PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 1 LETNIK LXXJ 198( planinski vestnik glasilo planinske zveze slovenije IZHAJA OD LETA 1895 Andre| Rrvar Dušan Polajnar Izidor Koiler Nelly Schuster Janez Marinčič Janko Ferlinc Milan Rehuía Ing. Pavle Šegula Iztok Tomazin Janez Kovač Dani Fcle Planinska mladina in današnji čas 325 Triglav se poslavlja 327 Da 3vetu gora ... 328 Življenje pod daljnovodom 329 Po Slovenskih goricah, od Gradišča do Benedikta 337 Mlsti (5800 m) — Chachani (6100 m) — Ubinas (5800 m) — Coropuna (8400 mj Najvažnejše o najvažnejšem planinskem delu opreme Sodobni nahrbtnik Kaj je in kam sodi prosto plezanje v našem alpinizmu Izgorjela Gruda Doživetje Moj izlet na Triglav Kamniška Bistrica je gostila planince ljubljanskih PD Društvene novice Iz planinske literature Varstvo narave Alpinistične novice Razgled po svetu Ma kratko 342 347 348 350 353 355 356 358 351 3t>5 369 371 373 374 Naslovna stran: Kamniško sedlo c Brane — Foto Stane Skubii: Notranja priloga: 1 .11. — Foto Aleš Dribcrlet 2 ManSrt In Jalovec z bivaka .Corizia- (Esle vode] — Foto Aleš Doberlet Poštnina plačana v gotovini nr^ t m , „ Slovenije, LJubljana - Glavni in odfjovorni ircdnlk: Marijan Krišelj. naslov: 81(100 Ljubljana, p. p 44 61109 Litb. IJana. Uredniški „dbor: ing. Ton»? Banovec. Ins. Jam« BMak Aleš U,. (tehnični urednik), |tt0k Osnjnlk. dr. Miha P„toinlk Nada Praoratnfl! [varstvo „„rave in okolja). Jane* Pretnar, prof Janko Havrik Franr -'Zs^^l^ l'°T'Hlal Fr¡™ Voselntdr ToneW b P p 2 «T0™ . 2Xtni,B' 6,001 ........... Dvofakova 9, Birn, , ® ratun pri SDK 50I01-078-47045, telefon 312 553 _ V3£k mese<: Ulra nanočnIna 350 din. piecijiva tudi v dveh cbrok i. /a tulhe 550 dir r?n si ________ ^ in kllSeje Ude,„je Tiskarna .Jole S^ v" LJubiani303'"0 ~ Glasilo Planinske zveze Slovenije »Planinski Vestnik« je bilo z ukazom predsednika republike Josipa Broza-Tita ob 80-letnici izhajanja za poseben prispevek k razvoju planinstva v Sloveniji odlikovano z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki LETO LXXX ŠT. 7 LJUBLJANA JULIJ 1980 KOMPASOM NA »AKTIVEN« IZLET V PLANINE ŠVICE IN LIECHTENSTEINA Odhod dne 9. avgusta 1980. To je 7-dnevni izlet za armado slovenskih planincev, nadalje tiste, ki to še niso, pa imajo sedaj priložnost postati in sploh za vsa, ki se jim zdi koristno in aktivno preživeti svoj prosti čas. PLANINSKI VESTNIK glasilo planinske zveze slovenije letnik lxxx ŠT. 1980 — 7 PLANINSKA MLADINA IN DANAŠNJI ČAS ANDREJ BRVAR Družba. v kateri živimo, se vsak dan sooča S CS S Po napornem in psihično»napetem deji««stroje™^vjjm . od g0 vse človek odpočili m okrepit., da bi se pripravi, na nove n p j področ|u že IrJS?aG^SttSES&Z^«-*-». - — vzgojni pomen 7animanie za planinstvo med delovnimi ljudmi, zlasti Z zadovoljstvom ugolavjamo, da je zanimanje za piani k» 6lanov pa med mladino. izredno veliko. To dok^ ln U3t0nav|janje planinske organizacije, vedno vecjl obisk Plan:'¿fP08»'^ uteriie|]eno trdimo, da S^LtttUS mlada. Ps/!e V &n?h vrsTatf blizu 50 o/c mladih do leta. kar od nje pričakuje. Pri naertovonjuj/sebu m obHk » g rianes v,ečejo moremo in ne smemo mimo interesov-In pr.cak"^"¿^vščinah. razvedrilo, zabava. v veiiki Osnovn?Sli' ki Ju moramo zasledovati na organizacijskem področju mladinske pl» —n pl anfnsk^skup i n eT m o raj o biti organizirane tam. kjer so mlad. tj. v šolah, krajevnih skupnostih, tozdih , , onfirativnc in oraanizacijsko učinkovi- ^askrs fitsf^K^ arss „.«d.™, v FpttS ¡Tnačel pri načrtovanju .„ «¡g*pla—^n pre* — Pr09ram " 325 ^"izobraževanju mladih posvečamo v planinski organizaciji veliko pozornost. Večino programa planinskih sredin predstavljajo vzgojno izobraževalne nalocic H»™ Savalnih "bik ^VJl0 v®ča ®tev"? mladih? ki so 2™eni ^oiLvrstnn nnth Lf t f ZBCen amo ze P" najmlajših planincih, kar predstavlja ^obS^nf 1 • tudi v evropskem merilu. Na tem mestu bi omenil tri vzgojno akd Cir h/n n,anJ0 V °,njanizac"1 ki 50 naletele najbolj množičen odziv akciji Ciciban-plan nec in Pionir-planinec ter planinsko šolo. Samo v teli treh vzaoino !z vseZSlovenije ie bi'° V pretek,Cm letU vklJ'u5enih blizu mtdllf plSev bodoči h*™ ruš tve nfh °a k ti vTitnum n i ^ L" ¡^"ževanje mladih planinskih delavcev, trenutno Irl hi w V mladinskih odsekih planinskih društev opravlja J2 . h aktlvist°v. Mladinski odseki planinskih društev bi morali biti ko in ^ZkadJ0V P amnslbpka. Potem sem skoc.l se sam. Kake štiri pet metrov, z derezami, na nogah. Upam, da bo posnetek uspeli-»Torej razmere, predvsem na ledenikih, res niso najboljše- me dopolnjuje Karlo. -Tako velikanskih prelomov in razpok že dolgo nI bilo videL. Čez plato pod Mldl-jem sva pa res garala, bi rekel, kar klasično,- zaključujem prlpoved -Sonce v tilnik.Jezik do kolen čevlji in gamaše pa s koleni vred v popoldansko snežno brozgo Ust kraHd vzpon do zgornje postaje žičnice pa izmozga In ko sva kupovala karte sevcda tik pred odhodom zadnje gondole v dolino, izveva, da je tu gor, polno turistov. Na spust bo treba čakati še najmanj dve uri! Od dirkanja na zadnjo gondolo sva bila zecejna... Restavracijo so pa, re3 ne vem zakaj, kar zaprli.« Nagnem. Skoz oblikovano, okroglo odprtino stckleničlnega vratu se v grlo od sonca in vetra Izsušeno, vlile curek toliko zaželenega okusa. Z nama so vrh, prečenje in prilagoditev višini. Sedaj pa malo počivanja, dnevi tam gori so resda naporni, pa 331 tako lepil Vstajamo okoli pol desete zjutraj. Takrat prvi sončni žarki ogrejejo platnene strehe na jasi med gozdom in glavno cesto, ki pelje od predora v mesto. Tudi danes je tako, saj postane pod tkanino kar naenkrat prevroče. Razpnem zadrgo in stopim na piano. Jutro je sveže kot rosa. ki leži na visoki, ponekod shojeni travi. Pod prozorno plastično ponjavo sosednjega šotora drsi vlaga v velikih kapljah na tla. Temno zeleni gozd pa se zgane v jutranji sapi, po ccsti rohni tovornjak; promet, katerega pritajeni hrup zvečer prekinejo sanje, postaja zopet podzavestno slušni del novega dne. Aiguilles Rouges nasproti so v svetlobi, tudi snežišča Aig. du Goftter se prodorno svetijo nad dolino. .Med cesto in taborom pa gospoduje jeklena konstrukcija stebra električnega daljnovoda. Do njega so žice speljane skoraj prek naših glav, potem pa se v blagem loku prevesijo črez cesto, ki pelje v mesto. Pravzaprav bi kot pravi hribovci morali taboriti, recimo na Montenversu, v objemu gora in hladne klime ledenika pod njimi. Ob pogledih. ki bi nas dobesedno podžigali in izzvali k vzponom v granitno ledenih vertikalah! No. vsaj jaz jemljem hribe po vseh teh letih življenja s stenami pač malce drugače, kakor sem jih. ves zagnan, v prvih, uspešnih, in zaradi tega nepozabnih letnih in rimskih sezonah. Število smeri mi postaja manj pomembno, zato pa si lahko zavoljo izkušenj izbiram stene, ki mi, čeprav med najtežjimi, lahko pustijo le izjemen, nepozaben vtis. Ta pa s prestižem In z današnjim športnim alpinizmom nima kdo ve kaj skupnega. Zato me tudi čudno sožitje alpinističnega tabora, gora, pokopališča (tam. takoj za gozdom) avtoceste in daljnovoda ne moti prehudo. Je pa res lepo, če Imaš do krasnega mestnega kopališča le deset minut, da o kozarcu limonade ali piva kmalu za ccsto sploh ne govorim! Vendar se ml to jutro posebno steber zdi prav čuden. Despotira pred taborom, razpreda svoje žice nad nami: res se bom moral potruditi In ga z domišljijo spraviti v kakšno zvezo z našim bivanjem v teh res lepih koncih. Ne bom si več belil glave s tem. Danes bo lep dan. družno bomo odšli na prhanje pod vroče prhe. Potem pa ohladitev v bazenu, katerega zrcalna voda se venomer spogleduje z osončenimi iglastimi kolosi nad mestom! Nato sledijo nakupi, kjer mi bo v Supermarche Payot-Pertini, poleg nerazumljivih reklam v presledkih med eno in drugo v glavi odmeval še značilni din din, dong. Spomin na ta zvok mi v Ljubljani venomer vzbudi težko utolažljivo nostalgijo po francoskih sirih. «Doma« bo nato sledilo kuhanje sataraša in ko se bova z Lidijo usedla poleg okroglega znaka »obvezna smer«, katerega tablo sem našel v gozdu in jo uporabil za mizo, bodo zopet prišli mimo Domžalčanl in dejali: -Že zopet jesta, pujska, kdo bo pa plezal, a?« Takoj se spomnim na zajtrk in pristavim mleko Chamonix je brez dvoma že oživel ulice so polne bradatih in zagorelih hribovcev. Eni odhajajo na ture, drugi si ogledujejo pestrost športnih trgovin. Ljudje z vseh strani sveta se gnetejo pred žičnico na Midi. Tudi od blizu si hočejo ogledati bleščavo vršne kupole najvišjega v Cvropi, pa razbite planjave neskončnih ledenikov pod njim. Restavracije in mali lokali so polni, vrvež po promenadah je nepregleden. Majhno, lepo urejeno mestece izložb, cvetja in množic se ie zopet zavrtelo v svojem turističnem utripu in tudi danes ostaja Meka 3vetovneqs alpinizma. Saj res treba bo še do vodniškega urada. Zavoljo vremena pa tudi obiska v Brasserie National, ki je znano shajališče vseh mogočih, neobritih, pošitih in znova strganih hribovcev, ne bo mogoče opustiti. Torej naj se dan, bolje rečeno, živ, žav le začne! Večeri se. Zeko (pravzaprav Mllivoj) je bil nekoč brez dvoma dober tabornik, kajti piramida drv. iz katere je pravkar šinil velik plamen, je zložena mojstrsko. Topla, včasih iskreča se svetloba lovi obraze, ki jih opazujem ob ognju. Veliko nas je, iz vse Slovenije, pa tudi nekaj planincev iz južnih republik. Proslavljamo tri rojstne dneve; slavi Tina, Andre|a in Lidija. Včeraj je bil postavljen tudi novi višinski rekord v letenju z zmajem! V jugoslovanskem merilu, seveda. Skokec in Janko sta preplezala Les Courtes, edini tukajšnji Korošec Milan pa je z Davorinom tudi uspel v Trioletu. Dva Iz tega tabora pravkar plezata Dru — kot prva od naših navez. To so sami mladi plezalci, tu ni nobenih »velikih« imen Pa sc vseeno pleza, da komaj dojemam. Ker imamo kaj praznovati, pač vzdušje zavlečemo pozno v noč. kajti žar ognja kar vneto splakujemo s francoskim vinom. Ob polnoči pa nas naliv prežene v bližnji šotor. Dani in Janko ter midva z Lidijo vztrajamo do treh zjutraj. Pogovorov in razprav o plezanju, hribih in soplezalclh noče zmanjkati. Zmanjka pa vseh dobrot šotorske shrambe, pa kaj potem. Težke kaplje šer vedno bobnajo na povoščeno platno. Lahko bomo poležali, ugotavljamo, vremena še ne ho. Razidemo se. le oddaljeni bliski sem in tja osvetlijo jekleni, mokri steber pred šotori. Končno velika stena Koča Argentiere. Polnoč Pritajeno. leseno^.jenje„.f-^^^n^a T S prostor. Prameni baterijskih svet,Isc, pode ftropu^tleh ^o ^ & nehote zaide v oči. zbudim se bkoraj nezavcsie ja brezvoljno mrtev. prazne, nelagodnost, polne J^^^.^n vfL^ot prad vreli utone v polzavest. Topotanje nog se izgublja proti jed. nicl, nerazumljivi sep , lakat¡ mec||0 zaznavna Skozi gornje nadstropje mojega trupi,M» » «f™ /f Toda"svoje stanje se vseeno misel: .Vstajanje sredi noc. je eno yf ;° VPs'lK°,pravzaprav smo prišli sem plezat, bojim zamenjati s pravim spancem^ Potrudim se^ pred očmi mi zapleše Pa'denar, ki nam ga je poDrala žičnica « »™dniko£ na ..dvojko«, najbolj stražarnica nekje v Cm, gor,. Na pol mize «J*8«™,^,. me iz 6lv0«lcne more pre-osovraženo stražarsko mesto. Odp» em vrata, lope ve trosijo skoz, se odpravila na bližnjo iglo. z Ilesi^v Janejom e 'va v pos d ^arjsla za java so občasnemu soncu 111 Tvs.\k e v^mo ne v eče zares. Pa kaj. ko Janeza Triolet, nato za Les Courtes. Toda mene v te ves, „c J«^ ,„ olajgsn]e. Vse za zdaj kaj težjega ne m,ka. Polnocn de;z pa m, je p prehoda v urjask, dileme mi že nekaj čas. ' v podeče se megle, steni. Ta se „a drugi stran, doline pne z ledenikoma na av, p ^ ^^ strmo Njenih prvih šesto metrov tvori eNad njim je pa snežišče. ki od tu ponuja podobo skora neprcnoane ut f zaposluje možgane, vsaj deset raztežajev sveta, katerega v dez mi re celo ¿ z derezarT,¡ Tam prek se ponuja fantastičen pigumom tudi spremenil v uspeh. divje nazobčanim vrhom okronana severne stena Les Dro tes. P Tretji kasneje. Ura se je bližala deseti »grNa ^ u je ^^ ^ o svetlo, da lahko v daljavi opazujem Janka in Dam£ kako , friü|¿. kjfir bosta v ledu in se ogibat?, razpokam. Odpravila sta od A g e m skokcemJ sva si zastavila plezala v njeni znani, zahtevni severni steni, ua mía d r be|cga Loj veliki cilj. Počasi se najin, korak, usmeriajo na breg leden,«planjavo se kolosa. ki se pne na desni pred nar73fin tik pod njimi črno svet-StS^tiin"^" prav? čas za skrite misli, ki me obhajajo kot vre sbafK pravil. Tak pristop, brez jmprov.ziranja kar ho pa bo m, e r |zmu hitrn zna§B, letom in pol se je ukvarja le z |ama atvoifl. pottm pa se j h dobrjm ¡n „a domačen, odseku tudi lepo uvel javil. ¿erwo jejmel prgo | ^ ^ tednom. -V Gervasuttiju |C pa res n^ernPe bljr Les Courtes V najtežjem raztežaju vzpon z Jankom po Švicarski smer, severne■ ^ L«» ledu. Ktj sem mu lahko éMtí^za^to^i^Mh^scm Se vedel, da ^^^i^a°iv^^'raks^"'pot1je^''^ s^a^Skifkca* se m. z njim ni bi, težko domeniti za smer, čeprav eno najbolj proslulih v Alpah. Sm sem - davno --ti! n^be. zaradi ^^e ^.vz^m^^ zev razpok proti krajni poč, med Steno ,n «¡enltom. v t¿,, 3ncg pod da bova plezala. Plezala z brezam, ki se zda^e Sec d^Jvn0vič zarilo v trdi nogami. Vsak zamah cepina, po ka erem se bo oklo lcdnega Klaa led bo telo spet pridobilo neka dcc,metrov v isoč met ^ rftz ^ 0 UzatK kaj , ss ís awarürurx. aa-n. - ~ asa« resov ob zeleni mizi spToh nolefo poznali P 9 "" m°reJ° ,n VC'ikakrat Mradi inte-kralnLSe'VvoMTvcllJbnIh kroaov ^ST J""*1 mefrov ncka'" Pod vrh navpičnemu ledenemu robu. Kaj hitro sva si edina rfJ Potruditi s prečko proti ■ v tej neusmiljeni «enfTaramvkorZž,vc* Pa M. ^ dobrem profilnem klinu pokličam ^vidša za Tebnl StLni , Vamjoč na starem sprevrača v velikanski snežno-ledenisao nI Ztl" Sc lz,gramtne navpičnice druge pregrade se nad manj svS v mSenlbarvoonTnlfn^T^ St°jim' SkalovJe me upanje, da lahko ?e danes ¡7 iLa! quu! P popoldanskega sonca. Preveva njegovo 'novo. nenavadno zakrivjenTled * slap: mmmm^MW^ mmmmmm mmmmm 334 se žc pomikajo lučke tistih, ki so jih neusmiljeno zbudili za »nord fac.es.. Ko se ob dveh zjutraj prikažejo Se lučke ostalih smrtnikov, ki so si za poti na okoliške igle izbrali le normalne dostope, najina otopela agonija ni nič manjša. Šele čez pet ur ko prvo sonce obsije negibni, rdeči sveženj, pripet med led in globino, se tudi v gornjem delu stene spet začne nekaj dogajati. Okorno se povračava v gibanje, v življenje. Skoraj nič ne zajtrkujeva, saj želiva le naprej, čim hitreje ven! Skrajno težak raztezaj, ki mc vodi ob nasprotnem, levem bregu slapa splezani s tveganjem. kakršnega se človek spominja vse življenje. Vendar ta del vertikale kakor tud sebe, dobro precenim. Ne dogaja se prvič, da p ezam zase in " prijatelja, za dvoje življenj. Kajti Skokčevo varovallšfie, ki si ga je skopal v osonccn in prhek led padca ne bi zdržalo. Soplezalec mi hitro sledi, saj mu moje, precej varnejše stožce dopušča bolj sproščeno plezanje. Nato najde nad menoj čudovito možnost preboja po strmi rami v lavo. Veselo ini zatuli, da je nad njim stena položnejša. Pod sabo opazim premikanje dveh svetlečih se čelad, katerih lastnika se. ze precej utrujena, trudita po slapu za nama Panta sta vstopila v steno verjetno opolnoči: najine vklesane stopinje so ju tudi v temi pripeljale po res kočljivem prehodu v odlomu krajne poči. Seveda sta si tako z nočnim plezanjem prihranila bivak. Pravzaprav pa se v teh hribih tako tudi dela. ...... .. , . s„ Skokec me že kliče za seboj. Dobro razpoložena visiva v prece, ^loznej^ naklonim sc poslednje raztežaje v žlebu, ki pa ostaja žc daleč pod nama. Zadnji metri so moji Cez snežno rezo se prekoballm na toplo, ravno od sonca obsijano granitno plosco ki mi na drugi strani škrbine ponudi že skoraj pozabljeno razkošje — seden e Tudi bkok-fieva čelada se kmalu prisveti za menoj. Veselje, preprosto v svojih gibih m besedah, Je veliko. Počasi doumevava. da nama je uspelo. »Uh. prima, ena a, pa se ujela sva se. ni kaj!" se smejiva drug drugemu. , Pred nama se v lesketajočem se siju bohotijo razsekani ledeniki, sanjsko "epe ^e so kofigrače. Da. to so trenutki izpolnjenih želja sreče zaobljubljenega. uresn.čenega Nujlonske zanke, ki visijo okoli granitnih rogljev v strmem žlebu pod nama, pa že kažejo pot navzdol, med naše 335 Odšla sta Lidija Janez, Iztok in Vlado so se plezalsko pobliže seznanili pred dnevi v osemstometrskem Gerva-suttijevem ozebniku. Ker pravim hribovskim dušam qneča v sicer kar zahtevni steni ni ustrezala, so si za drugi vzpon izbrali nekaj bolj doživetega, pa tudi težje qa. V izjemno lepem vremenu so preplezan devetsto metrski ozebnik Cordier ter z Verte tako; sestopili po običajnem Whymperjevem žlebu v do lino Seveda so se po Mer de Glace motovi.ih toliko časa. da so zamudili zadnji večerni vlak v dolino Pa kaj zato. Tudi s Skokcem sva s plezarije grede eno noč prav zaradi tega prespala na postajnih klopeh zgornje postaje zobate zeleznice. Je bil pa jutranji povratek v tabor toliko lepši. Prijatelji še spijo, sonce se s trudom prebija skozi gosto smrekovino. Platnene hišice so še vse rosne, stopiš do svojega šotora, zadegaš omaro v travo in zavriskaš, da zbudiš zaspance: »Punce, fantje, spet smo tukaj; uh, bilo je ostro, dolgo, pa lako lepo.« Krmežljavo nasmejani obrazi, stiski rok. Tako se je zgodaj dopoldne tudi Lidija z drugo družbo vrnila s ture. Opoldne pa že sediva za mizico pred »Brasserie Natlonale«. Množica se na ulici T|ra Jiikolii£ prelive na levo in desno; za nikogar ne moreš toc no reči, če ga tok ne nosi proti žičnici na Midi^ ali pa po š| vodniškega športni h na kupi h v Sneli ^pa ga lakota ženejo kruh v pekarljonasp^i voanisKega urada, kjer lahko pristno francosko štruco narocis kar v •Oho. poglej!, me opozori Lidija. Ozrem se. Tisti svetlolasec na d^istranlceseje seveda Janez, dolga poletna tunika pa je lahko samo Tinina Toda "o^ Je na nj, i novo do danes neobičajno. Držita sc za roke In še ju v.d.m, kako se zavze o P^ovarjata ter z dolgimi, podjetnimi koraki potoneta v vrvež sosednje ulice. »Tako. Lidija, sedoj vidW. da gore res združujejo!- sc obrnem k njej. Verjetno se ob tem udi malce ^mehnem. pa kaj, ko |e tukaj, v Chamu vse tako lepo. »Se spomniš no. saj s, bila zraven, ko sem šel k spodnjim šotorom po boljši cepin, kot je moj. Nihče ni bil razpolozen. da bi mi posodil kakšen kramp; le Janez mi je, takoj ko je izvedel, da grem v Droites, nemudoma odstopil svojega. Pa ti povem, da sem se viseč v sedemdesetstoplnjskem ledu na tako dohrem orodju, kot je njegov cepin, krepko spomnil dobre volje, s katero ml ga je posodil. Res sem si rekel, da mu moram to uslugo povrniti kakorkoli!-»Ampak si ne bi mislil, da bo tudi Tina zmogla turo take razsežnosti, kot je Gervasutti s prečenjem Mt. Blanca vred. Gotovo bosta Sla prav kmalu še na kakšno plezarijo. Veš kaj mi je na njej všeč: da se ne sili in za vsak vzpon vprašuje bolj izkušene, če bi ga zmogla. Pa kako se ji gre za skupnost! Skupaj na kopanje, skupinsko na film v .Alpino'. Tisti večer pa smo morali ob kresu še in še peti, tako se je zavzela, se spomniš?« se razgovori Lidija. Da, spomnim se, vsega, vseli, ki smo živeli tista nepozabne francoske dni z gorami in taborili v senci velikega, jeklenega stebra. Spoznavam njegov, čeprav le simbolični pomen. Kdo ve, kaj bi se že pozidalo na listem kraju, če ne bi bilo daljnovoda. Tako pa smo lahko pod žicami razpeli svoja platnena bivališča, se spoprijateljili in uresničevali velike in male načrte v gorah. Tja bomo še priha|all. Vsi tisti, ki smo že okusili vseobsežna prostranstva razbitih ledenikov pa znoj, ki je tekel izpod čelad v granitnih počeh. Prihajali bodo tudi mladi, vsi željni doživetij strmih, zasneženih in osončenih hribov. Tina in Janez pa sta ostala tam, zakopana nekje v vznožju Whymperjevega ozebnlka, ki se v šeslslo metrski strmini spušča z vrha velike, usodne Aiguille Verte. Intenzivnost življenja je podobna spuščanju in dviganju krivulje. In na enem njenih vrhov, prav na pre-voju, sta v sončnem, bleščečem, svetlih in l|ubečih oči polnem dnevu stala skupaj. Za njima je bilo doživetje preplezanega ledenega prepada, misli pa so se že obračale k skorajšnjemu snidenju z vsemi, ki so jima blizu. Toda med vračanjem proti vsakdanjosti, katero bi |lma ta dan nadvse bogatil, ju je doletelo. Doletelo , , , , j« tudi nas, ki smo zamen upali, da bi ju orjaška ledena razpoka pod vznozjem gore kdaj vrnila. Vsi bomo seveda odšli. Tolažba ob spominu na prijatelja pa je le zavest, da sta nas zapustila v njunem, morda najlepšem, najsrečnejšem dnevu življenja. Njuni vzponi: Paklenlca — Diagonala v Visoki glavici [II. pon.) Dolgi hrbet — Trikot Klek — Železničarska 20 Mt. Blanc — Gervasutti s prečenjem Mt. Blanca Aig. Verte — ozebnik Cordier Torej vzponi z obsegom težav od V pa tja do Vl-f- In A3. S spominom na iskrenost njunih prijateljskih potez pa bosta Tina in Janez ostala med nami. In to vsepovsod, koder nas bodo še vodile strme, nevarne, pa tako prelestne gorniške poti. Janei lleršič Opomba k vzponu v Les Droites Prva jugoslovanska ponovitev smeri Cornuau-Davaille je uspela Borisu Krivicu in Stanetu Belaku Plezala sta po Axtovi varianti, ki sta jo kot prva tudi ponavljala To je bil sele peti vzpon čez steno. Zanj sta 22. in 23. 7. 1969 potrebovala 19 ur Drugo našo ponovitev je stena doživela 28. in 20. 7. 1975, ko sta jo 22 ur plezala Cene Kramar In Zvone Andrejčič. Tretja sva bila v steni Janez Skok iAAO) in Janez Marlnčič (AO Ljubljana-Matica) in sva verjetno vseskozi sledila originalno smer. Plezala sva 23. in 24 7 1979 in sicer 21 efektivnih ur. Stena |e visoka 1000 m, njen povprečni naklon je 59". V precej raztežajih se naklonina giblje mer) G0° in 70°, težave v kopni skali pa dosegajo V in V+, A,. 5. avgusta 1979 pa je kamniški navezi uspel izjemno hitri vzpon brez bivaka s tem, da se od vrha krajne poči pa do prve pregrada alpinista nista varovala. Janez Benkovlč in Janko 1'level sta bila v steni enajst ur in pol. 336 PO SLOVENSKIH GORICAH, OD GRADIŠČA DO BENEDIKTA JANKO FERL1NC gHotoPOnr,ienr:n!5 ÄnÄyrr^^PO^^o pravo pol. ce „iden.o po S^naTse pope,ie.no v 5 tan oddaljen ^ ^JSt^Z^eS^t to je daleč vidno naselje na vrhu greofina z z^ilno wW» J' Namenjeno zbira- S.Ä« «ÄS SSÄTtoi «ttÄÄft in nagrobne ploSCe). Slrop veličastnega cerKventg« j ¡zdelali mojstri Jakob Brollo in oba Biertija med Iet, 1883 " ««j™* jžnico s0 nam SSuro Som.nlk - l!pa. kl meri dob,. 4n, , „bs,Bu sira SAfi^iSWu.- ■ Faksimile apisa Frana Kocbeka » Colnikovi spominski knjigi 0 i. v * ay 337 Gradišče v Slovenskih goricah hotn J. Ferlinc rs a» a». £ S"» ?«»? obogatele. '«.bli Ao n" "p^" Ko .mo b s». Antonu (dve url odtod), so se kolesa do osi odiral» In vsak hlo Sm mf.lS i. „ Iz Verjan gremo po cesti še kilometer do mostu čez Dotok Drvani»- tam « desno in qremo no kolounm ct-m-oi d«t- j ** »? urvanJa. tam zavijemo na bomo obrnil Ta levo dogozda iSže i n l^-if1'6',^0 Pred ki jih vidimo ko gremo po gozdu proti severu. Zgodovinski zanimivosti, ki nam pričata o dolgoletnem lomljenju kamna, sta arheološki spomenik — 50 rimskih gomil (2. do 4 stol našega štetja) v Oseku tik nad kamnolomom pri Poliču in kamniti kriz ob zadnjem vidnem rovu z letnico 1558 Po ljudskem izročilu so kriz postavili trem delavcem, ki jih je zasulo pri kopanju kamna za cerkev sv. Treh kraljev. Nad portalom cerkve je vklesana letnica 1558. križ pa ima podobno obliko kot tisti na cerkvenem slemenu. Tudi ta čez 30 m dolgi rov je še dostopen. Leta 1978 sta bila tu dva rova. toda zdaj je eden že zasut. Zaradi nenehnega zasipavanja je obisk v kamnolomih zmerom bolj nevaren. Slovenjegoriškl mladoterciarni peščeni apnenec v Oseku (prehod iz miocena v plioccn) je značilne okraste barve, vlažen, sveže izkopan se lepo oblikuje, ko pa se posuši, postane res trd m obstojen. Nastal je Iz usedlin Panonskega morja, saj jc lepo videti mehkejše in trše plasti usedanja, po katerih geologi določajo starost kamenine H kraškim pojavom v rovih lahko štejemo izločanje čistega apnenca po stenah v zadnjem delu in nastajanje sige v stoječih vodah. V Poličevem kamnolomu smo letos januarja oakrili svojevrstno zanimivost in redkost — ledene kapnike do 1 m visoke in lOm debele. Nastali so zaradi velikega mraza, saj je vsaka kapljica, ki je padla s stropa, zmrznila in tako je nastal ledeni kapnik. Kamnolomi Osek so krajevna znamenitost in naravni spomenik. Po ogledu kamnolomov gremo proti severu na Staro goro, od tu pa na Ločki vrh do rojstne hiše zaslužnega planinca Frana Kocbeke, kjer smo lenarski planinci ob 115-letnici njegovega rojstva 1978. leta vzidali skromno spominsko ploščo, saj je bi pionir slovenskega planinstva v teh krajih popolnoma pozabljen m neznan (glej PV št. 12, 197B). Blizu Ločkcga vrha je še lepo ohranjeno rimsko gomilno grobišče v Trot-kovi, ki predstavlja s 57 gomilami največji tovrstni arheološki spomenik v Sloveniji. Ko pridemo iz gozda, že vidimo na nasprotnem griču proti zahodu podružnično cerkev sv. Treh kraljev (zgrajena 1521 -1588) In ob njej košato lipo z ohsegom debla skoraj 6 m, ki sta najimenitnejša spomenika osrednjih Slovenskih goric in ju moramo vsekakor pobliže videti. Zunanjost cerkve je gotska, po strelnih linah in velikanskem stolpu ugotovimo, da so jo gradili za obrambne potrebe pred turško nevarnostjo. Velikost troladljske notranjosti nam priča, da so jo namenili tudi romarjem. Romarska pot k Trem kraljem pa nI zaživela, ni bilo dohodkov in to je srečno naključje, da cerkev ni doživela v dobi baroka nobenih večjih sprememb In je ostala eden najbolj 5K1CA - PODZEMLJNI KAMNOLOM OSEK 1919 Trije kralji v Slovenskih goricah Futo J. FHrlini: Rojstna hiša Frana Kocbeka na Ločkem vrhu Foto J. Ferllr; 340 ,„im,h „™,™„Mh spomenikov iz »iSIT.mm.ifZS nozdravnik in kulturni mecen k. so ga medI prv ml Siovcnc. eia StaTrsa-ss-" ,„ ¿j—¡^ -bJLsj zssriisps. «sr »^Hns 341 posvetili, pcsmicaml in podpisi tudi zapis Trana Kocbeka ,z I. 1882 In vec pesm doijubnfrrTverzom: ^ je naPiSa' * na PrV' Strani P*Sem 'Poziv« in J® vključil z nam- »Kdor tega ne 3poštuje Kar nosi Slavino ime, Naj vedno se Hoditi sem sramuje! ifhke ,fl°! olJ1i'bnost1i. slal>ih letin, dolgov in požarov je fiolniku premoženie nh rSVv°-i?ne 0- Na Do"!mlkfc C°lnika nas danes spominja razpidajo^dvorec na D^ hi«, Maj-C'aik0V y razn,h časopisih in nekaj rokopisov v Univerzitetni knNžnfci v MarN StebraHiV^ssr ^ ¿Pod„rr,?E;. tzz MISTI (5800 m) - CHACHANI (6100 m) — UBINAS (5800 m) - COROPUNA (6400 m) MILAN REBULA Misli (5800 m) SE iSSS" » W&sa -a MMMkMBi iglppllisl Čudil sem sc železnemu štiri metre visokemu križu .z tračnic. Ker m bilo, vec zzanimivega zame. sem se zapodil navzdol. Verjetno tako hitrega in udobnega sestopa ne bom doživel nikoli več Mehki pesek je dovoljeval velikanske skoke, saj se je vdiralo do gfežnfev vanj. Zdeiosfmi je da U bil i nekaj minutah na višini « metrov, polom pa me je čakala še dolga hoja po položnih peščenih bregovih do najbližje vasi. Chachani (Cečani. 6100 m) Priti na ta vrh je že nekako bol) zapleteno. Avtobus te odloži na visim 4000 metrov daleč naokoli ji le pusta pampa, porasla s šopi bodikave trave, t. pa moraš naj pravo smer, ki te bo popeljala do vznožja te gore. No, Imel sem srecp, naletel sem celo na cesto, ki je držala proti gori, odtisi vibrama, pa so jasno pričali, da so tu ze hodili pred menoj. Vedel sem pa. da sc je isti dan zgodaj ^u^iodpraviladuzba Avstrijcev in Nemcev proti vrhu, vodi pa J h Is nek. P«™valec okollstah gora 7 Areoulpe. Upal sem, da jih bom do večera u al, kljub temu. da sem na pot sel sele popoldne Rahlo je rosllo. pokrajino pa je pokrivala megla. Sele proti večeru se je zvedrMo in prišel sem do kraja, kjer je pampa prehajaj v strma pobočja gore^ srečo sem našel votlino pod previsom, da se mi ni bilo treba beti, ce bi morda ponoči ¿čelo deževati. Zemlja jPe bila ledeno mrzla. Ce bi spal na njej b; gotovo vso noč drgetal od mraza, zato sem si natrgal velik kup grmičevja, k. e /asjo po pamp . ga nastlal po tleh in šele no ta nastllj položil spalno vrečo. Drugo jutro sem ugotovil da so fantje, ki sem jih včeraj zaman iskal spali le nekaj s o metrovstran od mojega prenočišča. Videl sem jih. kako so se šele kobacali iz šotorov. Zato sem jo mahnil naprej In se zagrizel v prve strmine. Najprej je bilo treba priti do sedla, na višini približno 5200 metrov se spustiti 200 metrov v globel, od tam spet navzgor prek tisoč metrov naravnost proti vrhuPotje bila do sedla uhojena. Ko sem sedlo dosegel, sem počakal na oneu šotorov, da bi šli proti vrhu skupaj. S seboj nisem imel drugega razen vestona, v zcp pa sem si vtaknil le vrečo z nekaj limonami in pomarančami. Zjutraj sem jedel le suho hrano, kar se mi je pri vzponu maščevalo. Imel s«n priložnost Drimeriatl tiste vzpone, ko sem se hranil s toplo In tekočo hrano s tistimi vzponi, ko sem zadovoljil sPsuho hrano. Pri nas. v naših gorah, ta razlika ni opKna.na turo lahko vzameš le suho hrano. V velikih višinah pa P^eni praviha veliko Kadar sem šel na pot s toplo hrano v želodcu, sem hodil z lahko o in raziiKe v vlš?ni takorekoč nisem opazil le korak sem moral prilagoditi manjši kohčmi kis ka ln tako je bila Chachani »ena izmed slabših« tur. Vlekel sem se prot vrhu kot prestrel,en knni mu a me le žeja ki pa mi je tistih nekaj ledeno mrzlih pomaranč nikakor n^ mo^o pregnati. Za namečelc sem Ul še na st mo ledišče. ko sem iskal bližnjo proti vrhu Tu sem izgubil celo uro. preden sem našel ,z nevarnhgladkihstrmlnn^a, na pravo pot. Pot se zadnjih tisoč metrov vzpona povsem izgubi. Zato smo hodili vsak po svoje ¿o sipkih pobočjih, tri korake navzgor, za enega pa s, so Podrča naza, N c n b°o uživanja, le tistih neumnih, obenem pa magičnih G000 metrov nas je vleklo proti cilju Ob enih popoldne smo se zbrali na vrhu Nekateri so bil. prav ubog , ker jih je pestila višinska bolezen, pravo veselje je udarilo na dan sele v tebom na vlšim 4800 metrov, ko smo posedli okoli ognja in si dajali duška pozno v noč. V Arequip je čez dva dni izšel v časopisih članek, kjer naj bi »mešana avstrijsko-nemško-jugoslovan-ska odprava dosegla nov hitrostni rekord pri osvajanju Chachanja«. Res so zabavni ti časnikarji, ki vsako še tako nepomembno novico zagrabijo in jo napihnejo in tako, kot lep rumen balon — vržejo med bralce. Ubinas (5800 m) V Arcguipi delule tudi andinistično društvo. Z nekaterimi člani tega društva sem se SDoznal in postali smo prijatelji. Povabili so me. naj se jim pridružim pri vzponu na Ubinas vulkan ki je od mesta oddaljen kakih sto kilometrov. Tale naša odpravica je bila podobna pohodom, ki smo jih bili pri nas vajeni takoj po vojni. »Alpinisti iz Arequipe nimamo opreme, Imamo po veliko volje in hrabro srce.- To je držalo, saj smo se kljub temu. da so bili fantje za peruanske razmere iz premožnih družin, na pot odpravi i v majhnem poltovornjaku, ki ga je ljubeznivo posodilo ministrstvo za poljedelstva, kajti nihče od njih nI premogel svojega avta. Za bivak sem bil najbolje opremljen jaz, čeprav tudi moja spalna vreča ni bila vredna počenega groša. V Arequipi je vedno toplo, zato ne poznajo oblačil, ki bi jih varovala pred mrazom. MoJi tovariši so se zavili v ponosene bunde in zlezli v spalne vreče, ki bi jih ščitile pred nočnim hladom na morsk obali, tu 343 2g0raj na pet tisoč metrih, pa so pomagale le toliko, da od mraza niso zmrznili, temveč so le šklepetali z zobmi. V poltovornjaku smo se pripeljali na čedno višino — 4400 metrov, tako da nam je do vrha ostalo le še 1400 metrov. Pokrajina je bila pusto valovito peruansko višavje, le tu in tam so v višino štrleli vulkani. S kamionom smo nekaj deset kilometrov morali voziti po peščenih planjavah, kjer ni bilo ničesar, ne ceste ne rast-¡^,'r kL S° ®dinetžiyali- • J, nahrbtniku najti marsikaj, zato bomo nekaj tega posredovali tudi bral- Ddkižnostnp iMar. str| «dor želi več, naj si skrbno ogleda različne prospekte In priložnostne članke v tujem planinskem fttivu. ZQ i2delBVO nahrbtnikov največ tkanine iz umetnih vlaken. Platno in bombaž sta za nošnjo siccr prijetne sa, vedar sla neprimerno mani trdna in se mokra mase nrafarneio hrl^HZn' P l»0™^0 laku- P°<« nahrbtnik iz prične nfhrhPi gM i hin m Tako Janina iz umetnih vlaken nc natega neposredno aStn Prr i ah?H°,br° nalegatl, mere naj bi bile prirejene velikosti in meram e E ali ^ti3 '.^, ^«F*, * Prav tak0 l,eraben ali komai kot pre- veliki ali premajhni čevlji, kot obleka, ki nam ne ustreza po velikosti in širini Na to mislimo, ko izbiramo nahrbtnik, upoštevati moramo, da ga bomo nosih razlilno oblečeni 348 TeksJK'*.1 in imeli zaradi tega ludi preglavice, če ga ne bo mogoče prilagoditi trenutnim potrebam. Osnovno na kar še danes večina planincev pozabila, je vprašanje enakomerne obremenitve telesa in pravilne razporeditve leže nahrbtika. Običajno nosimo z ran'em pozah-Ijamo pb. da lahko velik del teže prevzame oprt, ki naloga na predel hrbta tik nad obema kolkoma. IzkuSnje kažejo, da jc taka oprt nujna, če je nahrbtnik težji od 10 kg. Pri I "i1 h tovor, h gre tudi brez nje, pomaga nam jermen, s katerim vezemo nahrbtnik okrog pasu. Sicer pa je ta trebušni jermen koristen predvsem za to, da nahrbtnik ne op'eta na hrbtu, ko hodimo ali smučamo. Oprt o kateri smo oovorili in jo včasih imenujemo »bočna« ali »kolčna«, mora biti dosti široka in dobrn podložena; zapnemo jo na trebušni strani s sponko, ki mora omogočiti hitro zapenjanje in odpenjanje To nam pride prav. če je treba v nevarnost, na hitro odvreči nahrbtnik. Sponka mora imeti razen tega se to lastnost, da nam °™j>oca zvezno, neprekinjeno nastavljanje širine oprti, da nas ta cez boke ne t.sci ali da ni preveč ohlapna. Potek oprti skoz sponko naj bo tak, da ne bo drsela in je ne bo treba vsak hip popravljati. Uporabniki sodobnih nahrbtnikov, vetrovk in anorakov so gotovo že na lastni kozi okusili kako neprijetna je hojo. če naramnice nenehno drse prek ramen. Konstruktorji so tudi to že upoštevali in marsikateri nahrbtnik opremili s prsno oprtjo, k. ne dopušča^ da bi naramnici lezli narazen in navzdol. Kdor te oprti nima, si lahko pomaga s primerno vrvico. Posebno poglavje je ogrodje. Prvi nahrbtnik z ogrodjem je kar stara, dobra krošnja. Te so že od nekdaj namenjene za prenašanje težjih In zajetnejših tovorov. Ogrodje daje stalno obliko In stabilnost, biti pa moro dobro in trdno. Spoji med posameznimi deli ogrodja mora|o biti dobri; ce so varieni moralo vari držati brez izjeme, če pa uporabljamo nastavljive mehanizme z zagozdeni!, naj bodo slednje premakljive le po naši želji in potrebi, ne smejo pa popuščati, ko smo na poti. Krošnja mora bili prilagojena nosaču; pokazalo se je, da so zelo krošnje ali tudi nahrbtniki z orodji, ki imajo na vrhu prečko tik za glavo. Taka izvedba utezkoca obračanje glave v levo In desno ter dviganje glave. Največ je v rabi klasičnih nahrbtnikov stare izvedbe. To so nahrbtniki večine planincev na tudi plezalcev. Tak nahrbtnik leže na hrbet, se mu povsem prilagodi, kar je za majhna bremena lahko sprejemljivo, siccr pa ne. 7ato imajo že tudi te vrste nahrbtnikov bočne oprti, ki nalegajo na koike. Seveda pa mehka izvedba nahrbtnika nikoli ne omogoča. da bi oprt prevzela večji del teže. Spričo navedenega je razumljivo, da je mimo krošnje in mehkega nahrbtnika nastal se nahrbtnik z ogrodjem. To mu daje potrebno stabilnost in je dandanes največkrat iz ozkih, lahkih aluminijastih trakov, ki so uporabni celo kot opornice, ce je treba imobihzi-rati zlomljeni ud. Spričo lastnosti aluminija trakove lahko posanuc krivimo in prilagajamo trenutnim potrebam. Uvedba ogrodja in oprti nam omogoča, da osvobodimo hrbet neposrednega naleganja nahrbtnika in tako omogočimo večje zračenje oziroma manjše znojenje, lo so dobre strani, z vidika plezalca pa moramo povedati, da krošnja in nahrbtnik z okvirom ne sodita v steno, ker se zatikata in nista prilagodljiva. Vprašanje prilagodljivosti nahrbtnika prostornini tovora je že staro. Gre za to. da isti nahrbtnik lahko uporabljamo za prenašanje različno prostornih bremen. Doslej so stvar reševali z dodajanjem zunan|ih žepov ali pa je hll nahrbtnik podaljšan v višino z možnostjo da vrhn|i del zssučemo navznoter, kadar nam ustreza manjši nahrbtnik. Sedaj se pojavlja tretja možnost. Nahrbtnik je po obsegu zasnovan na neko največjo velikost, ki jo po potrebi krčimo z zatezanjem obodnih jermenov. Slednje lahko uporabimo še za obešanje zunanjih žepov in pri nošnji smuči. Pa še nekaj o zapirah. Od nekdaj smo vajeni nahrbtnika, zavezanega z vrvico in pentljico. Ta način je se danes na široko v rabi, pa vendar ne smemo mimo sodobnih hitrih zapir na vzmet ali na zadrgo. Nahrbtnik je odprt ali zaprt v hipu, kaj pa to pomeni je jasno, ce pomislimo na mraz in druge vremenske nevšečnosti. Ne bi bilo prav, če ne bi poudarili potrebe, da kupujemo le dobre izdelke. Zato se praviloma izplača še pred nabavo pogledati prospekte, se posvetovati z znanci in se poglobiti tudi v kak članek Večja cena res nI vabljiva, ce pa pomislimo, da bo tak nahrbtnik bolje rabil svojemu namenu in nam ne bo povzročal težav, tedaj se raje odločimo zanj. Ne pozabimo, da nahrbtnika ne kupujemo vsako leto! Iz istega razloga si tudi pozorno oglejmo navodila za uporabo. Svojo opremo izkoristimo 349 do zadnje možnosti! KAJ JE IN KAM SODI PROSTO PLEZANJE V NAŠEM ALPINIZMU IZTOK TOMAZIN Lrtft iC anic,Bhnlkl',1.Ucbenlku alpinistične šole in podobni literaturi, piše, kaj le ™ n PrVih7 !tV?ri-', s katero ««nanjamo začetnike v alpinizmu, je ravno E Mteg plezanja. Zato težko razumemo čemu takšne nejasnosti pri razumevanju p^zal^a v zadnjem'časir^3 P ^ ter ^ imenova"e9a skraJ™ težavnega prostega Kaj je prosto plezanje? iiajnanr»^nfiPnf0Vim ie Znan,3 dejStVa: Prosto Pl«an|e je tisto, pri katerem plezalec za napredovanje (vzpenjanje ali sestopanje) v skali oziroma steni uporablja le svoio iti; v 16 1 naravne, razclembe (stope, oprimke, poči itd.) ali trenje, ki ga omogoča skala. Vse vrste umetnih pripomočkov, na primer kline, zagozde, bonge. zatiče, kaveljčke n,i'r„P1T8 13 u.mPu 18 varovBVie- nikak°'' pa no za napredovanje. Tudi počivanle oz roma visenje v klinih, stopnje ali prijemanje za kline, vrvni potegi in podobno sodi o ,,®7om"' ne Pa, k Prostemu plezanju. Izvzeto je seveda morebitno visenje vam-jocega plezalca ua slabih stojiscih. saj to ne rabi neposredno napredovanju Sl?I",nr^r pr0St° P|ezanie ,drugc stopnie prav nič ne razlikuje od šeste al sedme stopnje. Pleza sc prosto, razloček jo le kakovostne narave - drugačna je telesna m duševna obremenitev, drugačna je nevarnost, strmina, izpostavljenost Itd I^tfiCpr°-Ste9a - Pa nak-Bter1l še niso d°jcli- Po Prvih prostih ponovitvah so nekateri nasi znani alpinist, spraševali, ali je bistvo prostega plezanja oziroma prostih ponovitev v tem. da ne uporabljamo varovanja, da vrvi nc vpenjamo v kline ali da se vprašanjaSarn° prl,emam01 ne uporabljamo pa lestvic in podobno. Povsem nesmiselno kakovo3t in ko,ičina varovanja ne odločajo, ali je plezanje prosto ali pa ne »£232°, ,0,Pr' pr°Ster] tehn'™ P|e7finJ(l načeloma enako. .Klinofobija- in prosto ¿S? uSlQ "«Posredno povezana. Upam si celo trditi, da pri zahtevnih prostih ^^l Khi-Up0r.uljljam°, bolJSe all vsal tak0 dobro varovanje, vpenjamo več klinov n delamo boljša stojišča kot pri večini drugih vzponov, čeprav tudi pri njih ne zanemar Siui^UES; iT0 tif'i,kluJe P^l^i"0 tflžka mesta v steni,'na mejfpadca a i blizu njega, se zaveda, kako važno je dobro varovanje Razumljivo pa Je, da novejše g banje prostega plezanja teži k temu, da bi v čim večji meri uporabljali take pripo Zn^ i8ainar0K?nL.JC' e 1® P°S>coduJoJo skale. To so zlasti vse vrste zatičev. rog lih! druge skalne oblike Sredstva, ki zahtevajo uporabo kladiva (klini, zagozde itd) nai se uporabljajo le tam, kjer brez njih ne gre. a lra J' naj sc Ocenjevanje pri prostih ponovitvah: Za zdaj so v evropskih stenah ocene od I do Vil nztr^ms ""VZ9°|- Te ,ocene uporabljajo samo za prosto preplezana mosta oziroma smeri. Za tehnično plezanje pa so ocene od A, do A,. Na prvi pogled zelo preprosto, toda v našem alpinizmu so glede tega še mnoge nejasnosti, nedoslednosti in napačne razlage^ še vedno mnogi skušajo iskati kompromise ali pa se ne zaveda o ostre meje med prostim in tehničnim plezanjem. Znanih je mnogo primerov, kjer plezalci plezajo neko smer ali raztežaj prosto, na primer do stopnje V+. kar je tež e pa nP fP|'ef,0n ehniČn0' rau^ai pa P-otem ?cen'J° na Primer 3 Vl al1 VI. A,. Do tega nimajo pravice Ocena mora biti resnični prikaz težavnosti, ki so bile premagane posebel nn^nw 1°SBbej V 1tfihn,ičneni Plesanju. Potrebno je pač tudi ne® poštenost nrnstn 7?aef + 1'"° plezali prosto' ne Pa tistQ. ^ "^lirno, da je možno prepleza v • 0 v;clia Zf prvenstvene vzpone, kjer je precej težje doseči na primer VI stopnjo v prostem plezanju kot v neki drugi smeri, kjer so klini za varovanje že zabiti in so znane tudi približne težave In potek smeri. flhln^!0 j6' da f PTStih P°novitvah nekdaj tehničnih ali deloma tehničnih smeri fl Sl T S ZV \/ Tr: T6!0 St3re 0CCne Vl- ¡e n°va na primer VI itd. To pa nI pravilo. V nekaj primerih iz naših sten se je že izkazalo, da je neka smer, ocenjena na primer s VI. A, in podobno, v prostem plezanju celo laž a, na primer ^^iSSK? n«stvarrlosi P^otne ocene. Ocene pri prostih ponovitvah niso v nižiih Lh r zn,-zauc- kot domnevai° nekateri. Res da so nekoliko poostrene, vi S™» ? J- V VISi'h mani., vendar ne odstopajo od težavne lestvice UIAA. vi. stopnja pri prost, ponovitvi je približno enaka VI. stopnji v pravih klasičnih prostih 350 ■šesticah« Vsako realno ocenjevanje mora težiti k čim večji produktivnosti. Se posebej važna je primerjava težavnosti med različnimi smermi. Kot pri vsakem ocenjevanju pa so tudi pri prostih ponovitvah možne osebne razlike, pogojene zlasti z razpoloženjem in trenlranostjo. Vsak izkušen in preudaren alpinist se lahko zaveda, da je osnovni namen pri ocenjevanju težavnosti smeri ali nekih detajlov v čimbolj objektivnem prikazu težav, prirnerjalnost pa je osnovna metoda in značilnost. Zal so danes se pogosti primeri odklonov na tem področju, deloma v smislu pretiravanja z višino ocene, predvsem pa [za zdaj) neutemeljenega zniževanja ocen. Pojem proste ponovitve: prosta ponovitev je vsak vzpon v katerikoli smeri, če je bil opravljen v prostem plezanju. Prosta ponovitev jc absolutni pojem — neko smer lahko preplezamo samo prosto ali samo kombinirano (s prostim in tehničnim pleza^em). Tretje možnosti ni. Pri prostem plezan|u ni kompromisov, ne moremo zamizati na eno oko in spreqledati kakšen uporabljeni klin in podobno. Za boljšo ponazoritev navajam oster, a značilen primer: če plezamo na primer 1000 metrov visoko smer m se med plezanjem na kakem težkem mestu enkrat primemo za klin in potegnemo navzgor (uporabimo ga za napredovanje), potem to ni več prosta ponovitev. Tak vzpon lahko označimo kot poskus proste ponovitve z uporabo tehnike na enem, dveh ali vec mestih — kolikorkrat smo jo pač uporabili. Prva prosta ponovitev: to je v stilu prostega plezanja opravljen prvi vzpon po neki smeri, ki le bila do tega vzpona plezana pretežno ali vsaj z delno uporabo tehnike, to je tehničnih pripomočkov za napredovanje. Pri naslednjih prostih vzponih gre potem za drugo, tretjo itd. prosto ponovitev. Kljub navidez zelo strogim zahtevam pa pri prostem plezanju ne gre za uveljavljanje donmatičnih pravil ali za nekakšno plezalsko puritanstvo (strogost ali prenapetost), pac pa le za dosledno razumevanje in izpolnjevanje natančno opredeljenega pomena in smisla za pojem »prosto plezanje«. Prosto plezanje težkih smeri jc tudi preizkus poštenosti In samodiscipline. V steni plezalca navadno nihče ne vidi. ali res pleza povsem prosto, zato mora biti pošten in iskren do sebe in do drugih. NI sramota na težkem mestu uporabi i klin za napredovanje če je mesto pretežko za trenutne sposobnosti plezalca. Lahko pride drugič, ko bo bolje razpoložen ali pa se zadovol|i z dejstvom, da nečesa nI zmogel. Sramotno pa je uporabiti tehniko, na primer prijemati se za kline in se potem zlagati, da smo smer zmoqli v prostem plezanju. Omenjena poštenost, lahko jo imenujemo tudi ple-zalski »fair play-, je zelo važna sestavina prostega plezanja. Pravi alpinist mora imeti izoblikovane določene moralne nazore in norme, ki izhajajo iz morale alpinizma in zajemalo celotno alpinistično dejavnost, torej tudi prosto plezanje. Vsak alpinist se zaveda, kako velik je razloček med prostim In tehničnim plezanjem nekega mesta. Primer: oe plezamo neki previs ali streho z lestvicami ali s potegovanjem (prijemanjem) za kMne, gre ob dobrih klinih za razmeroma lagodno telovadbo, ki jo zmore tudi manj izkušen ali slabše pripravljen plezalec. Lahko pa jc isti previs ali streha v pros,em plezanju skrajno težaven, lahko zahteva od najboljšega ali odlično pripravljenega vrhunskega plezalca vse njegovo znanje In moči ali pa je mesto celo nepreplezljivo v prostem plezanju. Kam sodi prosto plezanj v našem alpini/mu Prosto plezanje proste ponovitve nekdaj tehničnih smeri in vsa druga dejavnost vzvezl z njimi [priprave in podobno) sodi in mora soditi v alpinizem. Za zdaj pri nas se ne moremo govoriti o razvitem gibanju prostega plezanja, kot ga že imajo v mnogih drugih državah, vendar zaniman|e in tovrstna dejavnost naraščata. Ze sedaj moramo paziti, da se ne ho naše prosto plezanje izrodilo v plezalstvo — specializirano obl.ko športne dejavnosti, ki je osamosvojena. Izolirana od alpinizma In jo z njim povezuje le se ena osnovnih dejavnosti - plezanje. Dobro vemo. da se je po svetu to ze dogajalo n se še dogaja. Značilni primeri so »skalolazenje« v Sovjetski zvezi p ezanje_ po balvanih (bouldering) v ZDA, plezanje v peščenjaku na Češkem In v Vzhodni Nemčiji Itd. Polo-lij tehdejavnosti je danes jasen in uradno priznan: plezalci, ki se ukvarjaj'ValSS samo s »skalolazenjem« ali na primer samo s plezanjem po balvanih NISO a pinlsX\ „jihova ozko usmerjena dejavnost nI alpinizem. To |e zelo Ponicmbno deistvo in dobro se ga morajo zavedati tisti, ki se intenzivno ukvarjajo s prostim plezanjem, kot tudi tisti, ki bi radi to dejavnost kritizirali. Povsem nekal druqega pa je poglobljeno ukvarjanje s prostim plezanjem v okviru alpinfzma ozi/oma 9a1Sin,Etična dejavnost, ki jc kvalitetno in kvantltetno obogatena s prostim plezanjem. In ravno za lo gre. Nekateri pa si naša prizadevanja napačno razla gSf in nam očitajo, da uhajamo v plezalstvo. da se odmlkamo od alpinizma. Ka, jc slabega v tem, čc so hočemo do skrajnosti preizkusiti v stenah, gorah tudi s prostim plezanjem, solo vzponi itd. To predstavlja le na|hnlj izpostavljeni del naše alpinistične dejavnosti Ta dejavnost pa zajeme prav vse: od turnih smukov, vzgojnega dela, oprav-Ijenja zimskih, lednih in kombiniranih vzponov pa do čisto »navadnih" užitkarskih po tepanj po gorskem svetu. Plezanje po balvanih, zidovih in krajših pragovih predstavlja le skromen del v naši alpinistični dejavnosti. Ni nam samo sebi namen, pač pa predvsem priprava za zahtevnejše vzpone v gorah, nc glede na to ali gre za tehnično smer ali za prosto ponovitev. Za boljšo ponazoritev navajam primer: dve navezi preplezata dolgo, težko smer v Julijcih. na primer čopov steber. Prva naveza ga prepleza v »normalnem stilu«, to je tako, da v najtežjih raztežajih uporablja Icstvice ali se prijemlje za kline. Vsak se bo strinjal, da je vzpon te naveze res alpinistični dosežek, ki je lahko v čast vsakemu alpinistu. Druga naveza pa prepleza isto smer povsem prosto. In zdaj vprašanje: je njen vzpon tudi alpinistični dosežek ali pa je zaradi čistega prostega plezanja po tem vzponu sama smer (na primer že omenjeni Čopov steber) zdrknila na raven golega plezalskega problema, balvana oziroma ..gužve«, kot menda nekateri zaničljivo imenujejo balvane? Je vzpon, opravljen s prostim plezanjem alpinistično manjvreden? Vprašanje je otročje lahko in kdor vsaj malo pozna alpinizem, si bo odgovoril: preplezati neko smer prosto namesto tehnično, je vsekakor pomembnejši alpinistični in plezalski dosežek, kvalitetno je zahtevnejši, sa| terja večje telesne in duševne napore, boljšo pripravljenost itd. To vprašanje na3 postavi v območje vrednotenja alpinističnih dosežkov in obenem postavlja nova vprašanja. Med njimi je eno najvažnejših in najbolj perečih: »Ali |e kakovost alpinistične dejavnosti, zlasti plezanja, lahko splošno merilo v alpinizmu? Ali lahko alpinista vrednotimo predvsem ali samo po tem, kako težke smeri pleza? Ali je alpinist, ki lahko pleza VI. in VII. stopnjo zaradi svojih večjih sposobnosti več vreden In bolj pravi alpinist od tistega, ki mu sposobnosti, zdravje in podobno dovoljujejo plezanje največ V. stopnje?« Mislim, da je odgovor kratek, jasen in utemeljen: Ne. Pri presojanju človeka kot alpinista je najvažnejši njegov odnos do gora — koliko mu gore pomenijo, koliko zna živeti z njimi in zanje. Vse drugo, tudi kakovost njegovih plezalskih in drugih sposobnosti na lik alpinista vsekakor tudi vpliva, vendar je ta vpliv drugotnega pomena. Tega se moramo zavedali tako »ekstremistl« kot tudi »pohlevnejši« alpinisti. Obsojanja vredno je zaničevanje manj sposobnih alpinistov, »šodrovcev«. Ko jih ocenjujemo in cenimo kot alpiniste ali nealpiriiste, se vpraša|mo najprej po vrlinah in lastnostih, ki so bistvene v alpinizmu, šele nato jih ocenjujemo s stališča plezalnih in drugih sposobnosti. Ob rastočem zanimanju za prosto plezanje in druge novejše pojave v našem alpinizmu obstaja možnost, (i& bi sg nskotcrc oblike? z&čgIg rszhajciti z dlpinizmom Alpinisti kot posamezniki in naša alpinistična organizacija kot celota si moramo prizadevati, da do tega ne pride. Kakršnekoli specializirane oblike plezanja, na primer »skalolazenja« ali plezanje po balvanih, skratka plezalstvo, ne smejo postati same sebi namen, saj je njinovo mesto v alpinizmu. Bodo naj le drobec v pestrem mozaiku alpinizma. Verjamem da lahko vsaj nekaj časa vztrajamo pri alpinistični dejavnosti tudi ob primarni vzpodbudi dejavnikov, ki nimajo dosti zveze s -klasičnimi« nagibi pravega gomištva. Na primer izrojeno pustolovstvo, ekshibicionizem, častihlepje, ostro izraženi športni nagibi In podobno. Vsak alpinist, ki razmišlja o svojem početju, si lahko, z nekaj iskrenosti seveda, pride na čisto, ali je res pravi alpinist (»z dušo in telesom« so rekli včasih) ali pa je le omejen plezalec ali zapečkar. ki mu skala, stene in gore pomenijo le predmet plezalske dejavnosti in zadovoljevanja športnih in podobnih motivov, alpinizem pa mu pomeni le -dobro druščino« za razpravljanje o svojih naj-naj-dosežkih, za popivanje ali kaj podobnega. V zadnjem času se pojavljajo tudi razne »modne muhe«. Vsesplošno »trajerstvo« zajema vse od trakov v laseh namesto čelad, pa do hujših oblik, kot so pomanjkanje previdnosti, zanemarjanje varnosti, precenjevanje zmogljivosti, zaničljiv odnos do lažjih smeri in podobno. Ti pojavi nimajo mesta ne v alpinizmu ne v prostem plezanju. Naša vzgojna alpinistična dejavnost jih bo morala v prihodnje bolj energično zatirati. Toda najprej moramo stvari postaviti na pravo mesto. Pričujoči članek poskuša to na primeru prostega plezanja. O smislu poglobljenega ukvarjanja s prostim plezanjem Je morda celo odveč razpravljati. Če lahko govorimo o etiki (teoriji) in alpinistični morali (praksi), potem ima v njej pomembno mesto človekov odnos do gora, zlasti pa način prisvajanja gorskega sveta oziroma alpinistove dejavnosti v gorah in drugod. Pri neposrednem soočanju človeka z goro (steno), to |e pri plezanju, je najbolj pošteno in moralno utemeljeno prosto plezanje — ko je plezalec vezan predvsem ali pa samo na svoje telesne in duševne zmogljivosti. Vsakršna uporaba tehničnih pripomočkov, zlasti za napredovanje, vsaj nekoliko razvrednoti vsak vzpon, saj ga olajšuje, včasih celo bistveno. Razmerje člo- 352 Vftk _ gora ali plezalcc — stena se pomembno spremeni v človekovo korist Kar je v nabolj naravni obliki gibanja v skali — v prostem plezan|u nemogočo ali zelo težko dosegljivo, postane z uporabo tehnike mogoče, vendar za neko ceno. Nekaterim se zdi ta cona nepomembna, nekakšna lepotna napaka, drugi pa se je zavedamo. Na koncu pa Se nasvet vsem, ki ima|o namen kritizirati pojave v našem alpinizmu ftudi prosto plezanje): »Preden hočem neko stvar kritizirati, jo moram dodobra spoznati. Torej moram kot pravi alpinist odlično poznati alpinizem. Moram pa se tudi vprašati, zakaj bom kritiziral - zaradi osebnih pobud, zaradi odpora do nekega pojava, nerazumevanja itd. ali pa zaradi nečesa drugega. In če gre za nekaj drugega, se lahko zberem, razmislim in napišem kritiko, po možnosti konstruktivno.« IZGORJELA GRUDA Izgorjela Gruda je le eden izmed vrhov Pren|a. Toda s 1835 metri nadmorske višine in s steno, ki je široka poldrugi kilometer, dosega pa višino 600—650 metrov, je sirsi alpinistični |avnosti še vse premalo znana. V njej so doslej plezali le bosansko-hercegovskl alpinisti. Toda tudi oni so preplezali vsega šele pet smeri in dve varianti. V steni ki se kot bHricra razteza v smeri vzhod—zahod (razlikovati je mogoče SZ, b in SV steno), pa so šc številne možnosti. Predvsem za ekstremne vzpone in tehnične smeri. 353 Izgarjela Cruda [IS3S m) s smermi: 1. Dllber-Zahirovič, 2. Kavkaška smar, 3. Bosanska smer, 4. Dušna zajndn, 5. Steber Izgorjele Grude, 6. Kamin. 7. Smer MulahusičHilčISIn Toto Muhamed SIŠIČ Ima pa stena bgoijele Grude eno slabost — najprimernejši dostop je iz Jablanice. železniške postaje na progi Sarajevo—Mostar, zahteva pa kar pet ur pešačenja po slabo markirani stezi. Tudi planinske postojanke ni v bližini. Je pa lovska koča (Milanova koliba, ¡7 katere je do stene okoli tričetrt ure. Rezervacijo je potrebno urediti s podjetjem »Parkovi« — Lovstvo, Mostar, ključ pa je polem mogoče sprejeti pri lovskem čuvaju Peru Manigodi v Donji Jablanici.) Povsem sprejemljivo pa je tudi bivakiranje pod steno ali šotorjenje, najprimernejša mesta za to so označena na grebenski skici. Pa še na nekaj moramo opozoriti! Vode ni in je potrebno topiti sneg, tega pa se pod steno ne manjka vse leto. Ni pa v tem delu Prenja plezalsko zanimiva le stena Izgorjele Grude. V neposredni bližini je še Burln Kiis (1680 m) z okoli 250 metrov visoko steno, v kateri sta za zdaj le dve smeri (ocena V/IV). Zanimiva Je tudi SZ stena Celine (1992 m), le dostop izpod stene Izgorjele Grude je nekoliko bolj težaven in dolg. Višina stene je zelo različna, ua najvišjih mestih pa dosega višino tudi do 500 metrov. In še nekaj je 3ila pomembno. V njej so bili doslej opravljeni šele štirje vzponi, dva poleti in dva pozimi. Toda niti ena od teh štirih smeri doslej še nima ponovitve. In še napotek za sestope z roba stene Izgorjelo Grude. Za smeri od 1 do 4 je najbolje sestopiti desno (če gledamo z vrha stene!), vzhodno, do položnejših vesin na stlkallšču z Burinim Klisom. Naravnost navzdol po levi strani, nekje na sredi sestopa pa je potrebno prečiti v desno in se trikrat po vrvi spustiti k vznožju stene. Za druge tri smeri pa velja kreniti proti jugu do bolj razčlenjenega dela stene in se spustiti navzdol plezajo po policah in prodlščlh. Oba sestopa trajata okoli eno uro. 1. Diagonalno smer sta prva preplezala llija Dllher in Faruk Zahirovič in sicer 2. avgusta 1966 v šestih urah, ocenila pa sta jo s V/IV, 550 m. Prvo ponovitev sta skušala opraviti 26. septembra 1S7G B. Moltarič in N. Logič. Toda morala sta obrniti 50 metrov pod robom stene. Uspela je šele naveza B. Maltarič-M. Muloosmanovič 20. avgusta 1973 (v petih urah). Opis smeri |e bil objavljen v Naših planinah 5—fi, letnik 1968. 2. Kavkaško smer sta po dveh poskusih (leta 197/1 In 1975) preplezala Miodrag Rakič in Muhamed Sišič. 25. ter 26. septembra 197G. Posvetila pa sta jo Bedalovu, Čulidu, Tabekoviču in Vrdoljaku, hrvatskim alpinistom, ki so se 25. julija 1974 ponesrečili v Kavkazu. Smer sta ocenila z -VI. A2, IV—V, A,, 600 m, plezala pa sta 19 ur. Smer Se ni bila ponovljena, čeprav sta opis objavila (Naše planine 1—2'1977). 354 3. Bosansko smer sta prva preplezala Rašid Mulahusič In Faruk Zahirovič, 11. avgusta 1957. Ocena: V, 600 m. 7 ur. Prvo ponovitev so opravili B. Maltarič. M. Mulaosmanovič in A. Vatrenjak. 27. maja 1979, drugo Dž. Abaza, B. Kovačevič in M. Rakič, 7. julija 1979, tretjo pa C. Goran, S. Pandžič in M. šišič, 4. avgusta istega leta. Njih ocena je V/— IV, 600 m, 7 ur. 4. Varianto Desna poklina sta preplezala Rašid Mulahusič in Muhamed Sišič, 21. julija 1973, potem ko sta se do njenega začetka spustila z roba stene po vrvi. Varianta še nI bila ponovljena, opis pa je bil objavljen in sicer v Naših planinah 7—8/1974. Ocena: V/lll, 200 m, 3 ure. 5. Steber sta prva preplezala llija Dilber in Faruk Zahirovič, 29. in 30. julija 1968 (pri prvem poskusu junija 1968. leta je .sodeloval še Hilčišin) in ga ocenila: mesta VI in V. večina III, 650 m, 16 ur. Prvo ponovitev so opravili B. Maltarič, M. Mulaosmanovič in A. Vatrenjak 26. maja 1979, 10 ur, drugo pa Mukrim in Muhamed šišič, 21. julija 1979 (do zaključka težav sta potrebovala štiri ure). Njih ocena je V/IV. 6. Varianto, imenovano Kamin, so prvi plezali Borica Radoševič, Muhamed šišič in Faruk Zahirovič, 24. septembra 1974 v osmih urah (za kombinacijo z originalno smerjo so potrebovali skupaj 12 ur), ocena VI/V, 200 m. Prvo ponovitev sta opravila B. Maltarič in A. Vatrenjak 13. junija 1979 (v skupnem času 6 ur). Opis je bil objavljen v NP 11—12/1972. 7. Smer po grebenu sta prva (In doslej edina) plezala Petar Hilčišin in Rašid Mulahusič 2. avgusta 1966. Ocena: III, 500 m, 5.30 ure. Opis je bil objavljen v NP 3—41967. Zapis je pripravil Branimir Maltarič-Buco, ki je narisal tudi grebensko skico. Fotografijo je prispeval Muhamed Sišič. Za Planinski Vestnik priredil Franci Savenc. DOŽIVETJE JANEZ KOVAČ Luna tiplje skozi oblake in ustvarja nepozabne prizore v steni Brane. Temna silhueta Planjave se dviga nad nami in nehote nas preplavi tiha spoštljivost. Korak za trenutek zastane, oko se noče naužiti nočnih lepot... Slednjič se znajdemo pred kočo. Tihota noči je kriva, da me nič kaj ne vleče v gnečo zimske sobe. vendar me Nuša, Eli In Stane le prepričajo, da bi bilo dobro pred Jutrišnjim •šihtom« še malce zadremati. V siju sveče nekaj časa prisluškujem zaspani melodiji, potem pa zaplavam v svet sanj, ledu in modrega neba. Se v trdi temi utoneva s Stanetom v gozdu pod Kamniškim sedlom. Prvi svit naju pozdravi že visoko v Repnvem kotu. Sama sva. Le stene in sonce so z nama. Grizeva v strmino, dereze odlično prijemljejo. Vstop najine smeri je globoko pod snegom, zato se odločiva za strm žleb, poln ledu in snega. Lepo nama gre od rok, ie padajoče kamenje nama kvari veselje. Sonce je začelo žgati kot poleti, to pa je bilo za -skalce« le preveč in so hotele po najkrajši poti v scnco. 2al pa je držala ta bližnjica ravno mimo naju, zato sva jo kar najhitreje ucvrlo na levo v »plate-. Dereze so romale v nahrbtnik, saj je stena nad nama kar puhtela od vročine. Blesk nekje nad mano me opozori na potek smeri. Zlezem do klina mu zaupam življenje in se odplazim dalje. Med nogami za hip ugledam Stanetovo čelado, nasledn|l trenutek pa se že razveseli široke polico in pokličem prijatelja ... Pogled zdrsi po steni navzdol, se za sekundo ustavi na žarečem snegu in zelenih slapovih Repovega kota in čez Zcleniške špicc pozdravi Snežnik, ki kot ribja plavut gleda iz megle... Spet sem doma, v svetu, ki me bogati, ki mi podarja čisto lepoto, doživeto na poseben način, ravno zaradi boja s samim seboj. Udobje doline je daleč In kdor hoče razumeti govorico hrapavih skal, mora zanjo žrtvovati bitko s slabostmi. Vsak si v življenju izbere svoj cilj, svoja hotenja hoče uresničiti na sebi lasten način. Morda bo v očeh ljudi čudak, morda celo samomorilec, toda šel bo naprej, saj doživetja in preizkušnje, kjer se človek potrjuje pred samim seboj, dajejo življenju neizbrisen pečat... Iz misli me prebudi rdeča čelada. Stena kar žari, od vročine namreč, saj se resni detajli šele začenjajo. Po lepi polički se spustim do zajede. Ko je Stane pri meni, zagrabim sivo skalo in se potegnem navzgor. Svet postane malce krušljiv, vendar nič 355 ¿ato. saj je raz kot iz betona, višek vsega pa je votlina s krpo snega, ki še edina priča, da smo v začetku marca. Pogasim si žejo in udobno varujem Stenča, ki pohrusla tisto krpo, da ostane le šc temna lisa. Čez neroden prag me še kar hitro zanese, večji problem pa je stvar za Stenča. ki ga nahrbtnik kar pošteno ovira ... Krasna zajeda se pno nad nama. Lotim se je in kmalu ugotovim, da me videz res ni varal. Ko se na vrhu zakoballm čez je mera polna. Hočem zavriskati, pa je grlo suho kot poper. Ne gre. Ker se mi hoče Izviti nekak čuden pisk, se ne trudim več. Oko ml obstane na previsu, ki privede v lažji svet. Za boljše počut|e se vpnem, popraskam po malo čudnih stopili in že sem čez. Na razu si uredim stojišče in že je vrsta na Stenču, da se poigra z gravitacijo .. . Težak nahrbtnik ga je prikrajšal za resnično lepe užitke. Tam, kjer se najina smer sreča s smerjo »Humar-Škerja«. vrževa vase nekaj mokrega, hip zatem pa se že dajem z zajedo, ki ji ne želim konca. Toda ona ni mojih misli, poda mi hrapavo roko in adijo. Usedem se pod zadnji problem smeri in Stenč je kmalu pri meni. Nič se ne obotavljam, čimprej hočem ugrizniti še v zHdnje trdo jabolko. Srce mi nekoliko hitreje ulriplje, ko se pojavim na izstopni polici. Tudi Slcnču je malce loplcje. vendar naju vse bolj prevzema veselje. Na koncu mora prijatelj šc v posebno pozo, da pričaram še nekaj na filmski trak za vsakdanjost doline ... Ko že v noči sediva na vrhu Planjave in zreva v mesec, se spomniva vseh prijateljev ki bi jima rada podarila del tega, kar občutiva tisti trenutek. Iz stene sva odnesla doživetje, ki naju bo krepila na življenjski poti. Opomba: JV stena Planjave. Sobotna smer. 2. ZP, plezala S. Poljak AO Lj.-matica in J. Kovač AO Impol, 1 3. 1980. MOJ IZLET NA TRIGLAV* DANI FELE Na naši šoli deluje pionirska šola. Naš vodja planinske šole je tovariš Bakovnik. Planinsko društvo je organiziralo izlet na Triglav. Tovariš nam je to povedal. V šoli se je vzbudilo veliko vzdušje. Midva z bratom sva najprej vprašala doma. če lahko greva. Mati se je le vdala. Pustila naju je. Bil sem zelo vesel. Šli smo v petek 29. avgusta. Na postaji se nas je zbralo največ »pionirjev planincev«. Zraven nas je šlo še nekaj članov PD. Z avtobusom smo se peljali do Ljubljane. Ko smo prišli v Ljubljano, smo si jo malo ogledali Šli smo po sladoled. V neki trgovini smo videli dobro planinsko opremo. Bila je zelo draga. Tam smo si šc kupili vse potrebno. Prišel je naš čas, hitro smo »rukzake« naložili na avtobus. Na avtobusu je bilo veliko ljudi. Zanimivo, da je neka skupina bila zmeraj pred nami. Prišli smo v Mojstrano. Odložili smo nahrbtnike. Šli bomo v maksimarket Zares zelo dobro založena trgovina. V Mojstrani imajo zelo dobre ribe. S prepolnim avtobusom smo se peljali v Vrata. Peljali smo se mimo slapa Peričnik Malo so morali tudi pritisniti avtobus. Ko smo prišli v Vrata, je bilo že vse skoraj zasedeno. Potem smo le dobili postelje Jaz sem spal z mojim prijateljem. Spal sem zelo dobro. Neki moški se |e zalo razjezil. Ampak ne nad nami. Zjutraj smo že ob 4. uri bili pokonci. Vsi smo se lepo zbrali pred kočo. Neki ljudje so že bili daleč. Krenili smo lepo po poti. šli smo mimo velikega spomenika. Tam smo se za kratek čas ustavili. Šli smo Čez Prag. Nekateri so šli po Tominškovi poti. Tominškova pot je malo bolj naporna. Zmenili smo se, da se dobimo pri studencu. Na poti do Staničeve koče je bilo kar precej klinov. Med našimi vrstami je bilo malo strahu. Prišli smo do Staničeve koče. Tam smo pomalicali in poštempljali knjige. Vsi smo se slikali. Sonce je zelo močno pripekalo. Šli smo naprej. Od Staničeve koče je bila pot zelo snežena. Rilo je tudi malo ledeno. Kar naenkrat se pred nami pokaže planinski dom na Kredarici. Zares velik dom. Tam je bilo zelo veliko planincev. Ko sem jo zagledal, mi je dalo še več poguma. Na Kredarici smo počivali liro in pol. Hitro sem se namazal in se šel sončit. Na poti sem se že kar precej vžgal. Šel sem v dom in si ga razglerial. Kako mora biti mrzlo pozimi In koliko snega. Prišel je čas zadnjega naskoka. Na Triglav. Vsi veseli gremo na pot. Od začetka Je bila pot zelo ledena. Ampak pot je bila zelo zavarovana. Gremo počasi naprej. Neka skupina gre po polževo naprej. Mi jo prehitimo. 2e od daleč vidimo Aljažev stolp. Na vrhu se je gnetlo veliko ljudi. * Sasiavek objavljamo za vzpodjudo. da b se s podobnimi doživetji oglasili tudi drugi vrstniki — šolar|i. Besedia |ezi: Izraz -by fair means" — s poštenimi sredstvi — ni sam po sebi pošten. Ce se hoče kdo dosledno držati tega gesla v Himalaji, bi pač ne smel uporabljati niti letala, marveč bi jo moral primahati iz Evrope kar peš! In še nekaj je v središču razprave med alpi-nistkami. V gore hodimo, pravijo same. ker nas to veseli, ne pa zato, ker bi hotele postavljati kakršnekoli rekorde. Gore niso zalo tu, da bi o nas govorili, prav tako pa bi jih ne smeli imeti zgolj za plezalsko ogrodje. M. A. NA KRATKO.. SKROMNA ŽELJA Kako bi bilo, če bi naša televizija izkoristila priložnost In bi predstavila našim gledalcem tudi nekatere najbolj znane, ali pa manj znane pa dobro označene planinske poti, ki vodijo po naši domovini, mimo spominov iz naše revolucije, skozi parke in rezervate ... Planinci ugotavljajo: Naša televizija je premalo pozorna na teme. ki zadevajo naše planinsko delovanje, čeprav je to ena izmed najmočnejših množičnih organizacij pri nas ... (S tiskovne konference ob X. planinskem taboru ljubljanskih planinskih društev, dne 15. 5. 1980.) LJUBLJANSKA MLADINSKA POT — OBNOVLJENA LMP, kot s kratico rečemo tej poti, jc zdaj spet na voljo ljubiteljem narave v okolici Ljubljane. Manjka edino še viseči most čez Iščico. Pot imata na skrbi PD Ljudska pravica in PD Delo. PD POLZELA Ob 27. aprilu, prazniku OE, 1. maju in ob 35-letnici osvoboditve so na skupni seji krajevne konference SZDL in skupščine krajevne skupnosti Polzela prejeli bronasta odličja, značke OF, planinci delavci, člani PD Polzela: Ernest Jelen, Jože Pur in Božo Jordan. TABORI LJUBLJANSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV Postali so že tradicionalni, saj letos beležimo že X. Prvi je bil na Jančah. potem na Planini, ki ga je organiziralo PD Vrhnika, na Slavkovam domu — PD Medvode. Mengeška koča v organizaciji PD Mengeš in PD Železničar, PD Obrtnik je imel na skrbi organizacijo na Govejku, PD Vevče na Kuclju, PD Rašica na Rašici, Logatčanl na Kallšu, Ljubljana-matica pa letos v Kamniški Bistrici. Kova prizidka koče »Razor« PSH — BILTEN »VIJESTI« V četrti številki objavljajo: O poteku akcije Nič nas ne sme presenetiti, ki so jo zaključili konec Junija. O težavah oskrbovanja planinskega doma Miroslav Hirtz. Poročajo o seminarju za zaščito narave, ki ga je organizirala Planinska zveza Hrvatske. Govore o posvetovanju o zagorski planinski poti. o skupščini planinskega odbora Slavonije. o skupščini alpinistov v Paklenici, ki predstavlja eno največjih alpinističnih manifestacij pri nos. Potem še o Zboru vodičev PSH, o mednarodnem tečaju za vodiče, o srečanju z danskimi planinci in o novem planinskem listu Bilogorski planinar, ki jc naslednik dosedanjega »Planinam«. Izdaja ga Planinsko društvo »Bilo« iz Koprivnice. I'D TOLMIN PD Tolmin je letos prejelo »priznanje OF« in sicer za prizadevno delo na področju planinstva. Podelila mu ga je Občinska Konferenca SZDL Tolmin ob letošnjem 375 27. aprilu. NOVE KNJIGE. 1. četrtletje 1980 Rossl: Alta via delle Dolomiti. Jaroslav Janku: Cesky räj, Carinlhia II. 1979, PS BiH: Izveštaj o planinarskom partlzanskom pohodu -Bratstvo i jedinstvo 79« Blhač— 2abljak, Slovenski etnograf, 1. XXX. 1977, Vi Nach: Das Werden einer Stadt. 1971, 110 Jahre Alpenverein Villach. Seznam: M. Kurnik PD BOHOR. SENOVO To društvo je zelo marljivo. To kaže tudi dejstvo, da so na zadnjem občnem zboru podelili svojim članom pet pohval društva, eno priznanje družtva, dva mentorska znaka, sedem bronastih častnih znakov PZS, tri srebrne častne znake PZS, devet zlatih častnih znakov PZS. PD TOMOS, KOPER Tovarniško glasilo Tomos, Koper posveča veliko pozornost planinski dejavnosti njihovega društva. Mekaj naslovov iz leta 1979; Na Kojnlk. Od motela v Rižani čez Podpeč, Naši planinci, za Tomosovih 25 let. Mladi Smarčani v I'D. Naša pot na Triglav; pasebna rubrika: Planinske vesti, v kateri je objavljena pravljica o Zlatorogu In rezultati akcije Kredarica. RtCISTER EVROPSKIH REK: Šesta letošnja številka Alpinismusa prinaša tudi Register evropskih rek, ki so primerne za kajaški šport. Med njimi Je tudi 12 jugoslovanskih! Slovenske reke zastopajo ISONZO! (vsekakor Soča), KORKA (najbrž Kokra, ker druge reke pri nas s podobnim imenom ni!). RACA (Baču) in IDRICA (Idrijca) . .. Kako težko je pravilno napisati imena znanih rek. PD PTT LJUBLJANA: 28. zbor PTT planincev je minil tudi v znamenju tekmovanj. V orientaciji je med moškimi ekipami zmagala ekipa PD PTT Beograd II, Ljubljana I je bila sedma, Maribor osmi, Ljubljana II deveta. Med ženskimi ekipami je zmagalo PD PTT Sljeme Zagreb, ekipa Ljubljana II je bila tretja. Ljubljana I pa peta. Tekmovali so tudi v streljanju z zračno puško. V tem tekmovanju je bila ekipno prva »Lička« PD PTT iz Reke. Ljubljana je bila druga, Maribor tretji in Celje šesto. V strelskem tekmovanju je bila med 30. posameznicami Andreja Zabukovec iz Ljubljane prva, Eva Brdnik iz Maribora tretja; med 48. posamezniki so bili Rranko Kic drugi, Franc Samperl šesti in Roman Paj-sar deveti, vsi iz Ljubljane ZTKO SLOVENIJE — OBVESTILA, MAJ 1980: Majska izredna številka prinaša celoten ponatis govora Marjana Lenarčiča, predsednika ZTKOS, ki ga je imel na žalnem zboru v spomin preminulega predsednika SFRJ, maršala Josipa Broza Tita. Novice zbral M. K. PRISPELE REVIJE V CENTRALNO PLANINSKO KNJIŽNICO. 1. četrtletje 1980 Die Alpen, Zürich, 1, 2 1980 Alpinismo gorlziano 1 1980 Alpinismus, München 1, 2, 3 1980 Alpinistični razgledi. KA PZS št. 3 jan. 1980 Bergflits, Den Haag št. 1, 2 1380 Der Bergsteiger, München Salzburg št. 1/1980 Eho, Sofia št. 1. 2, 3, 4 1980 lamesäk, Bratislava, št. 1, 2/1980 Krasy Slovenska, Bratislava, št. 1, 2 1980 Latu ja polku, Helsinki, št. 1/1980 Lovec. Ljubljana, št. 1, 2, 3 1980 Naše planine, Zagreb, št. 1—2.1980 Natural History, New York, št. 1 1980 Der Naturfreund. Wien, št. 1. 2 1980 Nos montagnes, Zürich, št. 573Jan. 1980 Obramba in zaščita. Beograd, št. 1 1980 Obzornik. Ljubljana, št. 2, 3 1980 Osa. Zagreb, mladinska sekcija PD željez-ničar, št. 3, 4 1980 Proteus. Ljubljana, št. 5 jan., 6 febr. 1980 Ribič, Ljubljana, št. 1. 2 1980 Rodna gruda Ljuhljana, št. 1. 2, 3 1980 Suunistaja, Helsinki, št. 1 1980 SŠD, bilten rep. centra za šolska društva I juhljana, št. 2. 3 1980 Tabor, Ljubljana, št. 1, 2, 3 1980 Der Tourist, Wien, št. 1, 2 i9ß0 Der Tourist. Dresden št. 1, 2 1980 lurista na cestu. Praha, št. 1, 2 1980 SPD THICLAV: Iz letošnjega delovnega programa — 24. julija Izlet na Triglav, v avgustu nameravajo opraviti turo na Aroso-Weissharn, v septembru bodo organizirali skupni piknik SPD Triglav in SP Planika. Prav tako bodo v septembru organizirali izlet v Atzmenig — Wald. Podčrtano: Aktivno In tvorno sodelovanje s SP Planika iz Winterthura. ¿A PLANINSKI VESTNIK SO PRISPEVALI: 1. dr. Miha Potočnik. Ljubljana — namesto venca za pok. J. Avčln 1000 din 2. prof. Tine Orel. Ljubljana — namesto venca za pok. J. Avčin 1000 din 3 Vlasto Kopač, Ljubljana — namesto venca za pok. J. Avčin 1000 din 4. Miran Mihelič in Olga. Bovec — namesto venca za pok. J. Avčin 1000 din 5. Miroslav Zolnlr, Velenje — namesto venca za pok. J. šišernik 500 din — prispevek ob 100-letnici prvega pristopa na din Škrlatico 1000 6. Janez Duhovnik, Medvode 1000 din 7. dr. France Avčln, Ljubljana 400 din 8. Andreja Člhron, Prevalje 100 din 9. ing. Dušan Krapež, Ljubljana 100 din 10. Ferdo Schweizer, Ljubljana 30 0 din 7400 din Vsem se iskreno zahvaljujemo. Uredništvo. O' rQj aO -A? O6 ^ «S>* / O9 fTo^ A* SGP SLOVENIJA CESTE - TEHNIKA dejavnost podjet|a: ■ nizke In visoke gradnje n avtoceste ■ mostovi a predori ■ letališča ■ stroji in oprema za kamnolomB in gramoznice ■ projekti in inženiring za vso dejavnost Vse informacije dobte brezobvezno v SGP »SLOVENIJA CESTE - TEHNIKA" Ljubljana, Titova 38 tehnična komerciala — telefon (061) 316 967 rW^ OD TRIGLAVA DO EVERESTA V PLANINSKIH ČEVLJIH alpina*