-j : ■ _ r- .^•-•W-HIT.. ■ABBLŽfiCBfrsuwp .ppnpi^ (10. D i1 IfWAOggfOWW, ^ f»f fOB CTfW CT m T0II. >. t jy Mil 1 Bort-op. F. M. 9 Največji ▼ ZdruAanik državah. Velja n odo Za New York Za inozemstvo ........fftjOO ........ 3.00 loto. »v«: 6.00 7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The Larpeit flondn Daily in the United States. Issued every Any except Ann mud legel Holidays sr 76,000 Reader- TELEFON: 3876 CORTLANDT Entered u Second (Usee Matter, September 21, 1909, tha Poet Office at Mew York, N. Y., under the Act of of March 3» 187». TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. M. — ŽTEV. 58. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 10, 1920. — SREDA, 10. MARCA, 1920. VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVm. BORBA PROTI OSEMNAJSTEMU AMENDMENTU GENERALNI FRAVONIX DRŽAVE RHODE ISLAND, JE IZJAVIL PRED NAJVIŠJIM SODIŠČEM, DA JE 18. AMENDMENT USURPACLJA SILE — VOLSTEADOVA POSTAVA JE BAJE POVSEM NEUSTAVNA. W&shing+on, 1). t'., 0. marca. — J ust ioni department bo potom pomožnega peneralne«_;a pravdnika Friersona predložil svojo obrambo prohibicijskega ameudmenta v zadevi države Rhode Island pred najvišjim sod ičem Združenih dii*v. (Generalni pravdi: ik Herbert Kiee iz Rhode Island je v svojem i -gumentu izjavil, di ;> sprejem osemnajstega cmendmenta od strani konprresa neustaven m revolueijonaren in da pomenja usurpacijo sile, ki ni poverjena «nnpresu soglasno z določbo člena X. zvezne »stave. Zadeva, ki je prod sod šeem, se tiče prisilne izvedbe onih delov j \ olsteudove postave, ki bi prestavili v dejstvo takozvani osemnajsti) rmendment. Tožitelj pravi, dn je Volsteadova postava neustavna ne radi te-f.-a, ker je drastična in sumarična. temveč raditega, ker nima kongres nikake avtoriteie, da bi uveljavil zakone glede tega predmeta \ čas h miru. le je tikozvani amendment neveljaven, potem je neveljavna tudi takozvana Volsteadova postava, v kolikor se tiče tega amend menta, — je izajvil Rivc. Izjavil je, da se v rs i potom amendmentov revolucija v ustavi ter dostavil: — Več nevarnosti vidim v doktrini, za katero se zavzema vlada kot pa v katerikoli doktrini, za katero so se zavzemali demagogi tekom svetovne vojne. Pravic, ki so zagotovljene narodu soglasno z desetim amendmentoin, bi se mu ne smelo nikdar odvzeti. — Prohibicijski amendment je revolucija potom kongresnih resolucij, --je rekel. — Nevarno je, ker prihaja iz vlade, kajti stvar ii- tako fina, da je ljudje ne spoznajo. Zvezna vlada ter državne zakonodaje, ki ho sprejele to, so šle daleč preko svojega pravosodja. Mi trdimo, da je to tis'irpaeija sile od strani kongresa. Ropa namreč \sem državam njih moč. — Kaj pa prlede trinajstepa nmendmenta, ki odpravlja suženjstvo? — je vpra&al sodnik Pitnev. — To je bil kompromisni amendment, ki je poravil napako v if tavi, — je odvrnil Riee. Kodnik Brandeis j« nato vprašal ,kaka sila bi mogla dovesti do rn/mer. katere uveljavlja osemnajsti amendment. • 1 Xobeire sile ri v ustavi Združenih držav, ki bi mogla uveljaviti tako izpremembo, razven če bi se to zgodilo potom soglasnega privoljenja držav In naroda Združenih držav, — je rekel Mr. Rice. —. Nobene take sile ni ter se tudi ni nikdar nameravalo uveljaviti tako silo za omejevanje sile držav od strani zvezne vlade. — Ali ni suženjstva podpirala policijska sila držav? — je vprašal sodnik Reynolds. Da, — je odvrnU Riee, — a to je bila policijska sila za reguliranje. Izjavil je konečno, da so bili trinajsti, štirinajsti in petnajsti nmendment vpisani v ustavo s silo, ne pa s prostovoljnim privolje- njem južnih držav. PREM06ARJI SO PREDLOŽILI SVOJE ZAHTEVE IMENOVANO JE BILO RAZSODIŠČE, V KATEREM STA ZA STOPANI OBE STRANKI. — NAJBRŽE NE BO NOBENE ODLO ČITVE PREJ, PREDNO NE PODA KOMISIJA, KI JO JE IME NOVAL PREDSEDNIK, SVOJEGA POROČILA. Nemški vseučiliiki dijaki so vprisorili v Berlinu veliko demonstracijo proti zaveznikom, ki zahtevajo, naj Nemčija izroči vojaike kriminalce. . CAILLAUX SE JE BAJE j BOJ ZA PIVO UPANJEZA ZAVZEMAL ZA MIR V ALBANY, N. Y. ODOBRENJE IZGINILO Izjava urednika lista "Nacion". Mir moramo takoj skleniti — Francija dovolj žrtvovala. 35 biviih vijakov, ki so v zakono-1 Predsednikovo pismo na senatorja daji, bo glasovalo a pivo. — Za. Hitckcocka kaže, da zavrača celo nimiv uredniški članek. mile reservacije. Pariz, Francija. 9. marca. — V obravnavi proti bivšemu francoskemu ministrskemu predsedni-ku Caillauxn je danes nastopil kot priča urednik lista 'Nacion', ki izhaja v liuenos Aires. Urednikovo-ime je Leon Rosenwald. Pod prisepo je potrdil, da je izjavil OaQlaux leta 1917 naslednje: — Na vsak način in za vsako ceno- moramo skleniti mir. Francija ne more več doprinašati na-Jaljnih žrtev, ker je že prejšnje leto preveč oslabela. Sodišče ima v rokah tudi obdol- Albany, N. Y., 9. marca. —, Washington, J). C., 9. marca. — Vsaki dan postaja močnejše raz- Pismo predsednika WiLsona na položen je z bolj liberalno prohi- senatorja Hitehcoeka, v katerem bieijsko ei.^rement postavo, ki\ obrazložuje predsednik svoje na-bo omogočila prodajo lahkih vin zore glede člena X. dogovora gle-in piva. Sovražniki suhe postave de Lge narodov, je zapečatilo liti dijo danes, da bo 35 prejšnih j mkIo mirovne pogodbe, — soglas-vojakov. ki so v zakonodaji, gla-no z mnenjem, kateremu se je da-scvalo kot en mož za predlogo, kijlc izraza danes v kapitolu. bo dovoljevala pivo in lahka vina. i Republikanci in demokrati so Prejšni državni republikanski! izjavili danes, da je bilo prnktič-Chairman Barnes je objavil ured- no vsako upanje na ratifikacijo Zastopniki pennsylvanskih premogarjev so včeraj formalno !predložili premogarskim baronom svoje zahteve. Obe stranki sta zatem izvolili razsodišče, obstoječe iz '.sinih članov. Razsodišče bo začelo jutri zborovati v Union League klubu V razsodišču zastopajo delavce sledeči: predsednik narodne zveze premogarjev Le-vvis; Dempsev iz Scrantona; Kennedy iz Hazle-'tona ter Golden iz Shamokina. Premogarske barone zastopajo: Warriner iz Philadelphia«- • Ri ehards iz Pottsville; fonnel iz-Scrantona ter Huber iz Wilkesbarrc. Razsodišču predseduje Markle iz Hazletona. ki pa nima nobenega glas.u. Že v včerajšni številki smo poročali, kaj zahtevajo delavci, namreč šestdesetodstotno zvišanje plače, pet dnevni teden in šest ur dela na dan. Zastopniki premogarskih baronov so izjavili, da bodo pozneje podali svoje poročilo. Obe stranki sta prepričani, da prej ne bo prišlo do odločitve, dokler ne poda komisija, katero je bil imeioval predsednik Wilson, svoje izjave. Zaenkrat je vse odvisno od tega, če bodo smeli premogarski l>a roni zvišati ceno premogu. Včerajšni seji je predsedoval Connel iz Scrantona. Predsednik Lewis je predložil zahteve, katere je odobrila narodna konvencija v Clevelandu ter je podprl točko za točko. Podpirala sta ga Golden in Kennedy. Razen njega je govoril tudi "Warriner in sicer v imenu delodajalcev. Delavci so izjavili, da so pripravljeni po 1. aprilu, ko poteče sedanja pogodba delati pod starimi pogoji, seveda, če bodo dobili od 1. aprilla pa do sklenitve nove pogodbe poravnan primanjkljaj. Nadalje zatrjujejo delavci, da produkcija premoga ne bo prav n?č zmanjšana, četudi bodo delali samo po šest ur na dan. Šestdesetodstotno povišanje plače utemeljujejo z visokimi živ-jenskimi stroški. Nova pogodba bo veljala že dve leti. MESTO NEWARK PRODAJA ČEHO-SLOVAKI SE VRAČAJO. SAMO 20 AN JE. - ---— j Washington, D. C., 9. marca. — Lekarnarji v Newarku, ki so Državni department je ravnokar <1« l.i I i velike dobičke s tem, da so dobil poročilo, da je ameriški |*rodHjali žganje za visoke cene, ■ transportni pamik Sheridan'*, so dobili prdo po nosu od župana je ^^ demakra. predsednika, da je hotel na vsak ti-.ni državni voditelj Walker, in ki dovoljuje prodajo tri in pol lastnem mestnem dispensary in sicer po $1 pint. Žganje je mogoče dobiti proti zdravniškemu receptu. Po postavi sme vsak ''bol- KI NAPADLI UKRAJINO. način skleniti z Nemčijo nečasten mir. Nadalje je izjavil Rosenwald, da je svaril Caillauxa, naj ne občuje z Jamesom Minotto, češ, da je nemški agent. — Kaj pa zato, če je nemški Apijon — mu je odvrnil državnik. — Obenem je pa tudi velik finančnik. Te njegove besede je urednik ; zatem ponovil bivšemu min. pred-sidniku Briantu, ki je smeje od-O, Gsillauz je neumen. London, Anglija. 9. marca. — Glasom neke brezžične brzojavke nik" kipiti po en pint žpanja vsa- i/ Moskve, je ruski ministrski kih deset dni. j predsednik Lenin izjavil, da so t'ena, katero so računali lekar- Poljaki napadli Ukrajino. Odsta-rarji, je bila različna in nekateri vek v brzojavki se glasi: Ukra-so zahtevali celih #7.50 za en pintJjina je zaveznica sovjetne repu-Župan je določil tudi več lekaren blikr? in mi jo moramo braniti v Newarku, ki prodajajo žganje brez ozira na demarkscijsko črto. zi ceno, katero računa mesto. | Zunanji minister Čičerin je zno-V »vojem komentarju ulede vh predlagal Poljakom, naj se prodaje žganja v mestnem di«pen- začno pogajati s sovjetno Rusijo. *4rv je rekel šupan, da predpi-j- Sodnik je prečital pismo francoskega poslanika v Washing-tonu, Jusseranda, v katerem pravi, da mu zaenkrat ni mogoče zapustiti Združenih držav. ULSTER BO SPREJEL RULE. HOME stijejo skoro v»i zdravniki žjranje ^ prodaja mesto >no dobro pijačo ta v tdoeaju influence. 8 tem, da'nizka kot mogoče. NOVA ZVEZA ZA II'PLAČEVANJA DENARJA Naie denarn« poiiljatT« razpošilja ta uplstaj« sedaj p« edh Jugoslaviji "Kraljevi peitui Čekovni md" v Ljabljani; to je tal državni it a v od, kakor j« bila 0. k. poitna hrsnflnim na Dnaja. ke t era je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala nafte d*oam» po šil jat ve iirom avstro^nrrske monarhije. Jamčimo za vsako denarno poiiljatev, toda aa kake London, Anglija, 9. marca. — Unijonistični »vet v Ulstru je akle nil slediti nasvetu Sir Edward a Carsona ter sprejeti novo home . rule predlogo ministrskega pred- v , . , I' "---.------ žganje, prodaja| ^^ Llovd George.a z potovi. potove vrrte trezni, posebno,dobro pijačo za ceno, ki je tako!^ modifikacijanii7 __ sočasno s Pall Mall Gazette. Poročila iz Dnblina izjavljajo, da so tamoenji bankirji ostro protestirali proti vladni preiskavi bančnih tajnosti v namtnu, da se dožene vir skladov, ki so na razpolago Sinn Fein organizaciji, posebno pa. vir skladov, ki prihaja-j jo iz Ždrulenih držav. J ' • • . ! V BOJ PORTI CIGARETAM. GhieafOt 111., 9. marca. — Odprava cigaret v Ameriki do leta 1925 je cilj International Cigarette League, ki se je organizirala kot naslednica Anti^igarette League. Ta vaina vest je priBa danes is glavnega stana to orga nizaeije. ia*ide v izplačilo, ki bi ae povzročile po drugih, tie morvino prevzeti nikake ob»ww«ti - 300 kron .... $8.70 5,000 kron 400 kron .... $3.00 10,000 kron 500 kron .... $AA0 90,000 kron IJM0 kron .....$t^0 60,000 kron je aajbolje po krivde p» $ 42.80 $ 85.00 $105.00 $415.00 S r ttiln*1 IitMU mirovne pogodbe uničeno vsled nespravljivega stališča predsednika. — Predsednik ne bo sprejel mi-rovne pogodbe z reservacijo senatorja Lodge-a glede člena X. Ne bo sprejel s katerimkoli nadomestilom za to reservacijo. Senat na drugi strani pa ne bo sprejel pogodbe brez reservacije Lodge-a ali kakega zadovoljivega nadomestila te reservacije. Pojavila se je zagata ter je naziranje demokratičnih senatorjev, da je pismo predseduika tako ojačilo njih moralo, da bodo glasovali v zadostnem številu proti rafitikaciji po-i godbe, da dosežejo s tem njeno I zavrnitev, če bo vključena reser-vecija senatorja Lodge-a ali ka ko slično nadomestilo zanjo. To pomenja, da bo boj za odobren je mirovne pogodbe prestavljen in prenesen v kampanjo in sicer kot glavno vprašanje in da se bo s tem izpolnila glavna želja predsednika, ki hoče splošen narodni referendum glede tega vpr« šanjV Italija, 9. marca. — Reor- Čeprav je opaziti precej odpo-ganizaeija italjanskega kabineta; ra med vodilnimi demokratičnimi odstotnega piva le v bona fide restavracijah in hotelih. Cuviller, ki je vložil predlogo za šest odstotno pivo tekom preteklega tedna, je izpremnil svojo predlogo v toliko, da je zmanjšal vsebino alkohola na štiri odstotke. Polkovnik Gillett, republikanec, je predložil svojo enforement predlogo, ki dovoljuje prodajo tri in pol odstotnega piva. SKORAJŠNA PREOSNOVA KABINETA V ITALIJI Vsak trenutek bo reorganiziran italjanski kabinet. — Zakaj pogodba i Avstrijo ie ni odobrena? po štiri ure trajajočem sestanku kabineta je pričakovati vsak trenutek. Glasilo se je, da se je sklenilo na sestanku reorganizirati kabinet. Ministri, ki bodo odstopili, vključujejo Schanzer-ja, finančnega ministra, De Vita, transpor-tacijskega ministra, Chimienti, ministra za pošto in brzojave ter. Pantana, ministra za javna dela. Prejsna ministra Meda in Bo-nomi se omenja kot možna nova člana kabineta. Prejini ministrski predsednik Giolitti je izjavil tekom nekega pogovora, da mora da ti italjanski narod ministrskemu predsedniku Nittiju časa, da izvede svoj program. Senator Maziotti je danes vprašal ministra za zunanje zadeve, zckaj niso zavezniki konečno odobrili mirovne pogodbe s Avstrijo. ;: ^ „ tišd i.Wii.W in republikanskimi senatorji proti temu, da bi se kampanjo kom pliciralo s sporom radi pogodbe, se vendar ne more reči, da se republikanci boje takega položaja. Ravno nasprotno je resnično. Celo nespravljivi so trdno prepričani, da imajo za seboj vse svoje volil ce ali vsaj pretežno večino njih. Glede senatorja Lodge ter dragih članov senatnega komiteja sa zunanje zadeve, ki so pripravljeni, da se odobri mirovno pogodbo z reservacijami, je treba reči, da so v polnem soglasju s razpoloženjem, ki prevladuje po njih n ju po eelih Združenih državah, da je namreč treba mirovno pogodbo eimpreje spraviti a poti, potem ko bi bile določbe glede Lige narodov amerikanizirano hi bili interesi dežele zavarovani Da AN6LEŠKA POLITIKA IN TURŠKO VPRAŠANJE MILLERAND JE IZPOSLOVAL ODGODENJE NAMERAVANE DEMONSTRACIJE V CARIGRADU. — ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK JE NAMERAVAL ZASESTI TURŠKO VOJNO MINISTRSTVO, ARETIBATI TURŠKE DRŽAVNIKE TER V8TA-NOVITI MINISTRSTVO, KI BI BILO NJEMU POVOLJI Pariz, Francija, 9. maera. — Kot poroča politični urednik 'Echo de Paris', je naročil ministrski predsednik Millerand francoskemu poslaniku Jusserandu v Washingtonu, naj prepusti predsedniku Wilsonu vse odločitve najvišjega poslaniškega sveta glede Turčije. Upa, da bosta isto storili tudi Anglija in Italija. Angleški ministrski predsednik Lloyd George je name-aval vprizoriti v petek v Carigradu veliko teatralno demonstracijo. Nameraval je zasesti vojno ministrstvo, aretirati vse državnike, ki ne simpatizirajo z zavezniki ter osnovati kabinet, ki bi bil njemu po volji. Posledica tega bi bilo vsekakor veliko poslabšanje turškega položaja. USTRELILA MOŽA IN SEBE Columbus, N. M., 9. marca. — žena kapitana Wade Doster-ja, zdravniškega zbora v Camp Furlong, je ustrelila in ubila slednjega, nakar je vzela še sama sebi življenje v stanovanju, ki sta ga imela oba v vojaškem taborišču. Mr. Doster je ustrelila svojega moža, ko je ležal v postelji in revolver, s katerim je izvršila umor. in samomor, je imela skrit pod blazino. Žaloigra je bila posledica odtu-fenja med kapitanom in njegovo ženo, ki je odšla pred par tedni v Californijo, potem ko je prestre-ffa neko pismo od neke Ženske, naslovljeno na njenega moža. Pred kratkim pa se je vrnila ter izvržila sedaj umor ter pamomor. SVETOVNA KRIŽARSKA VOJ NA PROTI NAPITNINI. FOCHJENADZOROVAL RIŠI K ČRTE V OOBLKNZU. Ooblenz, Alzacija, marca. — Danes zjutraj je nadzoroval marki Foeh vaje ameriških Čet v tu-kajini okolici. Ko je pozneje obedoval z ameriškim poveljnikom, je rekel: — Vaše Čete so v izbor-nem stanju. Čestitam vam. je to naziranje naroda, je razvidno iz pripravljenosti številnih pri staiev predsednika Wilsona, dezertirajo ter glasujejo za ratifikacijo s reaerVacijo Lodg-ea, če bi ae le izpremenHo besede sled-demokrati zavedajo^ 4ajn}e. _. Washington, D. C., 8. marca. — Križarska vojna proti dajanju napitnine je načrt Williama Ru-fus Scotta, ki je pričel izdajati tedensko publikacijo z naslovom: The Commercial Bribery and Tipping Review. Prva številka tega lista bo prišla jutri na svetlo. Takoj prva številka vsebuje poziv na kongres naj sprejme eno izmed štirih visečih predlog proti trgovskemu podkupovanju, za katero predlogo se baje zavzemajo ameriški trgovci. Obseg programa izdajatelja se ne omejuje le na Združene države. HZBO, WA OOBJtEO IV • odi Mri, aanadjtvo In aedaajhri primerno tudi hitro pO sa Goriškem in tudi nI po oumljm ki je s* sodeno po italjanaki armadi^ all gtiill—s m poiOjatov, toda sa kaka goto nude ▼ M 100 lir 900 lir 500 lir 1000 lir 41 ;) - . . ' j QLAfl MABOPA10 MABCA lflgi GLAS NAHODA" LOOI« ■CNBDIK.1 «T MwiiuttM. Now York' city. N. V. ■>m to pruntkor. Zm Not Ytrk 8S QLAINAHO PA C«rtlantft I ko se celo reee, da je dosti takih, ki so direktno v službi italjanske imperialistične propagande in ti si prizadevajo na vse mogoče načine, da prepričajo ameriško javnost o pravičenosti italjanskih zahtev, o potrebi "strategičnih meja'* za Italijo, čeprav so te meje proti narodom, ki ne morejo taliji nikdar škodovati. Ti listi sa neprestano izjavljali, da nimajo Jugoslovani nikake pravice in nobenega rrlasu v zboru zavezniških narodov, ker so do' zadnjega trenntka stali in berili se na strani Avstrije proti Italiji, i Peter Zgaga —' AU> se je tVoja zaroka «wo-denela ? — Zakaj! — Xo, včeraj sem videl tebe in „ . . . ,. .. . , tvojo zaročenko v kari. pa se niti Kako bedaste so trd: t ve podknnljenin listov je znano vsakemu ter „ ., - . . . . , .. .. " _ ... . . . zmenil nisi zanjo, ntreba se nadalje razpravljati o tem. Razveseljivo pa je, da je najti; ~ . - - - . . . . , . ..... , . - . — O, znjo sem ze sest mesecev med ameriškimi listi vsaj enega. k» vidi zadevo tako kot je v resni-. ___. ............... ... ... iporoeen. ci, list. ki stoji vedno na strani onega, ki »ma prav m naj je njegov # # i-asprotnik še tako mogočen in upliven. Glas tega lista pa je žalihog! Prohibictja ni nobeno strankar- Dopis Glede Prve Hrvatske Štedionice Zagreba .•r dotnl« banka Knautl). Nachod A. Koline v New Yorku v ponde-Ijek kabeUko poročilo, da j* koneen« v«tpdar ta Stedioniea vsa nakazila izplavala. Omenjrna lianka j 1 to vest v pondeljek zjutraj po telefona naznanila. Naznanilo si> nam je iiitli, da je bil uradnik ban-Le Knauth, Nachod Jt knhue v aZgreku <-elit pet tednov in nadzoro-\al izplačila, da so se res izplače\ala ter da bode dotične reeepisc paid al po posti v Nen' York. Dolgo je trajalo, celik sedem saeseecv, preano se je takorekoč prUdiio Štedioaico v plačilo. Mr. t>akser je poslal v Zagreb*dvakrat itdvokaia dr. Ivan Ometa, potem p;- še naprosil odvetnika dr. Fet-tieha, da intervenira ra izplačila. V Ljnbljani sa naprosili vlado v do«ego izplačil. Mr. J"*:kser se je pritožil tudi na poslaništvo v Wash-mgtonu in naprosil gospode, da v Belgradu naznanijo zavlačevanje izplačil pn ŠtecLonici in tako se vendar konečno posrečilo doseči cilj. Res je, da so bili v Zagrebu bančni uradniki nekaj tednov na strajku. Namesto starih uslužbencev pa so vzeli v delo nove, neizkušene gospode. Potem niso imeli dovoj tiskovin za pošto, nazadnje pa ni iinela banka dovolj gotovine za plačilo. Vse te kombinacije pa so zavlekle izplačila v polovico večnosti. V ob«"-e pa je v stari domovini trda za gotov denar pri bankah. Narod tišči raje doma gotovino, namesto da bi jo nakladal na obresti. V zrok temu je, ker banke dajejo le po odstotke od sto, zato pa \-akdo raje z gotovino siK'kuIira in več zasluži nego obresti po tri « d sto. Tod* razmere se od dne do dne izboljšujejo. Sedaj pride v veljavo srbski dinar in bodo vzeli štiri krone za en dinar. Radoved-i'i pa ^mo, ako bodo ljudje pri nakupovanju dobili toliko za dinar, kakor dosedaj za štiri krone* Razlike pa ni nikake v menjavi: sto dinarjev velja sedaj nekako #3.40, štiri sto kron pa je tudi enaka svota. Seveda se bodo te eene spremenila počasi, kakor hitro bode spor z Italijo glede mej poravnan. Toliko v naznanilo in |M>mirjenje rojakom. glas upijoceura v puščav:, kajti če bi bila eela ameriška javnost ^i^ko vprašan le njim, bi že davno izginilo s površja reško in jadransko vprašanje in ^ fo ^ stvar j^imvega -lo. £e davno bi se pričela doba resnično prijateljskih odnosa jev med ' ______ , - . 1 * . \cskega razuma, ki ne pozna no- dvema sosednima narodoma, ki sta nevazana drug na drugega in!».-____ __ .... , , .. ^ oene stranice, katerim more medsebojni spor le škodovati). # - » Oče vpraša svojo hčer, ki se je proti jutru vrnila domov: 1 — Kje si bila tako dolgo? ■ -r- O oče. saj sem bila sama. Bear Creek, Kent. Jfini aapravljajo in trosijo' boga-, — Vem, vem. df si bila sama, (iospod urednik ti lasa Naroda: stvo tega sveta v obliki denarja toda s kom ? Oprostite, rad bi Vas vendar ne-j al i potom denarja, katerega pa » • ~ kaj vprašal, namreč: Ravnokar oni niso ustvarili. Da, niti z me- JllJroslavija mora vedno imeti' sem čital v št. 4T» z due 25. febru-jzincera niso^gnnili za to, da bij j novega vlada ^^ na davke. To se pra- plata tisoč kron davka. .j »«■>«■< mmtm sui nxnon*. Tm ttvart ah|o> m «r*dnlfe utfar Kakor tudi a«n*rn« *otnj*r*« u| *% ga* MaJo na glavičem tajnika. Vaa pr;totb« naj m po«Ua}o na pr««a*dnlka ur mm t— odbora. yro*nj« sa sprejem novih članov ln splok vaa sdravnlAka i^rlSaTala, m m4 « »«•> » —v- 1 ' 5»""' m Via UI) J novca a rja Olas Xaroda pod zAglavjem producirali. Pisalo se je že nešte-1^^ liolj^evizem". Čudno moder mož tokrat o raznih pojrrebnih prire- v-mora piu- biti oni, ki je dotični ditvah psom, ki so stale tisočake. n|ora poiep te-a teaa denaria pla r-lanek spisal. Vse kaže, da je mo- Nadalje: negovanja mačk bogatih - (}Pset kron davčne a dav __ZDRUŽEVALNI ODBOR! •DDOUF IMDiHi mm St. Clalr A v«. NI feMUBBC MM Waahlnton BCtmC. Denver. Cote, MT-ltk Am. Joluaatova. Pm. ral biti ne samo "modre"" glave. dam. o dragocenih oblekah, razam pak tudi modre krvi. Jaz sem nili škandaloznih plesnih veSeli-zelo radoveden, gospod urednik: cah m drugih neodpustljivih stva-j S kakšno rezervacijo bi Vi vzeli reh, nad katerimi bi se moral nor- ka. '-i •> Strašen, skoraj pet let trajajoč i MUMc na vrhovnega adravnlka. A«o«lrvauka Katoliška Jednota m prlporoCa ma Jimloruoa aa oMiea prti Mop. Jaonota poeluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni nas ikrov HM.«0t. (trletotlsoC dolarjev). BoinlSk^h podpor. odSaodnln tn poamrtnlo H Ssteeala «a nad poldrugi m 11 Jon dolarjev. JednoU suje okiog I tiso« rednlk Oaasv Ih naselbinah. Vui kjer RV (lan. naj ee Klad pri ta£ novih OraStsv se pa obrnite ad Uanl att (tenictisL nnvski kralji, francoska militari stična republika ler par drugili avtokratov. V petih letih so šli torej trije. Kolibo borbe in koliko let bo tre- neke nižje vrste, katero je odvis- odkod dobiti denar za plačan je . Ostali so še, japonski cesar, an no od svojega dela? Doeim so ta državnih dolgov! jgleški kralj, italjanski kralj, srb- 14višja bitja" le zato višja, ker) poglejte: Mi premogarji sedaj ski kralJ» španski kralj, skandi imajo več duševne oziroma telesne delamo le po dva dni na tedenV zmožnost i in vsled tega so zelo ko- dasi bi radi delali več, a nam ne ristna človeški dmžbi, boste ali dajo, dočim mora ljudstvo po veho kdo rekel, kaj ne: Xe, ne, ljub- likih mestih drago plačevati pre-ček moj! Oni niso prav nič korist- mog. Kontrast, kaj ne? TaKo je ni človeški družbi, zato, ker se tu ker mu damo vse samo če kriči, tem razločkom, da eebele jih iz to ker ne dobi ^-primernega";. • ^ • panja ven mečejo, doeim jih nil ienina ali z drugimi besedami:. Bojim se. da bo pai*možkih ze- negujemo m slavimo kot bozan- svojemu -stanu- primernega. Pa io nesrečnih, če se iaz poročim - ska bitja. Taki smo nn ljudje na , . ... . . , ,, , , j , ... ,, . , kaj. Mislim, da ni treba naštevati je rekla lepa mlada dama. "nnblae ra, ki v prvi vrsti gospodarski. V varšavskih finančnih krogih se trdi. da je uvedba enotne nov-čaniee (marke) v Poljski samo eta])a do nove pol jske valute. V doglednem času se bo določilo razmerje marke do rublja. Kot se •^Ii>i. rni^li finančni minister tirali, ski uvesti za nibelj mnogo ugoa sovražniki naroda, ki je trikrat tako velik kot njihov in da je v njih interesu doseči uravnavo. v kateri ne ho nobena irmed prizadetih strank preveč oškodovana. * Pri razpravi vpnsanja Reke pa pripominja italjanska poslani-e« povsem pravilno, da je bila Londonska pogodba sklenjena v časti. ko se še ni videlo vnaprej poloma Avstro-O^r^ke in ko se je še iionmevalo, da bo jugoslovansko pleme razdeljeno med tri države. — Srbijo, Hrvaško in Cmogoro. Nekateri možje v Italiji so veliko pomagali Jugoslovanom v boju, ki je pozneje dovedel do neodvisnosti in združenja eelega plemena, a drugi so temu stalno nasprotovali. — Sedaj, — pravi italjanska poslanica pa je nastala ^velika j!goslovau\ka država, ki preti ee!o absorbirati Crnogoro. Z izjemo prešjnjega kralja Nikite in njegovega dvora je gotovi del italijanskega javnega mnenja edina stranka na svetu, da je ;veza r-rnogorskih Srbov s svojimi brati v kraljevini, vsled lastne '•olje (Vnogoreev samih, zavrženo dejstvo in sieer prav v toliki meri kot je zopetna zveza Italjanov Trentina z Italijo. Italijanska kraljica jo bila seveda črnogorske prineesinja, a človek skoro ne more vrjeti, da so le dinastični nplivi na zunanjo politiko tega trdovratnega za vračanja, tla se prizna zgodovinsko dejstvo. Italjani so ignorirali izraz, samodoločbe naroda v Črnigori. V Italiji se je zapo-če!o eno brezuspešno listajo za drugo in vse te ustaje so zatrli Črnogorci sami. To ni noben način, kako pridobivati si prijatelje. To pa ni edini izraz tega, kar Jugoslovani lahko upravičeno smatraja za nespravljivo sovraštvo. Povsem neupr&vičano ostrost, ki je v številnih krajih Enačila italjansko okupacijo ozemlja, bi bo postalo jugoslovansko, če se Londonske pogodbe ne izvede do pičtee* bi sama posebi ustvarja sovražnost, ki bi dolgo ne ixmrla. ^e bolj Številni in nevarni pa so bili italjanski napori, da se Slovenske novice. jiiteljiea. Saj se zamoreš samo z enim poročiti. * ^ * i * ... • Na neki newyorski trgovini je napis: — Ladies ready — to — i v~ear clot hes.... 1 Da, da. siij je že zadnji čas. ^^^^ Calumet, Mich. mu je umrl doma otrok in pogrebi * * * Akoravno je bil predpust letos obeh se je vršil 11. februarja. j Xeki bančni sel je vnovčil ček zelo kratek, je bila v naši cerkvi Miha Ferderber, star 45 let, je za $79^)00 in se ni ve- vrnil v samo ena poroka, kar ni navadno. ;bil obsojen na 20 let ječe v AV'au- banko. rim krajši je bil predpust, tem P"", ker je bil spoznan od porote j Moj p>OJr kako so nokateri ijn. vee je bilo porok, tako je bilo dni- krivim, da je izvršil posilstvo nad|d^e pozabljivi, ga leta. I^etos je pa tako vse na- M let staro deklico. | * » robe, pa je še v tem ozim. | Starišem FVank in Razi Smalc y MmSkih s0 ^trajka- Krščeni so bili v slovenski eer-.Virginia St. je umrla petletna;^ babi(?(4 kvi: Josip Albert, sin Josipa in h,Vrka Julija. j 0b,as1j naj • f ^ jotni5nieo Ane Rahor iz Oseeole, Rudoff, V Milwaukee je bil P^M^ljan, J ' ti Viktor, sin Matije in Jobane Pu- Milo« Produ- iz Racine, obtožen, 1dolgoprstneze, pa bo domovina gel iz Vel loti Jacketa, in Clement ^ je izdeloval žganje. Oblasti so reseM- ^ . ^ William, sin Johna in XHlie Ge-zaplenile kotel, ki je bil zelo; ^ , šel iz Ahmeeka enostaven; rabil je namreč kotel j Nfika gospodična iz Brooklyna John Perko iz. Quingy se je po-^a pranje, držeč petnajst galo-|™ > V^ P»smo v številčni pi-tegoval za roko mlade, ondi žive- nov. na katerega je zvaril lijak. savi. Ne znam ga raztolmaciti. če vdove Zupančič, ki pa ni hotela ljubezni vračati. Pred kratkim jo je zopet obiskal in silil va- Joliet, HL 1'mrl je Felix Terlep, Oletni sin njo, naj jo vzame. A vdova je bila Frank Terlepa na 1105 N. BlufF trdovratna, ni se dala pregovoriti. To je pa zaljubljenca tako razka-čilo, da je potegnil nož iz žepa in napadel Mrs. Zupančič. Ta se je branila sama toliko časa, da ji niso prišli na "pomoč njeni trije boarderji. ki so zgrabili napadalca in ga vrgli na cesto. Grozni namen žensko umoriti se mu sieer ni posrečil, pač pa ji je zadal na vratu štiri inče dolgo rano, ki pa k sreči ni bila globoka. Vročekrv- Kar odkrito povejte, kaj hočete. saj znam molčati. # • ' Par oti. notranjepolitične zadeve stopile v poljski valuti varen temelj, se ho ozadnje. Rdeča armada je na po-1 izvedla glohogosežna iinanena re-hodu v smeri pn»ti Sibiriji in ln-'1'orma,-katere glavni tvn-tliji. ogroža kitajske meje, a glav- rila velika oddaja premoženja, na moč boljševiške armade se bli- Varšavski lisi i pripravljajo prehi. ža poljskemu ozemlju. Potem ko val-Ivo na t<». da ho premoženjski) sta Judenič in Kolčak du igrala j oddaja zna>ala 75 odstotkov. V svojo ulogo, je bila raz.bita tudi poslednjih dneh je nemškn marUa Denjikiuova armada, lloljševiki. v I*»djski padhi. Alog«M'»* je gonijo pred seboj ostanke belih računati jki to. da bo iz zasedene-čet. Poljaki sicer nikdar niso sta- '-M nemškega ozemlja začel dote-vili velikih upanj v Denjikina. kati v Poljsko nemški denar. nemških. Denjikiuova armada, je zazcvala "-Monitor Polski" (uradni list silna praznota med vzhodno ]K»lj- p"ljske republike 1 objavlja zakon, sko fronto in boljševiško zapadno ^i d'-lo.'-a ka publiki potegnili iz prometa, armada na rdeče čete in potem bo Dtp očesi sta mi vzeli pamet in nebeški mir. Prej smo pametno živeli. razdeli in razeepi Jugoslovane. I mogorske intrige predstavljajo le eno stran eele zadeve. Opaziti je bilo tudi napore, da se nahnjska Srbe. Hrvate in Sltfveiiee driujesra proti drugemu. Vsled zemljepis- nih razlogov bodo Slovene! prisiljeni dati Italiji največ koneesij pri ^ prod kratkim je ^ katerikoli kompromisni uravnavi. Italjani so dobrUi jugoslovansko a boleaen se je povrnila, aneksijo severne Albanije soglasno z januarskim načrtom in to ris- ji*^ Theresa Kobe " Tamarack ditega, ker bi ta aneksija koristila le srbskemu delu naroda ter bi 5 je zbolela sa tako aneksijo z nevoljo sprejeli Hrvati in Slovenci, ki bi tem potom * " izgubili Istro^n Reko. Sedaj pa prihaja še predlog, naj se nanovo uravna meje Madžarske. _Opaaovalei, ki niso r nobenem ozim sovražni Italiji,, vidijo v tem poskus, da ae oškoduje Jugoslavijo, tudi če bi morali pri tem trpeti prijateljski Čebo-Slovaki in se bolj prijateljski Rumunci. Nitti M moral vedeti, da so ta dejanja njegovih podrejenih glavna ovira k nveljavljenjn dobe dobrega razpoloženja, katero skušn uveljaviti en sam. (Tako piše newJrcrSki ''Times'* ter jc treba priznati, da je komaj najti v Ameriki list, tn bi tako resnicoljubno pisal o našem liu- St. Bil je bolan en teden za flu-monijo. Umrl je v svojem domu na 1018 Wileox St. Karol UleSč, star 48 zdaj pa vražji je hudir. let. Zapnšča poleg vdove še dvoje otrok. Doma je bil iz Črnomlja. Vedno sta vprti vame, V Ameriki je bival nad 25 let. ve- naprestano sta z menoj, činoma v Jolietu in Chieagi. Xaj jih enkrat zlodej vzame ter mi vrne pokoj moj. Brainerd, M"m i Aretirani so bili Joseph in Peter; Kadarkoli mislim nanje, ,Smiljanie ter Math. Majnarič, 11- i stisne žalost mi srce. nega zaljubljenca je poklicani že-gradniki živinorejske farmerske j Dnevni mir in nočno spanje i%- kmalu zasledil in ga odpeljal družbe, ki je lastovala 2 akra zem-j jeta mi, o gorje! I je. Obdolženi so, da so kuhali žganje, ki so ga potem prodajali1 storim naj kaj bo z mano rudarjem. Trojica je bila zasl»a-; v v čevljih me tišči. na:«1!!ed Spravil me bo v grobno jamo mojih kurjih par -oči. v ječo.* kjer s««daj lahko hladnokrvno premišljuje o svojem nečloveškem činn in pa ne v—njeni ljubezni. V bolnišnico na Lanrinn se Je moral znova podati mladenič Rudolf Stari ha iz Ravmhaultowna V sanitarium« na' Houghtonu je umrl let stan Andrej Cenko-vič. Pobrala ga je jetika. Kolikor znano, pokojni ne zapoiea n* Ca lumetu nikakovih sorodnikov. ^ MihramkNt Wis. Dvojni pogrel» se je vrini istočasne. V Hanover bolnišnici je umrl 26letai Stefan Ajdukovie iz West Allisa na poaledieah in flu do preisknienem na redu. Vsi drugi listi so ali slabo poučeni ali pa^enee. Zgrudil se je bil vsled oano- mingom. ki je postavil vsakega pod $3000 varščine. Obtoženi so dveh prestopkov, in sicer nepo-slavnega kuhanja žganja ter ne-postavnega prodajanja istega. Ko so snhaiki agentje vdrli v šento kajti hiše ni biLo, so našli veliko zaloge rovn in 250 galon za pre-knho. I.iitnim. F. H. — Ne, postava ne prepoveduje pitja alkoholnih pijač. — Prosim, pesljite mi svoj natančni naslov. podjetja t franco- sovraSni naiim upravičenim narodnim aspiracijam. Lah-! tiee ter precej poškodovaL 9. feb. podjetij. Francosko trgovsko društvo "Soeiete des Pays de Danube" (Društvo podonavskih dežela) je pokupilo znatno število dclnie podjetja S.JEL Guttmann d. d. v Be-lišču na Hrvatskem. V Parizu se osnuje podružnica CSnttmannovih V nedeljo 18. jan. se jo v prav lepi vdelezbi vršil shod prevaljske kmetijske podružnice. G. župnik je govoril o agrarni reformi, na-emu nameravane i^petjare in njenem pomenu is državo in kmetijstvo. Postnialei so sledili govoru z vidnim zanimanjem. Po končanem govern je sledil živahen razgovor o rasnih gospodarskih zadevah in drugih rečeh. SPLOŠNA DEPORTACIJSKA POSTOJANKA. Boston, M.j-^ >. marca. - Soglasno z na«" rt i governerja. priseljeniškega departmenta ter drugih ol»lit-t ■ j.- vrjelno, «la bo postal I>«M*r Inland, v bo«.toti>kem zalivu. postojanka za deportaeijf ue-zaželjivih iz vseh delov Združenih držav. Komisar Caminetti j*1 naprosil priseljeniškega komisarja Skef-tona v l'»ost(»nii, naj ugotovi% za kf»liko o^-li j«* prostora 11:1 otoku. lahko n:ist;nii iiajmanj tisoč Poljska zapletena v boj. Poljska stoji pred novo vojno. Rde«"i potop grozi preplaviti Podolijo. Vo-linijo in vzhodno Galieijo — teg;i se vsa poljska javnost zaveda. Ministrski svet je. kot javljajo, podpisal ukaz. s katerim r* i rej u je splošno mobilizacijo, Szeptieki. vrhovni poveljnik p rotiboljše viške fronte, proglas;!. kozi stoletja. Dejanski je _ __menoj. Poglejte na gore! — 1S4. postni. zgodovina Mehike ona tiranstva,! jejo z mrzlično naglieo m ---| Ali ne Sedajo kot rožnate stop-; — Kdo stanuje na tej številki ? zlorabe in praznoverja Pogosto sel bro prinaša eene kot nekoč. S srebru i iu nožem, katerega mu — Da bom prepričana, da ste njiee — stopnjiee v nebesa! ' — Nikdo. gosj>od. Stanovala je jt. pojavS voditelj. ki jo zbral Nadaljno obetajoče znamenje namreč varuh brata ^^ Franef^ski spisal Jean Rameau. Te razmere niso le lokalne. Ro-(ter uveljavili občinsko zavarova-eelajv; v državi Gnuanajnato obratu- nje življenja, bodo lahko šli >»•■ sre- korak naprej, dočim bo naša na-'Icga to. kar bi res morali biti. je podarilu neka občudovalka, je|Vi, vas prosim, da se prikažete naj . . . . * * . ... . \ tri mesece neka mla- kro? sobf> številne pristaše, ki pa je splošno zanimanje, ki vlada za Iredniški članek v \ew Repu M. Keginac«! odprl zadnje piamo balkonu s njigo v roki. Hvala , Trt dn. pozneje, ko n. h.l ve.-da dekliea. ?redv,era*njem pa jfi kmaIu nato i2?rnbn v„s opri jem ? bodoče volitve. Vrši se živahna Mi, .^ede Mehike je prišel v svo- -voje popoldanske pošte: mojster! Povedala bom Bogu. ka-jv stanu zadržati svoj, radovedno- .je umrla. — Mojster! Prosim vas, da pre- ko dohri ste. "itate to pismo skozi in da ste po-j * * * pustljivi napram nepoznanemu Kot vsak drugi slavni sklada-pi-vit. ki >i je drznil poslati gu'telj. je dobival tudi M. Reginacq \ llul Jaz boni umrla in sieer unir- pisma, ki so izražala več ali manj la v ljubezni do vas. Pred Ho- določno čustvovanje piscev. No-irom, ki me kli«"e k »«ebi. pa prise- beno pa ni napravilo nanj takega train, da vas ljubim in da nisem utiša kot to. Kljub skeptieizmu.l bolj varna kot pa Chicago. jubila nikdar nobenega drugega'ki inu je bil lasten, je bil prepri-' raxven vas. Na pragu ^mrti ne ču-!čan, da je odkritosrčno. Ni s, ob« Neka 1 ^ dolgo < je prišel kampanja in povsod čuje • lovek'j«.m zadnjem odstavku bližje re-razpravljati o volitvah. [ni«-t kot katera druga tiskana Naše poznavanje Mehike, (nam- >tvar v tem oziru-. — Videli bn reč poznavanje Mehike od strani „10 r-udež latinsko ameriške poli pisca članka v ni le mimoidoča za-\ik«-. namreč diktatorja, ki se v ki sn upi i vali na misli ljudi in pr- deva. Škozi trinajst let smo delili dobri veri pripravlja, da izroči sivi j«- izgubil polagoma svoje sle-j svojo usodo /. ono Mehike in naši i , redno izvoljenemu naredniku, dilee. Danes pa so najbolj neved-j doživljaji so bili številni in raz- Videli bomo. kako se je najbol j nesrečni kaos papirnatega dtnar- nr« narod. Žagaj.' Ker so postali n.'egovi *JediIci tako številni, da ni mogel razširiti nad vse svoje osebnosti kot plašča obrambe. Pojavili so se drugi močni duhovi. Am.-rikanka, ki živi žefduevu. od ved, l n,ko d,klieo ter n; pconu lv,kdaj bogati posestni! noliki. Padec Diaza. Madera, časa v Mehiki, je poslala j ušel na varno. Vsi smo se smejali k:..možki in ženske ter eelo izko- j Huerte. ekspedieija v Vera Truz. t.rn onega aramV ki preprečuje tavl jal. jpoz,v v Zt,rUŽene držav^ v ka'IP®*«*«- V povesti je namreč riščevalei sami prestali-akupno ne-ji>jalovijenja banditov itd. in kljub nm denarju dobn. vzgojene ženske pri izgovo- - Storil Kom to _ si je rekel.!terem na-» imaj° Amen- bindlt P^J*1 Patio ali trg. varnost ter ^ušajo napraviti ko-jtemu še danes pričakujemo pr- r i takih priznanj, itazventega pa — Pokazal se bom na balkoniJ kanei Piljenje z Mehiko, kajti Mi vemo. da bi ne bilo nobene ne- r;ti. da se osmešim, kot da bi bil Spreminja v deželo reda in .varno, da je bila dotična deklica sk„pno zavarovanje občine v ,c-! Sole, dobre ceste in v spri. o drugačnih okolišem stna-j nečloveški. Vendar pa. ;.e mislim.) pravice. Ta Amerikanka je Mrs. j voljna žrtev, če je v eeli povesti Itti ter ^ ^v^ajo dejstva, da si i trala za nedopustno ali eelo [da bi tičala za tem kaka Šala. Marean. koje mož je električni in- j sploh kaj resniee. morejo le skupno zagotoviti po-! j: umaknil na hiter način dobre-r bo niogotV trjro vino ugodno prim,rjati z najboljšimi leti Diaza. resni,i. dežela je konečno aiiitaeija pripravljena iti naprej, če sc jo kot A meri- ;so glavne potrebe dežele in ljudje !>«• pustilo. srn« sno. i Imam slutnje, ki me nikdar ne va- *in,r v državi Michoaean. Mrs." — Banditstvo ni več tako do- s,.sT tudi najmanjše potrebščin« Stara sem enoindvajset let. rajo. , Marca n je prepričana. da ne ob- |Kr |,iznt.s kot je bil pred enim Ie-il„,eti dobro letino j, le pomenja Moja mati je bila igralka in pev-' M. Regitiaeq se j.- ozrl na Pire- staja ni kaka potreba za iuterveii- Ka. katero se j«* pogosto slavilo v nej«». Pričal, >o se rdečiti. Se par eijo. «la je treba Mehiko ]iustiti ]»ariskdi listih. I*n številnih dni- minut in solnee 1n> zašlo, in brez na miru in da bo le na ta način v i ; ^ i /abnih prireditvah je pela vaše dvoma s, ozira ona. ki je pisala stanu najti sama svojo rešitev. skladbe. Vi sle bili njen najbolj pismo, skozi zastor ali sklanja Združene države pa ji lahko po priljubljeni skladatelj. Lahko re-lirla\.» -kozi k.ik<» «.kno velikega j,ratov-ki postopajo V zadnj'-m čem, mojster, da sem vzrastla ob hotela. pismu, naslovljenem na njenega /vokih vaši- godl>e. Vse vaš»-, I M>e■! je v drugo sobo ter se ozrl o,>ta. ki živi v Chicagu .je dala tl|( _____t....... ........... kladlie poznam. Tolažile so me v v zrcalo. Kaj je videl v njem? To. jrraza ^^ni skrbi za varnost >j.l. otroških zadregah .n žalost-lkar je viilel vsaki drugi dan: ple- B>jrovw iivlj,nja v Chieagn ter u.h trenotkih ter ,v>speševale so šaste,a, nagubanega starega mo-;1||sj||a pri tem: _ ŽeleU bi. da bi ...;■ v mojih d, kh.sk,h prizadeva-1 'ji. > kuštrasto sivo glavo. Nos^il j«;bi]; tnkaj ; nas kj^r je fako njih. Ali ve>.te, mojster, kako vse znake svojm oseminsestdese- . ,. mirno, ne pa v nevarnem Chieapu. Večina pisem, ki so prišla iz •'•iidovanje, veselje in olu udovaaja tih let. Ali naj jih pokaže mladi: poln«, radovednost morejo vabu-'dekliei. ki ga je oboževala? AliLr ... diti melodije kot so vaše m pozne-'naj bi bila to vizija, vsled katere;pOVSCm j.. kal:j strastna čustva v srcu'naj bi porabila v paradižu na kon- hmc [n soglašajo z tiorawčajoeega, katereian je lasten „ rt, an gel je v ? dar domišljije.' Ali razumete, da|s«-lnn! s, ljubezen, katero vzbujate vi obrača proti vam? Oprostite mi. Oitala sem nekje, m ogt-nj pred olt;w ji vas motim pr«-d kat«'riini ne morej«> več ;uo Kako brezsmi Ml" ^^r-jem. kojega članek v brooklvnskem Eagle omenja Mrs. M. Rejrinacq se je obrnil. Ne- Marean. Ona pravi, da m> bile kdo je potrkal Ha vrata. f>hisko-| t»!mtl* slike o mehiškem bandit-valee je vstopil. U*vu mogoče tesni,ne pml leli^ln — Dober večer, mojster! Ali P* irvriilo rwl onega časa naprej veliko izboljšanje. gi-mo — Nikakor ne. Sedite. Zelo me jetična ter obsojena j veseli videti vas. i. Jaz i smrt. Zdravniki so nie poslali; Reginacq je tak<»j spoznal cne-jesen v Pau. Podnebje tega'ga svojih prejšnjih učencev. Bil ajj Raznoterosti i torn iu bandit i izginjajo tako hi- ic še večjo nevarnost. f'e s, j, pu-tro, da smo naravnost preseneče-. stiJo pridelke dozoreti. je prišel j nI. Država Miehoacan je bila pred močnejši ter jih vzel. Ljudje pa^ Francoska pleše. I izdelki v Angliji z,lo ,eni in an- lttoiu tlni glavno pozoriš."^ bojev.j^ 1»i 1 i bližje stradanju kot kedaj Zopet je izbruhnila na Franeo- gleška industrija ne more \zdr-obešanj iu vseh handitskih zabav.'popr,j. V članku s, «»p> la sem do^ motril mojster teyra prejšjijefta u k«.ura kratke poti, katero mi je <"*enea. Obraz tega moža je bil še •I - i -l i i'i \ d\« a ali treh vedno svež in lep, njegovi lasje dneh, brc/ dvoma... jH»lui. njegov, oči svetle in njego- Mojster. ]»ustite. da dam iz- vo telo še vedno, tako gibčno in raz i svuji /olji. Nočem oditi, ne,vitko kor ono mladeniča, da bi videla va-. i — Kako krasne so gore ta ve- Živim tukaj v Pan v istem čer. — je rekel obiskovalee. ko eli pr»nivčerajšnjem.I —. Kaj ne da. - je rekel moj- od ,« daj naprej me j, zasledovala ster • r« >i a no >'lja. da vidim vas in! Nato ]»a je Retinae*, vzdihnil1 J-narji v nekaterih omejenih o ^ \ • ■ i u. kako i/uledatc. Iločemt^r nadaljeval s tretun-im s«* jrla-1 krajih, postajajo vendar ti ekraji da videti vaše čelo, ki je rodilo toliko som: .....istrskih del, in telo, ki vse huje J — Pojdite in glejte nanje, moj sree. l bre2 ozira na oWjnbe novillj2*.'- V, a?h ii|»ani so bili radi razmer in iz te voditeljev. podpirajo sedaj ob-|" zarozi s tira. mizerije s, jep orodila velika na- Ltoječo vlado min« napravo. Ljudje so « zl,ra- ( lahfco povori s komur "" V. skopa., v Organizacijo, imeno-;^ z Mrfpusa So<- al in s pomoč- . , . . ... . . ... - . v' v ,i,ko ostr,h oblikah m na ta- j., viatic j.- sedaj na s.oun!- '» .\".|k- s.arortoven o^. in. da je naSa-jino nvaia v Anriij« v večji!, postati za svetovno industrijo n-sodepoln. A*rleška zbornica je sklenila anti-dnmping-zakon. 1-stanovise nova korporaeija za pr^> met z inozemstvom. Ta trgovski urad naj sestoji iz šestih ministrov ali vladnih uradnikov iti iz desetih poslancev spodnje zborniee. T;* korporaeija ima tiiiloirn. izvesti določb, proti dumpinorozemn ih lem ljudem pove-i , ~ .... . ■ >---- — -......- i.............—................... • —- -- — •• ~ njejo možje iz njih lastne srede. ~ Jn Itam nekaj povsem novega. Egip« prometna iv Angliji običajna a V i„ naselbine so nastopale | Ml l™ časopis ^Misr" je objavil vrednost, more trgovski nmd u ntpno v medsebojno zavarova-1"nP.h°™° ^ ^ ^i.^t« z največjim zavzetje^ in.oz tega blag, iz ene ali vseh dr je IV je bila kaka vas napade-|PaS° ^oma se bodo -tvan prPlldarkom pLsanjp< ki miI j , hilo ž,.v prepovedati. Prepoved s, „ vsakem slučaju čuje vedno isti oboroženih in tem lju jejo v skupn nje. IV je ...,« jizpremenile na boljše, torili. kar je bilo v njih | .. . ,k<- sta rodoven m.c in. da joto do ženitve potom insera ta | množina h blairo. ki je eenjc kot na, so poslano: "Egiptovska deklr> sem, moči. da odbijejo maroderje ter . Prvf> vprfiaanje. ki ga je stavil j Ifp,„a obličja, vitke visoke Po- eiovek pred leti. je bilo: — Kaj stave, umejem vsako domače de- po>lali v sosedno vas obvestilo, nakar so vaščani sose*lne va i o?li na zasledovanje banditov. pott m ko >o pustili v svoji vasi stražo. Na ta način se je izčistilo ei» okraj za drugim. Nevarni poli se je zavarovalo na prav poseben način. Skozi divjo gorsko po-| j« novega? — S tem je hotel re-'|tl_ j10(iila sem od četrtega leta v kine tedaj, če oni. ki uvaža, plača pri carinskem nradn razliko med piomretno vrednostjo in nastavljeno ceno. Z drugimi besedami : Trgovski urad bo imel pravico, določati da tuje blaeo. ki bi luo-glo oškodovati angleško indnstri- « i: — Kakšne slabe novice prina- šolo, sedaj štejem 18 let. torej sem ši š? — Nato pa je sledila p »vest.; dorastla. Dohodkov imam 3 egip-o umorih, številnih maphnih spo-jt,,Vs, fnnte na mesec, torej do-padih itd. Danes pa dobi človekj voij za svojep otrebe. Želim s^Jjo. poljubno visoko carino ali pa m. isto vprašanje vesel odgovorr-,nožiti z Egipčanom ali Mohame- uvoz sploh prepovedati. — Ničesar. Vse je na delu. danom. kateri nima zdaj še nobe- j0 je prvi korak po poti do M« j-ter! Prepričana s. :n, da ter si oglejte »olnčni zaton. Vze- mi nih eet« kol Pir daj ter trre ' dala smrt odloga za nadalj-»eminštirideset ur. Ali se bo- inite to knjigo s seboj. Nekaj lepih verzov je v njej glede Pirenej. p- ka/ali za par minut na hal-[rživali boste, če jih čiiate tam zu-ii ob solnčnem /atonu. ko so .^j. Pi^skusite. Ali boste? Med-ueji na jbolj krasni, ko izg)**- tem pa hočem spisati neko pismo. • kot rožnate stopnjiee v neb««! * m * poživljajo umirajočega, naj _ <> moj dragi mojster! — .je! I** njih navzgor .' iiledala bottijrekel prejšnji učenec, ko se je vr-na ne da bi s*- pokazala. kaj-j)5jl 1>ar minut p*»zne.ie v salon. — ti s.- napačno. kar je razvidno iz voznih redov za vlake med Mexico Citlv, Laredo, Aguas Calientes in Guadalajara. Na vseh teli črtah vozijo potniški vlaki ponoči, redno in varno. številnim Mehikancem sem prevedla Foster-jevo povest, o junaškem bandit u T rini, ki je bdje prigalopiral navzdol s svoje po stojanke v gorah, pred nosom sto krajino in gorske prelaze je preje Tukaj, kjer je dežela izključno_ m- žene in ki je dobro vzgojen I poljedelska. primanjkuje polje-lv stanu naju oba preživiti delskega orodja in domačih živa-j I«, kajti na tisoče teh reči s, j. Nova polja diamantov. ki so neizmerno obširna, so odkrili v deželi Bečuanov. ki spada h istin potni poTovaii po-; ■ • — j-- — '^ *........ z straže in brez napadov.pokradlo ali uničilo. Veleposestva o, . . . , !so pričela rabiti ameriške trak- šii Social je razdeljena \ ; ; .. . . spremljala potnike in trgovee oborožena straža. Danes pa je mogoče po istih potih potovati ponoči, brez Defensa Soeiai je —---------- - .... . . ... ... ..... ......... - , . j -i torje, doeim si morajo majhni po- Kap koloniji v jttznt Afriki m je dva razreda. Prvi razred obsega) ; ' . 4 7. ' j J ; / . .. . , . - . j-. sfstniki izposojati vole alt mule. 1 od pi-otektoratom Angležev. konjenike, ki zasledujejo.bandite.; » , . j1 1 . . , v , - . ___ (V jim teka ni niog«K*e. obdeluj,-, dmgi pa stražnike, ki straž t jo po- . . t. 1-1 - j .. . .. . , t to i>ol ie z rokami ter sejejo kjer. Samoobramba angleške industrije, naei v vaseh. Dolžnost vsakega od- 1 . r .. ...... x. . . ... ... .morejo. Številni nasi tnkajsni Ijit Neprestano padanje evropskih raslega mozkesa v vsakem kraju! J ..... : .. , 1 v , ... - . - m te vo vzeli zemljiS4-a ter dali 3te- je straziti po eno no, 111 gorj'1 pot- - * - . . . hikaneem na razpolago semena » izkazati kot '1 . - »ter \-prego. Mehikanci so dali svo- " monopola angleške industrije v Evropi. Angleški liberalni kro^i i».iku. ki se ne more dober človek (gente buena ga ustavijo straže, postavljene na j vseh e«*. jli. ki vodijo v kraj. V psihologiji Mehikancev je bi-j h Defensa Social velik korak na-; prej. Zasledovati celo zadevo do korenik je težavna stvar. V prvi vrsti je Mehikanec velik občudo-valeč osebnega junaštva in v dru-j gl vrsti ni prišlo pleme kot tako; nrkdar iz stanja plemenskih sku pin ali "cleans". Iz tega izvira lo-| valut ogroža tudi angleško gospo darstvo. Radi nizke valnte drugih držav so tuji. predvsem nemški sumi so se silno upirali temu zakonu. ki polaga tako težke in važne odločitve v roke birokracije. Lloyd George je zlomil odpor i 11 s tem zakonom, ki ogroža predvsem živijenske pogoje Nemčije, skuša zaščititi domačo industrijo prid po-dedicami vojne. Koliko časa bu moglo nenaravno .stanje, k' ga ustvarja novo i zakon, tra-'jflti. je odprto vprašanje. tine spečih vojakov, ob belem jalnost do enega človeka, osebno Oslabelost vsled pretežkega dela, i/.de!anost, okoreli sklepi in tuiAiee, si&'uoter: hrh«»t. pretegnjenje iz izpalinen^-, temu ja lehko hitro odpomo^i s takojšnjo uporabo PAIN-EXPEIXERJA " Prijatelja r potrebi99 > Družine, ki so enkrat spoznale njegov*, zdravilno moč, ne bodo ve«' brez njf-jti. Samo f»n Plia-Expeller je, in r vaile varstvo je opremljen 7. nafiu tvorniSko znamko & SIDROM & ni pristen in o dovedle do smrti nesrečnega Don Štefana. — .laz jih ne poznam, — je nadaljeval Gavferos, i-iOrem ponoviti le besede najmlajšega izmed treh lovcev, katerega setn nekega dne vprašal glede tega. Pred nekaj časa so v Evropi izkopali kosti močeradov, ki so mo-J rali biti v življenju dolgi pet čevljev. Vsakemu otroku je znan mo-I če rad, katerega je najti v vlažnih a v tej povesti, ki za- gozdovih pod listjem ali v bližini potokov ali ribnikov. Močerad, ki je dolg pet in če v, je že dolg iniL* T°ur*>0* j kakšni velikani so morali biti mo-!G,,d* " vo*n* ln dru»«j ter vam'čeradi, ki so merili pet čevljev! I poJ"n,la-Ti velikanski močeradi pripa-lajo seveda davno preteklim ča- KRETANJE PAŠNIKOV KEDAJ ODPLUJSJO IZ NKW YOBXA Hochambeau Franc« Rotterdam New York Adriatic La Savole at. Paul Argentina Lapland New Amsterdam Philadelphia Id m area | Havre 18 marca! Havre 20 m area i Rotterdam 20 marca I Cherbourg 20 marca l Cherbourg 27 marca I Havre 27 in* real Cherbourg 30 mirni Vrat 3 aprilaj Cherbourg 3 aprila! Rotterdam 3 aprila Cherbourg 3 aprila H .t vre FRANKSAKSER ■2 Cortland St. New York Mrtev je, ini j.- rekel z resnim glasom. — Vi .sami ste zad-isom. Zanimivo hi bilo živeti v o-i .. . I . , ....-, ... , - j « - * I-s<-em svojega prijatelja ANTO- i»ji ostanek mnogohrojne ekspedieije. IV se boste vrnili domov. — jejmh dneh, ko so eudne pošasti pol-! j{<>7\NC doma i/ Varij št < GosuHch Line Direktna pM m 6rtti in v Trst rW,JL SUhm ,ipl"j" Parni ki odplujejo od pomole 7. o* vanotju 41. ulico. do. Brooklyn Za cene In druge Informacije ae obrnite na PHELPS BROTHERS & CO. 4 W< New Ti Prosim eenjene rojake v ruskem Rad bi izvedel za mojega brata i adaljeval žalostno, kjer imate morda koga, ki se zanima za vas. j nile eelo zemljo. Te živali so ži-vam ho slednji gotovo stav i tisoe vprašanj glede ekspedieije ter nje- vele povečini v vodi, kajti zemlja | nega voditelja, lb I govorite na to. Voditelji so padli v izvrševanju ! je hila takrat skoro popol.ioina! in globokimi | spadajo brez j ti na Primorskem. podomače]Kje je moj mo- JQŽEF &pFn? Zntdarjev. Poročati mu imam r- -- ■ - 'j" • r~ • - -. ■ .... ---- - -J' i----- - ------— v — svoje dolžnosti, a kar se tiče načelnika, ga je božja pravičnost sodila j pokrita z močvirji t«r izvršila v stepi mul njim smrtno obsodbo. Don Stefan Areehiza1 vodami. Te živali odi, da je bil na nekakem malem i P0^1 Ameriki in dospel v Wal-» t^vI podmorskem Čolnu, s katerega Oolo je imel prav lepe prihra-. a povesi.; w njene zasluzke. ker je bil varčen 0 prikriti vrMl Neslov- Alnrtin TW Mil s.- ne ho nikdar več vrnil k svojim prijateljem. I dvoma med prvotne eksperimen-j i "bogi I)ou St. fan! je vzkliknil haeiendero. («e narave, katere je slednja po-i In \i nist»- mogl> izvedeti za imena teh plemenitih in junaških zneje opustila. l o/. je vprašaia Ifosarita. 1 V onem času ni bilo nikakih se-J Niti za trenutek, — je odvrnil Cavferos, — ainpak čudno seisaleev. Vsled tega prevladuje do-j mi je zdelo, da je najmhijši med tremi lovci govoril o Don Štefanu,! mneva med učenjaki, da so se vse Dia/u, Oroi hi in Itaralm tiiko, kot la. Njena lica so postala temnordeča, a takoj ieh reptilskili prednikov. Mi ne^ i ii t o zopet Metla, a neot-na bes»da ni prišla iz njenih ust. .moremo reči, da je bil ta rudni Končujem svojo povest, — je nadaljeval tujec. — Potem kojreptil, ki je živel pred nekako sum sina hrabrega lov« a iztrgali i rok Apačev, smo se obrnili proti r sedmimi milijoni leti, dejanski prerijam Te\asa. (>rednik človeka. Nočem vam pripovedovati o nevarnosti, katere smo prestali' Ostanke so izkopali prvotno v \ i»-ku šestih mesecev post<»pašk«*ga življenja, ki ima tudi svojo mič- Texasu ter dali živali, kateti so nost. liil pa .je eden med nami, kateremu to življenje ni tako dobro pripadali, ime Dimetrodon. Žival ugajalo koi nam ostal m trem. liil je to ravno omenjeni mladi mož.; ie hila dolga nekako osem čevljev Ko sem ga prvič videl, sem postal pozoren na otožni izraz nje-' in najbolj čudna stvar na njej je novega obraza in pozneje je postala ta otožno>t še veliko večja. Za-!bil velikanski greben, katerega je man je porahd stari lavec, katerega sem smatral za njegovega oče-: r.osila žival na hrbtu. Ta greben ti, ki pa ni kot sera izvedel.seda j, vsako priliko, da mu razkaže kra-,je obstapal iz kosti, ki so štrlele solo velikih gozdov, \ katerih smo živeli, da ga opomni na veliean-jiz hrbta. stvo stepe ter na mičnosi nevarnosti, v katerih smo se nahajali. Le i Kakšen namen je imel ta gre-\ nevarnosti je zapustila mladega moža otožnost, ki ga je drugače.'»en? Mogoče je bil le okrasek, a \edno značil«. Videti je bilo kot da jih kliče in išče kot oni, katere-■ vrjetno je bolj, da je služil \ ob-imi pričenja postajati peza življenja pretežka. V mirnih trenutkih j ram bo živali. ) i je pokazal tako mrko razpoloženje, da sem več kot enkrat rekel — sjaremu loven: 4 1 Pustinja je le ;a zrelo starost. Mladina pa ljubi šum ter po-1 ® podmorskih čolnih gb-d na sebi enake. Vrnimo se torej med človečke naselbine. . ** i« ua m široko v — Stdree je vzdikuil, ne da bi mi odgovoril Polagoma pa je pri- aMI T°Jne in kako -.1« postajati -Vlo obeh loveev. ki sta ljubila mladega moža kot si - 1'ravzaprav že podmorski colli m ne. vedno mrkejše. V neki noči, ko sva se mladi mož in jaz prebu- P<>dni0r*ka vojna. Za easa Alek-dila, sem ga spomnil na neko ime, katero je tekom šestih mesecev po-1 ^lIldra Vellke?a ^ Pn oranju t.-ro izgovarjal v sanjali. Tedaj sem izvedel za vzrok jada. ki ie iz-i ''-vrus* P^apUač vstavljat so-podkopaval njegovo življenje. Ljubil je m pustinja je le še poostri-j vražne la(lje m Jlh P«'"^*1-l.i spomin, katerega je zaman skušal izbrisati iz glave. Da. mladi i0 tMo potrebuje več easa in pori o/ je ljubil nesreer <>, kajti predmet njegove ljubezni mu slednje I '"P^ač brez posebnih sredstev go-m vra.-al ! *ovo ni mogel obstajati pod vodo. Pripovedovale«* za trenutek molčal ter opazoval utis. ki so!vrtati »» P^apljati ladje, zato se 'r ■ i napravile njegove l»»-s.-de na poslušalca. Prav posebno pa je opa .oval Donje Kosarito, kateri je bila v glavnem namenjena ta Ker j«* bil vojnik m lovce obenem, ni skušat haeiendero prikrit > "sejja katero jc ob. iti! vspričo pripovedovanja povesti tega ne ! znanem. Kosnrita -»i je zanum prizadevala prikriti svoja čustva, kajti o-, j. <-nj njenih velikih oei ter t>arva njenih lie sta kazala njeno resnično razpoloženje Ah. je vzkliknil Don Agnštin, — če hi bili stali ti trije junaški mpoznanei jhkI poveljstvom ubogega Don Štefana, potem bi hila usoda ekspedieije brez dvoma povsem drugačna. 0 r"in sem prepričati tudi jaz, — je odvrnil Gavferos, — a, l og je »klcnil drugače. Medtem pa, — je nadaljeval. — sem živah-i no občutd željo, da /opet vidim svojo domovino. Hvaležnost pa mi je. i alagal« dolžnost, <1 i ^iin to zamoleim. Stari lovec pa je nabrže u-finiil to ter govoril z menoj glede tega. j Preveč plemenit, da hi pustil svoje delo nedovršeno ter n.e iz-' postavil številnim nevarnostim povratka, je velikanski lovce sklenil' spremiti me do Tu ,aea. Njegov tovariš ni imel nič proti temu in podali smo se rta pot. Le mladi mož nam je očividuo le nevoljno sledil; v to smer. Ko smo dospeli do Presidija, je bilo treba vnovič prekoračiti J Meglene gore in ravno ko je napočila noč, smo jih prekoračili ter» se morali ustaviti. llila je to okolim. katero največkrat obiskujejo Gilenos Indi j umei in vsled tega smo mogli prenočiti tam le z največjo previd-, daniti s slovenskim dekletom ali ii ost jo. , vdovo z enim otrokom v starosti Priznavam, da ni nobena stvar bolj podobna stanovanju duhov;od IS do 28 let. Imam stalno delo prepadov kot so te gore, v kojih sredini smo preživeli noč. Vsak i in dobro plačo. Katera deklet, mi-tr« nutek j«' motil nas.- spanje kak čuden ropot, ki je prihajal iz skal-^ !i stopiti v zakonski stan. naj mi nih prep». lov. j piše in priloži svojo sliko, katero Mučne sanje so pri meni še povečale turobno razpoloženje, v'na zahtevo vrnem. Vsa pisma na-katero so me spravili ti čudni glasovi. Zdelo se mi je. da se še vedno j slovite na: John Odrinks, Hox nahajam na otoku sredi reke, da grmi v moja ušesi turenje indi-!^-l- Libert, W. \a. (9-10 31 janeev, da streli se v« dno bolestno, kot pred šestimi meseei. trgajo! moje z vee. Te sanje -o mi pokazal.* v spanju tako veliko sličnost z i esničnost jo, da sem večkrat prebudil, ne rta bi se mogel otresti « _ — svinčenega spanja. nie je mučilo Konečno sem se prebudil ter ■"I'fllD^lf l_ I H ^^ i Iprt o. i Vse okrog mene je bilo tako mirno kot je le moglo bitij ^ pričo čudnih glasov in šumenj, ki so prihajala iz prepadov. CAMfA(RIE 6CIE1ULE T1UMSATLANTIQUE Iz strahu pred napadom in ne da hi prižgali ogenj, smo se vta-1 l orili na skalnati vii;ni ki se je dvigala iz doline. Oba starejša lov-■ sta spala v nekoliki razdalji r>d mene in le najmanjši je lW|e), ker jr bil na vr*ti. Ali ste kaj ču.i* — sem vprašal svojega tovariša. Ničesar novega. je odvrnil. — kot grmenje, ki prihaja iz teh vedno nemirnih globin. Reeite rajše, .1» se nahajamo tukaj na prekletem prostoru. — %em mu odvrnil ter sporočil svoje sanje. To je moff«»če »varilo, — je tekel resno. Spominjam se, da sem iinel neke noči -10—- V Zdravim samo moške, g več važnih stvari iz stare domovine od njegovih starišev. Pred 4. leti je bil v Primero. Colo., in zdaj ne vem, kje je. Prosim eenjene rojake, če kdo ve zanj, ( da mi poroča, za kar bom zeio hvaležen, ali naj se pa sam oglasi. — John Gerlica, Box 444. Primero, Colo. (9-12—3); PROŠNJA. Spodaj podpisani želim izvedeti ;podrobnosti o ALBINU RtŽNAR Radi tega prosim cenjene rojake' v okolici Walsen, Colo., ali dotič-nega. pri katerem je bil na hrani.. Mislim, da vsakemu, kateri ga jej poznal, je znano, da je bil poklican v vojaško službo v boj za pra-! vico. Kateri mi blagovoli nazna-, niti. bom mu zelo hvaležen in dobi $5.00 nagrade. Jaz sem dobil od njega zadnje pismo iz Washing-, tona. predno se je podal na široko morje in v Francijo na bojno po-: Ije, potem pa nisem slišal nie več o njem. Ko se je vojna končala,; NAPRODAJ sem čakal še par mesecev, ker pa;3 akrov farma, vsa obdelana, doni bilo nič slišati o njem. sem se bra pitna voda, lep sadni vrt in obrnil na Washington, da poiz-' precej vinske trte. Fanna se na-vem, ali je med živimi ali mrtvimi, J ha ja 2 milji od Harrison Citv, Pa., nakar sem dobil odgovor, da je pa-! in 2 /bilji od Kxporta, Pa., 15 do del na bojišču. Nato" sem sporočil'20 minut od premogorovov. Na njegovemu očetu kot mojemu bra-j farmi je lepa hiša s 4 sobami in tu Anton Rižnarju v Slovenijo.j 2 kleti, hlev za 4 krave, šenda tu da je bil njegov sin Albin Rižnarj kure in za drugo orodje še zraven, poklican k vojakom ter mu spo- j < ena nizka. Tudi y rent se odda ročil. kar je gori navedeno. Xato | Vee se po izve pri lastniku: Math Kje je moj sin ALOJZIJ MAVC ? V letu 1911 je odpotoval v Ze dinjene države in se nastanil v Heleni, Mont. Pisal mi je le enkrat meseca maja 1912 in od takrat ne vem nič več o njem Bratje so bili v vojni; Janez se je vrnil s pohabljeno roko. Andrej je umrl o ruskem ujetništvu. Jože je pa utonil. Zato prosim eenjene rojake, če kdo kaj ve. da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi na naslov: Frančiška Mavc, vas Preser štev. 20, pošta Preser, Slovenija, Jugoslavia. (g-10—3) Dr. Kolor Je majata rejll eloeenekl ad ravnik, ftpecJaUat v Pttte tarfbs la Ima 28-ietno IsknJnJ« » adrtrlJ«ojo muttlb boleanL 2afltru|)IJenJe krrl edrSel • se jo na mene obrnil z milo prriš-' 1'oniišek. Box K, Harrison City. 1 njo. da naj kaj poizvem o njego-: Westmoreland Co., Pa. vem premoženju. Dam tudi neko- (9-11—3) liko pojasnila, da je bil Albin Riž- - nar pri meni na hrani, in ko se je SVOJCE I&ČEJ0 ujetniki v laškem ujetništvu. Nočejo delati za Nemce. Reuterjev urad poroča: Prista-I i»iški delavci v Card if u niso ho-j ♦eli nakladati blaga na prvo nem-j iko ladjo, ki je z nemškim mo-ilvnm priplula v Cardiff, da nalo-meso in konzerve za Nemčijo. laz Klemens Hb*banja iščem svojega svaka IGNACIJA DOLIN-SEK. Bil je na ruski fronti inj od 15. avgusta 1915 ni bilo več slišati o njem. Prosim'rojake v ruskem ujetništvu, ee kateri kaj! ve o njem. da mi naznani, muj dam 5 dolarjev nagrade. Pišitej na naslov: Clemens Hlebanja. Ilaves, S. Dak.. U. S. America.! (10-12—3) ŽENITNA PONUDBA. Slovenec, star 28 let, se želi se- , . ^ i France Novak, star 24 let, do- Naslov: Martin Riznar Box 364' pri Sv Wreneu pri Celju na ( landge. Westmoreland Co.. Pa.jerskem ,jrata Martina __ Novak. 3- Anton Svetlin, star 28 let, do- Kje je moj mož MATEVŽ JAN- ma JZ Količeva pri Kamniku, išče KO? Pred 12. leti je šel vdrugičjFranca Perne. v Ameriko ter se naselil v Calu-j Martin Zoreč, star 20 let. doma metu. Mich. V letu 1915 mi je!jz Podgrada pri Ljutomeru, iiče zadnjič pisal in zdaj ne vem, ali svaka Ludvika Potočnik, je živ ali mrtev. Jaz in dve hče-; Simon Maček, star 28 let, doma ri se nahajamo v slabih denar | IZ Zgornjega Gorja pri Bledu, nih razmerah in če nam ne mo-|i^.e strica Janeza Maček, re pomagati, naj se vsaj oglasi.! peter Grilc, star 29 let, doma iz Ako tega ne stori v 6. mesecih,i.Spanje Lipniee pri Radovljici, smo primorane njega potom j })rata Franceta Grilc, sodnije za mrtvega razglasiti in: Anton Dil0aPt star 24 let, doma njegovo premoženje razveljavi- \z Cmivc pri Radovljici, išče stri-ti. — Ana Janko. Mala Bučkama Janeza Baloh. vas št. 6. pošta Bršlan pri No-j Anton Novak, doma iz Visejc pri Žužemberku na Dolenjskem, išče svoje znance. ---i Za vse je naslov: Rad bi izvedel za svojega brata; jme dotičnika. IVANA IXXrAR, podomače Carj Concentramento z Vrbiee pri Ilirski Bistrici na; Prigionieri di Guerra. Notranjskem. Bil je več let v j Coeino, državi Michigan. Zdaj sem sli- i Italia. Prov. Pisa. šal, da se nahaja nekje v Du-! (8-11_3» luthu. Minn. Prosim eenjene . rojake, ako kdo ve za njegov' . . . . ^_______ _ naslov. d„ mi Ba požlje. za kar H". JC m°J r,NT^R; vem mestu, Slovenija. Jugoslavia. (10-11—3) bom zelo hvaležen; ako pa sam bere ta oglas, naj se takoj oglasi svojemu bratu: Joseph Logar. Rathhun. Elk Co.. Pa. ro-io—m V JU60SUVU0 PREKO HAVRE Hitri parnlki ■ itirimi in dvema vijakoma. FRANCE ...... ROCHAMIEAU LA SAVOIE . LA LOMAINE 1S. marca i*, marca 27. marca 3. aprila Poaebni zaatopnik jupeelevanake vlade bo onCakal potnika oO prihodu naiih par-nikov v Mavru ter jih toCno odpremll, kamor ao namenjeni. traneportlrall tekom vojne na tiaeCe Cehoalovaiklh vojakov brez vee neprilike. MU2IIW PISAMI, II SUH St, H. Y. C. ali pa pri lokalnih agentih. ZDRAVILO DA ONI. KI GA IMA. Spomladi leta 1W3 as me Je loti muakularnl In vnetni revmatisom. Tr pel sera ve« kot ari leta. trpel kot ve do aamo oni. Icl gm Imajo. PoaknAa eem adravilo se adravilotn. adravnlka aa sdravnlkom. toda dobljena pomofi je bila sa^aana. Kontno sem dobil adravilo, ki me Je ©adravilo In bole ■en ee nI re« vrnila. Dal sem ga Ate vUnlra Moja telja Je. da bi vaak po akutaj to čudovito sdravllno mot N poiljite nobenesa cente. Podi ji te aamo avoje Ime 1n naalov ln jas vam bom poslal poskulnjo saetoaj. Ko boste to porabili ln se boste preprtdaH da Je napedno se val revmatlsem. poiljite ceno. en dolar. Pomislite, de Jaz nočem denarje, dokler se ne poftljete prostovoljno. Ali niso to Čisti računi? Zakaj bi trpeli nadalje, če ae vam nu «1 uapedna pomoč? Ne odlatajte Piiiie Mark H. Jackson. No. 15«F Gnrney Bid«.. Syracuse. N. T. Jackson Je |o odgovoren. Gornje Doma je iz Mladice, pošta Semič. Prosim eenjene rojake, če kdo kaj ve o njem. da mi poro «"a. ali naj se pa sam oglasi svoji materi Katarini Pintar. Vini-ver št. 17. pošta Semič, Slovenija, Jugoslavia. (9-11—3) slovitim 000, ki ga* je prufeeor dr. Ebrllcb. Ako Ime te h»utfaj( ln ratioto po Men, v grlo, ako earn Izpadaj« laaje, vee boli v koetek, pridite le M let 11 tm keea krt. Nikakor ad C* UiJte, kajti u boleaaa es pr» aeee naprej. Vso leločerenje le kanale ae lsi»--dčsnje *ode sdravlm po ea> uovejM metodi ln v kolikor mm Zt«V kratkem časa. Kadar epe ana te. da nimate reč motte modi at- čakajte, temveč pridite la »mil rem bom mofiko mod. Kilo oedrevtm v M arah OprsadJ«. Bolečine v meborjo, • eer prihajajo boleOne Slovenski sdravnlk. ln krilo, pa len Je pri mokreaja la oetaie Doleftae te zrste adravlm ■ največjo gotovostjo. KevmntUem, trganj«, kele^tns. otekline. UteJ. Akreflje te inp keine kolesni ki ne stanejo vsled Bedet« krvi. oadravtaa t krark«#» •mo. da al treba leiatl. Uradne ore: V ponedeljek, sredo ln petek od k ajatrej do • e* poldne. V torek, četrtek tn sobot« od L ejetrej d« A areter. V eed* ije Co 2. popoldne. Po pnfttl o« delajem. Pridite oeebno. Ne pssnbttn tme ln Bteviib* Hr KOI FR 955 LIBERTY A VEL, Pituburgh MS* s IWI <1 il\ m t— pMn„i„.ni. station PENNA pj • * " Bliio PwuinlvuiU9Ution PENNA ^ Nusa-Tone Proizvaja bogato rde^o kri, močne stanovitne živce, žlvlfenia polne možice ln ženske« če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam1 spomin mraci in vaše telo mrači, če ste se že navedite K" !H,m,r|jiva. narkotična »redgtva. potem poaku- H^.IV*t,"""' -',n bostr- k»ko hitro boste 52LČSE Z? rloVf-ka! Dsrl d,'setin «>®veikih bolt-zni. kot n*"T'rebava. vetrovi in kolcanie. zaprtje, iMMnanjkanje eneririje. pomanjkanje živahnosti !Prtno»t Iihijt i* iwm»njk»nj» živčne moči, re in .slabe krvne cirkulacije. iivTtenViA od iivčne »ile r.a svoje ^T,; " dJ,0uBnjf-- ž,vcna J^ poglavitna *tv„r za žeindec utripanje srca in krvno cirkulacijo Nmn-TW Ker est o Ji* "" ^ fizično »zH el a ne? Zak aj ? Ker ,estoji iz osjnero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter iih pr«i,„Sujejo najslavnejši zdravniki. Nuw-Tone ie b^fat nT sHetu m fosforju - ter je hrana krvi in ŽU-clm aiinVr-fe eu.io^.fa: zdravja na lice_in jasnost v oči. Gradi močne in w>stav Uspehi v dvajsetih dneh ali se vam pa vrne denar. nervoznott. neredke zvudenele krvi krepčujoče spanje. :ijo ter prižene ža Pokrit i : C,OV<>.k Zavit j* v pripraven zavojček. "ok."t.je " fcl-dkorjem. uvodnega okusa, u^.n ra jemati. Poskušajte jra. ara Iwnte vsem -»voiim prijateljem. NASA POPOLNA GARANCIJA. Cena Nu«a-T« Priporočil. je