lovenaKo ljudstvana'fr; Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. ■■ v LISTEK. Zvesti pastir. Češki spisal Vaclav K osni uk. poslovenila Mirica, Fotoška. Pred nekoliko leti je došel v neko selo blizu Pariza nor župnik. Bil je to visok človek, krepke postave, žarkega oka in vranjih las. Bojeval se je nekoč v vojski Dona Karola na Španskem. Bil je večkrat ranjen ter moral ostaviti milo domovino in junaško vojsko. Pridružil se je mirni Gospodovi vojski, ki se bori za lepšo in večno domovino, to je za nebo. Z vso svojo dušo in močjo poprijel se je svojega poklica. frprva je navadno hodil tožen, željno gledaje v ono stran, kjer je od Boga blagoslovljena, a od ljudi opustošena in osiromašena španska, njegova krasna domovina, ali pa je sedel z upognjeno glavo, kakor da posluša, nebo li začutil groma topov kralja Dona Karola. Tedaj je često zakril z belimi rokami bledo lice, prsi bo se mu dvignile in iz ost ge mu je izvil globok vzdih. Toda kedar se je o praznikih povzpel na leco, pozabil je vse boli in tuge, kakor vojak je dvignil glavo,, ter šibal okrog aebe z bleskom auha in resnice. Oči 80 mu žarele, lasje so mu kakor črni oblaki obkroževali bledo, potno čelo — a zbrano ljudstvo je stalo začarano, kakor brez duše. Oči vseh so bile nprte z detinskim zaupanjem vanj. Slušatelji, vračajoči se iz cerkve, niso modrovali, niso presojevali — oni so verovali ter župnika spoštljivo pozdravljali. Za malo časa postal je deci oče, odraslim vzgled, nesrečnim uteha, slabim podpora, revežem dobrotnik, bolnikom angel, a vsdm prijatelj. Kakor plamen okolo sebe na vse strani vžge kar ni kamen ali mrtva zemlja, tako je tudi župnik, goreč v ljubezni do Boga in bližnjega, razplamtil celo svoje selo s svetim žarom, a posledica, vspeh, napredek in plod razveselil in razblažil je njegovo dušo tako, da je pozabil svojo krasno Špansko, njene nebotične Sierre (gore), njene bistre reke, njene rožmarinove in oleandrove gaje in pomerančne gozde, njeno večno ljubko solnce in njeno veličastno morje, njen krasni narod, da, pozabil je boj za resnico in pravico Dona Karola.' Našel je v svoji župniji novo domovino in novo bojišče. Šil je zadovoljen in srečen, samo nekaj ga je težilo. — Blizu vasi stal je v velikem vrtu dvorec. V tem je stanoval star," neloženjen pustolovec, kateri se je mnogo let potikal po svetu, nazadnje kot vojak, dokler se ni slednjič ondi naselil, da r miru, preživi svoje stare dni. Vdova oestra mu je bila gospodinja. Ta samotar — imenovali so ga navadno kapitan — bil je kriv marsikateri bridki uri župnikovi. Bil je sicer miren, dobrega srca — a nikdo ga še ni videl v cerkvi, tem manj pri spovednici. Od začetka je celo javno zasmehoval cerkvene obrede, a odkar se je naselil novi župnik, se je kapitan izogibal takih reči, iz obzira do duhovnika, katerega je visoko spoštoval, a svojega mišljenja o1 veri vkljub župnikovemu prigovarjanju ni premenil. Ostal je trd in hladen kot kamen. Da, on je bil trda in mrtva zemlja, katere goreči duhovnik ni mogel ogreti. In to je župnika bolelo, bilo mu je žal ti,, drugače dobre in poštene duše. V ostalem je bil, kakor rečeno, povsem ••'dovoljen, in delal je kakor skrben vrt-n?.* goječ in negujoč vsak posamezni cvoL Toda ne dolgo. Volja je bila sicer dobra, a telo bolno in slabo. Ko je prišla drugič pomlad in je vse ozelenelo, oživelo in razcvetelo, ove-, nel je župitik popolnoma. Nekega ' dne ukaže poki catl mizarja. Mizar pride in poljubi župniku roko. .Kaj ukažete, velečastni ?“ Župnik je sedel slab v naslonjaču. Žalostno ga je bilo videti. Črni, bojni lasje padali so mu okrog visokega čela, velike, s vitle oči sijale so izpod gostih obrvij — a obličje je bilo upadlo in bledo. Prožeč ipizarju belo, suho roko, nasmehne se mimo, in ljnbeznjivo vpraša: „Dragi mojster, imate li pri rokah hrastovih desek?" ..Imam, kaj želite ?“ Župnik z veliko težavo vstane ter se nasloni na zid, vzdignivši roko nad glavo označi točko na zidu: „Tu zaznamujte, dragi mojster, in merite visočino". Mizar je stal nem. * Velečastni, menda nočete . ..?“ »Zmerite višino 1“ Mizar izvleče mero in zmeri: „En meter in 87 centimetrov". „No, tako, naredite mi tako dolgo krsto, lahko je tudi dalja — do dva metra41. „Ali velečastni .. .No, da, da I Ali ne vidite, da Bem dozorel, res malo zgodaj, a dozorel sem .vendar! Moram poskrbeti za poslednjo posteljo1*. Mizarja oblijejo solze, plakaje odide domov. Tedaj je župnik poslal po kaplana. Kaplan dojde in pelje župnika pred žup-Ijane. Pred altarjem se je poslovil od svojih ovčic. Ljudstvo je plakalo, da ae ne da dopovedati. (Dalje pride.) XII l«tplk V Gorici, dne, 7. julija 100i. 27. itovllka. Tiska ,,Narodna tiskarna" (odirov. J. Marušič) v Gorici; ' Bv- Občni zbor „Hroj. zadruge" —^ v Gorici. Dne 30. junija t. 1. vršil se je občni zbor ^Krojaške zadruge11 v Gorici po dnevnem reda, katerega smo v ,.Pr L." in drugod objavili. Udeležba j« bila po-voljna. Nekoliko po 10. uri je otvoril občni zbor predsednik zborovanju, preč. gosp. Blazij Grča, katerega je v to izvolil v smislu pravil občni zbor sam. Pozdravil je došle zborovalce, konstatiral sklepčnost občnega zbora in po kratkem nagovoru je dal besodo poročevalcu, blagajniku, gosp. S. Premrou, ki je pre-čital sledeče poročilo načelstva : Častiti zborovalcil Letošnji občni zbor se vrši v mnogo bolj mirnem znamenju, nego se je vršil lanski. Tedaj se je delalo z izvestne strani na vse kriplje na to, da bi „Kojaška zadruga" sramotno propadla. Da se to ni posrečilo, to je slavnemu zboru že znano deloma iz lanskega poročila načelstva, deloma pa iz lanske polemike v naših domačih listih. Ker pa spada ta zadeva v upravno leto 1903, hočemo jo na kratko ponoviti, dasi se je o njej govorilo že na zadnjem občnem zbora. Znano je, da je došla zadruga vsled nemarnega poslovanja bivšega poslovodje A. B. v jako prekarno stanje. Vsled na-gromadenih naročil je prihajalo toliko blaga, da ga ni bilo mogoče plačati iz tekočih dohodkov zadruge. Vsled tega je moralo priti do tega, da je iskala zadruga pri upnikih moratorij, da sme namreč v poznejšem času zadostiti svojim plačilom. To se ji je večinoma posrečilo. Tedaj se je pa začel z nam nasprotne strani izrabljati ta neprijetni položaj zadruge, ker ao hoteli s tem prisiliti jo do sramotnega stečaja. Rabila ao se vsa mogoča sredstva v tej umazani gonji, hvala Bogu, brezvspešno. ^Centralna posojilnica* je prišla v kritičnem trenotku „Krojaški zadrugi1* na pomoč in dosegla poravnavo z upniki, ki so, nahujskani od znanih Ijndij, silili večinoma v stečaj. Samo ob sebi je umevno, da je „Centr. pos." v varnost svojih tirjatev ukrenila, kar je bilo potrebno in primerno z ozirom na tedanji položaj „Kroj. zadruge". Med drugim je proti isti bila dosegla tudi prisilno upravo. Ker pa „Gentr. pos." ni hotela nastopati kakor trdosrčen upnik, ampak kakor dobrohoten pomočnik, je ustavila — čim je bila kriza premagana — odi-jozno prisilno upravo, in sklenila namesto tega s „Kroj. zadrugo" pogodbo, ki zagotavlja „Cenlr. posojilnici* isti vspeh brez prisilnega sredstva. Poslovanje, ki se danes vrši na podlagi te, po zadnjem občnem zboru v celem obsegu odobrene pogodbe, je privedlo zadrugo zopet v normalne razmere, gmotni vspeh tega poslovanja pa podajemo nekoliko niže slavnemu občnemu zboru. Vspeh rovanja proti „Krojaški zadrugi*1 pa je bil nebroj tožb, o izidu katerih moramo na kratko poročati slavnemu zboru. 1. Razne tožbe upnikov v času poravnave jeizvela „Centralna posojilnica*. Bile so vse ustavljene. 2. Tožbe in izvršilni predlogi „Cen-tralne posojilnice1*, ki so so morali vlagati v zavarovanje njenih tirjatev. 3. Več ovadb, katere je vložil naš izključeni član A. Gabršček pri sodniji. Z vsemi je slavno pogorel. Druga instanca je razveljavila vse „Kraj. zadrugi*1 oziroma njenim odbornikom neugodne odločbe. Kazensko ovadbo je pa imenovani naš prijatelj moral sam preklicati. 4. Tožba, katero nam je naperila „GoriŠka ljudska posojilnica" radi odpovedi najemne pogodbe Ta pravda je za nas končala ugodno v drugi in tretji instanci, in je sodišče pripoznalo pravni obstoj najemne pogodbe med „Ljudsko posojilnico" in „Krojaško zadrugo" za dobo 10 let. 5. Tožba, katero je naperila „Tr-govsko-obrtna zadruga11 proti „Krojaški zadrugi" kot porokinji na menici Avre-lija Bisajla, je bila ustavljena vsled osebnega nastopa odbornika Jerneja Kopača, ki je plačal iztoženi znesek na svoje ime namesto „Krojaške zadruge", ki takrat vsled pogajanj za dosego poravnave, ni smela plačati. 6. Iz tega se je razvila nova tožba, katero je napravil Jernej Kopač proti bivšemu poslovodji „Krojaške zadruge" Avreliju Bisajlu, za znesek menice in tožbene stroške. To tožbo je J. Kopač izgubil v dveh inštancah, češ, da ni bil upravičen vmešavati se v to zadevo in nastopiti kot plačnik namesto ^Krojaške zadruge". V tretji inštanci pa je bila razsodba za Jerneja Kopača ugodna. Vsled te je toženec tožilelju že izplačal zadevni znesek. Tako se je vsa gonja, ki je merila na to, da bi ^Krojaška zadruga" Bra-motno propadla, končala dobro za zadrugo samo, osmešila pa vse one elemente, ki so hoteli uničiti gospodarsko postojanko v nemalo narodovo škodo. Predno podajemo računski sklep o vspehu uprave „KrojaŠke zadruge" po „Centralni posojilnici" za 1. 1903, dovolite nam, da na kratko pojasnimo nekatere točke iz tego sklepa. Pred vsem je važna točka, koliko ima še dolga .Krojaška zadruga" pri! „Centralni posojilnici" ? Zadruga si je izposodila od . „Cen-tralne posojilnice" skupni znesek K 105.805 84, do konca 1. 1903 je vrnila K 49.642 47, tako, da je še ostalo dolga K 6616337. K temu je treba prišteti še K 3.656 75 za obresti, tako, da je znašal dolg koncem decembra leta 1903 še K 59.81!)'12. Dolg pri „Centralni posojilnici" je torej že v preteklem letu padel približno na polovico. • Blaga se je v preteklem upravnem letu iz raznih lahko umljivih vzrokov sicor manj prodalo, nego predpreteklo leto, pri V8»m tem kaže pa kvota surovega dobička na blagu znaten napredek; dokaz, da je sedanje poslovodstvo v jako spretnih rokah. Gmotni vspeh pretekle upravne dobe ni mogel biti absolutno povoljen, kar se samo ob sebi razume, ako se le nekoliko prevdarijo nenormalne razmere, v katere je bila zadruga prisiljena. Okoliščino, da se je pri vsem tem 'posrečilo spraviti zgubo iz bilance 1. 1902 v znesku K 11352 20, v bilanci za 1. 1903 na K* 1.143 76, torej približno na deseti del, smemo smatrati kot dokaz, da vrlo napreduje sanacija „Krojaške zadruge", katero izvršuje „Centralna posojilnica". Ši večl Če le površno pregledamo postavke v računskem sklepu, vidimo, da bode ta sanacija v dogledni dobi dovršena in da bode kmalu stala »Krojaška zadruga" na svojih lastnih nogah, ne da bi imela potrebo tako rekoč „karatorja", kateri danes zanjo skrbi in dela. .Krojaška zadruga stala je vsled "hujskanja in podlega pritiska na robu propada, „Centralna- posojilnica" jo je rešila, seveda tako, da je sebe zavarovala za vsak slučaj. Izvela je in Se izvaja sanacijo, za kar ji najprej mi upravniki „Krojaške zAdruge" vemo najboljSo hvalo. To smo tudi izrazili v našem sejnem sklepu. Dobro bi bilo, da to tudi slavni zbor storil Posebnih predlogov načelstvo nima staviti, zato sklepa to svoje poročilo z zadoščenjem, da je rešilo obljubo, dano na občnem zboru I. 1903, da položi namreč letos mnogo ugodnejše poročilo, nego je bilo ono za 1. 1902, sklepa pa obenem z gotovo nado, da mu bo mogoče prihodnje leto položiti Se ugodnejše poročilo. (Konec pride.) <—' Izhaja vsakičetrtcl-ol> 11. uri dopoldne Rokopisi se ne vm {ajo. Nefrankovan.i pisma se i:e sprejemajo. Cena listu zna?a za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožm’ za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstriji-6 K. Rokopise sprejem .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet turini št. 9. Naročnlno In na-snanlla sprejema upravništvo v Oorld, Semeniška ulica š. 16 Posamezne številke se prodajajo v loba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: le se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Vseslovenski mladeniški shod. Vseslovenski mladeniški shod, ki se je vršil v ponedeljek na Brezjah, obnesel 8e je nepričakovano sijajno. O tem shoda prinesel je „SloveneoM to-le obširno poročilo: Veličastna manifestacija 8000 Slovencev. Toliko samih mladeničev in mož menda še ni bilo nikdar sbranih na kakem slovenskem shoda, kakor v pon-deljek na Brezjah. Nad 8000 mlade-ničev in možje manifestiralo za katoliško in narodno zavest med Slovenci; nekateri pa oeaijo velikanske čete celo na 10.000. Vsi redni vlaki, ki so prihajali na Otoče od nedelje popoldne dalje, bili so natlačeno polni, poleg tega pa so doili tndi Itirje dolgi posebni vlaki. Koliko nas je bilo, vidolo se je posebno impozantno pri vsprejemu dragih štajerskih bratov, ko se je po obširnih cestah in prostorih pred in okolu cerkve razgrinjala množica, glava pri glavi. — Po pozdravu pri slavoloka na križ-potju — pozdravljala sta imenom Štajercev štajerska mladeniča Zebot in Sekol — bo štajerske čete pojoč korakale skozi gosti ljudski špalir. Na čeln so jahali krepki stasiti bohinjski fantje, za njimi je svi-rala narodne himne kranjska meščanska godba; potem so korakali zastavanoše vseh došlih društev in družb s 4 6 z a-stavami, za njimi pa nad 16Q0 Štajercev. Pevski zbori so peli, pritrkavanje cerkvenih zvonov ae je dražilo z gromom topičev, in tisočeri .živiow-klici bo pričali o navdušenosti množice. Potsod je vladal najizvrstnejši red, dokaz izborne naše organizacije in izobrazbe naših množic. Cerkveni govor je moral č. g. Janez Kalan govoriti zanaj cerkve, na zidovju pa so stali zastavonoše s 45 plapolajočimi zastavami. Pogled na to skupino je bil veličasten, nepopisen. Fotograf Werger je posnel ta veličastni prizor. Slovesno sv. mašo, je daroval preč. g. prelat J. Flis ob obilni asistenci duhovnikov, ki so tadi v častnem številu prihiteli na Brezje. Tadi cerkveni del slavnosti se je prekrasno izvršil, zakar ni nemala zasluga preč. g. P. Jožefa, ki ima z neumorno delavnostjo veliko zaslug za procvitanje Marijnega svetišča na Brezjah, in ki je bil pri pripravljalnih delih za to slavnost na Brezjah prava doda vsega dela. Hvala in čast mu za to. Vseslovenski mladeniški shod. Težko pričakovano vseslovensko mladeniško zb&rovanje se je pričelo ob 2. uri popoladne na okrašenem Gabrijel-čičevem dvorišča; množice so stale do cerkve. Zborovanje je otvorila kranjska meščanske godba z „Naprej zastave Slave14. Iz tisoč in tisoč grl je fcagrmel navdušeni .živio1*. Najprej so bili na vrsti pbzdravi katoliško-narodnih poslancev. Deželni poslanec dr. Krek. Dr. Krek je povdarjal, da Slovenci nimamo plemstva, a narod naš — to so naši plemiči. Na današnjem shoda je zastopano pravo plemstvo slovensko. To plemstvo hoče, kakor njihovi očetje, reševati pred sovražnikom narodne svetinje, prihaja sem bodrit se za nadaljni boj za vero in dom. Svoje duševne meče je položilo danes to plemstvo pred oltar Božje Matere. To slovensko plemstvo, zbor vitezov dela, se je posvetilo Materi Božji. Za socialno delo je treba smisla za žrtve, smisla za droge, treba ljubezni do bližnjega. Vzgled nam je Mati Božja, vzgled dela in žrtev za drage. Zato se navdnšujemo v bližini Njenega svetišča. Kjer pa so zbrani ljudje dela, trotje proč, in naj tudi pridejo v ime „inteligence“, a tadi vsi sebi^neži proč. Kdor hoče biti naš, mora zatreti vsako samoljublje, ako išče kdo svoje koristi, ni Bocialno delaven, tak io premočjo Japoncev se je ruska eskadra povrnila v pristanišče, kjer se je rsidrala. Sovražnik je ni oviral, niti se jej bližal Vsi ponočni napadi japonskih torpedovk so bili /. vspehom odbiti. Ob obali smo našli 12 od Japovcev iz velike daljavo vrženih torpedov. Najmanje dve sovražni lorpedovki sta bili pogreznjeni. Zjutraj mo se povrnilo ruske ladije v luko". — Tudi na kopnem so se začele reči nekako drugače sukati. Vsa poročila soglašajo v lem, da so se začeli Japonci umikati na celi črli in da so Rusi pričeli ofenzivo. Tako n. pr. je brzojavil general Kuropatkin dne 30. junija carju: .,Čcte generala Kurokija niso le ustavila svojega prodiranja v smeri proti Kfiču in Dačičavu, ampak so se celo umaknilo proti Kanzi. Na južni nesli, vodeči prek prelaza Čapanliri v Raiču, ni bilo Se opazili, da bi se bili Japonci umaknili. V okolici Seniučena ae je naše konje-ništvo pred napadi sovražnika umaknilo. Južno od Kaiču ro nastavili Japonci nH cesti, vodeči prek prelazov, v daljavi 200 kilometrov močne predstraže pehote. V okolici FengvangČenga ao Japonci vstavili svoje prodiranje ter se umaknili proli jugu1*. —' „Birševskije Vjedomosti1* pa so dobile od svojega poročevalca z bojišča sledeče poročilo: „Naše čete so stopile v ofenzivo. Dtili08^ prelaz je prišel dne 30. junija po boju v našo posest. Oddelek generala grofa Kellerja je vzel prelaza Modulin in Tenčoilin, katera ho bili zasedli Japonci. Na cesti iz Liujana v Da-čičav je oddelek kozakov generala Mi-ščenka napal japonsko brigado ter jo po sijajnem boju konjeništva uničil. Celo generala Miščenka prodirajo na črli Kondja-Sonjučen. Japonci se umikajo iz vseh svojih pozicij1*. — Zdaj je pa začelo v Mandžuriji močno deževati. To potrjujejo ruBki in japonski uradni viri. Deževalo pa bode skoro dva meseca, in vse večje vojne akcije se bodo morale na obeh straneh najbrže opustiti, dokler ne poneha ta deževna doba. To pa zna postati za Japonce osodepolno. Že iz prejšnjih poročil je bilo razvidno, da so Japonci slabo preskrbljeni z živili. Ker pa nimaja zadostnega števila železnic, po katerih bi med dežjem dovažali hrano svojim vojnim četam, bati 9e je, da nastane med njimi celo lakota. Rusi so pa v tem pogledu na boljem. General Kuropatkin je s tem vsakoletnim deževjem najbrže koj od začetka vojske računal, in zaradi tega držal svoje vojne čete vedno v obližju železnic, tor pustil Japonce, da so se zagozdili med gorovja, do katorih ne vodi nobena žoleznica. Poleg živil pa bodo dovažale ruske železnice Kuropatkinu vedno več vojnih čel, tako, da bode, ko neha deževna doba, imel Kuropatkin na razpolaganje dovoljno število vojaštva. V lem času pa ae zna še nekaj dogoditi. Ni namreč izključeno, da bi ae ne že v tem času prikazala v Rumenem morju ruska baltiška eskadra, o kateri se danes ne more z gotovostjo trditi, da bi se ista no nahajala že na potu. Bližamo se torej skoro gotovo času, ko bodo postajala poročila o japonskih zmagah vedno redkejša, in ko nam do8pe konečno poročilo, da ao Rusi premagali Japonce na celi črti, na kopnem in na morju. * * * Iz Pelrrgrada so sporočili V Bero-lin dne 4. t. m.: Pri napadu na malo utrjeno pozicijo ob zaliva Siaapint (20 vrst od Port Artara) sla dva japoska polka pri trikratnem naskoku na en ruski bataljon zgubila 1000 mož. Ko so ae sprožile pred pozicijo položene mine, na katere so Japonci zašli, se je bataljon umaknil. * * * Brzojavka generallajlnanla Saharova na generalni štab v Petrograd od 4. t. m. se glasi: Dne 3. t. m. je oddelek naše predstraže, nahajajoče se vztočno od Liaojanga, zavzel pozicijo pri prelazu Janzelin. Zvečer ialega dne so dognali izvestitelji, da je oddelek sovražne predstraže na številu 1500 mož zasedel na naši fronti ležeče vasi Ehanonau in Eha-kumenza tor da jo ostal glavni oddelek sovražne vojske za prelazoma Fenšuilin in Modulin. Obenem se jo opazilo, da hoče japonski OLut obstoječ iz enega bataljona, obili levo krilo naše požicije pri prelazu Janzelin v smeri proli Lian-dianajan. Dopisi. Iz Dornborga. - (V obrambo.) — Na dolge „Sočine“ dopise, naporjene zoper mene, mo^am kratko odgovoriti. I Ne vem sicer, ali so mi prišli vsi pred <'či, ali ne. Pa tudi ni treba, da bi na vae odgovarjal. Pojaanim le Bledečo: „Soča“ mi očita, da je neki šolur iz Zalošč umrl vsled moje kazni. Vsaj tako nekaj hoče trditi. — Dotični dečofc je po izjavi zdravnikovi umrl vsled naglo vodenica na možganih Tudi ga nisom kaznoval 14 dni predno je umrl, kakor piSe „Soča“. Res pa eem ga kaznoval enkrat okoli poldrugi mesec ali dva meseca poprej. A seveda je deček popolnoma zdrav brez prestanka obiskoval Solo do zadnjega, ko je nanagloma umrl. .Soča1* pravi, da so lasje neke deklice ostali v mojih rokah N ~ , .rndi mene ima še vso lasi. Imam 'avno z otroci nekaterih liberalcev velik kri*., Ker ‘(O je že zgodilo, da so ni svoje otroke nagovarjali k nepokorS^ ni do mene. „Soča“ trdi, da je deklica Janeza Brica ukradla očelu 10 K vsled moje agitacije za „čebeliaou. To se je zgodi l o I. 1900, ko jaz Še niaembil v Dornberga. Tačas je g. Križman nagovarjal otroke, naj vlagajo v poštno hranilnico, in tudi omenjona deklica je vložila tja. Očita mi, da sem nekemn delavcu za dela 11 ur plačal 30 h. Jaz pa povem: nič mu nisem plačal, zato, ker mi je oni delavec dolžan, in le čakam, da pride z menoj poračunat. Med vsem drugim me je najbolj zanimalo, kar dopisnik pripoveduje o ka-liškem časopisju v Dornbergu. Tudi „Domoljuba1* je opazil vmes. Čudno, ko pri- hajajo le trije ali štirje k nam. No, pa saj vem, da mu je eden posebno ne-]jnb, Ha, ha 1 Mladi gospod dopisnik I To Vum pa rečem, da časti ne delate na sebi, ne svojemu stana b takim laganjem in zmerjanjem. Ivan H e j e c. Iz Dornbcrga. — Liberalna .Soča" v odgovoru »Primorskemu Listu" rgoni duhovnike iz starešinstva v cerkev. Cernu to? Saj noben duhovnik pri nas ni v starešinstvu in ludi ne Bili noter. Če mora duhovnik v cerkev, tembolj u č i-t e I j v š o I o I V šolo, g. Križman, tam imate dela šoinbilo I Uredite šolski obiski Zgodilo se je, da je v enajstih dneh samo v polovici šole manjkal sto in eden otroki Nadzorujte včasih otroke na potu iz šole, da se ne bodo pretepali in kamenjali ! Ko ste prosili zu službo v Dorn-bergu, ste obetali, da boste nadzorovali otroke v cerkvi, a no izpolnujetel Obljuba dolg dela I Iz Plavi. — (P I a v b k e novice.) — Raz oder jo padel pri zgradbi hiše Alojzija Križniča zidarski delavec, ter se precej poškodoval na glavi. Neki italijanski delavec jo zaspal pred Konjedčevo krčmo v Plaveh. Spečega oklal ga je drag Italijan z nožem po glavi in ramenih, da ima vse polno ran. Mnogo orožja je pobrala žendaruie-rija italijanskim delavcem, ki so v nedeljo pred sv. Petrom streljali v plavskih krčmah. Nekatere so odvedli v ječe, mnogi pa so jo popihali čez mejo. Dobro bi bilo, da nekatere italijanske' rogovi-leže odstranijo. Vočina delavcev je poštena, ter He obnaša mirno. So pa nekateri Kalabreži, pred katerimi človek ni varen. Ako bi se te izzivače iztrebilo, nastal bi kmalu mir. S Cerkljanskega 2. julija 1904.— Dnevi kanonične vizitacije so prešli. Pri tej priliki je pokazalo verno ljudstvo, da svojega nadpastirja spoštuje. Prav je tako in dolžnost. Je pa tudi presvitli knezo-nadškof občeval res kot najljubeznivejši oče v svoji družini. Gotovo bode veliki večini ostal vtis neizbrisen, katerega je napravil. Prav iz srca pojde prošnja k Bogo za presvitlega, da ga obrani še dolgo vrsto let. Za vaprejem so občine po svojih močeh tekmovale med seboj, ravno tako tudi zasebne družine. Vreme je bilo skozi ves čas ugodno, da-si sem pa tje vroče. Saj je pa bilo o sv. Ivanu in st. Petrul Pogrešali smo pri tej priložnosti pa zelo g. dekana, kateri je moral valed zlomljene noge (hvala Bogu, zdaj je že boljše) varovati posteljo; je pa presvitli knezonadškof z mladeniško lahkostjo, na začudenje vsakega, jo mahal po naših hribih. Dnevi slovesnosti so za nami, ne pa spomin na nje. Bog plačaj presvitlemu trud, katerega je imel na apostolskem potovanju. Iz Sebrelj. — Dne 29. janija proii prijaznemu uže skoraj mračnemu večeru, dospel je k nam prevzvišeni knez in nadškof goriški od reke Idrijce na zeleni holme, kjer se dviga krasna razgledna podružna cerkev sv. Ivana. Tu je bil pri vhodu postavljen ukusno napravljen slavolok, pri katerem se je vršil podrav in sprejem. Drugi dan, v četrtek, je bila v farni cerkvi sv. birma. Birmancev v Šebreljah je bilo menda 85. — V petek okoli 8. ure zjutraj je prevzvišeni odpotoval iz Šebrelj proti Št. Viški Gori. Kako da tukajšni župljani spoštujejo svojega višjega nadpastirja, pričali in predočevali so o njih vstrajnem delovanju mnogi v bujnem cvetu z ljubkim zelenjem poviti slavoloki, iz nad katc^h jo prevzvišpnema v pozdrav plapolalo mnogo zastav. Odlikoval se je posebno slavolok gorenjevaščanov, z napisom, ki je visel na dveh velikanskih mlajih, glaseč se: jBožji blagoslov v Šebrelje z Vami pridi, Vedno v njem se vselej vse izidi!“ Važno nam je slednjič omenjati, da je o tej priliki mladi vrli podbrški pevBki zbor poselil naš domači pevski zbor v občo .zadovoljnost. S podvojenimi močmi je toraj vskipel mogočen pevski zbor, kateri je na dan sv. Petra uže v poznem večeru pred domačim župniščem kaj izborno, imenitno zapel svojemu nad-pastirju v dokaz ndanosti par primernih P6smi pod vodstvom našega domačega organista. — Isto tako se je zares lepo, mogočno in pravilno glasilo dragi dan ubrano cerkveno petje. Ta odmev ohranili smo si v srcu, ki nam oHtane v dolgotrajnem spominu. 1/, hribov. — Po Tolminskem in Cerkljanskem deli mil. knezonadškof sv. birmo. Ob ti priliki bo občino tekmovale, katera bi bolj poveličala prihod prev-zvišenega. Kot opazovMec smem po pravici dati prednost — Pečanom. — Dan pred prihodom prevzvišenega bi bil vsakdo mifllil, da bodo Pečani letos med zadnjimi, kar ni bilo v navadi. Pa vkljub nujnemu delu h košnjo, so na dan prihoda dopoldne (sv. birma bila je popoldne) prihiteli skopaj fantje in možje, ter b spretno hitrostjo delali slavoloke in postavljali smreke, dekleta pa z domačimi cvetlicami delale vence. Ob dveh po-poludne bilo je že vso gotovo. — Ptujci, kateri bo prihajali, so se pohvalno izražali. — Tu ljubi ljudstvo svojega nad-paBtirja. »Liberalno" časopisje ni omajalo spoštovanja do avktoritete. Kakor baje že zadnjič pod vodstvom nepozabnega g. Nemca, so se tudi letos zbrali v obilnem števila na „Brd“ pri prvem slavoloku, na katerem je Btal napis: „I)obro došli med zveste ovčice" I Ko se jo prevzvišeni približal, pozdravil ga je č. g. vikar Spitzer, na kar stopi neka deklica s šopkom cvetic v roki ter ma izvrstno deklamira pozdrav, zložen baje od domačina. Kmalu po prihodu vršila se je sv. birma, po sv. birmi pa vizitacija cerkve. Notranjost cerkve je čedna. Cerkvico bi bilo treba od zunaj nekoliko popraviti. Kakor aem čul, so Pečani zato že preskrbeli, ker so menda ustanovili »cerkveno stavbeno in olepševalno društvo", kateremu Bog daj svoj blagoslov. Temu društvu naj bo sleharni ud, nič naj Vas ne motijo razni politični in osebni pomisliki, ker v tem društvu ne sme biti politike. Če bi jo pa kdo kdaj hotel vtihotapili, poženite ga tja, kamor pritiče. X. Novice. Praznik sv. slovanskih apostolov Cirila in Metoda. — V nedeljo bomo obhajali goriški Slovenci praznik sv. Cirila in Metoda. V cerkvi bv. Ignacija bo ob 8. uri sv. maša, mej katero bo pel mladi pevski zbor „ Slovenskega katoliškega delavskega društva11. Želimo, naj bi ae udeležili goriiki Slovenci v obilnem Številu službe božje 1 Vabilo k veselici, katero priredi učeča se mladina .Šolskega Domau dne 9. in 10. julija 1904 točno ob 5. in pol nri popoludne na dvorišča šolskega poslopja. — Vspored : 1. D. Jenko: „Po-bratimija“, poj6 dečki; 2. „Otrok in rožica", dvogovor ; 3. J. Korel: .Nazaj v planinski raj", poj6 deklice dvoglasno; 4. S. Gregorčič : „ Blagovestnikom", deklamacija ; 5. Češki napev: »Vprašaš, č’mu da sem Slovenka?", poj6 deklice dvoglasno ; 6. „Vojak Radovan", deklamacija; 7. V. Lisinski: „Vsakemu avojel", pojč deklice dvoglasno; 8. „Secesija", veseloigra v dveh dejanjih. Osebe : Gospa Bratinova, tovarnarjeva soproga ; Slava, slikarica, Zora, konservatorica, Dragica, gojenka, njene hčerke; Katinka, hčerka svetovalke Žarkove ; možki glas izza odra; služkinja (pantomina). — Vstopnina 30 h, za učence in učenke ..Šolskega Doma" 10 h, sedeži 20 h. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor „Š. D." Sklep šolskega leta v »Šolskem Doinu“. — Dne 10. julija ob 9. uri do-poludne se odpre razstava izdelkov učenk ljudske šole, pripravljavnice za izobraže-vališča za učiteljice in strokovnih šol za umetno vezenje pa belo šivanje oblek. Razstava bode odprta 10. in 11. jnlija od 9. ure zjutraj do poludne, pa od 3. do 6. ure popoludne. — Dne 12. julija ob 8. uri bode slovesna sv. masa z zahvalno pesmijo v župni oerkvi sv. Ignacija na Travniku. Novi „Solskl Dom“, katerega hočemo imenovati, da ae bo ločil od tedanjega, „Mali D om', ker bo za tretji del manjši od sedanjega, prav vrlo napreduje. Tri tedne je že pokrit in v drugih treh tednih, nekako do sv. Jakopa, bo popolnoma dovršen. Rodoljubi, spominjajte se gal Smrtna kosa. — Minuli četrtek zadela je častito družino g. Franceta Čibeja, vodjo c. kr. pisarniških uradov tukajšnjega okrožnega sodišča, prebridka izguba. Kruta bolezen Škrlatica ugrabila je zavratno preljubljeno pet in polletno hčerko M a r i c o, ter jo izročila neizprosni bledi smrti. Žalujoči, častiti družini izrekamo na tem ipesta naie naj-iskrenejše sožalje. V goriški bolnišnici usmiljenih bratov pa je umrl v četrtek popoludne v 72. letu svoje dobo g. Andrej Vodopivec, doma iz Dornberga, ki je bil delj časa mitničar na Solkanski cesti, kasneje pa v Rozentalu. — Naj počiva v miru! Za ..Slovensko strotišče“ so darovali : P. n. gg. Josip Kosec 2 K, monsign. Knfol 2 K, Marija Urbančič, učiteljica v Podpori 10 K, monsignor Josip dr. Ua-l-rijovčič 20 K, Jožefa Kulot 1 K, Marija Vilhar 50 v, družba »Slovenska beseda" 2 K GO v, Abc ft K, Anton Šfiligoj, vikar v p. 2 K. Za „SirotiSče“ in za ..Skalnico": P. n. gg. Alfonz Blažko, vikar v Mirniku 2 K, Ivan Sedej, vikar 2 K. Bog plati I Dar. — Uprava „Primorskegii lista" jo prejela za .Šolski l)om“: dne 28. rožnika 1 K 10 h in 8. malega srpana 2 K 60 h, katere je darovalo društvo .Slovenska beseda", Ivana Andlovec 1 K. Zdrava, Marija! — V to molitvico bo se nam vrinile v zadnji številki ne-Ijobe tiskovne pomoto. Ker nam po-pruvljena molitvica vgaja in ker želimo, da se je poprimejo vsi, objavljamo jo še enkrat: „Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod s teboj, biago-Blovljčna ti mej žendmi in blagoslovljen sad tvojega teleBa, Jezus" — in dalje, kakor po navadi. P. n. gg Mani društva „81oga“ se uljudno vabijo, naj bi doposlali društvenemu predsedništvu (ali tajniku g. F. Šliligoju, uradniku „Centr. posoj.") letnino za leti 1903 in 1904 v skupnem znesku 2 K v nepreklicnem roku do 31. avgusta t. 1. Do istega časa naj bi se oglasili tudi oni rodoljubi, ki želijo društva pristopiti, ter naj bi dodali prijavi letnino za 1904 v znesku 1 K. Opomin in vabilo naj se blagovoljno sprejmeta v zmislu društvenih pravil. Gospodje poverjeniki in zaupniki naj blage volje posredujejo pri tem posla. V Gorici, 4. julija 1904. Predsednik. Glede devctdnevuice v čast Brezmadežne nn Barbani objavljamo : 1. Za Slovence je določen dan 18. julija. Vabljeni bo posebno iz bližnje okolice, goriške in tržaške. 2. Duhovniki, ki so dobili od samostana posebna vabila, naj jih blagovole pribiti na cerkvena vrata. 3. Duhovniki, ki se mislijo udeležiti slovesnosti dne 18. julija, naj blagovole naznaniti to veleč, prelatu dr. Josipu Gabrijevčiču. Občni zbor „Alojzijevišča“ bo prih. pondeljek 11. jul. ob dveh popoldne v „Alojzijevišču"i Pretep med delavci. — V nedeljo proti večeru prišlo je v Štanjelu na Krasu do pretepa med italijanskimi delavci in med domačini. Iz nekega poročila, ki nam je bilo poslano, ki je pa jako pomanjkljivo, bi bilo sklepati, da so dali k temu pretepu povod italijanski delavci. Tržaški „Piccolo" piše, da so prišli italijanski delavci v Trst in se tam pri italijanskem konzalu pritožili, češ, da so jih Slovenci brez vsakega povoda napadli. Kakor rečeno, točnega poročila o tem pretepu še nimamo. Poskrbeli pa bodemo za to, da bodemo o tem dogodku natančnejše obveščeni. Ukradeno kolo. — V torek popoludne je bilo ukradeno Mariju Mozetiča, trgovskemu agentu, kolo v vrednosti 240 K. Kolo pastil je le za malo časa Mozetič v veži poslopja, kjer je bilo poprej okrožno sodišče. Izpred sodišča. — Oni France Lisjak iz Gabrji v ajdovskem sodnem okraju, ki je, kakor smo svoječasno poročali, nevarno ranil nekega svojega tovariša, bil je te dni na tukajšnjem okrožnem Bodišču obsojen na pet mesecev ječe z jednim postom vsak mesec. Najdeni denar. — Nekdo je našel na Solkanski cesti na veliko soboto denarnico, v kateri se je nahajalo 20 K. Kdor bi bil izgubil ta denar, oglasi naj se v našem uredništvu, in povedali mu bodemo, kdo je denar našel. Nedeljski počitek. — Vsled za-ukaza tržaškega namestništva bodo v mesecih julij in avgust v goriškem mesta ob nedeljah prodajalnice zaprte ves dan. Požar v Cačah na Korbškem. — Dne ?9 junija po noči ob 12. in pol ari nastal je strašanski ogtnj v Čačah pri Čojni pod Dobračem. 22 posestnikom je popolnoma vse pogorelo. Pogorele bo jim nariii-eč hiše, hlevi in zraven vse pohištvo, obleka in ves živež. Pogorelo je tud: 16 prešičev. Škoda je cenjena na 150.000 K. Grozna beda vlada, pomoči potrebujejo neobhodno. Napisi goriških trgovcev. — Pred kratkim je naš magistrat dal vsem trgovcem povolje, da mora vsakdo imeti napis pred svojo trgovino. To povelje bo mnogi izvršili. Čuditi pa se moramo, da italijanski trgovci ne izpolnujejo tega pravila. Pa to še ni vse. Na Placuti ao zlikovci neki trgovki izbrisali kljukice nad črkami. Seveda je dotična trgovka dala zopet kljukice napraviti. Radi hi vedeli, kako je to mogoče, da italijanski trgovci nimajo ni-kake sile postavili napisov, med tem ko magistrat pritiska na Slovence, naj si dajo napraviti napiae, da jim jih potem mažejo ? V Lurd! — Razpored romanja je takolo določen: Romarski vlak odide iz Ljubljane v petek, dne 19. avgusta, in ■ aicer ob 5-59 zjutraj (torej eno minuto pred 6. uro zjutraj). V Vidim (Udino) pride vlak ob 1106 dopoludne, in OBtane do 115 popoldne, na postaji Mestre (pri Benetkah) pa od 6 25 popoldne do 11'37 zvečer, torej si bo morda mogoče Benetke ogledati. Drugi dan bodo romarji okoli poldne v Turinu, in počijejo tamkaj tri ure. Isti dan prenočijo v Lijonu, kamor pride vlak ob 10'43 zvečer; istolam se drugi dan, t. j. v nedeljo 21. avgusta, udeležijo zjutraj svete maše in ob 8 06 zjutraj gredo naprej. Isti dan pridejo v Tuluz (Toulouse), kjer čaka vlak od 7 42 do 1226 ponoči. V pondeljek, dne 22. avgusta, pride vlak ob 5*04 v Lurd. Tam ostanejo romarji v fondeljek, torek in sredo. — Nazaj: V četrtetek, t. j. sedmi dan potovanja, se vrnejo ob 6*35 zjutraj skozi Tuluz (Toulouse) (dopoludne ob 1169—1243) v Cette (popoldne ob 6 02—10*30 zvečer). Oimi dan bodo v Lijonu (Lyonu) (ob 626 zjutraj do 107 popoludne) in si v tem času nekoliko ogledajo mesto. Deveti dan Be ustavijo opoldne v Turinu in pridejo v Milan ob 4 (>5 popoldne Tu bo prenočišče in se udeleže v nedeljo, dne 28. avgusta, svete maše. Nato ob 10. dopoldne odhod skozi Verono v Mestre, kjer bo večerja (8*38—11*62 zvečer) V pondeljek ob 7*42 zjutraj pride vlak v Nabrežino in ob 11*16 v Ljubljano. — Romanje bo trajalo tedaj 11 dni. — Cene vožnje iz Ljubljane v Lurd in nazaj za 1. razred 440 kron, za U. 355 kron, za 111 260 kron, in sicer se dobi za ta denar: 1. vozni listek iz Ljubljane v Lurd in nazaj v Ljubljano; 2. kosilo: v Vidmu (petek), Tarinn (soboto), Cette (nedeljo), Toulouse (četrtek), Lyon (petek), Turin (soboto), Verona (nedeljo); 3. večerja: Mestre (petek), Lyon (soboto), Toulouse (nedeljo), Cette (četrtek), Modane (petek), Milan (soboto), Mestre (nedeljo); 4. Popotnikom se preskrbi v hotelu v Lurda tri dni stanovanje, kosilo in večerja v prenočišču ; 5. Dobijo sobo za prenočišče in postrežbo v Lyonu dne 21. in v Milanu dne 27. avgusta na povratku; 6. Vožnjo popotnika in prtljage v hotel v Lurdu, Lyonu in Milanu; 7. eden zaBtopnik firme bo spremljal popotnike tje in nazaj v Ljubljano in skrbel, da se vse izvrši. Za zajutrek skrbi vsak sam. — Da je mogoče vse natanko preskrbeti in nrav-nati, so romarji naprošeni, da začnejo dopošiljati omenjene zneske takoj, ali najkasneje v prvi polovici julija. Ako bi se kaj spremenilo, naznanimo pravočasno. — Kdor vstopi v Št Petru, plača za II. razred 845, za III. razr. 264 kron; iz Gorice se plača za II. razred 386, za III. razred 247 kron; iz Vidma za II. razred 327, za III. razred 241 kfron; iz Mestre za II. razred 310, za III. razr. 230 kron. Za kratek Sas. Neki kmetič poprašal je organista, zakaj so pri orgijah nekatere tipke črne, druge pa bele. Organist mu je pojasnil, da na črne orgija pri črnih mašah, na bole pa ob nedeljah in praznikih. Nek govornik je govoril ob od prtem grobu nagrobnico. Proti koncu pa pravi ginljivo: „In Ti dragi tovariš, ozri se iz sinjih višav na nas ostale žalujoče —--------1" In nek hudomudneš se je na to oglasil: „Kako more gledati sedaj iz nebes doli? Ali ne vidiš, daje oblačnol" Dvogovor: Oče. — Kaj? — Ali že spiš? — Nel — Posodi mi en goldinar. — Že spim! Loterijske številke. 2. julija. Dunaj............... 49 6 35 32 80 Gradec...............81 29 68 4 6 »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani” i a. 1^, • 1 99 ■“JC «»«»»«»«« ' UJUUIJttlll Q,»~- Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritličju — Dunajska cesta 19 vsprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin In pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi in 3. za nlžjeavstrljsko deželno zavarovalnico na Dunaj!: a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljndBka zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnino pq 60 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktični starostno in rentno preskrbo ; b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanja po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postrežb na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalniča sprejema zavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri a vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem . -— popolno varnost. — ■ ■— ■ ■ Svoji k svojim! Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici! Lekarna H Prave in edine žel. kapljice s znamko sv. Antona Fado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Vantvena mamka) popije _ Okrepi Selodec, storš, da ngine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da (lovek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Elita slov. kleparska Marna v ulici sv. Antona št. 1 Podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in tudi na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakoF cevtj za vodo, žlebe za stavbe, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsako popravo po prav nizkih cenah. Zagotavlja točno in solidno postrežbo udani Karol Čufer, klep. mojster. A. Krušič trgovec in krojaški mojster Girica, ulita Gio«. Ferii Sl. 33 naznanja slav. občinstvu, da jp dobil ravnokar sreie angleško in avstrijsko blago, kakor tudi sveisih iagotoljenih I oblek in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bližajočo pomladno sezono. Izdelek iz lastnega blaga jamčim. 7 novi pralnici i jestvinami in tolonijalnim Map v Gorici Anton-a Zamparo Semeniška ulica 12, se nahaja bogata lzbera navadnih in finih vin. Specijaliteta: Grška vina, Malvasia, Mavrodaphne in Ahajec. Napolitanske in ilirske testenine, čaj, biškoti in različni drugi likeri. Vse po najnižji ceni. RS8SV«S3VSffl8SS55i ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Viktor Toffoli v Gorici, via Teatro št. SO (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Za luč . . . Jedilno . . „ finejše „ boljše dalmatinsko istrijansko . kr. 32 » 36 „ 40 „ 44 „ 48 56 Corfti . . Bari . . Lucca . . Nizza • . Naj finejše kr. 56 „ 60 „ 70 „ 80 f?l 1 Priporočam č. duhovščini In cerkvenim (»skrbništvom. ♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Anton Kuštrin Gosposki ulicah, štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, SandomiiiRO, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, Sl. Angelo, Korfii istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po !/i kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve,vrste. 1 ! xx xx s x xxxxxxx*xx isisa jfaiton pon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prist | na domača vina ter postreže tudi 1 z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Krojaška zadruga (gorica, (gosposka ulica 7, naznanja da prodaja oblačila za dame in gospode, Perkale, Zephyr in drugo manifakturno blago posebno za spomladni in letni čas, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah. Vzorci najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto. Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 41 polumosečno; ne-v«dign6ne obrestipripi-suje konec lota k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila udom na oHebni kr« #•/, In na vknjižbo po 51/, vu »Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilničnl konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po 2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ure vsak dan od 8. ur« zjutraj pa do 1. ure popoludne.