JL
ČRNOoBE LEM
GLASILO ZDRUŽENEGA PODJETJA LJUDSKA PRAVICA
Leto X	Ljubljana, 8. aprila 1974	Številka 4
ZA DELAVCE V ČASOPISNIH, TISKARSKIH, TISKARSKO PREDELOVALNIH IN ZALOŽNIŠKIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA
DELITEV DOHODKA NA REŠETU
Dva sporazuma v razpravi, velja pa samo eden - za sedaj še stari, dopolnjen s sindikalno listo, medtem ko bomo o novem še razpravljali, veljal pa bo predvidoma
od 1. julija letos
Povsem naključno so delavci v 128. panogi - se pravi v časopisnih, tiskarskih, tiskarsko predelovalnih in založniških organizacijah združenega dela — dobili pred nekako tremi tedni v razpravo dva dokumenta o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. To je povzročilo nekatere nejasnosti in trenutno mnogi ne vedo, zakaj nenadoma dva sporazuma in kateri od njiju velja ter od kdaj.
Prav je, da vso zadevo pob liže pogledamo.
Gre za stari sporazum, ki velja (nekoliko popravljen) že dve leti in ki so ga delavci na vseh zborih, 25. marca letos pa še zbor podpisnic, dopolnili s tako imenovano sindikalno listo. Tako popravljeni samoupravni sporazum velja od letošnjega 1. aprila naprej.
NEKAJ
O SINDIKALNI LISTI
O sindikalni listi že marsikaj vemo, zato jo verjetno ni treba čisto natančno ob razlagati. Prav pa Je, da na hitro pregledamo nekatera njena najbistvenejša določila.
Sindikalna lista je pravzaprav neke vrste družbeni dogovor, ki ga sklepajo (ali pa tudi ne) posamezne panoge in potem določila te liste oziroma dogovora vnesejo v svoje sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Po tem dogovoru naj bi bil odslej (od 1. aprila) uajnižji neto osebni dohodek v Sloveniji 60 odstotkov izplačanega Poprečnega mesečnega osebnega dohodka za normalni delovni uspeh v Sloveniji. To bi pomenilo P° sedanjih izračunih 1.344 dinarjev.
Po istem dogovoru oziroma Usti, naj bi odslej nadurno delo delovne organizacije plačevale 50 odstotkov nad normalno obračun sko osnovo, delo v nedeljo od 30 do 50 odstotkov višje, delo na praznik pa 50 odstotkov višje (ob tem pa še 100-odstotno osnovo in 100- odstotno za praznik). Za nočno delo bi plačevali znesek, ki bi bil za 25 do 50 odstotkov višji
od obračunske osnove, za deljen delovni čas (delno v trgovinah, redakcijah, nekaterih tehničnih oddelkih) pa bi izplačevali poseben dodatek, ki pa ne bi smel preseči 350 dinarjev neto mesečno.
Za nadomestilo OD v času bolezni do 30 dni naj bi po predlogu sindikalne liste delovne organizacije izplačevale 90 odstotkov mesečnega neto osebnega dohodka.
Lista predvideva tudi posebno ovrednotenje delovnih izkušenj in stalnosti. V ta namen predvideva poseben dodatek, ki pa naj ne bi presegal 5 odstotkov osebnega dohodka delavca.
POTOVANJA BODO DRAŽJA
Posebej določa sindikalna lista
tudi prejemke in izdatke, ki sodijo med poslovne stroške, in sicer dnevnice za odsotnost od 8 do 12 ur do 80 dinarjev, za odsotnost več kot 12 ur do 120 dinarjev, za stroške prenočevanja na podlagi računa največ 130 dinarjev in za stroške brez računa največ 60 dinarjev. Kilometrina je v tem sporazumu določena v višini 1,30 din za prevoženi kilometer, to je toliko, kolikor že sedaj izplačujemo. Nadalje uveljavlja lista tudi nove zneske za nadomestilo za ločeno življenje, povračilo stroškov za prevoz na delo, pri čemer mora delavec plačati najmanj 20 dinarjev mesečno sam, povračilo selitvenih stroškov, regres za prehrano med delom, ki ga zvišuje na 100 dinarjev mesečno (doslej 60 din) in nagrade študentom, dijakom in učencem v gospodarstvu za proizvodno prakso (štipendije se izplačujejo posebej) Študentje, oziroma učenci v gospodarstvu lahko za proizvodno delo dobijo od najmanj 500 dinarjev do največ 1.344 dinarjev mesečno.
Po tej listi naj bi delovne organizacije namenile za stanovanjsko izgradnjo najmanj 6 odstotkov bmto osebnega dohodka in za izobraževanje najmanj 1,5 odstotka bruto osebnega dohodka.
Za nadomestilo stroškov za redni letni dopust imajo delovne organizacije pravico izplačevati na zaposlenega najmanj 600 dinarjev in največ 900 dinarjev.
Sindikalna lista predvideva določene nagrade ob jubilejih in odpravnine. V ta namen lahko delovne organizacije izplačajo enega do največ tri povprečne neto osebne dohodke na zaposlenega v Sloveniji. Določa tudi, da bodo vsake četrt leta valorizirani kalku-lativni osebni dohodki, in sicer za toliko, kolikor bodo v tem obdobju narasli življenjski stroški. Predvidevajo, da bo valorizacija za prvo letošnje četrtletje izvedena v aprilu in bo znašala od 4 do 6 odstotkov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
LADISLAV MACOLIČ
SEDEMINPETDESET LET V TISKARNI
1
V	soboto, 30.3.1974, nas je nekaj dni po svojem 77%rojstnem dnevu zapustil naš dolgoletni in nadvse vestni sodelavec, revizor Ladislav MAGOLIČ.
V	našem podjetju Še ni bilo primera, da bi bil nekdo toliko časa nepretrgoma zaposlen in to na splošno zadovoljstvo vseh, saj je bil tovariš MAGOLIČ predvsem znan po svoji izredni natančnosti pri delu, po globokem poznavanju stroke, ki ji je posvetil vse svoje dolgo življenje.
Tovariš MAGOLIČ je bil 31.3.1960 sicer starostno upokojen, vendar ga kolektiv kot strokovnjaka ni pustil iz svoje sredine in je še naprej, še dolga leta po upokojitvi, s svojim delom oblikoval uspehe našega delovnega kolektiva.
Za ročnega stavca se je šel učit k tiskarju Dragotinu Hribarju leta 1911 in bil pri njem leta 1915 tudi izučen. Nato je dve leti delal pri svojem učitelju, leta 1917 pa je prišel v Katoliško tiskamo, predhodnico našega podjetja, in v njej vse do danes delal kot ročni stavec, korektor in zadnja desetletja kot revizor.
Zapušča nas še vedno čil in upamo, da bo še dolga leta lahko spremljal svojo priljubljeno grafično stroko!
Tovariš MAGOLIČ, vsi, la smo vas poznali in spoštovali, vam želimo še mnogo zdravih in srečnih let v življenju.
DELITEV DOHODKA REGRES ZA DOPUST NA REŠETU	VSEM ENAKO
(Nadaljevanje s 1. strani)
KAJ SMO STORILI NA PODLAGI SINDIKALNE LISTE V NAŠI PANOGI
Zbor podpisnic samoupravnega sporazuma za 128. panogo je na rednem sestanku 25. marca potrdil sindikalno listo v celoti in se hkrati opredelil tudi glede konkretnih zneskov v tistih postavkah, ki so v razponu. Samoupravni sporazumi po panogah namreč ne smejo določati nobenega zneska v razponu, ker bi sicer lahko posamezne delovne organizcije v isti panogi izplačevale različne zneske. Cilj sindikalne liste pa je zagotoviti delavcem v isti panogi enake ugodnosti.
Zbor podpisnic se je soglasno izrekel, naj bi za letošnje leto izplačali vsem zaposlenim, vključno z učenci v gospodarstvu, 900 dinarjev kot nadomestilo stroškov za redni letni dopust. Do tega zneska ima pravico vsak zaposlen v naši panogi, ki v tekočem letu izpolni pogoje za redni letni dopust.
Po istem sklepu naj bi za nočno delo izplačevali v naši panogi 25-odstotni dodatek, za deljen delovnik pa po 200 dinarjev neto dohodka mesečno. Tudi ta znesek velja za vse delovne organizacije in ga ni mogoče zviševati, čeprav ne dosega dovoljene zgornje meje.
Kar zadeva plačevanje delovnih izkušenj in stalnosti je treba pq-sebej opozoriti, da za ta namen ni zagotovljenih dodatnih osebnih dohodkov, oziroma morajo delovne organizacije - če lahko - izplačevati te zneske iz osebnih dohodkov. Najprej smo namreč mislili, da bi ta dohodek izplačevali k dosedanjim osebnim dohodkom, pa se s tem ni strinjala skupna komisija.
KAJ PA JE
Z RUMENO KNJIŽICO?
Drugi dokument je predlog novega samoupravnega sporazuma. Ta predlog so dobili vsi zaposleni v panogi in če ga pomotoma kdo ni dobil, naj ga zahteva od splošne službe. Predlog sporazuma je tiskan in ima mmene platnice, medtem ko ima stari, veljavni sporazum, zelene platnice. Zato mu preprosto nekateri pravijo rumeni sporazum.
Sindikalne liste v Ljubljanskem dnevniku za sedaj ni moč v celoti uveljaviti
V letošnjem marcu sprejete spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma v naši panogi omogočajo med drugim, da bomo od 1. aprila lahko začeli izplačevati nekoliko višje dnevnice, regres za prehrano in regres za dopust. V Ljubljanskem dnevniku je znašala doslej cela dnevnica 80 din, po novem pa se zviša na 120 din, medtem ko za odsotnost 8 do 12 ur znaša 80 din. Regres za prehrano se zvišuje od 60 na 100 din mesečno, obračunavanje regresa za letni dopust pa se popolnoma spremeni. Doslej smo prejemali po 20 din za vsak dan odobrenega letnega dopusta, zbori delavcev pa so se odločili za to, naj vsak delavec prejme enak znesek, in sicer 900 din, to je največ, kolikor je možno po tako imenovani sindikalni listi.
Torej: predlog novega rumenega samoupravnega sporazuma gre šele v redno samoupravno proceduro. O njem morajo v tridesetih dneh razpravljati delavci na svojih zborih in predlagati morebitne dopolnitve in spremembe. Te spremembe in dopolnitve bo potem proučila in sistemizirala komisija ter jih z vsemi pripombami, oziroma mnenji znova poslala v potrditev delovnim organizacijam. Po 15 dneh bo na podlagi dodatnih pripomb sklicala zbor podpisnic, ki bo dokončno odločil o usodi sporazuma. Glede na predpisano proceduro bo predvidoma novi samoupravni sporazum začel veljati 1. julija letos.
Novi predlog samoupravnega sporazuma že zajema vsa določila sindikalne liste in pa nekoliko višje ter bolj razčlenjene kalkulativne osebne dohodke. To bo, če bo seveda sprejeto, omogočilo delovnim organizacijam ustrezneje razvrstiti vse delavce v posamezne kategorije in jih tudi nagrajevati po vloženem delu.
Hkrati, ko torej s 1. aprilom velja popravljeni stari samoupravni sporazum, začenjamo z razpravo o novem sporazumu. Vsi delavci bodo morali najti čas in temeljito prebrati določila predloga tega
Do lani smo v Ljubljanskem dnevniku prejemali tudi nadomestilo za K-15, in sicer v višini 200 din na delavca in 50 oziroma 100 din za tiste svojce, za katere Ljubljanski dnevnik vodi dokumentacijo o socialnem zavarovanju. Sindikalna lista teh nadomestil ne pozna. Zato zanje niso določena nobena sredstva za ustrezno povečanje kvote za osebne dohodke, in ker je ta v Ljubljanskem dnevniku izkoriščena, za sedaj plačevanje nadomestila za K-15 ni možno.
Sindikalna lista navaja tudi dodatke za delovne izkušnje in za
sporazuma in v pravem času in na pravem kraju povedati pripombe
stalnost v temeljni organizaciji, vendar s sedanjimi spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma niso odobrena potrebna dodatna sredstva za povečanje kvote za osebne dohodke. Ker je ta kvota izkoriščena, za sedaj ne bo moč plačevati dodatkov v razponih, kot jih dopušča sindikalna lista, ampak jih lahko izplačujemo le v dosedanji višini. Seveda pa imamo pravico, da v okviru razpoložljivih sredstev na novo uredimo plačevanje teh dodatkov, pri čemer bi bilo prav, da bi se kar najbolj približali sistemu, ki ga določa sindikalna lista.	R.V.
ZAHVALI
OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP V FEBRUARJU 1974
Povprečni mesečni osebni dohodek. 2577,50
V	ročni stavnici znaša povprečni osebni dohodek 2590,25, v strojni stavnici 3228,25, časopisni enoti 3815,00, klišarni 2250,70, knjigotiskarski strojnici 2127,65, fotografiji 2659,90, litografiji 2211,10, bakrotisku 2728,85, knjigoveznici 1742,85, mehanični delavnici 2371,40 in v režijski grupi 2872,35.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1404,95, najvišji pa 7747,50.
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MARCU 1974
Povprečni mesečni osebni dohodek je bil.3046,81 din
V	redakciji znaša povprečni osebni dohodek 3518,06, v BEP 3862,04, IBM 2513,42, v upravi ZP 4411,68, splošnem oddelku in računovodstvu 2869,96, prodajnem oddelku 2901,99, naročnin-skem oddelku 2243,37, ekspeditu 2001,61, adremi 1915,73, v podružnicah 2702,50, šoferji pa so dobili povprečno 2284,10.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1665,55 din, najvišji pa 6209,35.
ZDRUŽENO PODJETJE LJUDSKA PRAVICA
Najlepše se vam zahvaljujemo za darovana sredstva ob priliki obdaritve naših otrok. Z vašo pomočjo nam je bilo omogočeno razveseliti naše otroke s prijetnimi in koristnimi darili. Oproščamo se, ker smo z zahvalo nekoliko pozni, hoteli smo se javno zahvaliti v našem glasilu, kar pa je zaradi objektivnih razlogov odpadlo. Lep pozdrav tudi v imenu sodelavk.
Za društvo prijateljev mladine Poljane predsednica Majda Gorjanec
TISKARNI LJUDSKE PRAVICE
Čutimo dolžnost, da se vam in vašim sodelavcem zahvalimo za imeniten tisk knjige „ZKJ - ustanovitev in razvoj" in kajpada še za izredno naglico pri tisku. To zanesljivo zrcali visoko kakovostno raven vaše tiskarne. Zato se vam zahvaljujemo in vam želimo še mnogo uspehov.
Založba Obzorja Maribor, direktor Drago Simončič
V TOZD tiskarna Ljudsko pravica
Sistem ugotavljanja delovnega učinka in delitve doseženih osebnih dohodkov
Po sklepu organov upravljanja tiskarne smo s 1. januarjem 1974 prešli na delitev osebnih dohodkov v naši organizaciji združenega dela po doseženem delovnem učinku in od tega naj bi bila odvisna tudi višina doseženega osebnega dohodka v vsakem proizvodnem obratu in s tem v zvezi tudi v upravni režijski dejavnosti. Namen načina ugotavljanja delovnega učinka in delitve osebnih dohodkov je za doseženi delovni učinek stimu-lativnejše nagrajevati vse delavce v naši delovni skupnosti, za doseženi učinek pa priznati ustrezajoče osebne dohodke.
Z določanjem potrebnega izdelav-nega delovnega časa (normiranje) za vsako delovno fazo izdelavi pri vsakem naročilu je treba zato priznati vsakemu proizvodnemu obratu in režijskim oddelkom ustrezajoči osebni dohodek in to za vsako opravljeno normo izdelavno uro. Ta osebni dohodek v bruto znesku pa sestoji iz osebnega dohodka za izdela vno delo in pogonsko režijsko delo v proizvodnem obratu in osebnega dohodka za vso ostalo skupno upravno režijo delovne organizacije. Višina tega osebnega dohodka je ugotovljena višina izplačanega osebnega dohodka v letu
Na podlagi tega so bili poskusno izplačani osebni dohodki v mesecu januarju ter februarju letos z določenimi izjemami, in to: ni še določen niti izločen rezervni sklad osebnih dohodkov in izjemno za tri mesece letos nismo v celoti upoštevali delavce, ki so bili iz ukinjenega obrata bakrotiska razporejeni v druge obrate. Za njih so določili 3 mesece kot dobo priučitve, nato pa se jih bo upoštevalo kot vse druge v obratih.
V mesecu januarju in februarju se je za doseženi delovni učinek ugotovilo po planirani višini osebnega dohodka za
Proizvodni obrat		Za proizvod, obrat	Za obrat uprav, režije	Skupaj
Ročna stavnica	din	47,39	8,57	55,96
Strojna stavnica	din	42,86	12,34	55,20
Časopisni obrat	din	38,81	14,08	52,89
Klišarna	din	42,42	10,79	53,21
Knjigotisk, stroj.	din	27,98	9,53	37,51
Fotografija	din	32,27	11,72	43,99
Ofsettisk	din	41,39	13,06	54,45
Knjigoveznica	din	19,86	9,19	29,05
opravljeno norma izdelavno uro osebni višini vrednosti točke kot kaže tabela 2. dohodek na izkazane točke za V januarju 24, v februarju 21 opravljeni oziroma plačani delovni čas v plačanih dni
OD
			bruto		Doseže-	
		Norma	za 1		na vred-	Skupno
		izdel.	norm.	no st toč-		število
Obrat	Mesec	ur	uro Neto OD		ke neto	točk
	I.	2015,25	46,54	62724	0,0206 x	3,044841
Ročna stav.	II.	1903,75	47,39	60194	0,0242	2492445
	I.	3603,75	42,45	102022	0,0242	4215765
Stroj. stav.	II.	3462,00	42,86	99000	0,0289	3424619
	I.	9920,00	40,46	268104	0,0258	10391644
Časop. obrat	II.	9582,00	38,81	248116	0,0260	9557180
	I.	1322,75	38,50	33914	0,0203 x	1670662
Klišarna	II.	1257,75	42,42	35598	0,0233	1527986
	I.	7939,00	27,83	147629	0,0237	6229084
Knjigot. stroj.	II.	7056,75	27,98	131737	0,0253	5200534
	I.	1927,75	30,66	39462	0,0227 x	1738425
Fotografija	II.	2087,75	32,27	44951	0,0256	1753116
	I.	5066,25	40,92	138034	0,0246	5611124
Ofsettisk	II.	4245,50	41,39	117241	0,0231	5067349
	I	12040,75	19,88	159609	0,0225 x	7093725
Knjigovez.	II.	11191,25	19,86	148291	0,0239	6210579
	I.	-	-	299033	0,0221	13530917
Upr. režija	II.	-	-	305263	0,0234	13059058
Skupaj	I.	43835,50	42,75 1250531		0,0234	53526185
	II.	40786,75	43,74 1190491		0,0247	48298866
x) Ti proizvodni obrati so v mesecu januarju izplačali osebni dohodek po vrednosti točke din 0,0230
1973 za vsako v proizvodnih obratih Prodano normo izdelavno uro. Le-ta se le P° sklepu delavskega sveta povečala za 15 %.
Z ugotavljanjem delovnega učinka v Posameznih proizvodnih obratih in tudi upravni režiji pa bo lahko vsakomesečna dosežena vrednost točke ali višja ali nižja od planske vrednosti točke, odvisno seveda od doseženega števila opravljenih normiranih ur izdelavnega dela in seveda višjega ali nižjega števila točk tako v proizvodnih obratih kot v upravni režiji delovne skupnosti.
S tem načinom nagrajevanja želimo zavreti dosedanjo neopravičljivo rast Režijskega dela in neupravičeno večanje števila točk brez povečanja proizvodnje.
Dosedanji preizkus delitve osebnih dohodkov kaže v glavnem svojo pozitivnost v tem, da daje proizvodnim oddelkom, ki so v mesecu januarju in ebruarju letos dosegli določeni proizvodni učinek, tudi pripadajoče osebne dohodke.
Sedanje ugotovitve preizkusa načina elitve osebnih dohodkov imajo še nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo Potrebno odpraviti in to zlasti, kakšen
v kukšni višini naj se oblikuje rezervni sklad osebnih dohodkov tako pri posameznih obratih kot delovni skupnosti °t celoti in kako in od kje izplačevati nadomestila za redni letni dopust, rzavne praznike in bolezni do 30 dni. ato pa je potreben še obračun proiz-tri-fi6 Za *' trimesečje letos, ki bo po-
d pravilnost načina za ugotavljanje delovnega učinka.
Za leto 1974 je planirana višina bru-0 osebnega dohodka za opravljeno norma izdelavno uro prikazana v tabeli
Ob koncu meseca marca je končno prispel fotokopirni stroj Rank Xerox 660, katerega smo težko pričakovali. Skupna investicija TOZD Ljudske pravice in TOZD Ljubljanskega dnevnika znaša 1437,57 Lstg oziroma s carino v dinarjih 65.000 din. Fotokopirni stroj je montiran v prostorih skupnih služb, v sobi 92/V, in ga bosta obe temeljni organizaciji uporabljali za svoje potrebe.
Razmišljamo tudi o možnostih uslug zunanjim naročnikom, za kar pa bo potrebno izdelati še natančne kalkulacije.
DELAVSKI SVET TISKARNE LP V MARCU
Nepremišljeno dodeljevanje pomeni devalvacijo točke
Imenovana komisija za uskladitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov Tiskarne s samoupravnim sporazumom
Delavski svet tiskarne se je sestal v zadnjem obdobju na sejo dvakrat. Na prvi seji je obširno obravnaval poslovno poročilo za leto 1973 in sprejel nekaj sklepov oz. zahteval nekaj pojasnil, ki sojih strokovne službe pripravile za naslednjo sejo. Pojasnila so se nanašala na obračun izvoza, na delitev stroškov za vodo in elektriko, na poslovanje menze, predložen je bil pregled opravljenih nadur, poleg tega pa so bile izdelane tudi analize delovnega učinka.
Na drugi seji je DS obravnaval spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za grafično industrijo, ki skladno z določili „sindikalne liste" prinaša nekatere spremembe v merilih za delitev osebnih dohodkov. Imenovana je bila tudi komisija za uskladitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov tiskarne s samoupravnim sporazumom, ki ima devet članov: Franc Krm ec — ročna stavnica, Rudolf Hace — linotype, monotype stavnica, Stane Tršinar — knjigo tisk, Marjan Zahradnik — časopisna enota, Alojz Šmelcer — klišama, Janez Horvat — fotografija, Vladimir Muc — ofsettisk, Tone Jordan — knjigoveznica, Marjan Heine — režijske enote.
Poleg meril, ki so v samoupravnem sporazumu že določena in jih s pravilnikom ne moremo spreminjati, pa vsebuje sporazum tudi nekatere določbe, ki so določene le okvirno, to je z zgornjo in spodnjo mejo. Takšna določba je na primer odstotek povečanja osebnega dohodka za delovne izkušnje, ki se giblje glede na skupno delbv-no dobo od 1 do 12 % in odstotek povečanja na stalnost, ki po sporazumu ne sme presegati 5 %. Naš dosedanji pravilnik je določal prav obratno — za stalnost v podjetju se je odstotek gibal do 10 %, za skupno delovno dobo pa le do 3 %. Nadomestilo za stroške prevoza na delo se je izplačevalo po internih predpisih tiskarne delavcem, če so stroški prevoza presegli din 70,00 po sporazumu pa mora vsak delavec plačati sam najmanj 20,00, lahko pa tudi več oz. celotne stroške prevoza, če podjetje povračila nima urejenega s svojimi akti.
Novo imenovana komisija bo v prvih dneh aprila pričela s svojim delom in najprej pripravila za DS spremembo tistih določb, ki pri-čno veljati že s 1.4. Glede na način izplačevanja osebnega dohodka za nazaj morajo pričeti veljati do 1.5.1974.
Poleg sprememb, ki izvirajo iz ..sindikalne liste", pa je DS na svoji zadnji seji sprejel še eno pomembno novost s področja delitve osebnih dohodkov: sprejel je spremembo čl. 19/V. odst. pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki je
do sedaj dopuščal možnost, da se delavcem na vodilnih, vodstvenih in na delovnih mestih VK delavcev I. kategorije poveča osnova delovnega mesta za 15 %. Na predlog sveta obrata in vodje sektorja je o povečanju vrednosti odločal poslovni odbor. Sprememba tega člena, kot jo je sprejel DS določa, da se do 15 % povečan osebni dohodek lahko izplača vsem delavcem, ne glede na to, na katerem delovnem mestu delajo. O upravičenosti in višini povečanja odloča svet obrata, povečanje pa se izplačuje v breme ustvarjenih osebnih dohodkov obrata.
Glede na novi obračun in način delitve osebnih dohodkov posameznim delavcem v breme obrata, dosedanji člen ni več ustrezal dejanskemu stanju. S spremembo tega člena imajo vsi obrati možnost povečati oceno tistih delovnih
Izvoljeni delegati so iz vseh oddelkov delovnega procesa. Dva sta namreč iz uredništva, po eden pa iz BEP, prodajnega, dostavnega in splošnega oddelka. Sestav ustreza tudi socialni strukturi TOZD, saj so v njem zastopani delavci iz neposredne proizvodnje, ženske in mlajši od 27 let.
V bistvu smo v Ljubljanskem dnevniku začeli vzpostavljati delegatske odnose pravzaprav že z izvolitvijo sedanjega DS. Razlika med delegati, izvoljenimi v DS in v delegacijo pa je v tem, da prek prvih odločamo o zadevah, ki zadevajo uresničenje naših interesov znotraj Ljubljanskega dnevnika, prek delegatov v delegaciji pa o uresničevanju svojih interesov v širši družbeni skupnosti.
Ljubljanski dnevnik ne bo imel neposrednega svojega delegata v zboru združenega dela skupščine naše občine, to je občine Ljubljana-Center, ampak bo s tem zborom povezan prek konference delegacij. Takih konferenc bo v naši občini 50. Ljubljanski dnevnik je vključen v konferenco, ki jo razen njegove delegacije sestavljajo še delegacije tiskarn Ljudske pravice, „Jožeta Moš-kriča“, „Toneta Tomšiča" in „Moše Pijade" ter organizacij Pavliha, Uradni Ust SRS, Kmečki glas, Gospodarski vestnik in Delavska enotnost. Vse te organizacije bodo v začetku aprila skle-
mest, ki so fiksno ocenjena in niso razdeljena v skupine, ne glede na to, ali gre za VK, K ali PK delovna mesta. Seveda pa se morajo obrati pri obravnavanju predlogov za povečanje vrednosti zavedati, da predstavlja nesmotrno in nepremišljeno dodeljevanje točk devalvacijo točke, s čimer bodo prizadeti vsi delavci v obratu. V zvezi s spremembo člena 19/V. odst. bi opozorili člane delovne skupnosti tudi na člen 31, ki vsebuje določbe o znižanju osebnega dohodka do 15 %, če delavec dalj časa slabo dela. Te vrste določb so sicer manj priljubljene, v nekaterih primerih pa tudi potrebne.
Na zadnji seji delavskega sveta je bilo sprejeto dokončno besedilo predloga samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih tiskarne. Bistvenih sprememb od prvotnega predloga ni bilo in zato pričakujemo, da ga bomo po 10. aprilu 1974 s podpisanimi izjavami sprejeli. Izjave bodo razdeljene vsem predsednikom svetov obratov, ki bodo poskrbeli za to, da bo čim več članov delovne skupnosti, najmanj pa dve tretjini pristopilo k sporazumu.
Med sklepi pod točko „razno“ bi omenili, da je bila na predlog stanovanjske komisije dodeljena samska soba na Poljanskem nasipu tov. Marjeti Maček iz knjigoveznice, tov. Jožetu Šuštarju iz ofset rotacije pa smo omogočili zamenjavo ene samske sobe za drugo, prav tako na Poljanskem nasipu 10.
Na seminar za reprofotografa, ki ga pripravlja Agfa Gevaert, bo šel tov. Marko Finec, grafično razstavo v Parizu pa si bo ogledalo 12 članov naše delovne skupnosti, ki jih bo na predlog strokovnega kolegija izbral poslovni odbor.
Kot je razvidno iz kratkega opisa, je delavski svet obravnaval veliko pomembnih" vprašanj. Seznanil se je tudi s sistemom ugotavljanja delovnega učinka in delitve doseženih osebnih dohodkov, vendar je ta tema tako pomembna, da je v današnji številki posebej obdelana.
Ker je treba v najkrajšem času sprejeti vse plane za leto 1974, se bo delavski svet predvidoma sestal ponovno v prvi polovici aprila, ko bo med drugim sklepal tudi o dodelitvi stanovanjskih posojil.
VOLITVE DELEGACIJ
Šestčlanska delegacija izvoljena
Uveljavljanje delegatskih odnosov v Ljubljanskem dnevniku se je začelo uspešno. Volitev delegacije se je namreč od 146 volilnih upravičencev udeležilo 134, to je 91,78%. Izvoljeni so bili: Miha Jerina (123 glasov), Alenka Brezovnik-Šajn (122), Reza Gomilšek-Kavs (120), Ago Sarajlija (120), Marko Spazzapan (119) in Breda Kravcar (118).
nile sporazum o oblikovanju konference delegacij, s katerim bodo določile način in postopek oblikovanja konference, po koliko delegatov bodo pošiljale na konferenco, pravice in dolžnosti konference, materialne pogoje za delo, izvr-
VOLILO 442 VOLIVCEV
Dne 28. marca 1974 od 7. do 15. ure smo izvedli v TOZD tiskarna Ljudske pravice volitve članov delegacije naše temeljne samoupravne organizacije. V volilnem imeniku je bilo vpisanih 483 volilnih upravičencev, ter na posebnem listu še 18 volivcev, članov kolektiva, ki so na odslužen ju vojaškega roka v JLA. Tem članom je kadrovska služba podjetja predčasno poslala glasovnice, katere je 16 članov pravočasno (do volitev) poslalo volilni komisiji.
Samih volitev se je udeležilo na dan volitev 442 volilcev. Upravičeno odsotnih je bilo 31 volilcev (dopust, bolniška). Na volišče pa ni prišlo 26 volilcev. Kot že rečeno, tudi dva volilca iz JLA nista poslala svojih glasovnic. Torej je volilo 88,2 % volilcev od 501 upravičencev. Pri pregledu glasovnic smo ugotovili, da je 14 glasovnic neveljavnih.
Izid volitev je naslednji:
sevanje administrativno-tehničnih nalog za konferenco, njen - sedež in druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij. Konferenca bo v zbor združenega dela občinske konference delegirala enega delegata.
Temelji za vzpostavitev delegatskih odnosov so postavljeni, zavedati pa se moramo, da nas čaka še trdo delo, da bodo v praksi kar najbolje uresničene zamisli na tem področju delavskega samoupravljanja.	R.V.
RAPOSA Kazimir, tehnolog
SIVEC Dušan, jedkat	422 glasov
420 glasov
GREBENC Janez, komercialist
HAUPTMAN Katja, stavec IBM9 glaS°V
MUC Vladimir, ofset-strojnik417 gl3S0V 417 glasov
SERE Zvonko, strojni stavec-mono-tipist
415 glasov
JORDAN Anton, knjigovez
414 glasov
JAPELJ Klara, knjigovez
413 glasov
PAVLICA Zlato, ročni stavec
413 glasov
FINEC Marko, reprofotograf
406 glasov
TRŠINAR Stane, knjigotiskar
402 glasov.
NAGRAJEVANJE V REDAKCIJI LD
IŠČEMO ČAROBNO FORMULO
Novinarsko delo v naši družbi še nima svojega cenika
Podkomisija za pripravo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v redakciji LD je v mesecu februarju delala preizkus točkovanja prispevkov novinarjev. Pri tem smo ugotovili, da predlagani način točkovanja nikakor ne povzroča tehničnih težav evidentiranja doseženega novinarskega dela, kar je bilo v javni razpravi očitano podkomisiji, ter da v svojem bistvu lahko deluje kot avtomatizem, ki zahteva ustaljeno prakso.
Problem, ki po mnenju podkomisije ne mora predstavljati nikakršne ovire, je le v tem, da bi ob osvojitvi predlaganega načina točkovanja novinarskega dela, ki zamenjuje sedanje štetje vrstic, moral uredniški odbor dnevno pregledati časopis, uredniki pa za svoje stalne sodelavce predlagati, kakšne zvrsti je posamezni objavljeni prispevek stalnega sodelavca ter ga tudi oce iti s točkami, ki jih določa tabela onsutka pravilnika. Ob spornih ocenah resornega urednika naj bi uredniški odbor na skupni seji določil, s kakšnim številom točk je treba oceniti prispevek.
Te dnevne odločitve, ki morajo biti sprejete po predlaganem osnutku za vsak prispevek sodelavca dnevno, se nato vpišejo v izvod časopisa, ki gre v tajništvo redakcije, da bi lahko tajnica vpisala v kartoteko, s kakšnimi točkami je bil ocenjen vsak prispevek. Kartoteka je na vpogled, tako kot sedaj, vsem stalnim sodelavcem, za dnev-
no ali občasno informiranost sodelavcev, kako so bili njihovi prispevki ocenjeni in točkovani. S tem se zagotovi tudi javnost ocenjevanja dela uredniškega odbora in daje avtorjem možnost pritožbe na ocene, če se jim zde nepravilne glede na pravilnik.
Komisija je ob ocenjevanju prispevkov, objavljenih za mesec januar (ocenjevanje je opravila odgovorna urednica) in -/februarju (ocenjevanje komisije in odgovorne urednice) ugotovila:	predlagano
število točk za posamezne zvrsti novinarskega dela je bilo treba korigirati zaradi večje vsklajenosti med vrednostjo posameznih zvrsti, glede na začrtano programsko politiko Dnevnika. Spremenila je število točk za priredbo prve kategorije od predlaganih tri, na sedem točk, ter zmanjšala število točk za poročilo I. kategorije s predlaganih enajst, na sedem točk. Pri tem je komisija • zasledovala programsko politiko Dnevnika, da ne bi previsoko stimulirali poro-
čanje s sej, ter da bi pisce navajali na komentiranje problemov in dogodkov. Komisija se je tudi odločila, da edino za rubriko NN predlaga točke v razponu od 11 do 15 točk, in sicer iz vzroka, ker so NN različne kvalitete, ne glede na ustaljeno rubriko.
Znova je podkomisija razpravljala o možnosti, da bi predlagali točkovanje v razponu tudi za druge zvrsti, vendar se je odločila, da bi tako predlagano razlikovanje kvalitete posameznih prispevkov lahko samo zapletlo predlagani sistem o ocenjevanju novinarksega dela glede na subjektivna razmišljanja predlagateljev. Iz istega vzroka je podkomisija zavrnila tudi razmišljanja okrog ocenjevanja novinarskega dela s koeficientom. Za stimulacijo kvalitete prispevkov naj po mnenju komisije ostane edini faktor višina premij.
Komisija bo v teh dneh nadaljevala svoje delo s tem, da bo predlog osnutka vskladila s predlogi sindikalne liste, ter znova proučila sporni člen 8, ki razvršča novinarje po nazivih in delovnih mestih. S strani glavnega urednika pa je predlagan tudi spremenjen način izračunavanja stalnega dela osebnega dohodka. O tem predlogu bo podkomisija razpravljala na prvi seji.	M. G.
PREDLOGI NADZORNE KOMISIJE V LP
Uvesti kontrolo upravičenosti nadur
Delavska nadzorna komisija je letos imela tri seje. Na prvi seji se je konstituirala. Druga seja je bila namenjena predvsem načinu in metodam dela komisije, da bi si lahko zagotovila nadzor nad sprejemanjem in izvrševanjem odločitev ter poslovanjem Tiskarne v okviru pravic, ki ji jih daje statut in po navodilih, ki jih je dala komisiji služba družbenega knjigovodstva. V zvezi s tem je komisija sprejela sklep, da morajo vsi člani komisije dobiti vse zapisnike delavskega sveta in poslovnega odbora, vse samoupravne akte in poročila o gospodarjenju. Ta sklep že izvajamo.
Na tretji seji je komisija sprejela več sklepov ter jih sporočila direktorju in delavskemu svetu, da o njih razpravljajo in ustrezno ukrepajo. Omenil bi najvažnejše:
Glede na to, da izvoz zelo znižuje akumulativnost, naj računovodstvo pripravi obračun izvoza za lansko leto. V prihodnje pa naj se vsak mesec izdela in objavi poročilo o izvozu. V
V lanskem letu se je povečalo nadurno delo za 50 odstotkov (in s lem tudi stroški). Zato predlaga komisija, da tehnično vodstvo z °ljšo organizacijo dela skuša zmanjšati število nadur. Uvede naj
se kontrola upravičenosti nadur in kontrola opravljenega dela v nadurah.
Nadalje je komisija razpravljala o menzi in predlagala delavskemu svetu, da pripravi predloge za boljšo ureditev družbene prehrane. Uprava tiskarne je ta predlog že pripravila ter ga je delavski svet sprejel..
Komisija je tudi razpravljala o delitvi osebnih dohodkov po učinku, ki je bil uveljavljen v letošnjem letu. Eden od predlogov komisije je vodstvo Tiskarne že sprejelo in ga že izvajajo. To je bil predlog za izenačitev startne osnove za vse
obrate na podlagi dejanske lanske proizvodnje. Komisija je še sklenila, da bo o pravilniku o delitvi osebnega dohodka po učinku še razpravljala, ko bo v primerjavi s trimesečnim obračunom proizvodnje in letnim planom dokončno izdelan.
Na koncu bi še opozoril, naj se člani delovne skupnosti obračajo na komisijo oz. njenega predsednika v vseh primerih, ko bodo menih, da so kršene njihove pravice oz. da ne izvajamo predpisov, samoupravnih aktov in sklepov podjetja. Samoupravne pravice pri sprejemanju aktov in sklepov pa naj člani delovne skupnosti uveljavljajo prek organov upravljanja (svetov obratov, delavskega sveta). To omenjam zaradi tega, ker so bili primeri, da člani na organih upravljanja sprejmejo neki sklep ah akt, potem pa se obračajo na komisijo oz. predsednika, da naj doseže spremembo sklepa.
Ivo Groboljšek
KADROVSKE
NOVICE
X_________/
ODŠLI iz TISKARNE LP V MARCU 1974
Franc Modrijan, tiskar - po sporazumu, Alenka Kosmač, kgv. delavka -po sporazumu, Bogdan Dumitrov, strežnik — samovoljno, Lidija Mir, ref. obrač. o.d. - sporazum.
PRIŠLI V TISKARNO LP V MARCU 1974
Slavko Saje, strežnik - razpis.
UPOKOJENI IZ TISKARNE LP
Iz tiskarne Ljudske pravice je bila 28. februarja letos upokojena Jožefa Štrukelj, roj. 5. 3. 1923 v S mo len ji vasi pri Novem mestu. V tiskarno Ljudske pravice je prišla 18. 2. 1948 in delala do upokojitve kot strojni knjigovez.
Delavec Alojz Kalai, je bil upokojen 31. 12. 1973. Rojen je 11. 9. 1910 v vasi Mali Gaber pri Trebnjem. V Tiskarno Ljudske pravice je prišel 15. 3. 1952 in delal do upokojitve kot stereotiper in topilec svinčene zlitine.
Delavec Ladislav Fon je bil upokojen 7. 2. 1974 kot invalid I. kategorije. Rojen 24. 6. 1922 v Ljubljani. V Tiskarni Ljudske pravice je delal kot knjigovez od 1. 10. 1952 do upokojitve.
LJUBLJANSKI DNEVNIK
V mesecu februarju je odšel iz TOZD Ljubljanski dnevnik Iztok Bartolj, zaposlen kot novinar. Na novo pa so se zaposlili Vera Šoltes kot analitik-socio-log, Janez Premk kot pravnik in Branko Vršnik kot montažer v IBM oddelku BEP.
PRVI SESTANEK SOSVETOV
Dnevnik izpolnjuje svoje poslanstvo
člani sosvetov so nam dali tudi nekaj koristnih napotkov, kako naj bi naš časnik v prihodnje še izboljšali in
popestrili
V skladu z uredniškim programom imajo vse rubrike svoje sosvete, ki jih sestavlja pet do sedem članov. V drugi polovici marca je uredništvo Dnevnika prvič sklicalo sestanke teh sosvetov s posameznimi uredniki in novinaiji, na katerih so člani sosvetov povedali tako svoje mnenje o posameznih rubrikah, kot o časniku v celoti. Sestanke sosvetov so imele doslej vse rubrike, razen zunanje-p oli tič ne, ki ga bo imela aprila. Sestankov so se udeležili v vsaki rubriki najmanj trije člani sosveta, v nekaterih rubrikah pa jih je bilo tudi več. Kaj so povedali, kakšne so bile njihove pohvale ali kritične pripombe, pa preberite v nadaljevanjih za vsako rubriko posebej.
Notranje-politična in gospodarska rubrika
Sosvet notranjepolitične in gospodarske rubrike „Dnevnika“ je na svojem prvem sestanku dokaj skrbno in podrobno razčlenil to področje našega časnika.
Sosvet je soglašal v izredni pomembnosti tega področja, ki se pravzaprav prepleta na domala vseh straneh časnika, še posebej pa na prvih treh (od katerih je druga stran „Dnevnika“ izključno stran te rubrike). Načelo je, da „Dnev-nik“ ni nekakšen „drugi časopis" naših bralcev, da le-ti torej ne berejo našega časnika samo kot dopolnilo, marveč da morajo biti na njegovih straneh vsaj v bistvenih potezah obveščeni o vsem najpomembnejšem notranjepolitičnem in gospodarskem dogajanju na območju republike, pa tudi države (čeprav seveda predvsem poudarjamo regijo, ki jo „Dnevnik“ teritorialno najbolj pokriva).
Člani sosveta so dosedanja prizadevanja mbrike o čim boljšem obveščanju bralcev ocenili kar ugodno — izrazili so še več koristnih pripomb in predlogov. Tako so npr. menili, da bi bilo koristno v okviru te mbrike pisati tudi več o vzgoji in izobraževanju kot pomembnem družbenem področju, menili so, naj bi bila ena bližnjih nalog te rubrike podpora pri praktičnem oživljanju delegatskega sistema, ocenili so, da bTbilo prav, ko bi „Dnevnik“ še več pisal prav iz življenja delovnih kolektivov neposredno in podobno.
V okvim te mbrike naj bi „Dnevnik" čim več komentiral in poročal o konkretnem, so menili člani sosveta, seveda pa bi pri tem moral ohraniti svoje značilnosti, ki ga približujejo bralcem: v svojih prispevkih bi moral ostati kratek, pri čemer naj vedno pove le bistveno, goji naj čim bolj časnikarski slog, ne pa referatskega.
Sosvet se je med razpravo seznanil tudi s kadrovskimi težavami v okviru te mbrike, njegovi člani pa so se obvezali, da bodo sočasno sodelovali kot zunanji sodelavci pri obdelavi posameznih vprašanj.
Informativna rubrika
Prvi sestanek članov sosveta s člani informativne rubrike je, kot je bilo pričakovati, potekel bolj v splošni razpravi o Dnevniku. V naslednji fazi pa bodo člani sosveta
seznanjali urednika s sprotnimi konkretnimi pripombami na posamezne prispevke ali pa bodo pripravili izčrpnejše analize o rubriki, ki zajema v časniku 6., 7. in 10. stran ter je po številu sodelavcev najmočenjša v uredništvu.
Pripombe članov sosveta so bile sprva v razponu 180 stopinj, dokler niso izzvenele v splošno oceno, da Dnevnik izpolnjuje svoje poslanstvo na slovenskem tržišču informacij.
Osnovni kritiki članov sosveta sta bili:
— Dnevnik (tudi informativna rubrika) marsikdaj pušča bralca polovično obveščenega. Gre za primere, ko časnikarji ne spremljajo dogodkov od nastajanja (pobud) do končnoveljavnih sklepov;
— naslovi prispevkov marsikdaj ne ustrezajo vsebini ali pa premalo povedo.
Kar zadeva prvo kritiko, velja ugotoviti, da bo treba v prihodnje dejansko bolj celovito obveščati bralce, pri dmgih pa je treba omeniti, da je naslavljanje člankov več ali manj stvar okusa ter nagnjenja tako pisca kot bralca.
Člani sosveta informativne rubrike so imeli tudi predloge za popestritev drugih rubrik in toplo položili na srce vsem članom TOZD Ljubljanski dnevnik, da bi čim hitreje izboljšali dostavo časnika.
Kulturna rubrika
Sosvet kulturne rubrike se je sešel prvič v četrtek, 28. marca. Ugodno je ocenil pisanje te mbrike v preteklem času, urednik pa je prikazal tudi sedanje težave, ko dela v rubriki poleg njega le še en verziran novinar, pričenja pa se vklapljati skupina mladih, ki bodo še precej časa potrebovali izdatno mentorsko vodstvo in ki bodo z vse močnejšim lastnim deležem postopno spremenili ter modernizirali pisanje v tej rubiki in njeno celotno strukturo.
Člani sosveta so predlagali zlasti hitro, angažirano in včasih celo rizično poseganje v aktualno kulturno problematiko, v kateri bi morali zahtevati odgovor od odgovornih, če jih ti ne dajo, pa komentirati sami. Seveda pa pri takšnem pisanju spet najprej naletimo na zahtevo po zadostnem številu novinarjev, ki resnično dobro poznajo problematiko
obravnavanega področja.
Ker se v naslednjih mesecih pričakujejo v tej rubriki večje spremembe z novimi imeni, je sosvet predlagal, da bi se ponovno zbral k njihovi oceni še pred poletnim obdobjem kislih kumaric.
Čmo-bela kronika
Na prvi seji sosveta Ljubljanskega dnevnika za mbriko črno-bela kronika so bili Lojze Škerjanc, eden naših najstarejših naročnikov, Roman Vobič, namestnik republiškega javnega tožilca, Andrej Hrovat, preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, odgovorna urednica Ivica Bozovičar in Tine Kristan.
Odgovorna urednica je seznanila člane sosveta z naklado Dnevnika in Nedeljskega ter se zahvalila za sodelovanje, nasvete in oceno Dnevnika kot celote, še posebej pa za črno-belo kroniko.
Roman Vobič je v temeljiti in strokovni analizi mbrike, ki jo prebira že vrsto let, med drugim poudaril, da je z mbriko zadovoljen, saj izčrpno in ažurno poroča o vseh vrstah nezgod in kriminalnih dogodkih. Omenil je, da je treba več pisati z obravnav, tudi z gospodarskega sodišča. Omenil je tudi, da mora biti domneva nedolžnosti osumljenca vedno spoštovana.
Andrej Hrovat se je z izvajanji tovariša Vobiča strinjal ter dodal, da na sodišču z Dnevnikom dobro sodelujejo, omenil pa je tudi, da bi moral pri pobegih bolj poudarjati odkrite primere, kar bi preventivno vplivalo na voznike. Predlagal je, da bi več pisali o davčnih utajah, poročali tudi z vrhovnega sodišča ter da bi, mmogoče predvsem v Nedeljskem, več poročali o zanimivih kriminalnih primerih iz inozemstva.
Športna rubrika
Člani sosveta športne rubrike ,.Dnevnika" so imeli vrsto pripomb k urejevanju. Pohvalili so fotografije na športni strani, pestrost in izvrstno informiranost. Nasploh je bila rubrika ocenjena kot ena izmed najboljših v časopisu, zato bi raje omenili nekatere kritične misli:
Ivo Horvat: ,,Močno pogrešam stalno športno mbriko v Nedeljskem dnevniku."
Vlado Vobodnik: „Morali bi
posvetiti več pozornosti množičnosti v telesni kulturi, predvsem pa šolskim športnim društvom in rekreaciji. Zato bi morali kadrovsko okrepiti rubriko in razširiti dopisniško mrežo."
Rudi Kosmač:	„Športna ru-
brika v Dnevniku ima premalo prostora, zato bi morali, zlasti ob ponedeljkih, pa tudi med tednom, povečati število strani, namenjenih športu. Ne bi smeli popuščati pred raznimi pritiski, pač pa stvari, kot na primer v znani hokejski aferi, razčistiti do konca."
Športna mbrika je bila s 1. aprilom kadrovsko okrepljena s Tomažem Tegrom,kije doslej sodeloval v rubriki honorarno. Prihodnji sestanek sosveta rubrike bo konec maja ali v začetku junija pred začetkom „mrtve“ sezone v športu.
Rubrika zanimivosti
Sestanka članov sosveta te rubrike so se udeležili trije člani, medtem ko sta dva svojo odsotnost opravičila. Vsi trije člani so se v rubriki kot o Dnevniku v celoti izrazili zelo pohvalno ob nekaterih manjših pripombah, ki v glavnem zadevajo časnik kot celoto.
Glede rubrike Zanimivosti je član sosveta, ki je najprej prosil za besedo, poudaril, da je zelo zanimiva in hkrati tudi poučna. Tisti bralec, ki jo redno bere, je ne samo dobro informiran o dogodkih po svetu, temveč se lahko iz nje nauči tudi veliko koristnega. Vsi trije člani, ki so prišli na sestanek, pa so zlasti pohvalili izbor feljtonov, za katere so dejali, da so bili v zadnjem času na nenavadni višini ne samo zabavni, temveč tudi poučni in zato zelo koristni. Eden izmed članov pa je opozoril, da bi morda v prihodnje v feljtonih objavljali manj potopisov, ker danes pisana beseda ne more več tako živo pričarati vtisa o neki deželi, kot ga lahko posreduje televizija. Seveda pa tudi ta član nima ničesar proti potopisnemu feljtonu, če je tako dobro napisan kot je bil na primer eden izmed feljtonov tov. Kolarja. Hkrati je ta član poudaril, da bi lahko nekoliko več pisali tudi o zvezdnikih in znanih ljudeh, ker to ljudje pač radi bero, vendar naj bi ne poročali o njih preveč po zvezdniško, temveč jih predstavili zelo realno in objektivno, kar bi pri ljudeh govotovo naletelo na dober odmev.
Sicer pa so vsi trije člani poudarili, da je v časniku preveč nonpa-reja, ki ga zlati starejši ljudje težko berejo. Član sosveta, ki je po poklicu profesor, pa je opozoril na jezikovne pomanjkljivosti v časniku, na nekatere nemogoče izraze in besede, ter postavil vprašanje, kako je pri Dnevniku z lektorji.
List je namenjen srednjemu in nižjemu razredu, torej množici■ Pravijo, da „višji krogi" segajo po Timesu, to je časopis za petičnejšo elito.
Bržkone bi bilo prav, če bi kanček prostora namenili tudi tehničnemu delu nastajanja časnika, ki bi utegnil zanimati kolege iz tiskarne. Toda priznati moram, da se v „podzemlju“ časopisnih hiš nisem kaj dosti zadrževal. V Daily Mirrorju na primer tiskajo še zmeraj na klasičen način, kajpak z
bljene plošče v posebnem spodnjem oddelku spet predelajo v surovino za ponovno obdelavo.
Ali: samo za črno barvo imajo v podzemlju posebne cisterne, s skupno zmogljivostjo 50 ton, kijih spričo tega, da potrošijo samo za eno številko časnika s 4 milijoni naklade (samo v londonski hiši) 8 ton, vsak dan dopolnjujejo. Skladišče roto papirja pa je pravzaprav tovarna v tovarni itd.
Ekspedit Daily Mirrorja sodi med najbolj avtomatizirane v Evro-
severnem Wellsu že pred 6. uro zjutraj).
Tudi nepredvidene težave, kot so denimo pogoste stavke železničarjev, ki ohromi ves promet in pri katerih ni prizanešeno niti časnikom, katere po vsej Angliji razvažajo pretežno z vlaki, ne smejo prekršiti pravila te največje časopisne hiše v Angliji, ki pravi: „Časnik v vsako družino, vsak dan pred 7. uro.“ V takih primerih poskrbi ekspedit za razvoz časnika s tovornjaki in celo letali.
Prav gotovo pravilo „časnik v vsako hišo, vsak dan ob istem času" ni zgolj reklamno geslo, niti muha enodnevnica, ampak ima trdne ekonomske osnove v politiki hiše, ki ni nujno, da velja samo za velike hiše, kakršna je denimo Daily Mirror.	Konec
Dvorana s tiskarskimi stroji je videti kot strojnica velikanske prekooceanke
Pestrejši jedilnik v menzi
Prehrana v menzi je in bo eden največjih neproizvodnih problemov v Tiskarni. Skoraj vse je povedano že s tem stavkom, vendar bi želeli na kratko seznaniti člane delovne skupnosti s spremembami, ki so sicer že vpeljane, pa mogoče niso vsem dovolj obrazložene. Poleg tega pa bi želeli
seznaniti vse zaposlene z dobrimi vprašanja menze, ki bo poskušala z in ustreči različnim okusom.
Nova komisija je bila imenovana na zadnji seji DS dne 26. 3. 1974. Vanjo so izvoljeni predstavniki vseh obratov, in sicer:
ročna stavnica: Jože Bartol, linotype in monotype stavnica: Aljoša Gašperšič, časopisna enota:	Marjan Trampuž,
knjigotisk: Marija Murovec, klišarna: Albina Burnik, fotografija: Anica Martinčič, ofsettisk: Vito Šuligoj, knjigoveznica: Klara Japelj, režijske enote: Ančka Gašperšič.
Na prvi seji komisije je bil za predsednika soglasno izvoljen tov. Marjan Trampuž.
Bržkone so člani DS že seznanili člane delovne skupnosti z novim - bolje rečeno nekoliko spremenjenim načinom obratovanja menze: Jedilnik sestavljajo vnaprej za ves mesec in ga bodo objavljali v vseh obratih. Povprečna mesečna cena za malico, ki je samo ene vrste, je 8,50 din, od tega prispeva tiskarna delavcem, katerim prejeti osebni dohodki v preteklem mesecu
nameni novo izvoljene komisije za vsemi močmi izboljšati sedanje stanje
niso dosegli 2000,00 din - 6,50 din, vsem drugim, ki presežejo 2000,00 din, pa 4,50 din. Višino osebnega dohodka, povečanega za vse dodatke (tudi nadurno delo), bomo ugotavljali vsak mesec posebej ob izplačilu osebnega dohodka.
Komisija, ki se bo v prihodnje ukvarjala s problemi menze, je na svoji prvi seji sklenila, da bo poskušala jedilnik čimbolj prilagoditi okusu večine zaposlenih, tako bo predlagala, da iz jedilnika izločijo tista jedila, katerih večina delavcev ne mara, poleg tega pa bo predlagala nekatere sezonske spremembe. V času poletne vročine naj bi se jedilnik popestril z zelenjavo in solatami, iz njega pa naj bi izločili tiste enolončnice, ki so tipične za zimski čas in se jih je večina že prek zime naveličala.
Komisija se bo sestajala najmanj enkrat mesečno in upamo lahko, da bo resno delo te komisije rodilo tudi zaželen uspeh.
Našim bralcem, članom delovnega kolektiva
Vsa pisma - po možnosti napisana na stroj - so nam vedno dobrodošla. Čim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ah predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu „Črno na belem11, dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer je uredništvo Ljubljanskega dnevnika).	Uredništvo
PIŠE MARJAH REMIC, ODGOVORNI UREDNIK NEDELJSKEGA
Z OBISKA V NAJVEČJI LONDONSKI ČASOPISNI HIŠI DAILV MIRROR
(Tretje nadaljevanje)
nekaj deset rotacijskimi stroji, ( katerih ima vsak zmogljivo 0.000 časnikov na uro. Škotsl ^dajo „Daily Record" pa tiska že na ofset strojih.
'prezrem nadrobnosti .nologije tiska, ostaja vendar Najmočnejši vtis o razsežnostih,
J Ponazarjajo nekatere številk a primer: samo za tiskarsl Pjošče, ki jih vlivajo na petih str J s skupno zmogljivostjo 20 plo: v minuti, potrošijo 30 ton svinca eni uri. Še v istem dnevu pa upor
pi. Temu ustrezna je tudi zmogljivost, recimo ekspeditivnost, pri čemer kopičenja časnika sploh ne poznajo, ampak ga ustrezno s hitrostjo tiska vežejo v pakete, nalagajo na tovornjake, oz. železniške vagone, seveda vse avtomatizirano, tako, da dobi zadnja izmed 40.000 podružnic, oziroma razpečevalnih središč, časnik že po šestih urah od začetka tiska. (Začetek tiska prve izmed treh izdaj je natanko ob 22.45, časnik pa dobe v najodročnejšem kraju v
Spodbujajte naše moštvo!
Vsi verjetno že veste, da v sindikalni nogometni ligi uspešno tekmuje tudi moštvo naše Tiskarne. Nekaj mladih in starejših članov TLP sestavlja moštvo, ki ob strokovni podpori nekaterih veteranov v ekipi(je-ti so se nekoč aktivno ukvarjali z nogometom) veliko obeta. Med veterani naj omenim samo Janeza Novaka in Sandija Podobnika, ki sta lahko pravi vzor mlajšim kolegom, saj kljub svojim letom še vedno zelo koristno pripomoreta k dobri igri in športnemu vedenju celotnega moštva.
Ob pričetku drugega dela sindikalnega prvenstva, ki se prične v začetku aprila, naprošamo vse člane TLP, da se v čim večjem številu udeleže tekem in s svojo prisotnostjo ter bodrenjem pripomorejo k večjemu uspehu svoje ekipe. Nogomet, pa če tudi v sindikalni ligi, ni vedno lahek, v kar se bodo prav gotovo tudi sami prepričali. O vseh rezultatih, strelcih in sestavi moštva vas bomo obveščali v vsaki številki našega glasila. ' Trikrat hura za TLP - žogobrc!
Darko Puhar
Kaže, da je oddelek za postavljanje naslovov poleg tiste vloge, ki jo ima že po imenu, dobil še novo: postal je klubska soba za družabne igre časopisne, linotyp in monotyp enote.
Komisija za menzo je našla imenitno rešitev za tovrstne težave — izvolili naj bi novo komisijo.
V ofset tisku so med popravilom stroja, na katerem se težje dela kot na drugih, skrili zobato kolo, ker so mislili, da bo stroj potem izločen. Predlog za drugič: fantje, če že — potem skrijte cel stroj.
ČRNO^BELEM
V LJUDSKI PRAVICI
Če bi delček časa, ki ga nekateri porabijo pri Pegleznu, porabili še za čiščenje dvorišča in rampe, bi imeli — lepšo pot do Peglezna.
Statistični podatki prihajajo v oddelke s trimesečno zamudo (ta podatek ni iz naše statistike!).
V rotaciji so prišli do pomembnega odkritja: dan ima 26 ur! Delavca, ki delata v izmeni (eden dopoldne, drugi popoldne), sta si istega dne pisala vsak po 13 ur rednega in nadurnega dela...
STRUPENJAK
BEŽEN PREGLED AKTIVNOSTI SINDIKALNE PODRUŽNICE LP
VELIK RAZMAH
REKREACIJSKIH DEJAVNOSTI
Zadnja dogajanja v naši družbi so postavila pred sindikate in s tem tudi pred našo sindikalno podružnico nove pomembne naloge. Naša organizacija je bila pred kratkim nosilec razprav pred sprejetjem nove ustave, sedaj, ko je ustava sprejeta in daje delavcem najširše možnosti neposrednega upravljanja, pa jih bo morala pri tem pravilno usmerjati. Prav tako pomembna naloga sindikata je bilo evidentiranje kandidatov za delegacije, prek katerih bodo lahko vsi delavci sodelovali v upravljanju naše družbe. Lahko rečemo, da smo te naloge vsaj do sedaj zadovoljivo opravili.
Na drugih področjih se je aktivnost sindikalne podružnice nadaljevala po programu, ki je bil začrtan že prejšnje leto. Predvsem je opazen velik razmah raznih rekreacijskih dejavnosti.
Najdaljšo tradicijo ima rekreacijska telovadba na Taboru, kjer se vsako sredo ob 16. uri zbirajo predvsem odbojkarji. Žal se tu zbira še vse premalo članov kolektiva, pogrešamo pa predvsem mlade. V poletnih mesecih se bo ta aktivnost prenesla v Trnovo.
Ob koncu lanskega leta so postali aktivni tudi kegljači. Za okoli 30 članov kolektiva, ki se zanimajo za ta šport, smo najeli na Livadi kegljišče, ki nam je na voljo vsako sredo od 16. do 20. ure. Jedro ekipe, ki je že imela nekaj dvobojev, sestavljajo kegljači nekdanjega kegljaškega kluba Ljudske pravice, svoje znanje in tekmovalni duh pa uspešno prenašajo na mlajše kolege.
Na pobudo mladinske organizacije smo ustanovili tudi strelsko sekcijo. Mladinci so pravilno ugotovili, da se s tem športom krepi tudi naša obrambna sposobnost, zato jih je sindikat v njihovih prizadevanjih z veseljem podprl. Zaradi lažjega dela se je naš aktiv strel-
r
„Res me zanima, ali ta dva samoupravljata ali samo opravljata — in sta zrela za disciplinsko komisijo LD. .
cev priključil strelski družini Rajko Škapin. Tako so sedaj treningi vsako sredo in petek od 17. do 20. ure v Študentskem naselju, v kleti bloka V, kjer so na voljo vsa sredstva in strokovna pomoč.
O dejavnosti smučarjev smo obširno poročali že v prejšnji številki časopisa. Omenimo naj le še to, da je tudi drugi izlet v Mokrine zelo lepo uspel.
V	mesecu maju pripravlja sindikat izlet v Rim. Tak izlet je postal že vsakoletna tradicija, zato ni čudno, da vlada zanj med članstvom veliko zanimanje. Upamo, da bo izlet tudi letos uspel, kljub težavam, ki jih povzroča tako veliko število prijavljencev.
V	teh dneh je stekla tudi akcija za nabavo kurjave. Sodelovali smo še pri organiziranju občinske konference sindikata grafične industrije. Ta forum bo podrobno obravnaval probleme, do katerih prihaja v grafični industriji. Za našega predstavnika v tem organu smo izvolili Marjana Cimermana iz ročne stavnice.
Vsa ta dejavnost seveda zahteva precejšnja gmotna sredstva. Program dela je pester in obširen, zato so stroški temu primerni. Januarja smo predložili delavskemu svetu finančni proračun. S svojo prošnjo smo naleteli pri delavskem svetu in upravi na popolno razumevanje in tako dobili podporo v višini 30.000 dinarjev. Seveda pa ta znesek ne bo zadostoval za kritje vseh izdatkov, zato bo treba najti še druge vire dohodkov. V ilustracijo naj navedemo podatek, da bo samo za načrtovani izlet v Rim sindikat prispeval kar 45.000 dinarjev.
Ob koncu tega pregleda ugotavljamo, da je bil sindikat aktiven predvsem na področju rekreacije. Čeprav je to področje v sedanjih razmerah in pri današnjem tempu življenja še kako pomembno, pa moramo stremeti za tem, da ne zanemarimo drugih torišč sindikatovega dela. Seveda pa bo to mogoče doseči le z aktivnostjo vseh članov, ne pa dopustiti, da vse breme nosijo le predsednik, tajnik in nekaj najbolj zavednih članov.
CRNGHBELEM
Izdaja delavski svet Združenega podjetja Ljudska pravica — Ureja uredniški od bor:	Saša Jarc (odgovorni urednik),
Marija Mežek, Srečko Mrak, Darko Puhar, Kazimir Rapoša, Leopold Šega, Majda Tičar in Rafko Trušnovec — Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta - Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani