dcklamacija ill. 2. Dcklamacija. .'i. Burka,. tfudna kupr-i- ja. 4. Kuplet. 5. Vescloigra. (dvodejan- ka): «Laži zdravnika». • Mod odmori svira mirenski godbcni krožok in nasto- pajo pcvska društva. — Vstopnina T. rci •i L., II. red 3 in stoj. 2 L. K obilni vdoloyhi v:tbi odhor. Kaj ie novega na deželi KOJSKO. Pretekli teden sem bil v Gorici. Ko sem stopil pred sadni trg, som zagiedal nad vrati desko, na kateri je stala za vse vfcrste sadja določena r.ena. Kmet 1o- rej nc smc staviti ua sadjc previsoko cene. Poglejmo sedaj v stacuno za oble- lce, poglejmo v trgovino z železom ! Tain ni nikjer desko. Oblast prav nič no gle- n nadzorstva. 2. Potrdi- tev bilsin-ce za 1. 1922. \\. Čitanje rovi- zijskega poročila. 4. Spremcmba pra- vil. 5. VolLtev imčelstva in uadzor- bra 1923. oh 3. popoLdne v župnišču pri Sv. Luciji. Vspore-d: 1. Poročilo načolstva. 2. Prečitanje re- Tizijskega zapi-snika. 3. Poročilo nad- aorstva. 4.Odobritev racunskega sklo- pia zct 1. 1922. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Predlogi in slučaj- 'nosti Odbor. Lloyd Sabaudo --------------minium-------------- V kratkeni odidejo iz Gonove v Severno Ameriko veliki paTTiiki: «CONTE ROSSO» «CONTE VERDE» 3. in 21. oktobra 1923. v Južno Ameriko «Regina d Italia» 10. ok*obra 1923. «Tomaso di Savoia» 31. oktobra 192C. CONTE VERDE» 14 novembra 1923 V AVSTRALIJO: «Principessa Giovanna» 12. okt. 192" Vsi odhodi so rrSijo Matan^no ]>( fx)tovaln.em načrtu. agf:ncija : 60rtca, via contavalle st. 4. H1ŠA ob glaviü cesti in želežnišl;; protgi Gorica,—Podbrdo se radi prc- selitve tiakoj proda. V hi Si se nah;i- ja tr.govi,na z me&anim blagom in mizarska delavnica. N^tančna po jasnila dia naslov: Hiša, št. 2oO. Po ste rostante Sv. Lucija (ob So-či). URADNIK vešč v govorn in pisavi slovenskoga, italijanskcga, hrvatskega in neni škega jezika, verziran v knjigovod stvu in koreapondunci želi služb«, pod zmornimi pogoji. Cenje-ne po nudbo na upravo «Goriške Stražo pod «marljiv». ZAHVALA. 0 priliki mnopoStevilnili izrazov soCutja in ogroinne udelcžbc ul» j'O^rebu ne- nadomestnc izgube naSej^a nad vso ljubljeneira sina in brata ADOLFA LAZARJA He najiskrent-je zjiIivaljuj*-mo #• Jjoiircdo lJasi(ua.l<.', kiiialmiirju i/, Srpcnice in g. Onorato öegrato iz Sutrio, ki sta a tvc^anjtin lastnega zivjjeiija spravila mid vse dragega utopljcnca na varno, nadalje doma^im jtevceni za žalostinke iz vkitii P'>- grebeem od blizu in daleč, ki so nam ob žalostneni pogrebu pokazali svoje KOžalj« in sočutje. Zahvaljujemo sc najtopl«je pokojnikovenm bratrancu in podjetniku Joi> si1 Lazavju ob gradtiji inostu rez Boko in njegovim dolavcern, ki so napravili vse inogočc, da bi ponesreconca. - Cetudi zaman - reSili liog jrhiti vsem! SodJo, 22 sept. 1923. Žalujoč • uiat^-vdova, bratje, sestre in sorodniki. ZAHVALA. ¦Vsem, ki so na katerikoli način počastili sponiin našega nad vse ljubljenegu BLAGOPOKOJNIKA izrekamu tem potom najsrčnojao zalivalo. I'ogcbno se zabvaljnjemo vsem .^teverjanc«'!!' za obilno vdeležbo pri pogrebu. Öteverjan 20. Beptembra 192ü. ¦¦¦¦¦ Zdravnik Dr. F. sakončič Gorica Gosposka ul. (Via Carducci) 6 ordinira za notranje in otroškt bolezni. PRODAJALKO, starejšo, dobro izvcžba- no manufakturistinjo, katera jc žc več let servirala v večjih trgovinali, zmožno slovenskega in italijan.skcga jezika, z dobrimi reforencami, za ta- kojšni ali poznejsi iiustoj/ spix-jnie V. Šket, manufakturna trgovina, II. Bi- strica. Družina De Fabris. ZAHVALA. /a obilno dokazc iskmiogia so^utj'1 ]H)vo(loin smrti našopra prfljubog«^ s°' I)roga in brn1:i Pa via Hrasta so ])o«cbno zahvaljujemo liok. ')ra' (Irustvu. /,a poklonjoni vencc kaJ^01 tudi jMwskcniu zboru. za ganljivo Pc>< jo, istotako oistalemu obfiinstvii ^ ninogobrojno vdeležbo ])ri pogr<>l)1K Tohnjn, (!mc 24 sept. 1923. Žalujoči ostali. Lcpa priložnast za leiovišjarjc. ^. Dolii nad Ajdovščino jo na pro*M nova o.nonad.slroj.iniji, se nc povt>fil" dodolana lii^a s jwscstvom. $tH""/ vanjo je pri.pravno z-a 2. dru7J111- Natančnoj.ša pojasnila dajc i?110' c:ij Volikoaija. Lokvo p. Tmovo P1 Gorici Majhne nove ORGLJE / mortiini in lepim glasoni se prodiajo za nizko ceno.'Ivan Kacin via Carlo Favotti &t. 6. — Gorica. ^^jltllllllllllllltttllllllillllllllltllftllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiillllllifl^. | Ppodaßa na obroke. | = S prvim aeptembrom je otvorila firrna: «Grande Emporio | §§ Eateale» (centrala v Trstu); | I Via Garibaldi 20, II p. (prej via Teatro) ( = svoje podružno skladišče. | j Prodaja: izgotovljene obleke in po meri, najlinojsc manut'ak" f s tnrno blago, suknje, dežne plašče, obuvaio. klobuke, ovratnike, | s rokavice, paramiiice, perilo itd. % = Cene brez konkurence! Obrokl meseinl in tedeosM* % | Krojainica prvega reda. GORICA, Via Ouomo 5-M- | ^=^1111 itiimiiiitiiiiiiiii iiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitMtfiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiro11^ Kmetovalci! Kdor žell TOMAŽEVO ŽLINDRO, kalljevo so« a^ druga iimetna gnojlla, naj |ih naroči prl domati hra- nilnlci all zadrugl, v gorlikl okollcl pa prl Zadruini Zvezl v Gorici Corso Giuseppe Verdi 37, I. nadstropje. TEOD. HRIBAR (.,«, ¦ GORICA = Corso Verdi 32 (hisa Centr. Posoj.) ==^ Velika zaloga češkega pl?ina iz znane tovarne RegenchaK & Ryetftann, vsakovrstno blago za poročence kaKor tudi velika izbira moškega in ženskega sukna. Blago solidnol Cene imerne*