Poitnlna plačana v fotovtal.
Cena 29.— lir
Spediz. irl abb. post. I. sr,
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trsi;, ul. Machiavelli 22-11. - t*l. 62-75 Uprava.' Trst, ulica S. Afastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Goriaa,, Riva Piazzutta št. 18. CENA;! posamezna številka, L 25. — Jjaročni1181
nir-s-'can L 100. letno L 1.200. — Za iitozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto VII. - Štev. 2
Trst - Gorica 16. januarja 1953
Izhaja vsak petek
Trst in Avstrija
Kar tvori pravo težavo za rešitev tako imenovanega tržaškega vpra-i-anja, niso tržaška notranja protislovja nego dejstvo, da so na Trstu interesarani ali bolje rečeno, da se itanj interesirata obe sosednji dr-eavi, Jugoslavija in Italija.
Za - italijansko vlado trdijo, da sloji in pade s tržaškim vprašanjem. Ker ima proti %ebi internacionalne elemente, v prvi vrsti komuniste, je prisiljena iskati oporo pri nacionalistih, ki nočejo ničesar čuti o popuščanju v tržaški stvari in ki bi vsakogar vrgli, če bi se zavzemal za sporazum, ki bi jim ne bil koristen.
Tudi z Jugoslavijo ne stoje stvari drugače. V Jugoslaviji ni parlamentarnega režima in s tem možnosti, postavljati vlado v manjšino, toda stabilnost vlade v Jugoslaviji ima kljub temu kot pogoj, da je na zunaj prav tako močna kot na znotraj. Priznati je tudi treba, da na eni strani ni mogoče nameniti Jugoslaviji vloge predstraže Zahoda in ji istočasno vsiljevati žrtve,
1. j. odstop Trsta, ki pomeni ponižanje jugoslovanske narodne časti.
Ali je možno najti časten izhod v tem vprašanju za obe strani?
Brez dvoma obstoji taka rešitev, in sicer v-izvedbi zamisli o Svobodnem tržaškem ozemlju, ki bi ga tvorili obe področji, A in B.
Taka rešitev bi bila prav gotovo mnogo boljša od delitve po tako imenovani in dejansko neobstoječi narodnostni črti na Tržaškem, ki naj bi dala Jugoslaviji popolnoma slovenske občine, medtem ko bi Italija morala dobiti v obliki otoka Trst in istrska mesteca.
Uresničitev Svobodnega tržaškega ozemlja bi pomenilo obojestransko žrtev, ker bi Jugoslavija pustila oono B, Italija bi se pa odrekla svojim zahtevam po Trstu. Jugoslavija bi .dosegla to, da Trst ne pride pod Italijo, a Italija bi dosegla tudi to, da cona B ne pride r-od Jugoslavijo. Tako narodnostno ■nevtralizirano tržaško področje pi naravno spadalo pod upravo Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, kar mirovna po god
<^udi/ddja&L.	;.4_......
Ni nobenega dvoma, da je za tako rešitev ogromna večina neposredno prizadetega prebivalstva, kar bi se dalo tudi ponovno sigurno ugotoviti.
Za tako rešitev govori še drug ze.k> tehten razlog.
ie dalj časa vztrajno krožijo govorice o verjetnem sestanku Eisen-howerja in Stalina ter sporazumevanja med Zedinjenimi ameriškimi državami in Sovjetsko zvezo. Stvar raenkrat še ni prešla okvira pobožnih želj, vendar nihče ne more izključiti, da ne bi postala nekega, dne aktualna in da ne bi našla svojega izraza prav pri sestavljanju mirovne pogodbe z Avstrijo.
Znano je, da so Sovjeti vedno povezovali to mirovno pogodbo z izvršitvijo mirovne pogodbe z Ita-dijo glede Trsta. Ce se bodo s Sovjeti sporazumeli glede Avstrije, bo ito imelo za posledico, da bodo i Sovjeti i zahodne sile izpraznile Avstrijo.
Zato se na koncu vprašamo, če je sploh možno oklevati v alternativi med internacionalizacijo Trsta in sovjetskim umikom iz Avstrije na eni strani, na drugi strani pa predajo Trsta Italiji in podaljšanjem sovjetske zasedbe v avstrijskem Podonavju?
To vprašanje je zastavil v najuglednejšem amerikanskem dnevniku pred par dnevi tudi Robert Longer, profesor političnih znanosti na Qeen’s College-u v New Yorku. Ker tržaško vprašanje zavira in onemogoča sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, vidi tudi on, da ga je treba rešiti. Glavno in edino oviro za to rešitev pa predstavlja po njegovem marčna izjava, s katero so zahodne velesile predlagale odstop od mirovne pogodbe in povratek Trsta pod Italijo. Tako si torej spoznanje o takratni veliki napaki, na katero smo vsi prizadeti pravočasno opozorili, počasi in r. zamudo utira pot v svet. Seveda tukajšnje iredentistično časopisje o tem previdno molči!
Profesor Longar pa se ne ustavlja pri tej ugotovitvi, temveč poudarja, da se je treba ozirati na voljo prebivalstva. Primerjajoč izide zadnjih volitev v obeh področjih našega ozemlja poudarja, da se je v coni A izreklo približno 112.000 oseb za povratek Italije, 80.000 o-seb pa za ohranitev STO-ja. Ko -doda k slednjim še 40.000 volivcev ir. področja B, potem vidi, da je r.a ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja večina tukajšnjega prebivalstva.
Tako profesor Longer, ki živi pač daleč in mu niso znane vse podrobnosti. Toda tudi ob svobodnih
DE fiBSPERi, HTEI1E II TRST
Italija ima ves interes, da vojaške obrambne zveze na Balkanu ne ovira pri njenem nastajanju, ampak da se koristno vživi v to nujnost
Ko se je lansko poletje začelo plesti prijateljsko vzdušje med Jugoslavijo in Grčijo na eni strani, na drugi pa med Jugoslavijo in Turčijo, ter so bile s tem že nakazane osnove snujočega se balkanskega zavezništva, so razni dobro obveščeni listi vrgli v svet vest, ds se je dal De Gasperi povabiti na uraden obisk v grško prestolnico Atene.
Vest je zahodne, zlasti britansk^ kroge ne samo presenetila, ampak tudi vznemirila, ker je bilo takoj vsakomur jasno, da je namen De Gasperijevega potovanja v Grčijo v glavnem v tem, da ruši zaenkrat še majave temelje, na katerih so balkanske sredozemne obalne države .zasnovale, svoje sodelovanje za primer sovjetskega vpada proti Jadranu.
Kmalu po vesti o De Gasperije-vem odhodu na obisk v Atene smo zaznali za prve italijanske posege v zahodnih prestolnicah proti izkazovanju pomoči za oboroževanje Jugoslavije. Na zadnjem sestanku atlantskega obrambnega sveta v Parizu pa se je sam De Gasperi pritožil, ker je poseben odbor v svojem poročilu s priznanjem ocenil napore treh balkanskih držav za sklenitev obrambnega dogovora.
Sredozemlje je za ves atlantski obrambni sistem izredno važna strateška cona. Tu, in sicer na njegovem vzhodnem delu, ima Velika Britanija veliko mednarodno odgovornost ne glede na naravno dolžnost varovanja svobodnega pomorskega prometa med raznimi deli svoje državne skupnosti.
Se pred kritičnim razpletom dogodkov na Srednjem vzhodu je kazala britanska vlada velik smisel za ureditev prilik na Bližnjem vzhodu, to je na vzhodnem delju Sredozemlja. Naravno je, da je pri teh svojih obrambnih naporih posvečala posebno pažnjo Balkanu, kf ima pretežno važnost pri vsej sredozemski strategiji atlantske o-brambne zveze.
Zato bi bilo' nerazumljivo, ko bi Velika Britanija mirne duše gledala, kako bi druga sredozemska država iz napačno pojmovanih prestižnih razlogov skušala pri zasledovanju svojih posebnih ciljev o-grožati njene bistvene koristi na tem izredno delikatnem delu sveta. Ni brez globokega pomena dejstvo da je sam britanski zunanji minister Eden dal v londonski spodnji zbornici važno izjavo o veliki važnosti balkanske obrambne zveze med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo ne samo za Veliko Britanijo, ampak za ves zahodni svet. Edenova izjava je tem važnejša, če pomislimo, da je bila podana dan pred De Gasperijevem prihodom .v Atene! V diplomaciji ni nič nepreračunane-ga, najmanj pa v diplomaciji države s takimi izkustvi, kot jih ima Velika Britanija. Pravijo, da tudi Italijani niso slabi diplomati, zaradi česar je verjetno, da je De Gasperi pravilno razumel Ed e nov o-pomin.
De Gasperijevo potovanje v Ate-
ne je bilo skrbno pripravljeno in do vseh potankostih preračunano. Sovpadlo je z novim izbruhom italijanskih iredentističnih teženj glede Trsta, kar se prav gotovo ni zgodilo slučajno. Zasledili smo celo v italijanskih listih prikrito grožnjo na naslov grške vlade, češ da bo Italija po izplačilu vojnih reparacij mogla s sklenitvijo nove trgovinske pogodbe bistveno prispevati h gospodarskemu dvigu Grčije, Italija pa stavlja pri tem pogoj, da obe državi vskladita svoje zunanjepolitične težnje,
Kakšen, je uspeh De Gasperijevega potovanja v Atene?
Uradno poročilo je sicer gostobesedno, vendar ne seže v bistvo stvari. Značilen pa je poudarek, da bosta Grčija in Italija v bodoče tesne sodelovali na političnem, finančnem, gospodarskem in kulturnem polju. Kaže, da se De Gasperi ni dotaknil vojaških zadev v razgovoru z grškim ministrskim predsednikom, maršalom Papagosom. Lahko to obrazložimo z dejstvom, da i Grčija i Italija sodelujeta v atlantski obrambni zvezi, ki ju veže s točno določenimi obveznostmi do ostalih držav atlantske skupnosti. Vendar pri tem ne moremo prezreti drugega dejstva, namreč da sta se prav Grčija in Turčija lani uprli predlogu atlantskega poveljstva, naj bi postal italijanski general Caštiglioni poveljnik južno-vzhodnega področja zveze. Zaradi tega so za Grčijo in Turčijo morali ustanoviti posebno poveljstvo s sedežem v Smirni, italijanskim ge: ne ralom pa prepustiti zgolj poveljstvo nad ožjim italijanskim vojaškim področjem.
Kakšno vlogo pa je igral Trst v razgovoru med De Gasperijem in Papagosom?
Uradno poročilo c tem molči. Marsikaj pa lahko sklepamo o tem na podlagi izjav, ki jih je dal De Gasperi na tiskovni konferenci v Atenah, in grški zunanji minister Stefanopulos po De Gasperijevem povratku v Rim.
De Gasperi je na tiskovni konferenci izjavil, da se Italija ne pro-tivi posebnim obrambnim dogovorom v okviru atlantske zveze, čimer je hotel poudariti, da je pripravljajoči se balkanski obrambni dogovor izločen iz tega okvira, ker Jugoslavija še ni članica atlantske skupnosti. Znano je, da je De Gasperi nekoč že izjavil, da se bo Italija -uprla sprejemu Jugoslavije atlantsko zvezo, dokler ne bo rešeno tržaško vprašanje....
De Gasperi je nato na tiskovni konferenci dodal, da želi Italija pre.dočiti Grčiji težave, ki jih ima na svoji vzhodni meji. Jasno je s tem De Gasperi spet namignil na Jugoslavijo in Trst.
Grški zunanji minister pa je odločno zanikal govorice, da bi hotela grška vlada posredovati med Beogradom in Rimom glede Trsta, izrekel pa je upanje, da bo tržaško vprašanje čimprej rešeno.
To je v-se. Tega se zavedajo tudi odgovorni italijanski politični kro-
gi. Italijanski tisk nam to s svojim molkom na najzgovornejši način dokazuje.
Daleč smo od tega, da bi hoteli odrekati pomen Italije pri obrambi Sredozemlja!
Toda Italija ima ves interes, da vojaške obrambne zveze na Balkanu ne ovira pri njenem nastajanju, ampak da se koristno vživi v to nujnost, ki je v interesu vseh članic atlantske zveze:
Pri tem ne bi smel biti Trst nobena ovira!
Hov proces no vidibu
u Moshvi
13. januarja je uradna sovjetska agencija TASS javila, da so v Moskvi zaprli devet vodilnih sovjetskih zdravnikov.
Imena teh zdravnikov so: Vovsi, brata Kogan-Kohen, Feldman, E-linger, Grinstein, Egorov, Vinogra-; dov in Majorov. Zadnji trije so Rusi, vsi ostali pa 2idje.
Egorov je bil vodja kremeljske bolnišnice in s tem vodja štaba Oj sebnih Stalinovih zdravnikov. Majorov in Vinogradov sta bila zaradi svojih znanstvenih zaslug imenovana za člana Sovjetske akademije znanosti in umetnosti.
Vsi so obtoženi, da so hoteli po ameriškem nalogu »likvidirati vse vodilne sovjetske osebnosti«.
Obloženi so tudi med drugim smrti 2danova in Sčerbakova, ki so jo baje povzročili s tem, da so njuno bolezen namenoma napačno diagnosticirali in ju napačno zdravili.
Vest o aretaciji teh vodilnih sovjetskih zdravnikov je vzbudila v svetu pravo senzacijo in potrdila med drugim tudi domnevo o protr-židovBkem razpoloženju sovjetskega vodstva.
__J_______ _________________________
Nastop predsednika
EIS E NHOWERJA
V torek, 20. januarja 1953, bodo ustoličili novega predsednika Združenih držav, generala Dwighta Ei-senhovoerja.
Niti v ameriški ustavi, niti z zakoni ni določeno, kako naj uvedejo predsednika v njegovo službo Ustava se zadovoljuje le z določilom, da mora vsak novi predsednik pri nastopu službe priseči. Prebrati mora besedilo: »Slovesno prisegam, da bom zvesto izvrševal službo predsednika Združenih dr-
žav in bom po svojih najboljših močeh varoval, ščitil in branil u-stavo Združenih držav.«
V torek, 20. januarja 1953, kmalu po poldnevu, bo predsednik vrhovnega sodišča Združenih držav, Fred Vinson, sprejel od predsednika, to prisego. To se bo zgodilo na odru, postavljenem nasproti Kapitola v Wushingtonu. S tem bo gen. D. Ei-senhower svečano umeščen na naj-odgovornejše mesto na svetu, na mesto predsednika ZDA.
pride Tito
n
Veliko nezadovoljstvo v javnosti - Obeta se zgolj formalen sprejem
Pod tem naslovom prinaša »Klic Triglava«, v Veliki Britaniji izhajajoče glasilo slovenskih emigrantov, sledeči dopis, ki nam nazorno prikazuje, s kakšnim razpoloženjem pričakujejo Angleži Titov obisk.
»Ne recite: spet preganja komunistično strašilo«, je opomnil msgr. Heenan, škof iz Leedsa, na zborovanju 2500 katoliških delavcev, ki jih je pozval, naj se pripravijo na odpor. »Nevarnost je komunizem, ki je pripravljen uničiti vso religijo in zlasti kat. Cerkev. Res, komunizem more biti le strašilo« - — je nadaljeval škof — toda če bi katoliški delavci na Poljskem, Češkoslovaškem, v Jugoslaviji in drugih satelitskih državah pred 20 leti poznali komunizem in bili opozorjeni na njegove cilje, bi Cerkev
Churchill in Eisenhower
Staro prijateljstvo je porok za uspešno anglo-ameriško sodelovanje
Ko je ministrski predsednik Churchill ob svojem prihodu v New York pretekli teden govoril s časnikarji, je dejal, da sta se on in novi predsednik EisenhoweT »že vsa’ stokrat sestala«, da bi raz? previjala o tej ali oni zadevi. Pri tem je seveda mislil na njuno sodelovanje v -drugi svetovni vojni.
Sestanki, izmenjavanje poslanic in stiki so takrat trajali dolgo časa.
volitvah, brez pritiskov, brisanj -z, imenikov, popolni svobodi vseh strank itd. je sigurno, da bi se večina prebivalstva izrekla za ohranitev samostojnosti našega ozemlja, saj so to v zadnjem času priznali, kakor smo videli zadnjič, celo veliki italijanski listi. Zato res ni nobenega razloga, da se marčno iz-iavo tudi formalno pokoplje, potem ko je dejansko itak že izgubila vsako vrednost, ter se tržaško vprašanje dokončno razvozlja na način, ki bo omogočil umik Sovjetov iz Srednie Evrope, ki 'bo z zahodnih sil zbrisal madež, da ne drže besede, in ki bo tukaišnjemu prebivalstvu zaiamčil mirno življenje in blaginjo.
To se ni dogajalo samo na konferencah v Casablanci, Kairu in Wa-shingtonu, ampak tudi pri skoraj vsakodnevnem izmenjavanju misli o razvoju vojne v Afriki, Italiji in pri prodiranju v Nemčijo. Oba moža se nikakor nista v vsem skladala s potekom in vodenjem vojne. Različnost njunih mišljenj o tem, če je pametno, da bi prodrli na Balkan, in posebno, da bi poizkusili zavzeti Berlin pred Rusi, je zgodovinsko dejstvo. Churchill se je močno zavzemal za oboje. Kljub temu pa nesporazum v takih zadevah nikoli ni motil njunega prijateljstva in zvestobe.
Po voini je Churchill prenehal biti ministrski predsednik in Eisen-hower ni bil več vrhovni poveljnik.
Po dolgem presledku pa sta se zda-j vnovič sestala, Churchill spet kol ministrski predsednik in Eisen-howpr kot mož, ki so mu naložili naloeo, da vodi novo vrsto »kri-*s=rsVp voine« na še višiem mestu. Gotovo sta se razgovariala s takim razumevaniem in naklonjenosti kakor iu redko naidemo v zgodovin* britansko-ameriških odnošaiev. V tem trenutku ie vsekakor pomembno, da bosta vodila politiko
svobodnega sveta dva moža, ki sta preizkušena prijatelja.
Ameriški tisk že poudarja, da se v času, ko se Churchill odpočiva v zalivu Montegac, že kažejo vsi znaki, da je bil njegov kratki obisk v Združenih državah uspešen. Po raznih znamenjih je sklepati, da je posledica tudi ta, da bi britanski ministrski predsednik rad pripravil tla za uradno konferenco, ki 'o jo določili za pomlad, Nedvomno se bodo sešli na uradnih' sestankih britanskih in ameriških predstavnikov najvišji državniki, ker je novoizvoljeni predsednik Eisenhower zagotovil, da ne bo sprejel med Churchillovim obiskom v Ameriki nikakih obveznosti. Toda jasno je, da Churchillu zdaj ni šlo za to, da bi si ustvaril kake politične sporazume in obveznosti, ampak samo sodbo o ameriškem javnem mnenju pred začetkom nove vlade in da bi vzpostavil osebni stik z možmi, ki bodo v kratkem prevzeli oblast v Washingtonu.
In v tem je vsekakor uspel, čeprav si zaradi tega še ne smemo predstavljati, da so s tem odstranjene že vse težave v anglo-ameri-škem sodelovanju.
tam zdaj ne bila v okovih. Morda so bili? Pa niso verjeli?« — je vpraševal škof.
»Politiki so kaj malo občutljivi za verske zadeve in se že zdaj bolj boje sovjetskega imperializma kakor komunizma« — je rekel msgr. Heenan. Kako naj sicer razložimo, da se konservativni zunanji minister in levičar g. Bevan moreta strinjati vsaj v tem, da Tito, priznan komunist in preganjalec vere, zasluži topel sprejem v Angliji? »Ce se ne motim glede razpoloženja katoliških laikov, bo res deležen toplega sprejema.« Sam po sebi se obisk škofu ne zdi važen, pomemben pa je, da se narod, ki je pred kratkim izražal svoje simpatije za kardinala Stepinca, zdaj pripravlja počastiti njegovega mučitelja.
Na zborovanju v Glasgowiu je nadškof Campell »kot duhovni poglavar sto tisočev katolikov v nadškofiji« predlagal ministru g. Ede-nu svečan protest proti obisku »tega moža — maršala Tita«. V imenu dostojnosti in pravice bodo zahtevali, da vlada pove Titu, naj »odmakne svoje svetoskrunske roko od božje Cerkve in dovoli našim preganjanim bratom živeti brez tiranije in strahu in po zapovedih svoje vesti — za kar vse so tisoči naših sinov . . . prelivali kri v zadnji vojni«. Resolucija je bila poslana vladi, poslancem, lordom in jugoslovanski ambasadi.
»Protest ob Titovem obisku ne sme izpasti formalna cerkvena zadeva iz visokih mest«, je rekel jezuit, eden od četvorice, ki je odgovarjala na razna vprašanja na katoliški prireditvi v Free Trade Hallu v Manchestru. »Protestov mora biti veliko in z raznih strani.« Drugi, sodnik, je pripomnil, da se u-tegne Tito premisliti, ko bo slišal za vrvenje med katoliki. Ce pa o-biska ne bodo preprečili, naj vsekakor Izrabijo priliko in mu povedo k&T mu gre. Tretji, bivši laburistični minister g. Stokes, je rekel, da prav zares ne ve, čemu bi bilo dobro, da Tito pride. Lahko pa bo deležen nekoliko vzgoje, kako so Angleži vseh ver svobodni in zato toliko boljši državljani, ne pa reak eionarjl in saboterji. Povejmo Ti tu, naj gre domov in naj neha za tirati — je izjavila četrta, pokra jinska svetnica.
Kakor vidimo, je torej Titov o-bisk Veliki Britaniji državniško sicer morda potreben, toda v ostalem je v ostrem nasprotju z vsemi svobodnjaškimi idejami, ki jih je ta narod stoletja in stoletja zastopal ter je na njih tudi zgradil svoj u-gled in moč. Ne samo jugoslovanski demokrati in narodi, temveč tudi mnogi Britanci se tega globoko zavedajo.
V tem razpoloženju pripravlja britanski notranji minister obsežne ukrepe za zaščito Titove osebe. Na posebno vprašanje v parlamentu je pojasnil, da ni predvideno, da bi zaradi tega bila omejena svoboda kretanja pripadnikov jugoslovanske emigracije v Angliji. Pač pa se govori, da je že uvedena stroga kontrola/ ki naj1 prepreči prilvpd »nezaželenih« gostov. Podrobnosti teh ukrepih so seveda tajnost. Dnevi Titovega obiska v Veliki Britaniji bodo torej precej napeti in vroči.
Bolgarski Rokosoiski
»Ce satelit pomoli prst, zgrabijo Sovjeti za roko in ti vsilijo Roko -sovskega . . .«
O resničnosti te splošno razširjene rečenice na Poljskem so se mogli zdaj prepričati poleg Ceho-slovakov, Madžarov, Albancev in Rumunov tudi Bolgari, katerim so sovjetska »osvobodilna« oblastva vsilila za vrhovnega poveljnika bolgarske vojske novega Rokosov-skega. Ta pa ni bil sovjetski maršal, kar ni nič kaj laskavo za bolgarske trabante sovjetskega imperializma.
Bolgarski Rokosovski je bil — predno so ga povišali v čin generala bolgarske vojske — navaden sovjetski polkovnik Atanasov, veliki večini sovjetskega prebivalstva in seveda tudi Bolgarov neznana vojaška osebnost, ožjemu krogu sodelavcev pa znan kot razvraten veseljak.
General Atanasov je ta sloves ob prevzemu vrhovnega poveljstva bolgarske vojske tudi potrdil, ko se je s svojim številnim spremstvom in ne manj številno služinčadjo razkošno namestil v treh najlepših vilah v Knjaževem.
Kateri sovjetski satelit je zdaj na vrsti, da dobi svojega Roko-sevskega?
Odgovornost vlade
in floriških demokristjanov
Kar se dogaja na sejah gariške-ga občinskega sveta vselej, ko se slovenski svetovalci poslužijo svoje materine govorice, postaja bolj in bolj neznosno in vse se v nas upira, ko moramo biti priča ne-srrmnega vpitja in hinavskega o-sporavanja najsvetejše pravice, ki je človeku od Boga dana: govoriti v svojem materinem jeziku!
Slovenci smo Gorico ustanovili, kot priča njeno ime; Slovenci smo Goriči dajali življenje, kot to še danes trdijo še sami najnestrpnejši laški šovinisti in vsi demokrsčan-sk, voditelji mesta in dežele; jsio-venci šmo pod Avstriji imt|i<' v Gorici vse svoje šole, ustanove) dft-narne tavode, najlepše stavb« in sm< pred Italijani vedno in v vsakem oziru prednjačili.
Slovenci smo pač tu na Goriškem avtohtono prebivalstvo, ki ima prav tudi zaradi tega dejstva vso pra-, vicc do vsega spoštovanja, tudi do spoštovanja slovenskega jezika!
Samo v občinskem svetu nismo Slovenci v mestu imeli svojih zastopnikov, ker je pod Avstrijo veljal pač tak zakon, da so imeli pravico do glasovanja samo tisti, ki so plačevali gotovo višino davka. Italijani so tak zakon takrat spretno izrabili in določenemu številu Soriških slovenskih trgovcev držali davčno mero nalašč toliko nizko, da niso imeli pravice glasovati pri volitvah!
Tako so bili naši predniki v mestu vedno v manjšini, kljub višjemu številu slovenskega prebivalstva v primeru z sedanjim časom!
V okolici pa, to je v Pevmi, Pod-| gori, Sentmavru in na Oslavju ter v Standrežu, Italijanov sploh niii poznali niso in so ti kraji tvorili ■dve samostojni stoodstotni slovenski občini, ki ju je .fašizem odpravil in priključil h Gorici okoli leta 1926, skupno s solkansko in šem-petrsko občino dol do Vrtojbe in Bukovice. Na ta način so Italijani hoteli izbrisati slovenski značaj Go-rk:e io njene okolice, saj so tudi t! poslednji kraji izključno samo slovenski! Ze leta 1923 pa so Italijani odpravili slovenski jezik iz javnih uradov, tudi na slovenskih občinah, ter ukinili vse slovenske šole!
Za Digianantonijem stoje demoktistiani
Pri taiki zgodovinski resnici in pri današnjem položaju, ko štejemo Slovenci goriške občine 13,5 odstotkov vseh glasov, oddanih na volitvah (namesto treh odstotkov, kot jiii je napovedoval modrijan Di-gijiijantonio, ko je solil pamet svojim demokrščanskim’ volivcem na volilnih shodih!...), kljub vsem krivicam, ki se gode lepemu številu naših ljudi, ki še danes niso vpisani v volilne imenike, jasno izhaja, da imamo vso pravico posluževati se našega materinega jezika povsod v javnem življenju, tudi v občinskem svetu!
Tega se odgovorni demokrščan-ski voditelji dobro zavedajo, toda kot le za prvo zasedanje novoizvoljenega občinskega sveta leta 1948, tako so tudi letos poslali po kostanj v žerjavico raje druge elemente, Ir. so se sami držali navidezno ob strani!
Leta 1948 so nas strašli z neofa-šisti, češ da navalijo na naše svetovalce brš ko ti spregovorijo prvo slovensko besedo! In so lagali....
Letos jim je prišel prav znani Digianantonio, ki so ga vzeli na svojo listo, ker se jim je izkazal za dobrega borca proti Slovencem.,
Ker Digianantonio ni našel drugega argumenta, je na prvi seji jel napadati našega svetovalca, odvetnika g. dr. Karola Birso, in mu o-čital, da je leta 1945 sodeloval z jugoslovansko oblastjo! »Seveda — mu je zavrnil dr. Birsa — saj sem bil mobiliziran. Storil pa nisem nikoli nič hudega nikomur, niti Slovencem, niti Italijanom!« Tako je dobil Digianantonio prvi krepak odgovor! Menimo pa, da bi bil moral g. dr. Birsa vprašati, naj Digianantonio pove raje, koliko in kateri Italijani so sodelovali z jugoslovansko oblastjo, četudi samo za kratek čas, saj sedijo nekateri od njih prav v sedanjem občinskem svetu!...
Med volilno borbo so demokristjani pravili, da je bilo zgrešeno postavti za nositelja liste g. Bratuža. češ da so njegovi nastopi zoprni! Ker ga niso mogli ukrotiti namreč!... Sedaj ko sedi z njim v občinskem svetu odvetnik dr. Birsa, ‘ki je v občinskih zadevah strokovno še bolj dobro podkovan, so mu skušali stopiti na prste že na prvi seji s takim argumentom, ki na.: bi mu, po njihovi plehki za-
misli, vzel korajžo in ugled! Poslali so v ogenj Digianantonij i, kot smo že povedali! Ta pa se je moral takoj umakniti z bojišča in dr. Birsi pritrditi na njegovi izjavi!
Pedronijev hrbet v Gorici že vsi poznajo...
Ko je na prvi občinski seji g. Bratuž začel govoriti slovenski, je monarhistični svetovalec Pedroni obrnil hrbet in sedel na mizo ter ves čas stal v tem položaju, dokler je bilo slišati slovensko besedo! ■Nekaj demokrščanskih in drugih svetovalcev pa je iz sovraštva in mižnje do slovenskega jezika takoj zapustilo sejno sobo.
Mnogi ugledni goriški Italijani .so nem te dni izjavili svoje nezadovoljstvo in zgražanje zaradi takega nesramnega početja proti slovenskim zastopnikom v samem občin7 skem svetu! Predsedujoči dr. Ber-na.rdis ni čutil potrebe, da bi pozval vsaj Pedronija k oliki iji dostojnosti! Ne, on in ostali demc-krščani so z zadovoljstvom gledali, kako se Pedroni in Digianantonio kosata s slovenskimi zastopniki!
Nam je sicer vseeno, če riam Pedi oni kaže hrbet ali kar ima pod njim... .Spominjamo ga le, da so neki razni laški šovinisti podili Slovence, naj gredo v Solkan!... In glej; res so šli! Danes demokrščan-ski in drugi italijanski voditelji jočejo, ker ni več »ščavov«, ki bi dajali življenje Gorici!
Naše pravice
in naša naloga
Naših pravic nam ne more iiihče kratiti našega jezika nihče sramotiti, našega življa nihče uničiti! Naše pravice so znane in se istovetijo s pravicami človeka in rodu! Zato je naša naloga, da vztrajamo na vseh naših zahtevah in protestiramo pri vladi v Rimu in pri vseh državah podpisnicah mirovne pogodbe zaradi krivic, ki se nam dogajajo, da bo ve? šyet vedel, lufli s kakšnimi neolikaneži imamo opraviti in kako nam demokristjani o-sporavajo naše pravice, zlasti .uporabo naše materinščine! Vlada pa molči!
Zmagali bomo, ker smo na strani pravice! Tega se morajo zavedeti Digianantonio, dr. Culot, dr. Befnardis, Pedroni in ostali njihovega kova.
Eno pa je. gotovo: tako Pedroni kakor odvetnik dr. Angelo Culot, predsednik pokrajinskega sveta, ne vržeta skozi vrata nobenega slovenskega klienta, ki se v njihovi pisarni poslužuje slovenščine!
Bodita torej dosledna, gospoda odvetnika, in prezirajta slovenščino tudi v svojih pisarnah. Saj je Pedroni rekel, da je to »tuj« jezik, kateremu je kazal hrbet!
Pomoč malim kmetijam
S posebnim zakonom so podaljšali do 20. marca 1955 državno pomoč za nakup, odnosno povečanje malih posestev. Ta pomoč obstoji v .znižanju registrske takse na eno desetino normalne takse pri vknjižbi. zemljišča in na plačilo obresti s strani države za posojila, ki služijo za nakup zemljišč. Te pomoči se lahko posluži kmet, ki se res ukvarja z obdelovanjem žemlje, m je njegova dosedanja posest premajhna za zaposlitev celotne domače delovne sile. Mora pa kupiti zemljišče, ki je jjfimerno za obdelovanje. Poleg tega mora še dokazati, da v zadati dveh letih ni prodal noben ko^s^bje zemlje.
Prošnjo za to cpomoč morate poslati Kmetijskemu nadzorništvu v Gorici, in sicer na kolkovanem papirju za 24 lir. S prošnjo morate poslati še sledeče listine: družinski list, kjer je naveden poklic vsakega člana družine; državljanski list; katastrski podatki zemljišča, ki bi ga radi kupili, in svojega dosedanjega zemljišča.
Podrobna navodila in pojasnila
daje omenjeno Kmetijsko nadzor-ništvo.
Našemu nadškofu podeljen palij
Ob priliki tega zasedanja kardinalskega zbora (konzistorija) je bil goriškemu nadškofu podeljen palij, to je vidni znak njegove visoke nadškofovske oblasti, ki se izraža v beli ovratnici s križi.
UNRfl tkanine
V trgovini Gorjup (Raštel) in Uirico (ul. Crispi) imajo omejeno količino UNRRA tkanin po zelo ugodnih cenah. Te tkanine lahko dvignete samo s posebnimi boni, ki jih izdaja Urad mednarodne pomoči na Prefekturi na podlagi osebne izkaznice vsem, ki za to zaprosijo.
Delavci v Belgijo
Navadni delavci si lahko izsele v Belgijo, kjer dobe primerno zaposlitev. Podrobnosti o prijavi daje krajevni Urad za delo v Gorici, trg Crispi.
Flekaj uesti iz Šfeuerjana
V letu 1952 smo imeli v štever-janski fari 9 umrlih in 10 rojstev. Ne štejemo torej Jazbin, ki imajo te podatke zase. Tako je ob zaključku leta štela števerjanska fara 841 duš!
Med novorojenimi v letu 1952 je tudi eno nezakonsko dete, ki nekaj pomeni za števerjanske razmere, tako smo nekoč naša dekleta že opozorili, naj se pazijo pred ljudmi, ki jih dobro ne poznajo, da ne postanejo nezakonske matere! Od nekdaj smo Slovenci imeli zelo redko take pojave,', zato moramo vendar paziti na čast {n na dostojnost naših krajev, našega naroda in naših deklet! Zapeljevanje žensk, kjer gre z? zapeljevanje in ne za lju7 bežen, smo Slovenci vedno obsojali in tudi danes obsojamo, pa naj to zakrivi kdor koli!
• * *
Potegujemo se še vedno, da bi korjera vozila do Dvora, ker je pravzaprav tu na tem mestu pravo središče Steverjana. To mesto je tudi bolj prikladno za južni del Steverjana, ki ima že itak daleč do
Se se niso potolažili
Poraženi frontaši se kar ne nao-rejo potolažiti! Tako močno jih je presenetila zmaga lipove .vejice na goriških občinskih volitvah!
Mnogi so oboleli na »influenci«.... Zate jim liparji svetujejo kot najboljše zdravilo lipov čaj!
Razni rdeči frontaški mogotci skušajo spet na noge z izjayami in napadi vseh vrst. Ze na volilnem zborovanju v Standrežu je fronta-šk: gromovnik napadal po sVoji o-liki in omiki neke »kujone« na slovenskih šolah v Gorici, ki »so bolj potrebni vzgoje in šole oni sami«, namesto da bi vzgajali in učili slovenske dijake«, je trdil-:
»Soča« in »Primorski dnevnik« nista čakala dolgo in v soboto 10. t. m. sta priobčila obširen napad na dve učni moči slovenske strokovne šole v Gorici! Seveda samo zato, ker obe ne trobita v frontaški rog in ne upogibata hrbtenice pred »lirsko« politiko rdečih) mogotcev. Mar hi se »Soča« in »Primorski dnevni« lotila raje kakega dobro znanega rdečega slona,' kot pa takih učnih moči, ki ne zaslužijo prav nobenega očitka!
Napad kot tak spada pač med vzroke volilnega poraza! Utegne pa imeti take posledice, ki bodo povzročile tak glavobol, da si bodo morali vzeti rdeči mogotci dvojno mero lipovega čaja!...
Dokler sta na strokovni šoli poučevala rajna Bežekova in še nekdo diugi, se ju »Soča« in »Primorski dnevnik« nista marala lotiti, ker so se frontaši morda bali posledic, s katerimi je Bežekova žugala!
Rdečim mogotcem bi seveda bolj prijalo, da bi naši izobraženci iskali. »vir dohodkov« v »lagodnih« lir-
skih podvigih pod njihovo taktirko, raje kot na slovenskih šolah v Italiji, kjer izvajajo program, ii rdečkarjem ni po godu! O pedagoških zmožnostih teh učnih sil pa naj »Soča« In »Primorski dnevnik« raje molčita, vsaj med šolskim letom! Sicer bomo prisiljeni povedati javnosti, da napad kot tak, ki sta ga priobčila, služi morda kot pripravljanje poti na slovenske šole neki rdeči sili, ter zakaj in čemu!...
Eden izmed staršev!
Seznam nabornikov
Vsi mladeniči, rojeni v letu 1935, se morajo vpisati v občinski-seznam nabornikov. To so po zakonu dolžni storiti mladeniči sami ali pa njihovi starši v tisti občini, kjer imajo stalno bivanje. Tudi tujci — ne-državljani — še lahko vpišejo v ta seznam in tako s služenjem voja-, škega roka .pridobe italijansko državljanstvo.
Prijava najemninskih pogodb
Do 20. januarja je treba prijaviti pristojnemu Registrskemu uradu vse ustne najemninske pogodbe za poslopja in zemljišča. Vsak Registrski urad ima na razpolago potrebne vzorce za te prijave in daje vsa tozadevna pojasnila.
Na obmejnem bloku
Pri »Rdeči hiši« so obmejni stražniki praznovali prihod novega leta v duhu razumevanja in sprave. Jugoslovanski stražniki so prišli na italijansko ozemlje, kjer so jim italijanski ponudili jedi in pijače, nakar so pa italijanski stražniki od-
I Z SL OVENITE
GOSPODARSKI POPIS
Od 16’. do 20. januarja 1953 bo po vsej Jugoslaviji takozvani gospodarski popis, t. j. popis vsakovrstnih domačih živali, od konj in goveje živine do perutnine in čebel .Vsi gospodarji in gospodinje so pod strogo kaznijo dolžni prijaviti številčno stanje domačih živali, kakršno je bilo na 15. jan. t. 1. Proti kršiteljem so predvidene denarne kazni do 10.000 din!
Samo v Sloveniji 'bo treba popisati kaikh 250.000 gospodarstev in gospodinjstev.
LETOŠNJI DAVKI
Večkrat smo že slišali pritožbe o prevelikih davkih, ki obremenjujejo jugoslovanske kmete. Majhen primer .iz enega samega okraja nam jasno pove, da so te pritožbe več kot utemeljene. V Radovljškem o-kraju n. pr. znašajo letošnji davki 75 milijonov din, dočim so lanski dosegli le 42 milijonov din. Porast-li so torej skoro za 100 odstotkov. To sorazmerje velja več ali manj za vse ostale okraje!
NARODNA OBRAMBA JUGOSLAVIJE
Kot je izjavil maršal Tito, znašajo izdatki za narodno obrambo ■od 1950. leta dalje povprečno 665 milijonov dolarjev na leto, oziroma skoro 200 milijard dinarjev.
Vrednost kmetijske proizvodnje pa znaša povprečno 452 milijard
dinarjev. Skoda, ki je nastala v kmetijstvu zaradi elementarnih nesreč leta 1950 in 1952 znaša 263 milijard din, to je dobra polovica letne proizvodnje.
NAJSTAREJSA JELKA V EVROPI
V Trnovskem gozdu je do 12. decembra 1952 živela najstarejša jelka v Evropi; stara je bila nad 4C0 let. Visoka je bila 46 metrov, njen obseg pri zemlji je znašal 7.63 m, v prsni višini pa 5.85 ali 1.86 m primera.
12. decembra jo je pa silovita burja podrla na tla. Ce bi bila v notranjosti zdrava, bi gotovo tudi tisti vihar šel mimo nje, kot že nešteto drugih, katerim je tekom stoletij kljubovala!
Dr. STANKO PETERIN
V začetku letošnjega šolskega leta je bil imenovan za docenta na pravni fakulteti ljubljanske univerze dr. Stanko Peterin, ki se je rodil na Goriškem, in sicer v Gradiški ob Soči leta 1913. Predaval bo zgodovino diplomacije.
POSLEDICE SUSE
Po uradnih podatkih predsednika Gospodarskega sveta Jugoslavije znaša škoda, ki je nastala zaradi suše, nad 144 milijard din.
»Pridelek žita je zaradi suše za približno 37 odst. manjši od povprečnega letnega pridelka.........
sladkorne pese za 75 odst., krom-
pirja za 38 odst., fižola za 77 odst.«
Te posledice se bodo predvsem odražale v plačilni bilanci pri zunanji trgovini. Zelo bodo namreč omejene 'izvozne možnosti kmetijskih pridelkov, čijih vrednost bo dosegla največ 10 milijard din, kar je pa zelo malo v primeri z nad 39 milijardami din, ki so jih prejeli za podoben izvoz v letu 1951-52. Občutna posledica suše bo tudi visoka cena industrijskih proizvo7 dov in verjetno še nižja življenjska raven civilnega prebivalstva. To je napovedal Boris Kidrič sam, ko je 25. oktobra dejel dopisniku »Slovenskega poročevalca«:
»Vsi naši napofi so usmerjeni v to. da se zagotovi prehrana prebivalstvu in da se, četudi v zmanjšanem obsegu, zagotovi dograditev osnovnih ključnih objektov, ki so bistveni za naš nadaljnji razvoj, da se zagotove najnujnejši izdatki za državno obrambo. Izpolnitev teh nalog zahteva .... da računamo začasno na določeno zmanjšanje življenjske ravni . . .«
ARBITRAŽA ZA ODPOVEDI
Pri Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko v Ljubljani ie bila ustanovljena posebna arbitraža za odločanje o odpovedih. Ustanovili so jo, ker je bilo preveč nerednih in neupravičenih odpovedi po sprostitvi trgovine in odločbi o delitvi dobička med neposredne proizvajalce.
šl' na jugoslovansko ozemlje in prav tako z •'.vdušenjem prejeli gostoljubnost jugoslovanskih stražnikov. Da bi povsod med Italijani in Slovenci začelo že vendar vladati prijateljsko razmerje!
IMŽHO zn UČITELJE!
Natečaj za ZO mest na uisoki Soli
Prosvetno ministrstvo je razpisalo natečaj za 20 mest na višjih šolah (»Magistero e is‘i-tuti superiori di Magistero«) za triletje 1952-53, 1953-54 in 1954-55.
Natečaja se lahko udeleže samo stalno nameščeni učitelji (»di ruolo«), ki so že vpisani na goi;i omenjeni visoki šoli in ki .želijo dosečji, usposobljenost za šolsko nadziranje (»vigilanza scolastiča«).
Prošnjo je treba poslati na šolsko skrbništvo v Gorici (Jo J5. februarja 1953.
Prihodnji teden objavimo ta odlok v celoti.
Dvora, kaj še do kraja, kjer se zdaj korjera ustavlja!
Posebno odposlanstvo Kmečko -delavske zveze se je zglasilo pri tvrdki Ribi v Gorici in prosilo za spremembo v tem smislu!
•. • •
Cesta v Grojni, ki spada pod go-riško občino, je v tako slabem stanju, da je nemogoč vsak promet z vozovi! Želimo, d« goriška občina cesto popravi!
« * *
Pred kratkim so se sestali nekateri števerjanski kmetje, ki so zainteresirani pri cesti iz Steverjana v Jazbine. Sklenili so, da napeljejo sami in na lastne stroške ves material, da se cesta popravi! tipamo in želimo, da bodo pri stvari pomagali tudi prizadeti iz Jazbin, ki to pot še najbolj potrebujejo!
* * *
Z našega vrha smo za božič z začudenjem gledali, kako so onstran meje morali naši bratje v Jugoslaviji ves dan kopati!
Zares sramota za ves omikani svet, da so še za tak praznik, kot je božič, naši bratje pravi sužnji, ki ne smejo opravljati niti svojih verskih dolžnosti!
Sklad za nakup strojev
Zveza obrtnikov sporoča, da se lahko mali in srednji obrtniški o-brati poslužijo posebnega ERP sklada za nakup strojev in orodja. V ta namen lahko dvignejo do 10 milijonov lir posojila, katerega bodo vračali v obrokih od 2 do 6 let s 5.5 odst. obrestmi. Prošnjo za to posojilo je treba napraviti na posebnem obrazcu, ki ga da Zveza obrtnikov. Prošnji je treba priložiti se proračun tovarne, potrdilo o vpisu v Trgovsko zbornico in nakazilo za 3000 lir. Za pojasnila naj se prizadeti obrnejo na Zvezo obrtnikov, ulica Rismondo 3.
Popoldanska maša
Kot doznavamo iz časopisov, je papež odredil, da smejo duhovniki maševati tudi v poznih popoldanskih urah, in sicer od štirih dalje.
Kdor bo hotel k obhajilu pri taki maši, bo lahko opoldne kosil in užival pijače, razen likerjev.
Hnjige Mohorjeve družbe
Goriška Mohorjeva družba je letos poleg običajnega koledarja Izdala še dve mali knjižici: Zora Pi-ščanc - »Cvetje v viharju« in V. Bele - »Smrekov vršiček«. Koledar ima lepo obliko in se takoj opazi, da je izšel iz dobro opremljene tiskarne Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Večji del obravnava versko in kulturno življenje Slovencev izven domovine. Ima tudi par lepo-slovenh odlomkov in nekaj zgodovinskih drobtinic.
Beletov »Smrekov vršiček« je zbirka črtic, ki jih je pokojni kanalski dekan pisal v raznih časih svojega kratkega življenja. Iz njih odseva življenje, kakršno je bilo morda po naših vaseh pred 50 leti, ali kakršnega si je predstavljal v svojem duhovnem svetu mlad duhovnik, ki je poznal življenje prepustega kmeta bolj iz pripovedovanja kakor iz lastnega neposrednega doživljanja.
Zora Piščanc pa opisuje v svoji povesti »Cvetje v viharju« življenja dveh družin v zadnji svetovni vojni. Tudi ona gleda na življenje svojih oseb v povesti z nekega ab-; straktnega stališča. Opis življenja v taboriščih ne odgovarja dejanskemu stanju, o kakršnem pričajo zbledele lesene tablice na polom* ljenih križih zasilnega pokopališč^ na gonarskem polju. Morda je srečni konec povesti pisateljico tako prevzel, da se niti v taborišču ni mogla otresti občutka sreče, ki ob koncu povesti napolni srca glavnih junakov.
Povest je vsekakor zanimiva, le škoda, da ne opisuje bolj stvarno nekaterih zgodovinskih dogodkov.,
Duhovnik ilnton ČeHornja pomiloiCen
Jugoslovanski radio javlja, da je med pomiloščenimi političnimi obsojenci vštet tudi duhovnik g. Anton Cešornja, ki je svojčas služboval v Mirniku (občina Dolenje). V Jugoslaviji je bil obsojen na 12 let kazni iz političnih nam bolj točno neznanih razlogov. G. Cešornja, ki ‘govori baje 12 jezikov in je zelo učen gospod, je italijanski državljan in pričakujemo, da se kmalu vrne na Goriško.
Tečaj za traktoriste
Pri farmi Angoris bodo v kratkem začeli praktično-teoretični tečaj za kmečke traktoriste. Trajal bo 30 dni od 8.30 do 13.30 ure. Tečaja se lahko udeleže mladeniči od 18 do 25 let. Ker je samo 20 razpoložljivih mest in je treba vložiti jposebno prošnjo do 20. januarja, naj se prizadeti takoj javijo na Kmečkem nadzorništvu v Gorici, ul. Duca dAosta.
Vojni invalidi
Vojni in civilni invalidi lahko dobe — v omejenem številu — službo v osrednji vojaški upravi. Za to mesto ne smejo biti starejši od 4? let in morajo biti zmožni pisarniškega dela, zlasti tipkanja. Prošnjo morajo napraviti na kolkovanem papirju za 32 lir in jo poslati na Vojno minitsrtsvo.
Obnovite osebne izkaznice!
Goriško županstvo obvešča vso javnost, da po čl. 3 zakona o javni varnosti veljajo osebne izkaznice samo za dobo treh let, od dneva, ko so izdane!
Tisti, ki jim je izkaznica zapadla, jo morajo obnoviti, ker se stare ne morejo posluževati.
Obvezno uničenje borovega prelca
Do 31. januarja morajo vsi lastniki borovih dreves poskrbeti za uničenje vseh gnezdišč borovega prelca. Po tem roku bodo oblasti' same poskrbele za uničenje in poslale račun za to delo lastnikom dreves.
Vojašhi začasni odpust
Mladeniči, ki imajo pravico do predčasnega vojaškega odpusta, morajo predložiti z vsemi potrdili tozadevno prošnjo Nabornemu uradu po občinskem uradu, kadar se javijo za pregled in vstop k vojakom ali najkasneje do 20. junija 1953.
Izredna podpora
Ministrski svet je odobril tudi za vso Goriško pokrajino izredno podporo za vse brezposelne industrijske delavce. Brezposelni delavci trgovskih podjetij pa imajo pravico do te izredne podpore samo v Gorici. Tržiču in Gradiški.
VAJENCA, pridnega in poštenega išče špecerijska trgovina v Trstu. Naslov pri upravi listi.
HMo VIL - Štev. 2
KO? - V-O e M^ftRA C l J A
. f
Finska mdd jprvkni žftvalrm
nadutega sovjetskega* imperializma
Domovina Jana Sibeliusa se z
krasnimi zgledi hrabrosti. Z vsega
gjozo Spominja na žalostne dneve, ko Se je pred 'trinajstimi leti velikan,' kot nenasitna zver, zagrizel ■ v narodno telo male Finske. 30: novembra 1939 je Sovjetska zveza nenadno napadla Finsko, ki si je po prvi svetovni vojni s težavo priborila neodvisnost.
Da bomo bolje razumeli tragiko finskega naroda, ki ni zakrivil drugega, kot da je bil sosed mogočnega nasilneža, in da je hotel z vsemi sredstvi braniti svojo neodvisnost, poglejmo malo dogodke onih dni.
Finska je bila več stoletij odi visna od Švedske, in sicer do leta 1809, ko je prišla pod vpliv Rusije. Finci so čutili, da leži njihovo o-zemlje nekako med dvema svetovoma, med Vzhodom in Zahodom. Zato so se hoteli osamosvojiti in biti sami kovači svoje usode. Po prvi svetovni vojni so to res do-segli in v neodvisni republiki se je začela v naglem ritmu razširjati industrija in cvetiti trgovina. Pojavili so se veliki sinovi finskega" naroda, ki so malo republiko seznanjali po svetu. Za obrambo svoje neodvisnosti je Finska postavila ob mejah utrdbe in vzdrževala’ močno vojsko, sestavljeno iz'moških in žensk, po švicarskem vzoru.
Leto 1937 je še poteklo v optimističnem duhu, a leta 1938, ko so se začeli zgrinjati grozeči oblaki, je vlada postavila obrambni proračun za sedem let v znesku 60 milijonov dolarjev.
Sovjetski zvezi, »zaščitnici malih narodov«, ni bila preveč po volj} njena neodvisnost, tako na ekonomskem kot na političnem polju, zato je v začetku maja 1. 1939 povabila finsko delegacijo v Moskvo na razgovor o »važnih političnih vprašanjih«. Ta važna vprašanja v razgovorih, ki so trajali tri tedne, so bile grobe zahteve: Rusija je za' htevala za 30 let pristanišče južne Finske, Hanko, kot pomorsko ba zo, del Karelij-ske ožine in zahodni del Fishermerskega polotoka v Se vernem morju. V povračilo za te »mile zahteve« bi Finska bila do bila pokrajino, zahodno od Lado-škega jezera. Poleg tega ne bi smela pristopiti k nobenemu paktu ki bi bil sovražen Sovjetski zvezi lin n,iti postavljati utrdb ob ruski
Seveda Finci niso mogli sprejeti take zahteve; delegacija je zapu stila Moskvo. Od tega trenutka da lje.se je vsa boljševiška propagan da zagnala v mali narod. Kot ima mo priliko tudi danes to slišati sta se takrat sovjetski tisk in radio trudila, da bi dokazala, da ima Finska sovražne namene s Sovjetsko zvezo, in 13. novembra 1939 sta jo celo obtožila, da je njeno topništvo obstreljevalo ruske čete
Kot smo že omenili, je 30. novembra 1939 Sovjetska zveza napadla Finsko po morju, zraku in kopnem. Na čelo finske vojske je bil postavljen narodni junak iz leta 1918, general Mannerheim. Tu • je pa zanimivo ugotoviti veliko razočaranje sovjetskih kolovodij. Sc.vjeti so upali, da bodo v primeru spopada vsi finski komunisti stopili na njihovo stran; pa so se u-šteli. Pokazalo se je, da je bil Fincem pri srcu najprej narod in nato njihova partijska vera.
V začetku spopada so imeli Rusi velikanske izgube, 'ker so trčili v enodušen odpor vseh državljanov, ki so obogateli finsko zgodovino s
sveta, posebno s Švedske je prihajala pomoč in številni prostovoljci so se uvrstili v finsko vojsko. Toda 'Rusi so naenkrat vrgli v boj vse svoje rezerve in bombardirali 32 od 38 finskih mest. Finska je morala kapitulirati pred nasiljem:
12. marca 1940 je podpisala v Mo? skvi mir, po katerem je izgubila skoraj vse ozemlje, ki ga je Rusija od nje prej zahtevala.
Vidite, dragi tržaški komunisti, kako opravlja Sovjetska zveza svojo »sveto nalogo zaščite malih narodov«, kako vrže v boj vse svoje sile, ne da bi se bojevala s sebi enakimi, marveč da bi pokazala svojo gospodovalno moč malim, nezaščitenim narodom, ki se ji ne morejo zoperstaviti z drugim, kakor s svojo hrabrostjo.
V * i 1 s.
Toda finski .naj-od ni bil premagan. Hitro je za&el z obnovo opu-stošene domovine, nekdanji vidnejši voditelji pa so se umaknili v o-zadje narodnega življenja. Aprila 1941 je vrgla Sovjetska zveza v svet vest, da na finskem ozemlju tabori 12.000.000 nemških vojakov ter je nenadoma izpraznila pomorsko bazo v Hanku. Spretno je Scvjetija izrabila 4 svoje namene Nemce in postavila Finsko v zelo čuden položaj.
Od takrat naprej so se dogodki bliskoma vrstili drug za drugim. Meseca junija je Finska mobilizirala pod pretvezo gibanja sovjet' skih edinic ob mejah z Litvo. 22. junija je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, 27. pa je finski predsednik izjavil, da je Sovjetska zveza ponovno napadla Finsko in da je zato Finska stopila ob strani Nemcev proti Sovjetom. Ob prvem sovjetskem napadu na Finsko so bile simpatije vsega sveta za finski narod. Zdaj se pa je zgodilo drugače in v tem je tragika, v katero ie Sovjetska zveza pahnila Finsko: s strani Nemcev napadena Sovjetska zveza je imela zaveznike v skoraj vseh zaihodnih državah, Finci šo se pa znašli v položaju, da so jih Švedska, Velika Britanija in Združene države štele za sovražnike. Finci tega niso mogli razumeti. Bili so prepričani, da je njihova i|ojna nekako lokalna, da je njihov boj pr&vičen, saj so se bojevali s starim sovražnikom, s katerim so še imel} 'odprle, račune.. Resnica je pa bila, da se Finci niso spremenili, spremenil se je svet. Vse tiste države, s katerimi jih je vezalo iskreno prijateljstvo, so jim pokazale hrbet. Naravno je, da so ji zavezniki napovedali vojno, ker so Nemci imeli na finskem ozemlju letalska o-porišča, s katerih so lahko napadali vse zavezniške konvoje v Severnem morju ter Murmansk in Arhangelsk. 19. septembra 1944 je pa bil sklenjen mir v Moskvi, po katerem so postali vsi nemški vojaki na finskih tlefi ujetniki. Finska je morala odstraniti vse Rusiji sovražne ustanove in plačati v petih letih 300 milijonov dolarjev v pridelkih. Zavezniška nadzorstvena komisija, sestavljena iz nekaj An gležev in zvečine iz Rusov, je pod predsedstvom dobro znanega generala Zdanova potrdila obsodbo nekaterih vojnih zločincev
Križev pot finskega naroda se je nekako zaključil na konferenci v Parizu leta 1946. Finska delegacija je vedela, da ne bo mogla storiti ničesar, da bi dobila nazaj bazo v Parkkalu-Udd, ki je bila v sovjetskih rokah, toda upala je v zmanj-
šanje odškodnine Sovjetski zvezi. Toda dosegla ni nič. Po mirovni pogodbi se je Sovjetska zveza odrekla otoku Hanku, toda obdržala bo za‘50 let zgoraj omenjeno bazo.
Veliko je bilo škode in opustošenja, toda Finci so z združenimi močmi premagali vse težkoče, dobili so posojilo od Export-Import banke in pomagali so si tudi s trgovino, posebno s Švedsko. Finski primer je veliko zaslepljencem po svetu odprl oči, da so spozali pravi obraz sovjetskega imperializma, in hrabro vedenje Fincev je pokazalo, da se tudi mali narodi zavedajo, da ne smejo kloniti nikoli pred nasiljem.
Naše občudovanje gre temu majh1 nemu narodu, ki naj bo zgled vsem drugim, da sila rodi silo, in ob tej žalostni obletnici se spomnimo o-nih, ki so bili med prvimi žrtvami sovjetskega osvajanja. Tisti pa, ki tedaj niso verjeli v napadalnost Sovjetov, lahko danes vidijo, kaj se dogaja po svetu.
t____________________________
Industrijska izdelava
v Jugoslaviji
Kot je uradno izjavil jugoslovanski minister za finance Milentije Popovič, je .bil v letu 1952 dosežen plan industrijske profzvodnje za 99 odstotkov.	,*
V primeri s predlanskim planom so nekateri industr. proizvodi padli, drugi so pa celo višji. Padli so: kovinska industrija za 3 odst., lesna industrija za 13 odst., papirna industrija za 6 odst., tekstil za 12 odst., usnje za 13 odst., gumij za 11 odst., živilska industrija pa kar za 31 odstotkov. Zvišalo se je pridobivanje premoga (za 3 odst.) m nafte (4 odst.) kakor tudi metalurgija (povprečno za 8 odst.) in nekovine (15 odst.). V kmetijstvu je padec velikanski: pšenice je bilo lansko leto 568.000 ton manj kot prejšnje .leto, koruze pa kar 2 milijona 237.00?’i:ton manj. Tudi pridelek sladk<58ne pese je padel Za preko milljoh9 ton.
Minister f^8povič je zagotovil, da bo življerfjSki1 standard Jugoslovanov v prvi polovici leta 1953 sicer padel, toda v drugi polovici bo pa toliko višji, da bo povprečni standard leta 1953 enak tistemu iz leta 1952.
Stran u
Položaj
ob vstopu v nqyo leto
Blagostanie in samostojnost delavstva o drzaoi svobode in demokracije. PoopreCna tedenska ^plaCa 45.000 lir.
Preteklo leto je prineslo znatne zpremembe tudi v vodstvu glavnih ameriških sindikalnih zvez. Nenadno sta umrla predsednik delavske
Organizirano ameriško delavstyo stopa v novo leto v znamenju doslej najvišje ameriške proizvodnje, največjih delavskih dohodkov in prihrankov ter s kar najboljšimi pričakovanji novih uspehov v letu 1953.
Ob koncu leta 1952 je bilo zaposlenih v Združenih državah v civilnih službah nad 62 milijonov ljudi. Nezaposlenih je bilo 1,500.000, kar je najnižja povojna številka.
V novembru je znašala povprečna tedenska plača tovarniškega delavca 70,66 'dolarja, v našem denarju nad 45.000 lir. Se nikoli v ameriški -zgodovini ni bila tako visoka. Bila je za 20,1 odst. višja od povprečne tedenske plače v juniju 1950. Cene potrošnega blaga pa soi se v istem času dvignile samo za; 12,3 odstotka. Tako si ameriški de? lavec danes lahko kupi za 7,8 od stotkov več blaga kakor pred dvema letoma.
Kako so zapravili Sorico?
Or. Aleš Bebler, ki se je pred vidovdanskim sovjetskim prekletstvom 1. 1948 podpisoval »Aleksij«, ob podpisu zavezniške pogodbe med Nemčijo in Sovjeti 1. 1939 pa Bae-•bier, ie pričel pisati svoje spomine.
V »Primorskem dnevniku« je 8. t. m. današnji Aleš, katerega ded je bil švicarski Nemec in po pro-testantovsko krščen 2id, oče katolik. on sam pa je trenotno še brezverec, napisal svoja »tri srečanja z Molotovom«. 2ivljenje potomca švicarskih najemnikov, kakor nam že sam uvod njegove karakteristike zgovorno izpričuje, je v resnici pester in pustolovski. Kakor je A-leš v liniji svojega porekla doživljal narodnostne in verske preobrazbe ter s tem neovrgljivo izpričal svoj »ihternacionalizem«, -ta-*ko s prav isto metamorfozo poteka itudi njegovo poklicno življenje. Kol izraziti revolucionarni ■zaslužkar se je vse svoje življenje ko-molčil in prerival v prve vrste o-■blastniških . stremuhov, kar mu je •z bogatimi izkušnjami s francoski-) mi, španskimi in ruskimi tekmeci ter z vztrajnostjo in lokavost-io dvojega plemena nedvomno tudi u-spelo.
Aleš je tudi v strankarski politiki izredno elastičen. Od 105 odst. boljševika, ki v času sovjetske konjunkture celp s svojim šoferjem na slovenskih tleh govori samo po rusko, se je po vidovdanskem razkolu kaj hitro znašel v novi situaciji. »Aleš pade vedno na noge!« je nekoč pripomnil njegov najne varnejši partijski tekmec. Iz naj-udanejšega sovjetskega lakaja se ie nekdanji Aleksij pretvoril kar čez noč v najizrazitejšega antiboljševi-ka, Aleša. V teh dneh je naš Aleš, morda je medtem postal »Alex« med socialnimi demokrati v Ran7 gunu, kjer z razumevanjem in o-dobravanjem posluša Attleejeve lekcije o svobodi in demokratičnosti socialističnih svetovnih gibanj in sam opozarja burmske upornike, naj ne nasedajo sovjetskim potegavščinam. Kakšna škoda, da prihaja Aleš tako kasno s svojimi pri-
ke na domači meji zaplenili. Sicer I upravnimi volitvami. Volilni uspeh pa vemo, da Alešu ni za te nauke, bi bil gotovo zavidanja vreden. Si-
pač pa za svoj vedno prazni lon-ček častiKlepja in političnih špekulacij, ki ga stalno pomika čim bliže vsakokratni konjunkturi....
Po tem kratkem uvodu se vrnimo k enemu njegovih treh srečanj z Molotovim.
Prvo srečanje, pravi Aleš, spad^ v razdobje 1. 1946, ko je Aleš kot jugoslovanski delegat* na mirovni konferenci v Parizu obnavljal svoje spomine po junaškem begu iz Španije. V Parizu so takrat vlekli bodoče meje med Italijo in Jugoslavijo. Zavezniki Američani, Angle; ži, Francozi in Rusi so vsak zase črtali po zemljevidih predloge za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo. Rusi, katerim so bili Jugoslovani popolnoma pod peto, so v začetku podpirali jugoslovanske zahteve. Kar čez noč pa je Molotov, tako pravi Aleš Bebler — Kardelju sporočil, da je sprejel fran-oosko črto. »Nekdo izmed zahodnih diplomatskih .predstavnikov mi je pozneje rekel, da ni nihče razumel te sovjetske poteze, da se nihče ni nadejal, da bo Molotov pristal na francosko črto, in je dodal: » Ce tfi Molotov vztrajal samo še teden dni, bi vi bili dobili vsaj Gorico«....
V približno istem času — tega Aleš Bebler ne pove — je Kardelj svečano izjavil, da Jugoslavija ne bo nikdar podpisala mirovne pogodbe z Italijo, če velesile ne bo do upoštevale vseh jugoslovanskih zahtev.
V svobodnih državah, kjer upravljajo države 'od ljudstva postavljeni državniki, ki nekaj vedo o domoljubju in značajnosti ter zlasti o moški besedi, se taki državniki vsaj simbolično uprejo besedolom-stv.u nezvestega zaveznika in diktatu velikih s tem, da enostavno odstopijo.
Kardelj In Aleš Bebler sta sovjetsko pilulo pohlevno in molče pogoltnila v zavesti, da je ministrski stolček pač več vreden kakor Gorica.
Skoda, da svojih spominov Aleš Bebler ni objavil pred goriškimi
cer pa tudi pozno spoznanje ni pre-kasno. Goričani zdaj vedo, zakaj jo bila Gorica izgubljena. Čudno pri vsej stvari je samo to, zakaj je Aleš Bebler z odkritjem tako dolgo čakal. Ali je vse do zadnjega računal, da bi se zadeva s Sovjeti znala preobrniti; kdo naj bi vedel?
Beblerjeva odkritja pač znova potrjujejo resnico, da bi zahodne meje Slovenije potekale čisto drugje če bi razni Kardelji in Beblerji o-stali doma in bi Jugoslaviji načelovali modri državniki, ki nikdar ne igrajo zgolj na eno kvar.to, kakor to delajo bankroterji.
poročili in da bodo Attleejeve nau-
liiaiiHiiiiniinHiiimiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiii.nmiiuiiiiuuiiiiniiuiiiiniiiuiiiiiinraiiiiiuuimmiiiiiiimmimmintimMiTiiiiiiniHiiRmHtiiiuinnnmu
organizacije CIO, Philip Murray, in predsednik Ameriške delavske zveze (AFL), William Green, Na njuno mesto sta stopila mlajša moža. Na Murrayevo mesto je prišel 45-letni Walter Reuther, Greenovo mesto pa je nasledil 58-letni George Meany, ki sta oba znana kot odločna in svetovno razgledana človeka. Njun program za izboljšanje gospodarskega in socialnega stanja delavstva je vzbudil splošno zanimanje delavstva v mnogih delih sveta.
Ena prvih posledic te jzprememDe v vodstvu omenjenih delavskih organizacij je bilo močno oživljeno prizadevanje za združitev obeh velikih ameriških delavskih zvez, katerih skupno število članov znaša zdaj približno 14 milijonov.
Drug važni dogodek za ameriško delavstvo v preteklem, letu pomeni imenovanje predsednika zveze delavcev svinčene industrije, Martina Durkina, za ministra za delo v bodoči Eisenhowerjevi vladi. Prvič po dvajsetih letih bo s tem prevzel ministrstvo za delo spet sindikalni funkcionar. To pomeni, se bo tudi Eisenhowerjeva vlada odločno zavzemala za zaščito zakonitih delavskih koristi.
Med izboljšanja, dosežena v preteklem letu, je prišteti poleg splošnega povečanja prispevkov soeial-nega skrbstva za delavce 'tudi izboljšano zdravniško oskrbo, povečane so odškodnine, ki jih delavcem izplačajo v primeru nesreče pri delu, poklicnih boleznih itd.
Vse to pa je doseglo ameriško delavstvo le zato, ker je svobodno, ker se lahko prosto zavzema za svoje koristi in ni suženj ter sluga raznih režimov, ki imajo »socializem« samo v svojem nazivu.
Opreznost v dneh prehladov
Zadnje desetletje nam je prine- škodljiva. Vzrok tega zaključka je
slo cplo vrsto »čudodelnih zdravil«, ki so rešila življenje milijonom ljudi. Penicilin, aureomicin, terra-micin in streptomicin, da omenimo le najvažnejša zdravilo, so premagala neozdravljive bolezni in spreminjala počasno hiranje v naglo ozdravljenje.
Zaradi tega prevladuje v mnogih, krogih človeštva mišljenje, da so ti antibiotiki nepogrešljivi rešitelji človeštva. Tudi pri majhnih o-bolenjih, pri vnetjih grla, pri prehladih, pri lahkih okužbah segajo danes ljudje kaj radi po teh čudodelnih zdravilih že zato, ker je zdravljenje učinkovito in naglo.
Zdravniki vsega sveta so se morali v zadnjih desetletjih marsičesa naučiti in temeljito spreminjati svoje nazore. Se toliko bolj potrebno je, da to stori laik, ki je v zdravstvu le površno poučen. V angleški zdravniški reviji »British Me-dical Journal« je pred kratkim svetovno znani bakteriolog dr. Garrod resno posvaril ves svet z naslednjimi besedami: »Čuvajte se protinapadov s strani bolezniških povzročiteljevih V svojem obširnem članku prihaja britanski znanstvenik do zaključka, da je pri mnogih primerih uporaba antibiotikov ne samo napačna, pač pa naravnost
britanski znanstvenik našel v dejstvu, da skoro vsaka posamezna, vrsta bolezenskih povzročiteljev različno reagira na čudežna sredstva, in da se bolezenski povzročitelji sčasoma »utrdijo«. BakciU posedujejo včasih naravnost Čudovite »prezimovalne« sposobnosti. Sposobni so prilagoditi se povsem iz-premenjenim življenjskim pogojem in predrugačiti celo svojo lastno konstitucijo.
»Utrditev« bolezenskih povzročiteljev, to se pravi naraščajočo neobčutljivost nasproti razkrajajočim zdravilom poskušajo zdravniki premagati tako, da bolniku takoj postrežejo s polno, za bakcile smrtonosno dozo. To pa je učinkovito le llbdaj, če telo, to se pravi istovrstni bakcili ali njihovi »starši«, ni poprej že enkrat sprejelo manjše doze dotičnega zdravila. V splošnem meni znanstvenik, da ne bi smeli isti osebi dvakrat postreči z istimi zdravili, in to tudi v primerih, da si obolenji nista prav nič podobni.
Ce je v bolnikovem telesu tudi ena sama vrsta bakcilov, ki trenutno ne povzroča vnetja in na katero vrsto čudodelno zdravilo ni učinkovalo, potem so vse ostale ko-(Konec na 4. strani)
Po stopnicah je pritekel Slavo in še eden njegovih prijateljev. Vsi trije smo hoteli prezračiti lena telesa in zatohle misli. Sli smo po Napoleonski cesti in govorili o marsičem. Slavo je take vrste tič, da ,se hitro navduši za kakšno stvar. Zanjo se potem ogreva po teden dni, dokler ne odkrije česa novega. Tisti teden so bili na vrsti ameriški parki in vrtovi, ki da jih ima že skoro vsaka ameriška hiša.
»O Amerika, to je dežela! Tam sc lahko razvija šport! — Seveda pa je ne odobravam v vseh pogledih...«, je hitro popravil, ko sva ga s prijateljem malce postrani pogledala. Vendar pa sem začutil, da tiste kratke besede, ki jih je rekel najbrž kar tako, brez pomisleka, le niso bile tako prazne. Slavo je najbrž že večkrat pomislil, da smo na tehničnem in znanstvenem polju precej za drugimi narodi.
Na ovinku nad Greto smo srečali dve dekleti in tako povečali svojo družbo. Roža in Majda sta hodili z nami precej hitro, tako da smo bili v pol ure že blizu Proseka, pod znanimi skalnatimi stenami. Zn hip smo se ustavili.
»Poglejmo no, kako lepo je danes morje!« je vzkliknila Majda. »Saj tebi vendar nikakor ne ugaja — stavim, da še plavati ne znaš, kaj?« jo je zavrnil Slavo. Majda je bila namreč rojena v Mariboru.
Z Rožo sva zaostala. Oni trije, pred nama so tekli gledat drzne
ZGODBA O BELI GOSPE
plezalce, ki so najbrž tako za šport z vrvmi plezali po strmi steni. Sonce je ravnokar posvetilo izza sivih oblakov in pokukalo na Rožin o-braz. Njeni svetli lasje so se zaiskrili. »Kako čudno je z nami Primorci«, je rekfla tiho, kot bi .govorila stenam in morju.
»Pa ti, si že bil v Ljubljani?« je vprašala, na videz brez zveze s svojim prejšnjim govorjenjem. — »Enkrat, pa se ne spominjam več, sem bil še premajhen«, sem rekel.
»Ne vem, če tudi ti tako čutiš«, je rekla po premoru. »Ne morem se vživeti v misel, da imamo tam nekje neko domovino, da imamo tudi mi svojo prestolnico in svoje kulturno središče.«
»Doma me kličejo Rossella,« je spet dejala tiho. Morda se mi ie tako le dozdevalo, a v njenem glasu sem čutil solze. »In mojo sestro bodo letos dali v italijanske šole...« je spet dejala. »Veš, da ne obvladam dobro slovenščine in da nisem še nikoli bila v Ljubljani — pa vendar mi je hilo tako hudo tisti dan. ko so mi doma to povedali.... — Cuieš? Oni trije naju kličejo!«
Pohitela sva za njimi in takrat ti nisem ničesar odgovoril, Roža.
Poleti smo tako rekoč splezali na stari devinski grad. Seveda je bilo
mnogo lepše skakati preko skal ir) se poditi čez ograje, namesto da bi šli lepo zložno po poti. Končno smo stali na malem balkonu. Gledali smo proti Trstu, na svetlo sinjem obzorju smo slutili meglene obrise Benetk in strmeli v divjo vodo pod nami.
Spremljala sta nas Marica, mlada prikupna Kraševka, in Miro, doma iz naših severnejših krajev. Marica ie v tekoči italijanščini razlagala mlademu stražniku zgodovino in legende devinskega gradu. »Pred kratkim sem pregledal vse zapiske in knjige, pa nisem nikjer našel tako lepih pravljic in pripovedk,« jo je z nasmehom pohvalil mladi stražnik. »To niso pripovedke, ‘o ie resnica,« se je nehote razburila Marica. >>Mi smo bili tu že od devetega stoletja!« — »No, saj ven-dai nismo zgodovinarji — možno V. da imate nrav, gospodična!« io ie miril mladenič. »Od kod pa ste če smem vprašati?« Veter se ie ipral z Maričinimi lasmi. Hip ie r^molčala, kot da še vedno premišljuje, nato je rekla:	»Iz	bližnje
vasi!«
Posedali smn še luknio. kamor so metali ujetnike, in naenkrat, ko smo se sklonili čez nizko obzidje in pogledali v globino, smo zagle-
dal’ belo skalo. No, to je bilo spet povpraševanja in Marica nam je imela mnogokaj povedati, predno smo bili zadovoljni.
Ko nam je pripovedovala zgodbo o graščaku, ki je ugrabil lepo oko-ličanko, in ko je govorila o tem, kako se je dekle raje vrglo skozi line v prepad, kot pa da bi se vdalo tujcu, se je Marica vsa razvnela. Vedel sem že, da je Devinčanom ta zgodba zelo všeč. «... mrtvo truplo pa je kruti graščak prekril z rjuho. Toda kako se je zgrozil, ko je drugo jutro videl, da je truplo z rjuho vred okamenelo, v večno pričo njegovega zločina...« Se Miro se je oglasil: »In zato pravijo tej skali ,bela gospa’?«
ftterica ni odgovorila. Vsi smo opazili, da jo je zgodba pretresla, kot bi bila to njena povest, povest Devinčanov, Mavh.lnjcev in vseh Kraševcev, ki se niso nikoli hoteli podati tujcu.
Mladi stražnik edini nas ni razumel. Sam zase je brundal: »Una storiella molto bella...«
Tistega d sem hipoma vedel odgovor, ki sem ga bil dolžan Roži, Slavotu in še mnogim drugim. Ko smo nato kot običajno v gostilni poslušali očance in može, ki so
razpravljali o politiki, sem molčal in mislil.
Rojeni kjer koli na naši zemlji:
v	Barkovljah tik ob morju, na Gorenjskem v snegu naših planin, ob vznožju Golice, da ti je bila zibelka zasuta -■ narcizami, ali tam nekje v hišici ob sesljanskih ogradah, kjer žarijo v jesenskem soncu ciklame in diše zrele robidnice, povsod čutiš vez, podzavestno jo čutiš v svojem srcu in jo nosiš v, duši.
Kot vaški fantje svojih izvoljenk ne hvalijo in ne govore s ponosom
o	njih, taka je naša ljubezen do rodne grude. Sram nas je, da bi kot narodi poklekovali pred čude-., si naše zemlje. Sele v daljni Avstraliji, Južni Afriki ali Kanadi se oko ubistri in utrujena roka napiše med vrsticami: »Pa vendar ni nikjer lepše zemlje od naše in ne boljših ljudi kot so Slovenci.«
Vse to bi morali začutiti v tujini, mladi moji prijatelji: Slavo, ki ne bi: več opeval Amerike; Roža, ki bi čutila, da ne moreš biti Rossella in da imaš svojo domovino, če imaš svoj narod; vsi vi bi čutili tako kot Marica, ko je govorila o beli gospe.
In Jelica, ki si rekla, da smo Slovenci kulturno zaostali, ker se
nam je slovstvo rodilo šele s Prešernom — saj tega nisi mislila resno! To je ravno naša prednost: da smo mladi. Ko so Rimljani propadali V razkošju in razvratnosti, smo mi šele nastajali tam za Karpati in seb orili z mrazom in močvirjem, Zato smo danes polni sile in moči, medtem ko so drugi narodi že na poti proti zatonu.
Miro ni tak, ker ima vsak dan pred seboj svoje mogočne gore, da more čutiti moč svoje domovine. Mi smo pa priprli svoje oči, da ne vidimo morja, ki je bilo od nekdaj naše, da ne vidimo zastave, ki plapola v vetru v Bazovici in Mavhi-njah, da ne slišimo starih očancev, kako jim glas skrivnostno drhti, ko govore o naši grudi.
Za vsako ljubezen je treba trpeti. Da bo ljubezen čista in močna, mora skozi ogenj. Bore malo bi ljubili to našo zemljo, če bi jo le opevali v pesmih in vzdihovali nad narodovo usodo. In vsak ve, da je najlepša mlada ljubezen, ne pa ljubezen starih mož!
Pod pepelom ravnodušnosti m sive zaspanosti tli. Marica je prva odprla oči, pa ne samo svoje, tudi nam jih je odprla, da smo se tistega poletnega dne naužili našega zraku.
V	burji se sivo kodra morje in ječe borovci. Pod starim devinskim gradom pa še vedno leži bela gospa.
VOJKO
Stran 4.
DEMOKRACIJA
Leto VII. - Ster. 2
VESTI s TRŽAŠKEGA
NERESNOSTI
Kdo si je izmislil vest o razdelitvi Svobodnega tržaškega ozem7
1	ja? Italijani pravijo, da je to bil Tito. Mi pa smo skoro pripravljeni misliti, da gre za italijansko maslo, sicer ne bi mogli razumeti, zakaj z italijanske strani prav zdaj dvigajo takšen krik o tej zadevi z o-čitnim namenom, da bi se tržaško vprašanje spet pogrelo v svetovni javnosti.
To, kar nam zdaj servira italijanski tisk, je poučno in razodeva vso površnost italijanske miselnosti. Kajti kričanje proti salomonskemu prerezu tržaškega ozemlja in njegovem uničenju mora zveneti dokaj čudno vsem tistim, ki niso pozabili zahteve ministra Scelbe po etnični črti. Enkrat so torej Italijani za delitev po narodnostni črti, ki naj bi, kot je razvidno po se-sljanskih napisih, Jugoslaviji dala obalo od Tržiča do Barkovelj, drugič pa so spet proti tej delitvi. »New York Times« pa — sodeč po italijanskih listih — vendarle meni, da je potrebno naglasiti, da Tito o tržaškem vprašanju nima več ka; reči.
Eno je vsekakor gotovo, in to predobro vedo zahodni zavezniki; da od Jugoslavije v isti mah ne morejo zahtevati največje požrtvovalnosti, obenem pa ji zadajati udarce, ki bi pomenili kršitev bistvenih koristi našega naroda na severnem Jadranu.
Tu pa prihaja v poštev še drugo vprašanje. Trdovratno se vzdržujejo vesti, po katerih bi moglo priti do razgovora med Eisenhower-jem in Stalinom. Ce bodo ti razgovori privedli do sporazuma, je še zelo dvomljivo. Vendar mi vemo. da od leta 1948 pa do danes Sovjeti Nastopajo stališče, da ni mogoče podpisati pogodbe z Avstrijo, dokler Trst ne dobi ureditve, ki jo predvideva njegov statut, kajti dokler se v celoti ne izvrši mirovna pogodba z Italijo, ni nobenega jamstva, da se bo v celoti izvršila mirovna pogodba z Avstrijo. Ce zahodne sile hočejo, da bi Sovjeti izpraznili Avstrijo, morajo torej. Trst prepustiti njegovi s pogodbo odrejeni usodi. Zato se vprašanje postavlja takole: ali so zahodne sile interesirane bolj na Avstriji, ki bi jo Sovjeti izpraznili, in v tem primeru je Trst svobodno mesto, ali pa na tem, da se Rusi dokončno ugnezdijo v Avstriji, kar bi pomenilo predajo Trsta Italiji.
Način, kako naj izvršijo mirovno pogodbo glede Trsta, more biti predmet nadalnjega razpravljanja. Kajti prepuščati oblast guvernerju, ki naj bi bil izpostavljen pouličnim prireditvam, podobnim metežem, kot so bile one, ki so jih uprizorili iz Italije pripeljani »junaki 20. ma-r ca 1952«, bi pomenilo gotovo neprevidnost. Ce bi se pa Italija in
Jugoslavija nahajali pred mednarodno komisijo, ki bi v imenu Združenih narodov upravljala Svo7 bodno tržaško ozemlje, in če bi taka komisija z avtoriteto Združenih narodov prevzela upravo celega o-zemlja z mednarodnega stališča, smo prepričani, da bi njen nasta-j nek tržaško prebivalstvo pozdravi-
lo	z ogromno večino in da bi osnutek tega upravnega področja Združenih narodov pomenil edino trajno in na trdnih temeljih osnovano rešitev tržaškega vprašanja. O tem pa bomo razpravljali ob drugi priliki
Eno drži: napram tej možnosti, 'ki je edina zasnovana na zdravem razumu, pomeni italijansko časopisno rožljanje le bedno in neizdelano politično domislice, ki je spričevalo neokusne politične površnosti.
Ce ne uerjaineš, pojdi in poglej!
Neštetokrat smo pisali o cestah na našem podeželju, ki jih zavezniški tanki tarejo, kot bi bili recimo na Koreji.
Ce ne verjameš, pojdi v Mavhi-nje in si oglej zavoj na cesti na zahodnem delu vasi, kjer je cesta pod zublji tankovskih gosenic segla skoro en meter pod raven pločnika. Cesta je postala zaradi tega neprehodna, zlasti ob deževnem vremenu. Zanimivo je, da so si tudi .zavezniški tanki začeli iskati novega prehoda za vožnjo skozi vas: dobili so celo krajšnico s tem, da so podrli malo pred zavojem o-grado in si utrli pot za vasjo preko zasebnega zemljišča.
Naši kmetovalci so. zaradi tega zaskrbljeni in se vprašujejo, kdaj bo mogoče doseči primerno varnost pred to gosenično zalego.
Vprašanju cestnih zvez okoli naših obmejnih vasi je treba posveti-;
ti potrebno pažnjo. Naj se občinski odbor, zlasti pa vodja odseka za javna dela tega zaveda. Noben^ pritožba na pristojna civilna in vojaška oblastva ne sme biti odveč, saj ne gre samo za zasebna gospodarska vprašanja prizadetih vaščanov, ampak tudi za varnost kre-tanja vseh Tržačanov, ki ob nede-, ljah z avtomobili, motorji, kolesi in tudi peš tako radi zahajajo v našo .kraško okolico.
flNTOH MIHELIČ RAZSTAI/LJA »galeriji Rossoni
V	soboto zvečer, ob 18. uri, bo otvoritev slikarske razstave Antona Miheliča v galeriji Rossoni na korzu št. 9-1. v novi pasaži nasproti ulice Dante.
Vabimo občinstvo, da se udeleži otvoritve in ogleda razstavo mladega slovenskega slikarja.
Področno kmetijsko nadzorništvo sporoča, da je pričelo z razdeljevanjem krompirja vrste »ALBONA« po znižani ceni 25 lir za kilogram, Ker uspeva ta vrsta krompirja najbolj v peščeno-laporni zemlji, je razdeljevanje namenjeno kmetovalcem občin Dolina in Milje ter kra-škemu predelu tržaške občine.
Nakazila lahko dvignete pri Področnem kmetijskem nadzorništvu v ulici Ghega štev. 6-1. Istočasno je treba plačati 25 lir za kilogram, to je polovično, ceno.
Za dvig krompirja morajo kmetovalci prinesti vreče s .seboj!
Opozarjamo, da je razpoložljivost semenskega krompirja omejena!
DEJSTVA IN ZELJE
Te dni smo priče novega iredentističnega histerizma. Ni nobenega dvoma, da gre za dobro preračunano politično montažo, ki naj bi naše ljudi, pristaše izvajanja mirovne pogodbe z Italijo in borce za samostojnost tržaškega ozemlja, spravila v nevoljo in obup.
Iredentistične želje in skomine so eno, dejstva so nekaj povsem drugega!
To naj si naši ljudje dobro zapomnijo.
Res je, da gredo zavezniška o-blastva na Tržaškem vse preveč na roko tukajšnjim iredentističnim krogom. Ugotoviti pa je treba, da gre ta zavezniška popustljivost do Italijanov v njihovi protislovenski borbi le do določene meje, namreč do meje, ki ne krši načela o suverenosti našega ozemlja in dejstva njegove ločitve od italijanske države. .
Naj glede tega navedemo samo to:
Zavezniška vojaška uprava je izdala 5. januarja 1953 nove predpise za izvajanje italijanskega zakonika o pomorski plovbi na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja.
Pri tem pa ukaz conskega poveljnika izrecno poudarja, da noben predpis na naše ozemlje raztegnjenega italijanskega zakonika o po-morski plovbi ne bo podelil juris-dikcije italijanski državi ali kateri ■koli osebi ali ustanovi ali stvari tržaškega področja. Vse omembe ministrstev italijanske vlade so v u7 kazu conskega poveljnika črtane in zamenjane z odgovarjajočimi nazi-
vi	ravnateljstev, oddelkov in uradov Zavezniške vojaške uprave.
To naj bo nam vsem nov dokaz neobstoju Cammaratine teze o mirujoči italijanski vrhovnosti nad našim ozemljem!
Primer raztegnitve italijanskega zakonika o pomorski plovbi nam to na najzgovornejši način dokazuje.
Pri vsem tem pa je res, da bi moral biti položaj tržaških Slovencev pod ZVU, ki -formalno stoji na stališču STO-ja in ločitvi tega ozemlja od Italije, drugačen in v skladu velikimi tradicijami zahodne demokracije. Dejstvo, da smo po londonskem sporazumu izrecno izključeni od soodločanja pri javni u-pravi našega ozemlja, je porazno! To nam naši zavezniki tudi radi priznajo in dodajo, da se nam godi, očitna krivica, čemur so 1» krive okoliščine in prilike.... Kljub vse7 mu so pa načela nedotaknjena!
In priznati moramo, da ni malo, če je načelo tržaške vrhovnosti zares nedotaknjeno.
Ostalo zavisi od naše borbe, od navdušenja, ki ga bomo v borbi za uveljavitev svojih pravic pokazali, in končno tudi od naše vztrajnosti,
Iredentistične skomine so eno, dejstva pa nekaj ppvsem drugega!
Pijača za nekomuniste
Moj dobri prijatelj ima poseben dar. da človeku ob vsaki priliki postreže z znano ali tudi neznano življenjsko modrostjo. Pred kratkim mi je dejal:	»Z godrnjačem
bodi vedno obziren!« Te modrosti sem se prav živo spomnil pred nekaj dnevi.
Dogodilo se mi je to-le. Ko tekam po mestu po raznih koristnih in nekoristnih opravkih, se že nekaj mesecev sem rad ustavim v majhni slovenski mlekarni na pollitrski kozarec mleka. Stari planšarski recepti iz dobrih starih časov, ko smo še stikali po Triglavskem pogorju, so postali prava železna srajca mojih navad. Četrt litra stepene smetane v četrt litru svežega neposnetega mleka z žlico sladkorja, to je pijača za bogove.
Ko sem pred kratkim spet obiskal svojo slovensko mlekarico v središču mesta, ki me je doslej vedno sprejemala vljudno in postreči jivo, sem se začudil njenemu jeznemu obrazu, še bolj pa njenemu pritajenemu godrnjanju: »Četrt litra stepene smetane, četrt neposnetega mleka in še sladkor povrhu! Kdo je to že kdaj slišal? Kaj se to pravi? Takih oblod nihče ne prodaja! Kaj vse si ne izmišljajo ti dedci! Kaj ne bi lahko šel v gostilno, bar, buffet, kakor na tisoče drugih, resnejših mož! Taka packarija povzroča poštenemu človeku samo škodo .. .«
Človek s praznim želodcem in še s takim, ki ga že pol ure tolažiš z božanskim mlekom pri gospe Romi, je najbolj razburljivo bitje na tem svetu, je ob neki priliki modroval moj dobri prijatelj. Nič čudnega, če sem vzrojil: »Kaj pa vam je danes, gospa Roza?« Postala je
samo še bolj strupena. Seveda ji odgovora nisem ostal dolžan. Mislim, da sem ji zmolil vse molitvice besedarske in babičevske slovenske skupnosti in v goreči gostobesednosti gotovo nisem zaostajal za dolgim nabrežinskim Sker-kom, stalno užaljenim Dragom Le-gišem in jecljajočim Coljevcem.
Ko sem s praznim želodcem zapuščal mlekarno, sem si srečno priboril enega sovražnika več na tem svetu.
Ob morju me je zajela sveža bur-ja, ki je topot zelo obzirno dihala v mojo razgreto glavo. Spomnila me je prijateljeve modrosti: »Z godrnjačem bodi vedno obziren!« Prijatelj ima prav, sem razmišljal. Vsak izmed nas je gotovo roje ljubezniv kot zadirčen nasproti sočloveku.
Vrnil sem se, se oprostil zaradi precej hudih besed in pobaral gospo Rozo o njenem zdravju, sorodstvu, vremenu in podobnih vsakdanjostih. Od tega časa je dobra mlekarica z menoj taka kot njeno s smetano in sladkorjem pomešano mleko. Ko prihajam v mlekarno, je kozarec že pripravljen. Četrt litra stepene smetane, četrt svežega neposnetega mleka z žlico sladkorja. Zelo priporočljiva pijača. Pospešuje prebavo, omejuje godrnja-vost in brez burje in barvila rdeči lica.
Tudi prijateljevo modrost bi toplo priporočal, ker prijetno segreva podnebje medsebojnih človeških stikov. Modrost in tudi pijača pa sta za komuniste obeh izpovedanj neuporabni; pa tudi starim in novim sopotnikom le izjemoma koristita, zato pa veliki večini ljudi
Raj pa občinski svet v Dolini?
Občinske volitve so povzročile v dolinski občini veliko razburjenja zaradi demagoškega načina, s katerim so kominformistični agitatorji posegli v volilni boj.
Razburjenje naše javnosti je še bolj naraslo, ko je na prvi seji- novoizvoljenega občinskega' sveta ko-minformistična večina odklonila priznanje mandata nekega svetovalca, izvoljenega na listi Li-ste slovenske skupnosti. Razlogi, ki so se jih pri tem poslužili kominformi-sti, so -zares bili za lase potegnjeni: nedokazana pismenost, nepravilen vpis očetovega imena itd. Za stvar smo se pozanimali še enkrat prav te dni in izvedeli, da je ostal priziv prizadetega svetovalca na pristojno komisijo področnega predsednika doslej še vedno nerešen. Zares kaže, da je demokrščanom v Trstu kaj prijetna kominformi-slična uprava v dolinski občini! Prepričani smo, da to ne more biti v ponos županu Lovrihi in njegovim ožjim sodelavcem, ki šarijo 1» mili volji na občini.
Demokratični Dolinčani in sploh Brežani se razen tega tudi vprašujejo, kako to, da od poletja sem, namreč od volitev dalje ni smatral novi občinski odbor za potrebno, da skliče — razen enkrat — novoizvoljeni občinski svet na redno a-
li	izredno zasedanje, da -bi mogli -razpravljati o perečih občinskih zadevah in obvestiti volivce o prizadevnosti odbora na polju občinske uprave.
Dolinska občina spada med naše večje občine, zato je tudi razumi j i7 vo zanimanje vse tržaške javnosti za njen razvoj oziroma za njeno upravo. To zanimanje je -tem večje in razumljivejše, ker je to edina slovenska občina na Tržaškem, ki je z volitvami prišla v kominfor-mistične roke.
Občinski odbor v Dojini naj se tega zaveda! Z molkom si zares1 ne bo dal dobrega .spričevaja o svojem delu.
promet med podeželjem in Trstom je bil zaradi tega omrtvičen. Našim mlekaricam ni ostalo zaradi tega nič drugega kot to, da so se oa povsod -zbirale na važnejših prometnih križiščih in potovale v Trst av-tobusi.
Skupina mlekaric iz Mavhinj, Vižove-lj in Sesljana je čakala že od pol šes-tih zjutraj na sesljanski glavni cesti na prvi av.tohus. Vendar noben avtobus se jih ni -hotel usmiliti, ker so imele s seboj posode z mlekom. Pa imajo avtobusi na strehi poseben prostor za prt-jago! V mrazu in burji so čakale, do četrt na devet, ko je privozil avtobus tvrdke SAT, ki jih je, čeprav nerad, prevzel. Vendar je prevoznik hotel eni od mlekaric pustiti na tleh polovico posod, češ da ni prostora, dejansko pa zaradi tega, ker se -tudi njemu ni ljubilo, da -bi po lestvici stopil na -streho in lepo razmestil prtljago. Ko se je avtobus že pomikal, je prizadeta mle-kariea odprla zadnja vrata in, spretno dvignila s tal še zadnji posodi in tako srečno vse mleko pripeljala v Trst.
Vprašamo avtobusne podjetnike, za koga in zakaj sploh obratujejo številne avtobusne proge po našem ozemlju, če ne v korist — seveda proti dobro odmerjenemu plačilu — našega delovnega ljudstva, ki se ne Vozi v Trst‘za zabavo in niti zato, da bi po mestnih zabaviščih zapravljalo čas in denar, ampak po nujno potrebnih opravkih. Ce jemljejo n. pr. naše mlekarice s seboj tudi prtljago, delajo to, ker nima smisla, da bi brez nje potovale v T-rst! Prevozniki -bi morali -biti zato bolj uvidevni, zlasti v času splošne železničarske stavke, ko gre ne samo za omogočanje rednega prometa, ampak tudi za redno prehrano našega mesta.
Avtobusi in železničarska stavba
Naše mlekarice iz Mavhinj, Vi-žovelj in Sesljana, ki vsak dan prenašajo mleko v Trst, so nas prosile, da bi seznanili javnost z naslednjim skoro neverjetnim dejstvom.
13. t. m. je bila tudi na Tržaškem splošna železničarska stavka. Ves
Opreznost v dneh prehladov
(Nadaljevanje s 3. strani)
GOSPODARSTVO!
OBVESTILO KMETOVALCEM spodinja bolj ali manj navezana na
ZA DVOLASTNIKE
Kmetijsko nadzorništvo obvešča dvolastnike, da je z 31. decembrom p. 1. potekla -veljavnost dvoiastni-ških knjižic in osebnih dovoljenj.
Da bo Kmetijsko nadzorništvo lahko v pravem času poskrbelo -za podaljšanje veljavnosti za leto 1953, morajo vsi dvolastniki oddati dvo-lastniške knjižice in osebna dovoljenja najkasneje do konca tega meseca pri Področnem kmetijskem nadzorništvu -- urad za dvolas-tni-štvo - ulica Roma 20-1 dnevno od 9. do 12. ure.
CENA ŽIVINE
Vsi kmetje -tožijo o zelo nizki ceni živine. Da so cene tako nizke, je iskati vzroka v tem, da je v minulem letu -bila -huda suša. Kmetu se ne izplača kupovati seno po 250C lir za stot, zato pa odprodaja živino, ker spet ima za posledice; padanje cene. Temu padanju cen, žalibog, ne odgovarjajo cene mesu v podrobni razprodaji. In tako i-majo dobiček od te kmetove zadrege edinole mesarji.
Zadnjič smo pisali, kako mora pameten kmet ravnati, da prehrani čez zimo svojo živino najbolj poceni: rezanje sena, slame itd., uporaba močnih krmil, n. pr. otrobi, zmletev celih koruznih storžev, Cpanole), melas, krmska pesa, -repa. Krmska pesa in repa koristita živini, zlasti kadar jim pokladamo mnogo slame. Raje pa kakor pustiti živino stradati, je bolje isto prodati, ker bi drugače živina shujšala in kot- taka je bolj podvržena boleznim; izgubila bi pa tudi mnogo' na teži in ceni.
lonije bakcilov poginile, i-zumirana vrsta pa je pričela še razkošnejše uspevati, ker je bila pač konkurenca uničena. Ta izumirana vrsta bakcilov se končno tako mogočno razširi (kar se je zgodilo vprav zaradi učinkovitosti sulfamidnih in antibiotičnih zdravljenj), da sproži novo resno obolenje.
V	Ameriki so pred kratkim odkrili posebno vrsto tuberkuloznih ■bakcilov, ki so se prilagodili s-trep-tomicinu tako, da -brez njega sploh niso mogli več živeti.. Ž drugimi besedami, medtem ko so tuberkuloznega bolnika zdravili z izvrstno -učinkovitim streptomicinom, so s tem zaplodili nove bakcile. Ko pa so istega bolnika pričeli zdraviti brez streptomicina, je sicer posebna vrsta tuberkuloznih bakcilov poginila, zato pa se je riavadna vrsta toliko bolj pomnožila.
Končno je dr. Garnel ugotovil, da bakcili, ki na eno vrsto čudežnih zdravil reagirajo,’ ostajajo nedotakljivi, če uporabljamo drugo vrsto čudežnih zdravil in narobe. Zato priporoča dr. Garrod, da se mu zdi pametno uporabljati istočasno več vrst čudodelnih zdravil, ker se s tem razni bakcili postavijo pod križni ogenj sulfamidnih in antibiotičnih zdravilnih sredstev.
Naj bo kakor koli, obširno poglavje strupenih snovi v človeškem telesu še dolgo ne bo zaključeno in zato storimo dobro, če moderna zdravilna sredstva ne smatramo kot rešilno bilko vseh mogočih obolenj, pač pa smo previdni in se v teh primerih redno obračamo k zdravniku.
»svojo« pasmo, križano, ker češ. pa-sem na splošno nimamo. Zelo koristno pa je vsaj peteline vsako leto izmenjati ali pa. kupiti jajca izbranih pasem. V zadnjem času . je -zelo razširjena pasma »Rhode Island«, to je pasma rdečkastega perja in z rumenimi nogami. Ta pasma daje mnogo jajc in skoro dvojno -težo od znanih livornežk. Tudi so kokoši te pasme bolj mirne" in zato, posebno za bolj omejeno kokošjerejo bolj priporočljive. Za debelenje bomo krmili s koruzo, za nošenje jajc pa z ovsem, ječmenom ali pšenico: vse skaljeno!
Radio Trst II
306,1 m ali 930 kc-sek
NEDELJA, 18. jan.: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Oddaja za najmlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 16.00 Malo za šal-o - malo zares. — 18.00 Novice iz delavskega sveta. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 21.30 Izbrana lirika. — 21.40 Richard Wagner: TR1STAN IN. IZOLDA, 1. dejanje.
PONEDELJEK, 19. jan.: 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 19.15 Koncert so-
KOKOSJEREJA
Kološi dajejo gospodinjstvu lep postranski dohodek. Le žal, da na splošno polagajo malo ali celo nič pežnje reji kokoši. Predvsem mora tudi kokoš imeti svoje stanovanje, ki ga imenujemo kurnik.
Pravega kurnika pa je videti le malo na naših kmetijah. Kurnik mora predvsem biti zidan, zato da ga lahko med letom lepo očistimo in prebelimo z apnenim beležem vsaj enkrat na leto. Pri lesenih kurni-kih pa je več razpok, kjer se skrivajo razni zajedalci, ki delajo kokošim življenje mučno. In prav zato, ker se skrivajo v razpoke, jim le težko pridemo do živega, da bi jih uničili.
V	kurniku naj 'bodo primerna stojala, da lahko kokoši udobno počivajo. Ta stojala naj bodo od 30 -40 cm visoka, in sicer spredaj 30, zadaj 40 cm. Taka lega je potrebna zato, ker kokoši silijo vedno na najvišje mesto, kar jih zvečer sili, da -hitijo zarana v kurnik, da bi si zagotovile bolj udoben prostor. Tudi naj ne bo stojalo okroglo (n. pr. navaden kol), temveč ploske oblike, to je deska 4-5 cm široka in 2-3 cm debela ter ob zgornjih robovih nekoliko zaokrožena. Le na -ta način bo kokoš čez noč udobno počivala. Tudi je važno, da je kurnik obrnjen proti jugu ter izpostavljen soncu, a poleti zasenčen. V ta namen posadimo h kurniku kako košato drevo. V kurniku naj bodo cementna tla, da jih lahko -lepo pometemo, in to vsaj enkrat na teden, bolje pa je večkrat.
Da bo kokošjereja donosna, od-visi od prehrane. Zato moramo v ta, namen uporabiti predvsem vse kuhinjske odpadke in pa izkoristiti pašo. Kjer je dovolj paše, pokladamo-kokošim le dva obroka'Igrane: zjutraj mehko (otrobi, zrezano zelenjavo, skorjo polente, posneto mleko) in zvečer zrnato. Zlasti v zimskem času je dobro zvečer izdatno krmiti z zrnjem, kar povzroča večje delovanje želodca in s tem zviša telesno toploto.
Kar se tiče pasme, je vsaka go-
pranistke Rožice Kozem. — 20.0Cf, Slovenski motivi. — 21.00 Književnost in umetnost. —21.30 Richard Wagner: TRISTAN IN I-ZOLDA, 2. dejanje.
TOREK, 20. jan.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00. Tehnika in gospodarstvo. .—	19.25 Angleščina
po radiu. — 20.230 Aktualnosti. 21.00 Novela. —v 22.00 Richard Wagner: TRISTAN IN IZOLDA. 3. dejanje.
SREDA, 21. jan.: 13.30 Kulturni obzornik. — 18.15 Rimski Korsakov: Šeherezada. — 19.00 Zdravniška vedež. — 20.30 Sola in vzgoja. — 21.30 Vokalni kvartet. — 22:00 Beethoven: Simfonija -št. 5.
ČETRTEK, 22. jan.: 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder - Werner: NA LEDENI PLOSCI, nato Priljubljene melodije. 23.00 Chopinove poloneze in mazurke.
PETEK, 23. ajan.: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Rahmaninov: Trije simfonični plesi. — 19.00 Kraji in ljudje. — 19.25 Angleščina po radiu. ■— 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.15 Zgodovina pomorstva.
SOBOTA, 24. jan.:	13.00 Srame-1
kvintet in pevski duet. — 13.30' Kulturni obzornik. — 19.00 Pogovor z ženo. — 20.00 Koncert moškega okteta iz Proseka-Koft-■tovelja. — 21.00 Malo za šalo -malo zares.
KNJIGE
v
Uprava lista ima na prodaj naslednje knjige:
Vinko B e 1 i č i č : »Slovenska lirska pesem.«, cena 350 lir, za študente 300 lir.
France Prešeren: »Krst pri Savici«, cena 250 lir.
Dimitrij J e r ti c : »Večerne pesmi«, zbirka, cena 400 lir.
Ferry B ii k v i č :	»Brezdomci«..
roman, cena 800 lir, za študente 600 -lir.
Ivan J o n t e z : »Jutro brez sonca«, roman, cena 600 lir.
Bogomir C o k e 1 j :	»Zgodovin-
ski razvoj Trsta«, brošura, cena 60 lir.
Ivan Ahčin: »Ob jubileju«, cena 350 lir.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jet Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9-12 in od 17-19 T RST , VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813
Mizarji I kmetonalci V podjetniki #
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje
TEL.
90441
C ALEJI
Vial«
RST
Sonnlno, 2 %
URARNA
UL. ROMA 19
ZLATARNA
VELIKA r Z B f R A, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH I LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.