«Danica» izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za fetrt leta 1 gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto H gl.60 kr., za ' , leta 1 gl. 80 kr., za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj L	V Ljubljani, 1. oktobra 1897.	List 39.
Okrožnica papeža Leona XIII. o rožnem
vencu.
Častiti bratje, pozdrav in apostolski blagoslov.
Kolike cene za javne in zasebne koristi je, da se češčenje preblažene device Marije neprenehoma goji in razširja od dne do dne z večjo vnemo, lahko spozna vsakdo, ako se ozira na vzvišeno stopinjo dostojanstva in slave, ktero je Bog odločil za Marijo.
Od vekomaj je Bog Marijo izvolil za Mater Besede, ki je imela odeti se v človeško telo. Zato jo je tako odlikoval mej vsemi v trojnem redu narave, milosti in slave, kakor cerkev s popolno pravico obrača nanjo nastopne besede: Prišla sem iz ust Najvišjega, prvorojena pred vsemi stvarmi. (Sirah. 24. 5.) Ko se je pričel tek stoletij in so začetniki človeškega rodu padli v greh in ko so bili vsi potomci zaznamovani z istim madežem, bila je Marija določena kot zastava za zopetno ustanovitev miru in odrešenja.
Sin jedinec Boga odlikoval je presveto Mater z izredno častjo.
Tekom svojega skritega življenja je privzel Devico kot pomočnico pri dveh prvih čudežih, ktera je izvršil: čudo milosti, vsled kterega se je stresel sin Elizabete v njenem telesu, ko jo je pozdravila Marija, in čudo v naravi, po kterem je Jezus premenil vodo v vino na ženitnini v Kani. In ko je na koncu svojega javnega življenja Kristus vstanovil novo zavezo, ki je morala biti zaznamovana z njegovo presveto krvjo, izročil je presveto Devico apostolu ljubljencu s predragimi besedami: Glej, tvoja mati! (Jan. 19, 27.)
Mi pa, ki, dasi nevredni, tukaj za zemlji predstavljamo Sina božjega, nikdar ne prenehamo proslavljati časti take Matere, dokler bo zadnja iskra življenja tlela v našem srcu.
Ker čutimo, da ta doba ne more biti več dolga vsled naše visoke starosti, si ne moremo kaj, da ne bi spominjali vseh svojih bratov v Jezusu Kristusu in vsacega posebe na poslednje besede, ktere je On pripet na križ zapustil kot svojo oporoko: Glej, vaša mati!
Mi menimo, da so naše želje izpolnjene, ako imajo naši opomini tak vspeh, da nima noben vernik nič bolj pri srcu. nič dražjega, nego češčenje Marije, in če sme vsak kristjan sebi prisvajati besede sv. Janeza, ktere je zapisal sam o sebi: In od tiste dobe jo je učenec k sebi vzel. (Jan. li), 27.)
Ob bližajočem se mesecu oktobru, častiti bratje, nismo hoteli, da bi tudi to leto Vam ne pisali; mi Vas z nova opominjamo z vso mogočo iskrenostjo, naj si vsak izmed Vas prizadeva z molitvijo sv. rožnega venca pridobi milostij za-se in za vojskujočo se cerkvev. Zdi se, da se ta način molitve po previdnosti božji koncem sedanjega stoletja tako čudovito razširja, da se pojemajoča pobožnost vernikov znova poživlja: to spričujejo vzlasti znamenita in sloveča svetišča zgrajena v čast Materi božji.
Tej božji Materi donašali smo cvetke v mesecu majniku, sedaj pa v oktobru, v mesecu sadov, želimo, da ga preživimo s tem, da Ma- fj^ rijo s prav posebno pobožnostjo in iskrenostjo častimo. Spodobi se res, da ste te dve dobi po* x * svečeni Njej, ki pravi sama o sebi: Moji cve"^ tovi so sadovi časti in kreposti. (Sirah. 24, 2.'».)
Skupne osnovne vezi, po kterih ljudje hrepene po naravi, niso bile morda nikoli tako zrahljane, kakor v naših časih in nikoli tako splošno in s toliko živo vnemo iskane. Nikdo bi ne imel vzroka žalovati, ako bi slabotna človeška narava, plemenita sicer sama na sebi, ne zapustila kedaj svojega namena ter se nagnila k slabemu.
Toda, mi vidimo, kako se zjedinjujejo v zvezo razne vrste hudobnih ljudij, ki zbirajo svoje sile „proti Gospodu in njegovemu Kristusu.a Ps. 2, 2.)
A tudi med katoličani smemo reči, in to je naša tolažba, se bolj cenijo pobožne družbe, nego poprej in ki so tako številne v cerkvi, kakor so vezi ljubezni ter kakor v nekem skupnem bivališču združujejo vse vernike s takim namenom, da se opravičeno smejo imenovati in so tudi v resnici — bratje.
Nasprotno pa. ako se zatre krščanska lju-bezn, se nikdo ne sme ponašati s tem imenom, nikdo s to jedinost jo. To je že Tertulijan krepko izrazil takole:
,.Mi smo vaši bratje pravom natore. ker imamo isto matar. če tudi bi bili v kvar ljudij, ako ste slabi bratje. 8 toliko večjo pravico pa se imenujejo in so bratje oni, ki poznavajo jedi-nega Boga, ki imajo kot namen samo želje po svetosti, ki se približujejo, izvirajoči iz istega naročja nevednosti, s trudom do prave luči resnice."
Razne so oblike, po kterih imajo katoličani navado, ustanavljati veleblagodejne družbe, o kterih go\orimo. Tako imamo zveze, gospod, društva, družbe za posvečevanje praznikov, zavetišča za mladino, bratovščine in mnogo drugih lepih zvez z jednako plemenitimi nameni. Vendar pa so vse te naprave, dasi se po svojem imenu, obliki in po posebnem namenu zde nove, v resnici zelo stare, (rotovo je, da nahajamo v pri-četku krščanstva družbe jednake vrste. V teku časa so bile seveda potrjene po pravilih, odlikovane po znamenjih, obdarovane s prednostmi, izročene češčenju v svetiščih, služeče koristim duševnim ali telesnim, dobile so v teku časov razna imena.
Njih število se je v teku stoletij vedno množilo, tako da n. pr. v Icaliji ni nobenega kraja, nobenega mesta, da, nobene župnije, kjer bi ne bilo nobene take družbe.
Prav častno mesto mej temi družbami pa mi dajemo tako zvani bretovščini presv. rožnega venca. Kajti, ako se oziramo na njen izvor, odlikuje se ta bratovščina med drugimi jednake vrste po svoji starosti, ker ima kot začetnika
sv. Dominika samega. Ako pomislimo na privilegije, ima jih kar moč najštevilnejših po dobroti in velikodušnosti naših prednikov.
Oblika, ali da se bolje izrazimo, duša te bratovščine je Marijin rožni venec, kterega važnost smo že večkrat prej natančno razložili. Toda vpliv in važnost rožnega venca, v kolikor se naklada kot dolžnost, naročena udom bratovščine, ki ji daje ime, sta prav posebnega ozira vredni. Vsakdo ve, kako potrebno je za vsacega človeka, da moli, ne da bi se morda mogli spremeniti sklepi božji, marveč kakor pravi sv. Gregor, ljudje proseč zaslužijo, prejeti to, kar je Bog vsegamogočni že pred veki odločil, da jim bo podeljeno. (Dialog. I. 8.) Sv. Avguštin zopet pravi: Kdor zna prav moliti, zna prav živeti. (In. Ps. 118.)
Toda molitve so tem bolj zmožne pridcbiti pomoči iz nebes, kolikor bolj jih moli očitno, stanovitno in združeno veliko število vernikov, tako da vsi, ki molijo, napravijo en sam zbor.
To dokazujejo prav jasno besede iz djanja apostolov, kjer je rečeno, da so učenci Jezusovi, pričakujoč obljubljenega sv. Duha. vstrajali enega duha v molitvi. (Dj. ap. 1. 14.) Kedor tako moli, ne more, da ne bi dosegel sadov. In to se ravno godi z molitvijo sv. rožnega venca. Kakor duhovni, opravljajoč svoje duhovniške molitve, slave Boga javno, stanovitno in vspešno, tako so tudi v svoji vrsti neprestane in skupne molitve, ktere opravljajo bratovščinarji, moleč rožni venec, ali Marijin hvalospev, kakor to molitev imenujejo mnogi rimski papeži.
Ker imajo očitne molitve, kakor smo dejali, večjo ceno, nego zasebne, ter tudi večjo moč za uslišanje, je jasno, zakaj so cerkveni pisatelji imenovali bratovščino sv. rožnega venca „pro-sečo vojaško armado, zbrano po očetu Dominiku pod zastavo Matere božje," one Matere, ktero sv. pismo in zgodovina cerkve pozdravlja kot one, ki je premagala hudobnega duha ter je obhajala zmagoslavje nad vsemi krivoverami.
Res druži Marijin rožni venec vernike, ki opravljajo to pobožnost, v skupno vez, podobno vezi, ki biva mej brati ali mej vojaki, zbranimi v istem šotoru. Tako je zbrana dobro vrejena in mogočna armada, ki je zmožna v bran se staviti notranjim in zunanjim sovražnikom.
Udom te bratovščine po vsej pravici veljajo besede sv. Ciprijana: Mi imamo očitno in skupno molitev in kedar mi molimo, ne molimo le za jednega, temveč za vse ljudi, zato, ker smo mi kot ljudstvo zbrani (De orat. domin.)
(Konec sledi.)
Drobtinice
iz raznih letnikov »Zgodnje Danice" za njeno petdesetletnico.
XXIV.
Moč presvetega Jezusovega imena.
Poseben zgled, kako se spolnuje obljuba Kristusova : Karkoli boste prosili Očeta v mojem imenu vam bo dal, nam pripoveduje učeni Benedikt Fer] nandeg, ki je bil sam priča te dogodbe.
M« hamedan namreč, ki je po krščanskih suž-njih slišal veliko tolažljivega o Jezusovi veri. in je po milosti Gospodovi v sebi čutil nepremagljivo hrepenenje po spreobrnjenju h krščanski veri, pobegne sredi iz Berberije, da bi v kakem portugaljskem mestu dosegel svoj namen. Ali pot njegova je bila dolga in sila nevarna. Visoko na nebu je žarelo solnce in v nez nemi puščavi, polni pekočega peska, po kterem ie moral begun popotovati, ni bilo kar nič vode zaslediti; in ko je že dolgo trpel najhujšo žejo, pade naposled na razbeljen peščen kup. da bi ondi smrti dočakal. Sedaj se spomni, da je večkrat slišal od krščanskih sužnjev, da klicanje imena Jezusa pomaga tudi v najhujši sili. Poskusi torej, to ime, kar le mogoče, zaupljivo izgovoriti. In komaj to stori, že čuti (kakor je poznej sam večkrat pripovedoval in s prisego potrdil) jezik in grlo ohlajeno, pekoča suhota je zginila in moči so se mu zopet povrnile, da je z novim pogumom dalje popotoval. Ni dolgo trpelo, in tista pekoča žeja, tista trud-nost, tisto nevarno pešanje se povrača. Pa saj mu je znano zdravilo, zopet pokliče ime Jezusovo, in zopet mu je bilo pomagano. dokler ne pride do portugalskega sela, in od ondot se poda v Lisabon, kjer prejme tudi sv. krst.
Ta prigodba nas pač močno spominja na neiz rečeno vročino in duhovno žejo vbogih duš v vicah, ki se ozirajo z milim očesom po hladnem studencu milosti Božje, ki njim dohaja po priprošnjah vernih na zemlji in po pobožnih zdihljejih: „Moj Jezus, usmiljenje, Jezus, usmiljenja!
Radi torej in pogostoma izrekujmo ta pobožni zdihljej dušam v vicah v prid, kličimo presveto ime Jezusovo in darujmo za nje ves odtod izvirajoči za-dostilni sad in vse za izrekovanje presvetega Jezusovega imena in omenjenih zdihljejev podeljene od pustke. da tem poprej pridejo v tako zaželjeni kraj hladu, luči in miru. Zakaj, kakor se je omenjeni popotnik vselej, kolikorkrat je presveto ime Jezus izgovoril, ohlajenega, poživljenega čutil in tako zamo-gel dolgo pa težavno popotovanje nadaljevati ter slednjič srečno priti na svoj namenjeni kraj; enako zamoremo tudi mi vernim dušam v vinah z vsakim pobožnim zdihljejem in izrekovanjem presvetega Jezusovega imena vselej njih trpljenje zlaj-šati, njihovo popotovanje v nebesa skrajšati, in jih tem poprej iz vic rešiti. Storimo to radi in pogostoma, ker nas to malo truda stane, trpečim dušam pa je veliko pomagano, in pa bo v zasluženje prišteto po besedah Kristusovih: .Karkoli ste storili komu izmed najmanjših, ste meni storili."
Kolike koristi je tedaj pobožno klicanje presvetega imena Jezusovega!
Bodalo na prsi!
Nemški .Pilger" naznanja naslednjo strašno, pa sila tehtno dogodbo.
Kmet, z imenom Juri, je bil prevzel očetovo posestvo, revno hišico in malo njiv, pa vse močno zadolženo. Ker je bil sam pijanec, se je njegovo premoženje manjšalo od dne do dne. Še ve. da bi bil moral vzrok tega pripisovati sebi vsaj po večem, toda pri svoji lastni ljubezni je vedel vse grešno po-čenjanje opravičevati, in je dolžil samo očeta kakor vir svoje nesreče. Več let je že preteklo, kar je bil prevzel gospodarstvo; bil je edini sin, in zavezal se je bil očetu dajati potrebnega živeža do smrti. — Kaj pa je dajal slabotnemu starčeku? Namestu tečnega živeža najzanikrnejše jedi. slabo pripravljene; namesto prijaznih besedij zaničljivo psovanje; ne da bi ga bil zvesto oskrboval, ravnal je grdo z njim. včasih se je celo predrznil ter zdignil roko nadenj. Kadar so sosedje iz usmiljenja hoteli tolažiti ubogega očeta, jim je odgovoril: Ne milujte me. sam sem zaslužil britko nadlogo; pijančevanja in postopanja, jeze in trdosrčnosti se je moj sin od men»- navadil. Nekega večera pride Jurij pijan domu. in se hoče z očetom prepirati Na vse očitanje stari mož vdan v voljo Božjo le molči. Kar grozovitneža popade je^a zgrabi očeta in mu nastavi nož na prsi!
Ne tukaj v izbi. tu zraven me zakol i. j^či oče in solze se mu vlijejo iz oči; tam sem k«-t brezbožen mladenič jaz z nožem prehode! podobo mojega križanega Zveličarja; naj me dr leti božja pravica, a tudi tebi ne bo prizanesla, ker z m^noj. božjim namestnikom, tako grdo ravnaš.
Hudobnežu pade nož iz rok. in neii>goma se spametva. Oče, je začel, vi ste se po meni dosti spokorili. tudi jaz se hočem poboljšati: odpustiV mi, da ini bo tudi Bog odpustil
Te besede naj si k srcu vzamejo tisti, ki kot brezbožni mladeniči nož nastavljajo na prsi svoji lastni materi, sv. Cerkvi, svojemu duhovnemu oče*u, papežu in škofu in podobo svojega Zveličarja preba-dajo z bodalom svojih laži in obrekovanj zoper vero. papeža, škofa in sploh duhovne očete.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Šmartiia pri Kmtijii, 24. sept (P.irma in bla-goslovljenje lurške kapele > Ta teden potujejo prevzv. gosp. knezoškof po Gorenjskem ter obiskujejo razne fare in dele zakrament sv. birme. Povsod vsprnjeina verno ljudstvo priljubljenega višjega pastirja z naj-večjim veseljem in navdušenjem. To je že tako v navadi in samo ob sebi umevno da ..DaniH"4 skoro ni treba poročil iz raznih krajev.
Toda. iz lepe fare sv Martina poleg Kranja pa moram vender-Ie poročati o tem. Tu se je včeraj, 23 t. m. poleg birme še druga slovesnost vršila tako sijajno in veličastno, da ne morem o nji molčati. — Naj zvedo ljudje tudi drugod, kako znajo Šmartinski farani častiti nebeško kraljico in kako spoštujejo svojega višjega pastirja.
Lansko jesen so postavili prav blizu farne cerkve ob cesti v Loko prelepo kapelico, namenjeno za četrti blagoslov ob procesiji sv. Rešnjega Telesa.
Posvetili so jo lurški Materi Božji. Ni pa ta kape-
»
lica kako navadno znamenje, kakor se zadnji čas stavijo povsod po Gorenjskem. To je nekaj novega, posebnega. Narejena je v obliki starih grških tem-peljev. Zadej je lepa kapelica z marmornatim oltarjem. z dvema barvanima oknoma, — pred kapelico je pa precej prostorna lopa. za dve stopnjici vzvišena. Tlak je iz lepih chamotnih plošč, obok pa nosi 10 marmornatih stebrov. Vse je narejeno trdno in kolikor mogoče dovršeno. Načrt je napravil gosp. Vurnik iz Radoljice. Farani so v ta namen veliko darovali. ne glede na drugo brezplačno delo, ki so ga storili. Za oltar v kapelici so naročili podobo lurške M B v naravni velikosti.
Dan sv. birme. 23. september je bil odločen tudi za blagoslovljenje kapelice in Marijinega kipa. Zato je ljudstvo s toliko večjim veseijem pričakovalo prevzv. knezoškofa. Vse je delalo in se trudilo, da bi .se vsprejem škofov in slovesnost vršila dostojno. — Možje in fant i e so postavili 17 visooih mlajev, med kterimi jih je bilo 7 pu 30 m visocih, manjših pa je bilo gotovo nad 50 \Vs prostor okrog cerkve, kape-loe m župnišča je bil obdan z mlaji in zelenimi vejami Na krajih postavili so umetno narejene sla-v» loke s p ,minljivimi napisi. Dekleta so napletle toliko vencev, da je bila vsa cerkev in posebno kapelica m prostor okolu ž njimi okinčan.
Ob e uri so prevzv. darovali sv. mašo in v pridigi priporočali posebno češčenje Marijino. Po sv. masi so blagoslovili podobo Marijino, stoječo poleg velikega altarja. in ta sp je prenesla v sprevodu v novo kapelo J<eči moram, da tako veličastnega sprevoda ni še bilo videti kmalu. Za farnim banderom je korakala dolga vrsta mož in fantov, glasno mo-le'ih sv. rožni venec za njimi mladeniška družba s svečami in slednjič nad 200 deklet, najprej rudeče, p. tem višnjevo in slednjič belo oblečenih s svečami. Osem belo oblečenih deklet je nosilo kip M. B. in za njim so knezoškof z duhovniki peli litanije Matere B( žje.
Pogled na ta veličastni sprevod, ki se je pomikal proti novi kapelici, lepo petje, glasna molitev, ubrano zvonjenje in mogočni strel, vse to je moralo človeka ganiti do solz in mu vzbuditi v srcu čut po-božnosti in češčenja do Marije. Ko so podobo postavili na odločen prostor na altarju in so se odmolile lavretanske litanije. se je sprevod vrnil v cerkev. Tu so prevzv. 575 birmancem, ki so prišli iz 23 fara skupaj, podelili zakrament sv. birme.
Tako se je vsa slovesnost izvršila v splošno zadovoljnost. brez vsake nesreče, akoravno je bilo na tisoče ljudstva zbranega, in hvala Bogu, tudi ob lepem vremenu. Celo slovesnost so tudi šmartinski fantje hoteli povzdigniti. Ob tacih prilikah navadno ne varujejo smodnika, tudi tukaj ga niso varovali in iz 24 topičev so streljali neutrujeno, kakor da so hoteli prepoditi s strelom temne oblake, ki so ponoči in zjutraj zakrivali nebo. Sploh se je pa trudilo vse. možje in žene, fantje in dekleta, vsak je kaj pripomogel k lepi slovesnosti. Bog in Marija jim povrni stotero, posebno pa naj se spolnijo besede. ki so jih prevzv. gosp. knezoškof v cerkvenem govoru polagali nam na srce: .Skrbite, da podoba Marijina ne bo samo po zunanje med vami, ampak bo naj tudi vsakemu gotovo vtisnjena v dušo in srce.*
Iz Zaplane. Po triletnem trudu in skrbeh prišel je tudi za nas veseli dan, o kterem se je posvetila naša nova župna cerkev. Dne 11. m. m. so se v ta namen pripeljali k nam prevzvišeni g. knezoškof. Ob meji župnije so jih čakali zaplanski možje ter jih po svojem duhovnem pastirju najpri-srčnejše pozdravili. V spremstvu teh mož, med pritrkavanjem zvonov in gromenjem topičev, pripeljali so se prevzvišeni do kapelice lurške Matere božje, stoječe vrh hriba — in tu pričakovala je težkega srca mladina svojega višjega pastirja ter mu po deklici izražila svoja srčna čutila. OJ tod so prevzvišeni v procesiji šli do Zaplane, kjer so v starej cerkvi opravili svojo pobožnost. S tem je bila slovesnost za ta dan končana. S trdnim zaupanjem, da se nam do jutra z vedri nebo ter nam ne kvari velike slovesnosti, smo se podali k počitku. — A varali smo se, kajti v skoraj neprestanem deževju vršiti se je morala ta za Zaplano pominljiva slovesnost. A da si niso ravno topiči v polni meri mogli razodevati veselja vernih Zaplancev, dasi pripravljeni kresovi niso mogli bližnji in daljni okolici na-znanjevati tega za Zaplano pomenljivega dne — vendar so obrazi župljanov — solze v očeh marsi-kterega razodevale, da se vsi vesele tega dne, da so hvaležni Bogu zanj, kteri jim ga je naredil. Hvaležni smo pa tudi — in očitno tu svojo hvalo izrekamo vsem, kteri so nam pripomogli k novi stavbi. V prvi vrsti bodi najiskrenejša zahvala prevzvišenemu g. knezoškofu, ki so tudi v tako slabem vremenu požrvovalno opravili posvečevanje cerkve. — Hvala bodi vsem. kteri so bodi z denarjem ali na kak drug način pripomogli, da se je v naših slabih okol-ščinah mogla cerkev dovršiti — zUsti hvala vrlim Rovtarjem in Vrhničanom, ki so nam z vožnjo bili v veliko pomoč. — Stotero poplačaj ljubi Bog vsem, kar so storili kakor zanj tako tudi za nas.
Iz Jugoslavije. (Konec.) Gotovo bi ne bilo v škodo, temveč v veliko korist Kranjski, ako bi imela vrle in delavne redovnike cistercijence strožjega reda na treh mestih okrajine svoje: na Dolenjskem , Gorenjskem in Notranjskem; zbog tega bi kmetijski stan ne propadal, nego se še le oživljal in napredoval, vboge resnične sirote in nesrečniki bi pa imeli podporo in pomoč.
Cistercijenska opatija Marija Zvezda v jugosla-venski Bosni stori mnogo v blagor ubozega naroda. Ti reformirani cistercijenci strožjega reda sv. Bernarda, s priimkom trapisti, goje pridno poljedelstvo, žininorejstvo, sadjarstvo in rokodelstvo; sami za sebe živijo varčno, mnogo molijo in veliko z rokami delajo; živijo jako zmerno, brez mesa, le od zemeljskih sadežev. Gostom, slugam in delavcem pa dajejo obilno in dobro jesti; mnogim nabavijo dobrega zaslužka, uboge družine pa o času pomanjkanja skoro z vsim vzdržavajo. V veliki deški zavod svoj sprejemajo zapuščene dečke, ktere dobro vzgajajo in in šolajo; mnoge vsposobljajo za koristne rokodelce, obrtnike in umne poljedelce in živinorejce; nadarjene dečke dobro pripravljene pošiljajo v višje šole, v nadaljno izobraževanje na korist človeški družbi. V tem samostanskem zavodu sirotinskih dečkov bilo je in je še mnogo slovenskih dečkov, kterih stariši došli so iz Kranjske. Primorske in Štajarske s trebuhom za kruhom v Bosno, in se tukaj oženili. Velikokrat se je zgodilo, da je umrl oče, umrla mati,
sirotna deca pa je ostala zapuščena na svetu; usmiljeni cistercijenci so jih pa vsprejeli v svoj zavod Pa tudi taki stariši, kteri so v Bosni naseljeni, pa ne morejo vseh svojih otrok vzgojevati, pošljejo dostikrat svoje dečke v dobrodelni cistercijski zavod. In več teh dečkov, tudi slovenskega rodu, postali so iz tega zavoda umni rokodelci, samostojni gospodarji, marsikteri postali so in še bodejo vrli duhovniki, učitelji itd. Prvenci, kteri so bili posvečeni za duhovne v Bosni, bili so sprva gojenci zavoda Ma-rije-Zvezde. Letos imela sta dva nove sv. maše v opatijski samostanski cerkvi, koja sta bila gojenca tega sirotno deškega zavoda. Jeden od teh dveh no-vomašnikov je po rodu Slovenec s Kranjskega; njegov oče je prišel kot ubog rokodelec z družino v Bosno; umrla je mati; oče. vdovec z nedoraslimi otroki, ni imel druzega premoženja, kakor dve roki, ktere bi morali za vse prislužiti stanovanje, hrano in obleko: meniki cistercijenci sprejeli so tri njegove sinove v zavod Marije Zvezde. Kmalu na to je umrl oče; njegovi trije sinovi pa so bili lepo izgojeni: jeden izmed njih je postal pošten kolar, drugi mašnik Gospodov, tretji pa redovnik cistercijenec; vsi trije so oskrbljeni za Časne potrebe. Menihi cistercijenci v Marija Zvezdi vzgajajo, z vsem oskrbljujejo in šolajo 150—160 ubozih dečkov. Marsikteri ubogi zapuščeni dečki postanejo dijaki višjih šol, pridejo pa v Marijo-Zvezdo kakor domu na šolske počitnice, ker mnogi nimajo roditeljev in doma.
Med naseljenimi poljedelci napravili so menihi cistercijenci dve podružnice s sirarnicami, kjer kupujejo od kmetov mleko, iz kterega napravljajo sir, in s tem je pomagano mnogo ubogemu kmetijskemu stanu, oela sela dobivajo vsaki mesec lepe denarje za mleko, s tem se podpira težavni poljedelski stan in napreduje živinorejstvo. Ob jednem pa so menihi celi okolici lep vzgled pridnosti, zmernosti, umnega poljedelstva in živinorejstva in krščanskega življenja. In brž ko bodo ti cistercijenci imeli dovolj sredstev in pomočkov, hočejo napraviti še drugi zavod rožnovenške Kraljice, za kterega imajo lepo posestvo v okolici mesta Prjedor, v novi rimo-katoliški občini sv. Jožefa.
Zatorej Slovenci! ne bojte se sprejeti v sredino svojo dobrodelnih menihov cisterijencev, le naj bi jim stavila škofijska oblast za vsprejem pogoj: napraviti zavod sirotnih dečkov, slično kakor je v Marija-Zvezdi. Naj sedaj in potem govore in pišejo gotovi ljudje proti cistercijencem in samostanom, prepričali se bodete, verni Slovenci, da bodo v dušno in telesno korist deželi in narodu, ako so le pravi taki cistercijenci, kakor jih pisatelj teh vrstic že več let pozna, vidi in skuša njih blagonosno delovanje. V krščanskem verno cerkvenem smislu so pa ti menihi ostrega spokomega reda neopisljiva korist deželi, škofiji in ljudstvu Hinavski in potuhnjeni Judeži naj se zvijajo, govorijo, usmiljenje in ljubezen do ubožcev hlinijo, češ, čemu ta potrata za cerkvene redovne samostane, bolje bi bilo, da bi vse ubogi narod dobil; toda taki spravili bi le vse radi v mošnje in torbe svoje .. . Zatorej, ako se napravi v Zatičini cistercijenska opatija po uzoru opatije Marije Zvezde v jugoslavenski Bosni, Bogu hvala! Čestitamo slavni škofiji ljubljanski, deželi kranjski in vernem slovenskem ljudstvu.
Nasprotniki naj pridejo nepristransko pregle dati vse naprave, delovanja in življenja cistercijen-
cev ostrega reda v Marijo Zvezdo; došli so pregledati mnogi že osebno, kteri so se očitno priznali za prostomisleče (Freigeister), pa odkrito so spoznali izvrstnost, dobrodelnost in koristnost opatije cister-cijenske s priimkom trapiške, čudeč, hvaleč in pre-seneteč odšli so iz Marije Zvezde.
Razgled po svetu.
Avsrijsko. Državni zbor se je sešel 23. t m. Takoj pri prvi seji so pokazali nositelji olike svojo divjo naravo. Z divjim krikom in in ropotom hočejo zopet preprečiti vsako resno delo. Predsedništvo je ostalo staro. Dr. Kathrein, ki se je začetkom nekaj obotavljal prevzeti predsedništvo, a se je konečno udal, bil je izvoljen z 208 glasovi. Badeni hoče zvi jačno priklopiti k večini tudi laške in liberalne nemške veleposestnike Da desnica ne bo hotela o tem nič slišati, je umevno.
Dunaj. Lepe vzglede nam dajejo nekteri dunajski gospodje Ministerski predsednik grof Btdmi je pozval namreč državnega poslanca, znanega divjaka Wolfa, na dvoboj, ker ga je razžaiil v zbornici z besedo „Schuft * Dvoboj na pištole se je vršil dne 25 t m. Grof Badeni je bil nevarno zadet v dt-sno roko, ker je \Volf celo pred danim znamenjem nanj ustrelil. — Cerkev je že n^številnokrat izrekla svoje prokletstvo nad dvobojem in vsemi onimi, ki se ga vdeležujejo. Tudi zdravi človeški razum nam pove, kako silno neumen je ta način, s kterim bi se z tdo stilo razžaljeni časti In vzlic temu so se j1 i danes, koncu tako prosvitl.ienega in olikanega 19 stoletja, zopet kazati ti žalostni in pregrešni pojavi. — in lo med „ višjimi" krogi. Pred kratkem se je dvobojeval na Francoskem grof Tunnski z vojvodo Orleanskim, in sedaj se je skazal tudi naš ministerski predsednik. Ne mogli bi pa vrjeti. da bi se mogel (»n kedaj tako silno Iponižati in zvati na dvoboj tako podlega in brezvestnega človeka, ko je ravno \Volf; njemu se spodobi pasji bič in prav nič druzega Obžalujemo, prav močno obžalujemo grofa Badenija. a ne radi njegove bolne roke, temveč veliko boli zato, ker se je tako daleč spozabil in s tern dal vsemu prebivalstvu očitno pohujšanje
Ogrsko. Nemški cesar Viljem se mudil zadnje dni na Ogrskem v Budimpešti, kjer ga je p< zdravil naš presvitli vladar z nadvojvodi in ministri Cesarju Viljemu se je jako dopadla cela slavnost in prav laskavo je pohvalil Madjare, kakor da bi bili naj boljši prijatelji trozveze. V napitnici je zlasti pov-darjal prelepe lastnosti našega cesarja, kterega je imenoval najboljšega prijatelja.
Kakor se poroča, je sklical knez prvak kardinal Vaszary škofovsko konferenco 28. t. m.
Sedmograški škof grof Gustav Majlath je izdal pastirsko pismo na svojo duhovščino V tem poroča duhovnikom in učiteljem, da naj se prav marljivo brigajo za mladino, ktero hočejo prostozidarji dobiti v svojo pest. Njih glavni smoter je. odtrgati šolo cerkvi, učence pa liberalno in brezverski vzgojiti.
V Ljubnem se je vršil 13. t. m. učiteljski shod. Na tem shodu je imel neki katoliške duhovščine jako zagrizen sovražnik učitelj Killer daljši govor. Govoril je o klerikalnih listih in na vse mogoče načine zbadal in psoval katoliško duhovščino Slednjič
»e je vzela na znanje sledeča izjava: vera graških in dunajskih^ katoliških listov ni vera učiteljskega društva. — Žalostno a vendar resnično izjavo so s tem odobrili gospodje učitelji. Oni vzgojevalci katoliške mladine ne spadajo po njihovem izreku onej cerkvi, ktero zagovarjajo katoliški graški in dunajski listi F Sami so se obsodili.
Olomuški knezo-nadškof dr. Teodor Khon, na kterega se socijalni demokratje tako radi sklicujejo in ga po vseh shodih opravljajo vsled njegovih milijonov (?!). je podaril zadnji čas za dobrodelne namene 8ti87 gld. Gotovo se po vseh socijalno-demo-kratičnih shodih sliši ime tega blagega moža zlorabljati. Vprašamo le. koliko so že darovali voditelji rsodrugovu za dobre namene? dr Adler etc.? dasi so bogatejši nego olomuški knezonadškof.
Bim Laški katoličani so se 20. t. m. z žalostjo spominjali onega dne. ko so vzeli laški vojaki pokojnemu papežu Piju mesto Rim. Rim je glavno mesto katoliškega sveta in prestolnica namestnika Kristusovega in ne more biti vsled tega tudi prestolnica posvetnega vladarja. Ves katoliški svet pro-testuje proti nasilstvu. ki se je zgodil in ne bo prej nehal oporekati, dokler se ne popravi storjena krivica ter povrne papežu vzeti Rim. Liberalci pa so ta dan prav slovesno praznovali Spominjali so se z govori in drugimi slovesnostmi osodepolnega dne. Znani prijatelj «V» krščanstva poslanec Imbriani je slavil Garibaldija pr^d njegovim kipom. Komaj je dobro začel svoj puhli govor, ga zadene kap. Sedaj leži na smrtni postelji. Ali je bil to slučaj, kterega sploh ni V
Galicija. Znani ljudski agitator P Stojalovski, ki se sedaj že dalj časa mudi v Rirnu, je sprejet od sv očeta zopet v naročje katoliške cerkv. V to svrho bodo izdali gališki škofje pastirski list, v kterem bodo izrazili ljudstvu svoje veselje nad pov-ratkom omenjenega duhovnika. Obljubil je popraviti vse storjene krivice in vsa očitna pohujšanja, ktera je dajal s tem. da je bral vkljub prepovedi sv. mašo po privatnih stanovanjih; preklical je vse. kar je govoril razžaljivega zoper cerkvene dostojanstvenike. Pravijo, da se bode sprijaznil tudi s poljsko žlahto ter kandidiral pozneje za državni zbor.
Špansko. Škof iz Malorke je izobčil iz sv. cerkve finančnega ministra Revertero, ker se je polastil cerkvenega premoženja in ga prodal. Minister bo baje odstopil, ker noče kraljica Kristina potrditi nobenega sklepa, dokler se vsa stvar ne poravna. Španski poslanik pri Vatikanu je izročil vso zadevo papežu, da jo reši.
Švedski kralj Oskar je obhajal dne 18. t. m.
petin'1 vajsetletnico kraljevanja. Kralj je učenjak in pesnik. Vse države so poslale svoje zastopnike k slovesnostim Papež mu je poslal lep album, v kterem so naslikane umetne podobe, posnete po slikah iz sikstinske kapele.
Mir med Turško in Grško je konečno vendar sklenjen. Grška ni zadovoljna, a udati se bo vendar le morala Vojna odškodnina znaša 4 milijone; poleg tega dobi Grška kontrolo čez finance iz zastopnikov velesil; Turčija pa mora v teku jednega meseca s svojo vojsko zapustiti Tesalijo.
V Indiji traja že nekaj časa splošen upor. Mnogo Angležev je že našlo smrt v tem boju, ve-
liko število je nevarno ranjenih. Miru še ni kmalu pričakovati.
L Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec vinotok (oktober) 1897.
(Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.)
a)	Glavni namen:
Duhovne vaje.
b)	Posebni nameni:
1.)	Sv. RealglJ. Danes in vse dni meseca vse naznanjene pa še ne objavljene ali nenadne zadeve. Francosko. Pričeto Šolsko leto.
2.)	Sv. Leedegar. Posvetne gosposke. Pomoč v britkih po-sledkih vojske in vremenskih nezgod. Zelo bolni tega mesca.
3.)	Rožnovenška nedelja. Združeni napad v molitvi v velikih nevarnostih našega časa. Jedin ost med dobro mislečimi Pozabljena božja pota.
4) Sv. Frančišek Asiški. Avstrijski cesar. Pospeševalci apostoljstva molitve. Redovniki današnjega svetnika.
o.) Sv. Plaold. Lakota v južni Afriki. Nadležne dušne bolesti. Viseča preporna vprašanja. Kupčijske zadeve.
6.)	Sv. Brano. Duh zatajevanja in pokore. Odpadli redovniki. Pomoč v hudi denarni stiski.
7.)	Sv. Marka. Papež. Krščanski Armenci. Da se povrne mir v občine. Duhobolni.
8.)	Sv. Bnglta. Katoliška cerkev na severu Krščanska ženska društva. Odvrnjenje hudega pohujšanja.
II. Br&tovske zadeve N. 1). Ooipš presv. Jezusov. Sroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Srca, sv Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata, naših angelj< ▼ varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odvrni od naše de-žele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešesto-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Neka oseba se priporoča v molitev, da bi ji na priprošnjo Matere božje in sv. Jočela in sv. Alojzija, Bog dodelil pravo spoznanje in pravo gorečnost v njeni službi. — Za srečen izid neke prav važne stvari. — Neki duhovnik, da oživi v njem duh svetega poklica.
Zahvale:
Dušno življenje je podobno vodi. Ako voda dolgo mirno stoji, če se ne pretaka sem ter tje. postane kalna smrdeča luž-nica. Ni več za piti, ker so se v njej zaredile nagnusne živali in golazni Kavno tako je z našo dušo. Če jo Bog večkrat ne obišče s križi, postane mlačna Nadloge pripravijo k temu. da se vedno in vedno z vsem zaupanjem k Bogu obrača in ga z otroško vdanostjo prosi, naj se usmili.
Pred kratkim časom prišel sem tudi jaz v veliko in neljubo zadrego, ki bi bila znala imeti slabe posledic e. Ker si nisem vedel drugače pomagati, sem se zatekel k Mariji, plačal v ta namen dve sveti maši ter obljubil naznaniti v »Danici«. Z veseljem spolnujem svojo prijetno dolžnost ter javim, da se nisem zastonj k ljubemu Bogu in Mariji obrnil. Nevarnost je minila. — Dragi bralci, pomnite, da živa vera in trdno zaupanje hribe prestavlja. Gotovo nas Bog usliši, če je k našemu dušnemu zveli-čanju. — Se vam, dragi bralci, tudi v prihodnje v molitev pri« poročujem.	J. L—a.
Neka prijateljica moja je hudo zbolela, prišla je celo ob pamet. Ker je bilo zaradi nje veliko praznega govorjenja, sem zaobljubila najsv. Srcu Jezusovemu, da očitno priobčim zahvalo, ako tudi v tem slučaju skaže svoje neskončno usmiljenje. In res! v nedolgem času se jej obrne na bolje in danes je zdrava. Vsa zdravila so bila zastonj, kakor že neštevilnokrat, je bilo tudi tu Jezusovo Srce najboljše zdravilo. O da bi se vsa srca vžgala v ljukezni do preusmiljenega Jezusa!	R. P.
Imela sem v vratu bolezen eno leto tako hudo, da sem bila že skoraj ob glas prišla, in vsa zdravniška pomoč je bila zaman, tedaj sem se obrnila k Materi božji in sv. Jožefu in sv. Antonu in sem obljubila naznaniti v »Danici«, ako dobim zopet glas. Zdaj se pa tisočkrat zahvaljujem Mariji. Materi božji in sv. Jožetu in sv. Antonu za ljubo zdravje.	K. M.
Listek za raznoterosti.
Umrl je v Hajdini urairovljeni kapelan gospod Jakob Vindiš v 27. letu. — Naj v miru počiva.
Mesečna pobožnost bratovščine presv. Rešnjega Telesa bo v četrtek. 7. oktobra, v uršulinski cerkvi. Ob štirih zjutraj je sv. maša za ude bratovščine, ob petih slovenska pridiga, sv. maša pred izpo-stevljenim presv. Rešnjim telesom in med sv. mašo skupno sv. obhajilo za ude bratovščine.
Na Črnučah je bilo v nedeljo 26 sept. slovesno blagoslovljena nova cerkev; gotovo veseli dan Črnu-Čanom, ki so obhajali službo božjo od časa potresa dve zimi v neobokani cerkvi in tri poletja pri kapelici na vaški cesti. Slovesnost se je pričela ob uri zjutraj.
Iz lavantinske škofije. Duhovne vaje za lavan-tinsko škofijo vodi jezuit P. Henrik Deggen ter se je za-nje oglasilo 144 duhovnov. — Provizomim profesorjem nravoslovja v lavantinskem bogoslovskem semenišču je imenovan kanonik preč. gosp. dr. Jos. Pajek in g. dr. Fr. Kovačič provizomim profesorjem mo-droslovja in splošne dogmatike. — Kot provizorja sta imenovana gospoda Anton Drofenik v Luče in Frid Repolusk v Sv. Vid — Prestavljeni so gospodje: Josip Cerjak iz Rogatca kot komi vikar v Maribor, Fr. Bratkovič v Rogatec in Fr. Gosak v Št. Vid pri Ponikvi, Mih Šket v Šmartin pri Slov. Gradcu. — Na oddih je šel začasno zaradi boleh-nosti gospod Anton Cestnik korni vikar v Mariboru. Razpisana je župnija Sv. Lovrenca v Lučah do 25. oktobra.
V bogoslovsko semenišče v Mariboru so vsprejeti gg. abiturjenti: Martin Bauman iz Sv. Lorenca na Dravskem polji, Iv. Bosina iz Dobovc pri Brežicah, Franc Brežic iz Horjula, Franc Dokler od Nove Cerkve, Jos. Florjančič iz Studenca. Iv. Goričan od Sv. Lovrenca na Dravskem polju, Fr. Heric iz sv. Križa pri Ljutomeru, Avg Jager od Sv. Jakoba v Slov. Goricah, Jak. Kosi od Sv. Križa pri Ljutomera, Alb. Lubri iz Trbovelj, Ant. Novak iz Dobja, Fr. Osterman iz Št. Jurja pri Kranju, Al. Poterč od Sv. Urbana pri Ptuju, Anton Pučnik iz Konjic, Jak. Ra-bura iz Št. Jurja ob juž. žel., Jak. Bauter iz Ljutomera, Matija S'avič iz Sv. Križa pri Ljutomeru, Fr. Spindler od Male Nedelje, Anton Stergar iz Pišec, Fr. Stuhec od sv. Križa pri Ljutomeru, Jos. Škrinar iz Brežic, Ev. Vračko od Sv. Magdalene pri Mariboru, Iv. Zajec iz Motnika in Ign. Založnik iz Vita-
nja. — Šolsko leto v bogoslovju se prične z duh. vajami 1. oktobra. Predavanja se začno 5. oktobra.
Prevzvišeni gospod knezoškof so se vrnili pred-včeraj zvečer zdravi s kanoničnega obiskovanja po Gorenjskem. Birmancev je bilo v Srednji vasi 256. v Gorjah 345. na Breznici 205. na Dovjem 180, v Preddvoru 210. v Šmartnem pri Kranju 573. v Selcih 306, v Zalem Logu 145, v Škofji Loki 566, na Trati 439. — skupaj 3225 birmancev. — Danes posvetili so veličastne zvonove za mestno farno cer-ker sv. Jakoba v Ljubljani
Nova društva. V Tunjicah snujejo: Društvo skupne pomoči o nesrečah pri poslopjih in goveji živini; katoliško delavsko društvo na Jesenicah je uradno že potrjeno.
Cesar je podaril gasilnemu društvu v Polhovem Gradcu 80 gld.. v Hruševji 60, v Dolskem 60, v Gradacu 80 in v Mostah 100 gld.
Šolstvo. Na državni višji realki v Ljubljani je vseh dijakov 387, od teh v prvem razredu 125. — Na novoiueški gimnaziji je vseh učencev 224 in sicer jih je v prvem razredu 65.
Spreobrnjenje v Lurdu. Prišel je nedavno neki Parižan z ženo in hčerjo na svojem potovanju tudi v Lurd, kamor je njegova žena hotela priti na vsak način. Pokliče oštirja:
,, Gospod". mu reče, „ sedaj grem k jami; ko pridem nazaj, naj bo pripravljen dober zijutrek "
„Kaj ne, pripravim kaj postnega? vpraža oštir.
„Čemu neki postno jed?" zakliče mož.
„Ker je danes petek," opomni oštir
„Mi je vsejedno. Glejte, da napravite dober zajuterk! Čujte, pa meso mora biti zraven."
Oštir se prikloni in sestavi zajutrek, v kterem ni manjkalo piščancev, zrezkov itd.
Potnik gre pomirjen k jami. Hči in mati šle ste že naprej. Hudo ju je bolela nevera moževa. Vneti ste molili, da bi se spreobrnil in tako ste se zakasnili v cerkvi. Nato greste k jami.
Kako veliko je bilo njiju začudenje, ko ste videli,d a kleči ob vznožju skale mož ki moli in joka, in ta mož bil je soprog in oče! Greste proti njemu. Takoj ju ugleda.
„Da. jaz sem. zakliče. jaz verujem, molim in jokam! Ko sem poprej prišel sem in sem komaj zagledal jamo, polastilo se me je nepopisno ginjenje. Padel sem na kolena in potem prašal duhovnika, bi se li mogel spovedati. „Nič lažjega ko to!" odgovori mi. In zdaj se je zgodilo, drage prijateljice, spovedal sem se in bil pri sv. obhajilu." Ni mogoče popisati občutkov, ki so navdajali celo družino Hvalili so Boga in slavili lurško Marijo ter se vrnili v gostilno.
Jedilnica je bila polna Ijudij. Ko vstopi spreobrnjenec, nagovori vse pričujoče z največjo odkritosrčnostjo. — „Gospoda moja," dejal je. „jaz sem ta in ta. Veroval nisem nič do sedaj, a nekaj se mi je zgodilo (in pove dalje, kar je bil povedal svoji ženil. Vidite moža pred seboj, ki je bil pri spovedi in sv. obhajilu"
Nato se obrne k gostilničarju in pravi: BGo-spod, naročil sem mesno jed; to bom že poravnal. Pripravite nam postnih jedil, bodemo že malo počakali."
Od tistega petka ostal je zvest in goreč katoličan in gotovo mu je lurSka Mati Božja sprosila stanovitnost do konca.
Trideset novčičev vsak dan! koliko Je to v 60 litih? Zdravnik vidi na sprehodu moža sedečega na cesti ter spozna na njegovi obleki, da stanuje starček v siromašnici. Obstane ter se začne z njim pogovarjati: „ Žalostno je, da morate na svoja stara leta živeti v siromašnici. Koliko ste že stari ?• — „ Osemdeset let". — .Kaj ste bili?" — „Tesar tt — rTo je dobro rokodelstvo, s kterim se da prav lepo živeti. Dovolite, ali ste imeli morda navado piti žganje V" — Ne. gospod, to se pravi, pil sem trikrat na dan pivo kakor drugi. Toda pijanec nisem bil nikoli. če morda to mislite" — „Ne. tega ne mislim, toda rad bi vedel, koliko vas je pivo vsak dan veljalo-^ _ _Xič več ko tri desetice." — „Koliko let na priliko ste imeli to navado?" — ,,Okoli šestdeset let" Gospod vzame svinčnik ter začne računati, starec pa pripoveduje, kako skromno je živel in kake nesreče so ga vedno zadevale. Ko je dokončal zdravnik svoj račun, reče na veliko začudenje starega poslušalca svojega: .Zmerno, jako zmerno ste živeli! S svojimi 30 krajcarji na dan ste izdali v 60. letih lepo svoto — nič manj ko 6570 gld.; če bi to nalagali rajši v hranilnico, bi se vam nabralo doslej z obrestmi do 20.000 gld.. in sedaj bi lahko * i veli od obrestij ktere bi znašale vsako leto okoli 1000 gld., in ne bilo bi vam treba glavnice niti načeti. ali z drugimi besedami, imeli bi vsak tedan 20 gld prihodkov, namesto da morate živeti v siromašnici.'' — Da niso prišli ljudje že preje na to iz-borno misel! —
Kdo Je zemljo ustvaril? Duhovnika obišče nekoč njegov prijatelj, ki ni imel nobene vere. Na mizi opazi jako natančno in umetno izdelan „globus" (zemeljsko kroglo.) „Kako krasno delo je to!* vsklikne. ,Kdo neki je to naredil?"
„To se je samo napravilo," odvrne duhovnik resno.
„Ne šalite se; prav res bi rad vedel, kdo je mogel" tako dovršeno izdelati ta globus. Tudi jaz si ga hočem kupiti." pravi brezverec.
, Povedal sem Vam: Globus je postal sam, nihče ga ni naredil."
„Prosim Vas, ne šalite se, pa mi povejte!"
„Brez šale Vam ponavljam isto."
„Gospod. Vi menite z menoj uganjati burke!"
„Prosim Vas. vse prej ko to! Vi ste popolnoma prepričani, da je postnla naša zemlja sama od sebe; in ta le globus tu, ki je tako neznatna, tako slaba podoba zemlje, da bi on ne mogel postati sam od sebe v Če se jaz šalim z Vami, ko to trdim, bodete pač spoznali, da si Vi desetkrat bolj šalite z menoj, ko trdite, da je zemlja sama nastala."
Mož je debelo gledal, rekel pa ni nič.
Pošten odgovor. K pesniku Eniju pride nekoč prijatelj njegov. Nasika po imenu. Dekla pa mu reče, da gospoda ni doma. Nasika je spoznal, da je Enij doma a da je dekli naročil, naj vsakoga tako odpravi. Malo pozneje hoče Enij obiskati Nasiko V veži povpraša po njem, a Nasika zavpije sam v sobi, da ga ni doma.
„Tega vendar ne misliš, da ne poznam tvojega glasu?" odvrne Enij in se nasmeje.
„Ti si pa vendar nesramen," odgovori Nasika. „Ko sem te jaz iskal, sem verjel tvoji dekli, da te ni doma, ti pa meni samemu ne verjameš."
Dokaz proti ateistom. Cesto se dogodi duhovnikom na poti, da se srečajo z ljudmi, ki so izgubili vso vero. Toda taki ljudje pa ne ohranijo svojega mnenja za se, ampak je vsiljujejo drugim, da celo postavljajo se s svojim brezverstvom. Kaj radi to store pred duhovniki. Tako sta se nekdaj vozila po železnici frančiškan in pa tak junak. Skušal je patru dokazati, da ni Boga, Češ, saj ga še ni videl Nato reče frančiškan in »ravno tako jaz ne vem, če imate vi pamet, ker je še nisem videl." — Neki drug tak širokoustnež ustil se je vpričo večje družbe v želez-ničnem vozu, d« se ne boji niti Boga niti hudiča. Tudi drugi mladi smrkolini so mu pritrjevali na ves glas. V kotu pa je sedel postaran mož, ki je z veliko nejevoljo poslušal to bogokletno g)Vorjenje. Nad tega spravili so se v svoji prevzetnosti zdaj tudi ti mladiči in ga vprašali: „Česa se pa vi bojite, pri jatelj?" Mož reče mimo: „Boga se bojim in — vseh tistih, ki se Boga ne boje." Zlikovci so umolknili.
Pomagalo je. V neki cerkvi imeli so fantje to grdo navado, da so se na obzidje pevskega kora prav nemarno in leno naslanjali. Župnika je ta grda razvada silno dražila, pa ne lepa ne grda beseda ni izdala nič. Bilo je pa cerkveno žegnanje v tisti fari. Župnik je pridigoval o imenitnosti cerkva in med drugim rekel je tudi: „Glejte, dragi župljani tale cerkev, v kteri se sedaj shajamo k božji službi in ktere posvečenje danes obhajamo, ta cerkev je bila nekdaj pod, na kterem so mlatili. Da je temu res tako, pa poglejte na kor, kjer cepci še vise." Pri teh besedah zginili so fantje z ozidja in se v prihodnje vedli kakor se spodobi.
Dobrotni darovi.
Za monsign. Jeranovo dijaško mizo: G. Fr. Tavčar, župnik v Lešah. 5 gld. — Neimenovana iz Stareloke v zahvalo za zdravje 1 gld. — Prijatelj iz Bohinja 5 gld. — A. St. S. 2 gld.
—	Najdenina 5 gld. - G. J. Lavrič. župnik v Ambrusu. o gld.
—	Nekdo o gld. - Iz Idrije 2 gld.
Za sv. Detinstvo: Čast. g. Anton Brodnik, 5 gld. — Neimenovan o gld. — G. Fr. Tavčar, župnik v Lešah. 5 gld — A. St. S 1 gld. - G. J. Zupan iz Št Petra 4 gld.
Za kruhe sv. Antona: Po g Iv. Sašelju. iz Adlešič 1 gld.
—	Dve osebi iz Idrije 2 kroni.
Za Salezijanne v Turinu: G. M. Narobe, župnik v Zapogah, 3 gld.
Za Marianhill: G M. Narobe, župnik v Zapogah 2 gld. Za cerkev sv. Jožefa v Prjedoru: A. J. 1 krono. Za najpotrebnejše misijone: Neimenovana 30 gld. — Iz Idrije 1 gld.
Za redovnisko šolo in kapelo v To maju na Krasu: Ma-tilda Ravbar 2 gld. - P. Frid. Inglič, kapucinski provincijal, 1 gld — G. Škrjanec. župnik v Vremah. 5 gld. - G. dr. Jarc proSt. 2 gld.
Za pariško brat. za duše v vicah: Iz Idrije 1 krono.
Odgovorni urednik Andrej Kalan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.