toštarina plačena u gotovom 1932 mesečna revda za gradevinsku, likovnu i primen3enu umetnost Mesečna revda za stavbno, likovno in uporabno umetnost Mesečna revija za gradevlnsku, llkovnu l primenjenu umetnost. • Pretplata godiin|e Din 120*—, xa Inozemstvo Din ISO*—, pojedini broj Din 15*—. • Uprava: Ga)eva ulica 9. - Izdaja Konzorcij »Arhitekture« (ing. arh. Dragutin Fatur). - Odgovorni I tehnlžki urednik arch. Jože Mesar. - Redakcioni odbor feeograd: dr. ing. arch. J. Dubovy, Ing. arch. M. Zlokovlč, ing. arch. B. Kojič, Ing. arch. B. Maksimovk. Redakcioni odbor Zagreb: arch. M. Vldakovlč, arch. J. Plčman, ing. arch. Zemljak. ■ Redakcioni odbor Ljubljana: ing. arch. H. Hus, ing. arch. J. Omahen, Ing. arch. G. Ogrin. • Grafički radovi Jugoslovanske tiskarne u Ljubljani (K. tel). Mesečna revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost. - Naročnina letno Din 120*—, za inozemstvo Din 150*—, posamezna številka Din 15*—. - Uprava: Gajeva ulica 9. Izdaja konzorcij »Arhitekture« (Ing. arch. Dragotin Fatur). - Odgovorni In tehnični urednik arch. Jože Mesar. - Redakcijski odbor Beograd: dr. Ing. arch. ). Dubovy, ing. arch. M. Zlokovič, ing. arch. B. Kojič, ing. arch. B. Makslmovič. Redakcijski odbor Zagreb: arch. M. Vldakovlč, arch. 1. Plčman, ing. arch. Zemljak. - Redakcijski odbor Ljubljana: ing. arch. H. Hus, ing. arch. J. Omahen, ing. arch. G. Ogrin. - Grafično delo Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (K. čeč). Meslčm revue pro stavebni, vytvarn6 a uiitkov6 umdnf. • Predplatnč celoročnd Din 120*— do cizlny Din 150*—, Jednotllvč čislo Din 15*—. - Adminlstrace: Ljubljana, Gajeva ulice 9. - Vyd6vž Konsordum »Arhltektury« (Ing. arch. Dragotin Fatur). - Odpovčdny redaktor arch. los. Mesar. - Grafickou prid provšdl Jugoslovanski tiskarna Ljubljana (K. Čeč). Revue mensuelle de 1'architecture et de 1'art. • Prix de I'abonnement annuel Din 120*— pour 1'čtranger Din 150*—, le numčro Din 15*—. - Redaction: Ljubljana, Gajeva ulica 9. - Publlee par 1'associatlon »Arhitektura« (Ing. arch. Dragotin Fatur). • Rčdacteur responsable: arch. Jože Mesar. Travail graphique: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. čeč). Monatliche Zeitschrift fiir Baukunst, blldende und angewandte Kunst. - Bezugsprels JShrllch Din 120*—, filr das Ausland 150*—, Elnzelnummer Din 15*—. - Administration: Ljubljana, Gajeva ulica 9. - Heraus-gegeben vom (Consortium »Arhitektura« (ing. arch. Dragotin Fatur). - Verantwortllcher Redakteur: arch. Joie Mesar. - Graphische Ausstattung: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. čeč). IICEDIM A • Ehrllch: )ugo>l. udruiena banka a. d. Beograd 185/189 Makslmovlč: Tainja savremene arhitekture 189/103 Ulitka-OUinH, Danzlar: Stanbena I trgovatka kuča, Zagreb ISO/191 Sabit: Vila ing. Protiča 193 Fatur: Mala stanovanjska hiiica 193/194 Falur: Skica 193 Fatur: Skica malodruilnske hlilce 194 Oabar: Modama umalnoal v carkvanl tlulbl 19S Omahan-tarajnlk: Zaključek zastava 195 Pengal: Folo-plpa 19« Oabar: Pipa 198/197 Matar: Jadllna miza gdi. A. i, Ljubljana 197, jedilna omara In ltol 198, kot v tobl 199 Fr. Sluplca: Oprema stanovanj 198 Omahen-Serajnlk: Kot v delovni sobi Vida Vrtovteve 200, delovna soba In apalnlca 201 Selobrk: lastna soba 202 Omahen-Serajnlk: Dnevna loba Ing. Fr. Domladlia 203/204 Fatur: Stanovalec-stanovanje 203 Klein: Bruiena steklena vrata 208. detajli bruienlh steklenih vrat 207. mavčni odlitek 207 »Steklo In arhitektura« 207 Gelger: Madona 208 Sufflay: čipke 208 Stuplca: O čipkah 208 PARKETE hrastove i bukove sa i bez polaganja uz konkurenčne cijene I Narodno d. d. Parketunion Zagreb, Trg kralja Tomlslava Telefon br. 85-25 Beograd, Vllzonov trg 1 Telefon br. 28-029 Brzojavke: Parketunion, Zagreb-Beograd UMETNO POHIŠTVENO MIZARSTVO FRAN] O VEHOVAR CELJE Izvriuje vsakovrstno, kakor luksuzno pohl-itvo In različna stavbna dela. Lastna zaloga pohlitva v Beogradu, Vuka Karadiiča ul. 18. Najmoderneje urejena sušilnica In strojarna. Telefon Interurban 41 HERAKLIT laka gradjevna ploča, tehnički savršena, za potpunu izolaciju i zaštitu protiv vatre Konstrukcijski crteži, preporuke, kao i ostale tiskanice doblju se kod ovlaštenih Heraklit-zastupnika: »Material« trg. dr. z o. z., Ljubljana, Dunajska c. 36 Julio Deutsch, Zagreb, Miramarska cesta 20 Schomann & Bauer, Novi Sad »Ogrev«, Beograd, Karadjordjeva 4 M. Bettiza i sin, Split Novogradnja stanbene kuče Dr. Vesel, advokat, Sarajevo Sve medjustijene izgradjene su iz 71/2 cm HERAKLIT-ploča Načrt: Dosip Gramer, arch., Sarajevo Izvedba : »Progres«, tehnički biro, Sarajevo ivan železno kon-strukcijsko podjetje i n tova rna tehtnic ter i nsta la cija vodovodov rebek cede Stuermanova premična okna, driavnl nemški In mnogi Inozemski patenti. Posebno se priporočajo za hotele, restavracije, vile, šole, sanatorlje i. t. d. Premakljiva dela, obojestransko v ko-vinastlh člensklh tračnicah tekoča, dajeta sigurnost: polnega zapaha, lahkega teka brez trenja, ker se les In barva ne dotikata, popolnega hlgijenskega zračenja In lahkega premikanja, čiščenja brez vsake nevarnosti, ker se dasta oba dela na znotraj odpreti. — Izdeluje specialna stavbna mizarska tvornica M. Gogala - Bled I. Telefon 52 Vila Ing. Turnšek, Mirje-Ljubljana Gradil: ANTON MAVRIC STAVBENIK LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 38. TEL. 33-82 IVAN GENUSSI PLESKARSTVO ljubljana, igriška ulica 10 <31 v, LLl < ^ Z cn ae. Ct ^ z 5 O. Z ^ 3 w < i— oi in s > LLI —' 1 * m Z ri 3 > O 2 < * N S ° _ q cl < - o: U O Z CL < 3 ai - < 2 O QC m CL _l - sluga DakobBabnik :osip G) 2 vodovodni instalater Ljubljana o Škofja ulica 15 O Tel. 3010 "O C •mm »mm izvršuje C vsa v svojo stroko o spadajoča dela solid- Q. s no in po najnižji ceni Zahtevajte ponudbe! Ljubljana, Sv. Petra c. 5 Izvršuje fina mizarska in vsa v pohištveno stroko spadajoča dela ROK BERLIČ, STROJNO MIZARSTVO -- ŽAPUŽE 22 p. ŠT. VID n. Ljubljano Izvršuje visoke stavbe in male hiše ter vsa v stroko spadajoča dela, solidno in strokovnjaško po lastnih in tujih načrtih Cene zmerne stavbna družba BATTELINO o%z rožna dolina - ljubljana TEL. 33-35 furnirje # vseh vrst 2 O dobavlja tU N p.r.alles % Ljubljana O Frankopanska 18 (D TONE MALGAJ > > (0 (0 ^ J* CO — o — _ 01 CL o ot C >u □UBUANA >.E KOLODVORSKA UL. 6 Stavbeno, pohišl in ličanje, s ob o- Soboslikarski vzorci od najmodernejše do najpreprostejše izdelave vedno na razpolago. — Pred oddajo soboslikarskega in pleskarskega dela zahtevajte našo ponudbo. Solidna in točna izvršitev z večletno garancijo. Cene konkurenčne VILA DR. RAPETA V LJUBLJANI Po načrtu ing. arch. Omahen-Serajnik IZVRŠIL: EMIL TOMAŽIČ STAVBENIK LJUBLJANA,KERSNIKOVA UL.5 Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani r.z.zo.z. Vegova ul. 6 poleg realke Stalna zaloga navadnega In umetnega pohištva -Izvršuje vsa tapetniška dela - Izdeluje vsa v svojo stroko spadajoča dela po lastnih in arhitektskih načrtih - Vsa gradbena in stavbna dela ter proračune - Vse informacije in nasveti brezplačno Stopnjice, terazzo tlak, balustrade, cementne cevi i. t. d. izdeluje v najboljši kvaliteti IVAN SEDE) izdelovateu cementnih izdelkov ROŽNA DOLINA, CESTA VIII/12 Tel. 32-67 o > i— m Od < t/> LU _I CL Z o > t— to < v CO O CD o co Najmodernejši vzorci vedno na zalogi. Najmodernejši brizgalni aparati. Izvršitev solidna pod garancijo. Cene konkurenčne JAKOB HLEBS LJUBLJANA mestni trg 19 - cankardevo nabr. 21 KEIM OVIM MINERALNIM BOIAMA jer one su nerazorive, one odolijevaju svakom ne-vremenu, one su nepromjenljive na sunčanom svjetlu, a dadu se stalno prati vodom. Iskušane kroz 50 go-dina! Boja se s Ijepkom kemijski spaja i tvori s pod-logom jedinstveni kremen. Kvalitativno najsavršenljl nalič za crkve, ikole, bolnice, kupallita, kuhinje, pivo-vare, mljekarne, tvornlčke dvorane, nastambe 1 t. d. Medina tvornica: INDU5TRIEWERKE LOHWA1Q A. G.. lohwaldb.Augsburg Zastupstvo za Jugoslaviju: ING. MILAN RQ3AN, ZAGREB, PETRINISKA UlICA S Telefon broj 41-03 Mizarska zadruga Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano Telefon št. 13 Stavbne, pohištvene in pisarniške oprave, po načrtih arhitekta. Stalna zaloga pohištva ALBERT ŠPELETIČ LJUBLJANA EMONSKA C. 25 O > I— CO an < _i C/) O Z VZORCI NA VPOGLED CENE KONKURENČNE O Jugosl. udružena banka a. d. Beograd — Podrum Univ. prof. ing. arch. Hugo Ehrlich, Zagreb JUGOSLAVENSKA UDRUŽENA BANKA A. D. U BEOGRADU Gradjevni program tražio je što širu i što svijetliju blagajničku dvoranu. Ispunjenje ovog zahljeva bilo je oteščano dubokom - uskom formom gradilišta, koje se proteže izmedju Kralja Petra i Rajičeve ulice. Iz situacije prirodno je izašlo da glavno pročelje i glavni ulaz budu s ulice Kralja Petra. Pitanje osvetljenja blagajničke dvorane kao i ostalih prostorija izmedju oba ulična trakta, uspjelo je upotrebom staklenog betona za veliki dio stropova kao i za vertikalne stijene stubišta i nekih drugih prostorija koje leže prema svjetlicima te glavnom dvorištu. Pročelje u Rajičevoj ulici moglo se je riješiti strogo racijonalno upotrebivši prozore činovničkoga stubišta za karakteristični motiv. Univ. prof. ing. arch. Hugo Ehrlich, Zagreb Jugosl. udružena banka a. d. Beograd — Parter Programni zahtjevi za rješenje glavnog pročelja bili su: 1. Blagajničku dvoranu optički povuči na ulicu. 2. Harmonički srediti četiri sprata, koji po svojoj namjeni iziskuju tri različita ritma prozorskih osi. 3. Nači funkcijonalni, a ipak reprezentativni izražaj uz ispunjenje prije navedenih zahtjeva. Rješenje ovoga problema uspjelo je neobičnim alterniranjem prozorskih ritmi, formi i veličina, a da time nije narušena strogost kompozicije. Dojam pročelja znatno je poduprt upotrebom plemenitog mate-rijala u najjednostavnijoj obradbi. Osobito je uspjelo, ogromnim ulaznim otvorom polučiti dojam, da se bla-gajnička dvorana otvara neposredno na ulicu. Konzervativizam gradjevne gospoštije kao i gra-djevnog redarstva nije olakšao arhitektonsko rješenje. Za nutarnju izvedbu uzet je, u koliko stupa u neposrednu pojavu, velikim dijelom plemeniti mate-rijal, kao mramor, kaučuk, nikal te željezo i staklo u najviše mogučem opsegu. Pročelje prema ulici Kralja Petra Univ. prof. ing. arch. Hugo Ehrlich, Zagreb Jugosi. udružena banka a. d. Beograd — Stubište Univ. prof. ing. arch. Hugo Ehrlich, Zagreb 3ugosl. udružena banka a. d. Beograd Pročelje prema Rajičevoj ulici Arch. B. Maksimovič: TEŽNJE SAVREMENE ARHITEKTURE Iz knjige: Problemi Urbanizma I kod nas i na strani uobičajeno je da se svaka naučna i umetnička pojava zabeleži u javnosti, bilo u obliku kratkog prikaza ili u obliku iscrpne kritike. Nova knjiga, premiera drame ili opere, koncerat, izložba slika ili skulptura, javno predavanje, — sve su to stvari o kojima se u javnosti ra-spravlja i čije se vrednosti procenjuju. To ocenjivanje, objektivno analizo-vanje vrednosti putem štampe, ne-osporno utiče na razvijanje ukusa kod onih koji su tu istu stvar, o kojoj je reč, čitali, gledali ili slušali. U našoj široj javnosti do skora se nije smatralo za potrebno, ili se nije smatralo za dovoljno važno da se podvrgne javnoj kritici nešto što ima puno pravo da bude uvršteno medju ostale kulturno-umetničke pojave: — mislim na arhitektonsku de-latnost u našoj zemlji, na gradjevin-ske probleme pred kojima stoje i koje reševaju naši mahom još slabo izgra-djeni gradovi. Ako je o tome i bila reč, to je ipak činjeno slučajno, imalo oblik uzgredne zanimljivosti u nekoliko reči. Ostalo se može svesti na usamljene članke, koji se pojavljuju u velikim razmacima. Stvar medjutim za-služuje mnogo više pažnje i mnogo više brige nego što je to do sad3 činjeno. Arhitektura uopšte, pa prema tome i naša, pretstavlja izvesnu umet-ničko-naučnu manifestaciju, bez ob-izra na dobrotu i visinu njenu. Ovo treba naglasiti, jer su mnogi stavljali do sada arhitektonsku delatnost u čiste likovne umetnosti. Medjutim, arhitektura sadrži u sebi i nosi sobom čitav niz stvari koje zahtevaju študiju i znanje iz naučnih oblasti, a u poslednje vreme sve se više ističe potreba za ozbiljnim poznavanjem higi-jene, psihologije i sociologije. Problem koji se postavlja jednom arhitektu nije čisto umetničke prirode, nego je, izuzev nekoliko slučajeva, uvek vezan i za mnoge druge zah-zahteve, koji moraju biti što bolje ispunjeni. Doči do rešenja, koje če zadovoljiti u isti mah zahteve udobnosti, higijene i estetike; morati pode- šavati svoju kompoziciju prema novčanim mogučnostima, biti vezan zakonskim propisima, i na sve to morati imati obzira prema zahtevima koji se postavljenim programom traže od arhitekta, — i pod takvim okolnostima rešavati i izvesti gradjevinu, za koje se može smatrati da je dobro odgovorila svim tim zahtevima, pretstavlja jedan rad mnogo veče vrednosti nego što se to često misli. Tako bi se moglo reči za svaki pojedinačan ozbiljan rad ma iz koje arhitektonske epohe. Medjutim, kada je reč o značaju današnjih težnji i problema savremene arhitekture, potrebno je reči mnogo više. Savremena arhitektonska delatnost ne želi više da se ograniči na reševanje problema podredjenog načaja, nego sa puno vere i sa očiglednim uspesima pokušava da rešava prvorazredna društvena pitanja. Ona više neče da čeka na potsticaje sa strane, ne traži da joj drugi odre-djuju pravce kojima če iči, nego uzima inicijativu u svoje ruke. Ako sociologija, higi-jena i moderna psihologija proglašuju izvesna načela kojima žele da reformišu društvene odnose u bo-Ijem smeru, onda se delatnost savremene arhitekture sme označiti kao neopho-dan i prvi činilac u reformi društvene strukture. Psihološka dubina koju danas nalazimo u radovima tvo-raca savremenog pravca učiniče da če arhitektura dobiti mnogo važnije mesto nego što ga je do sada , imala. Uslovi pod kojima če dete provesti dan u školi ili radnik pri svome poslu, racionalizovanje svi'n domačih poslova, — sve su to pitanja koja če danas u največoj meri zanimati jed-nog arhitekta. Današnji ide-olozi savremenog pravca i njihove pristalice gledaju svoj glavni zadatak u postavljanju i rešavanju osnovnih životnih problema modernog čoveka: njego-vog rada i odmora, udob-nog i samostalnog stana, fizičke kulture, razonode u prirodi, normalnog porodič-nog života. Proučavanje klasične arhitekture treba da spada u obrazovanje jednog arhitekta, ali njena primena nema veze sa pro-blemima savremenog ži-Ing. arch. Stanko Kliska Stanbena i trgovačka kuča, Zagreb, llica 9 vota. I baš stoga, što se Ing. arch. Duraj Denzler, Zagreb Ogalni pogled današnja arhitektura toliko približila čoveku u želji da mu omoguči viši, bolji i prijatniji život, više je nego čudno-vato da je ne samo u nas nego i na strani interesovanje za savremenu arhitektonsku delatnost bilo svedeno na najmanju meru. Čudnovato je stoga, što svaki čovek bez obzira na društveni položaj i obrazovanje, svakodnevno dolazi u najbliži dodir sa njima. Preko celog dana pred nama se nižu dobri i rdjavi primeri koje možemo zapaziti u prolazu, ulicom. No mnogo je takvih koje čemo fizički osetiti i koji če moči da utiču i na naše raspoioženje. Penjuči se kakvim rdjavo osvetljenim, suviše strmim stepen-cima, bez odmorišta, izradjenim od lošeg materijala, mi čemo se osečati neprijatno i nesvesno čemo se setiti kakvih širokih, svetlih, blagog uspona stepenica kojima smo se sa zadovoljstvom peli u kakvom dobrom hotelu, pozorištu ili kakvoj privatnoj zgradi Ako se s razlogom javno govori o jednom muzičkom večeru, koje če ostati slu-šaocima samo u sečanju, onda jedno rdjavo rešeno stepenište, koje če pedeset godina Prizemlje Ing. arch. Stanko Kliska Ing. arch. 3uraj Denzler, Zagreb Stanbena i trgovačka kuča, Zagreb, llica 9 Stranski pogled IV. sprat činiti mučan ulisak na sve one koji se njime budu peli, zaslužuje da se o njemu pro-govori i više. Upoznajuči se sa arhitekturom, ulazeči u analizu svega onoga što jedno arhitektonsko delo čini dobrim, čovek stiče sposobnost da uživa u stvarima pored kojih je do juče možda ravnodušno prolazio. Podiči opšti stupanj arhitektonskog ukusa i razumevanja znači više nego stvoriti niz dobrih arhitektonskih dela. Podizanje arhitektonskog obrazovanja znači ubrzati proces pravilnog gradjevinskog razvoja, i što brže nestajanje svega onoga što potseča na nepismenost, neukusnost i neznanje, jer je arhitektonska delavnost ograničena uglavnom na poručbine. I ukoliko bude viši opšti nivo okusa, utoliko če i pri poručbinama biti sve manje neukusnih zahteva koje arhitekt, na žalost, često mora u izvesnoj meri da respektuje, isto onako kao što se to dešava i kod slikara i vajara. Govoriti o lepoti i dobroti jedne zgrade, o njenoj vrednosti, pridavati joj izvešne kvalitete samo prema njenom spoljašnjem izgledu, bilo bi skoro isto što i dati ocenu o jednoj knjiži prema njenom povezu ili formatu. Jedna zgrada može da proizvodi svojim spoljnim izgledom na posmatrača utisak lepoga: svojim razmerama, odnosima izmedju otvora i punih površina, harmonijom i ritmom linija, materijalom, bojom itd. — pa to još ipak ne bi bilo dovoljno za ocenu vrednosti te zgrade. Tek utisak, koji če na nas ostaviti unutrašnjost te zgrade, raspored i veza odeljenja, veličina prostora, mogučnost zgodnog postavljanja potrebnog name-štaja, dobro osvetljenje i provetravanje, i sve ono što čini da se u jednom stanu osečamo prijatno, psihički i fizički prijatno, — tek taj utisak zajedno sa onim prvim, moči če da posluži kao merilo za dobrotu jedne zgrade. Ma koliko da smo naviknuti da mislimo samo na spoljašnost jedne zgrade, kada se govori o njenoj vrednosti, potrebno je da se oslobadjamo te navike. Moramo menjati svoje mišljenje o tome i moramo znati da se jedan dom gradi u prvom redu za one koji če u njemu živeti. Zgrada treba svojom spoljašnošču da čini što prijatniji utisak, ali ona neizostavno mora da pruži največu udobnost i najbolje higijenske uslove onima koji če u njoj živeti. Arch. Dušan Babic, Beograd Vila ing. Protiča na Topčiderskom brdu Pa ipak, ovo tako jasno izraženo racionalističko shvatanje, u člju korist govore tako ubedljivi razlozi, nije ostalo bez svojih protivnika. Prigovori koji se čine težnjama savremene arhitekture, često se zasnivaju baš na nepravilnom shvatanju njenih osnovnih principa, što smo ih gore izložili. Ti prigovori ili protesti javljaju se često i stoga, što je to skoro redovna pojava koja prati i druge nove pokrete, koji su u revolucionarnom stavu prema dotadanjima. U neprekidnom traženju novih rešenja i postavljanju novih problema, i ubedjena da če tim novim putem uspeti da pruži mnogo više čovečanstvu nego što je to do sada učinila arhitektura klasičnih shvatanja, moderna arhitektura je često revolucionarna. Ima-juči pred sobom očigledne velike zablude i greške klasičnog pravca, moderna arhitektura nije htela da pristane na sporu evoluciju ranijeg neracionalnog pravca, nego ga je potpuno odbacila. Medjutim, ideolozi novih shvatanja, koji nesumljivo pobedjuju svojom istinom, jasno izraženim principima, imali su i takvih sledbenika, koji ih nisu pravilno shvatali. Bilo je i takvih, koji su bili frapirani baš potpunim odbacivanjem svih nasledjenih dogmi o spol-jašnoj kompoziciji u modernoj arhitekturi, potpunim oslobodjenjem od klasičnih principa i ranijih spoljnih efekata, — pa su pogrešno shvatili da se sva težnja savremene arhitekture sastoji samo u promeni spoljašnjeg oblika i u odbacivanju svih dotada priznatih i poznatih spoljnih efekata. Shvativši tako iz osnova pogrešno načela savremenih racio-nalista, težeči uglavnom za tim da spoljašnost gradjevine daje onaj utisak »modernog«, koji je bio karakterističan za radove onih prvih, no koji se javio tek kao izraz unu-trašnjeg rešenja, sekundarno, — ovi čine ono protiv čega se bori savremena arhitektura. Odbacujuči potpuno stare principe i tradicionalne forme, ova pre svega propoveda neprestano traženje, neprekidan i neumoran rad na postavljanju i rešavanju novih problema, naglašujuči da spoljašnje forme moderne arhitekture još ne pretstavljaju nešto završeno, i da one zasad samo pretstavljaju težnje k stvaranju savremenih izražajnih forama našeg stoleča. Proglašavanjem današnjih arhitektonskih formalnih traženja za jedan gotov »moderni stil« čini se samo rdjava usluga jednoj velikoj i zdravoj ideji. Ing. arch. Dragutln Fatur: * MALA STANOVANJSKA HIŠICA Današnji človek je že v bistvu, vsled tradicionalne vzgoje zapravljivec. V dinamičnosti življa prevratne dobe individualnost propada — načitano romantično čutenje samostanske vzgoje zahteva vsestransko izvežbanost v trpinčenju žive materije, kar dosegamo z dragim ročnim delom in obožavanjem strojev. Da hranimo v kvaliteti, zapravljamo na kvantiteti — moramo pa uvaževati smisel današnjega življa, to je boj tradicionalnega, vsesplošno propadajočega hierarhičnega vpliva z nastopajočo — vedno širše kroge zavzemajočo socialno miselnostjo vzporeditve življenjskih zahtev. Vsesplošno propadajoč smisel za udobno stanovanje vsled pomanjkanja materialnih sredstev in neopredeljeno razpa-sel luksus prekomernih zahtev v dnevnem življu onemogoča smiselno delo posameznika v dobrobit celote. Ing. arch. Drag. Fatur, Ljubljana Skica Vsekakor je v zmedenosti vijačnice dnevnega neopredeljivega gospodarskega življa merodajna naravna nadarjenost arhitekta, da zapopade karakteristiko svoje naloge v osnovnem jedru ter da v enostavni rešitvi poda dani položaj vseh prevzetih vtisov. Vsa teoretična razmo-trivanja o moderni arhitekturi ter vsi nerešljivi spori o raznih umetnostnih smereh in strujah se pri oblikovanju malih domov razblinijo pri uresničevanju na-m--fjiri^^Š^loge življenjskih zahtev so-____^^^ '—dobnika. Tu mora arhitekt ložaja reševati nalogo ter .....uvaževati pri tem vse prilike ''H^hteT,v ' stavbišča in njega okolice, Hhfc^ MBfc^*11**««^.^^ ^^^""""JSP mora uvaževati psiho ljudi, ^^^^^^ . >. za katere je stavba dolo- Ing. arch. Dragutin Fatur, Ljubljana Risar: E. Vidic čena, in sicer z vsemi nji- Skica malodružinske hišice hovimi zahtevami z ozirom na stavbo, dom in okolico. Tako podana stavba v svoji enostavnosti ne more biti brez ljubkosti, ker razvija in odvaja z najintimnejšim prečutenjem vse posamezne like in funkcije ter pripušča brez prisilnih dekorativnih motivov stvoritev organske celote. Nadstropje Pritličje Ante Gaber Moderna umetnost sicer le počasi prodira v cerkveno službo, vendar pa tudi na tem polju nismo na slabšem od drugih narodov, saj je naš Plečnik med najslovitejšimi reprezen-tanti religijozne umetnosti na svetu, v tujini se je uveljavil tudi Tone Kralj, doma pa tudi lahko konstatiramo prav razveseljiv napredek v tej smeri, uva-žujoč dela Ivana in Helene Vurnik. Ponosne cerkve, velike stenske in oltarne slike, ter kipi pa tudi cerkvena posoda in druga oprema so že delo modernih umetnikov, saj imamo celo že moderne bandere in ornate. Naše oo. frančiškane moramo pohvaliti za najbolj dovzetne za sodobno umetnost. Ing. arch. Omahen - Serajnik sta jima napravila načrte za zaključke bander, Ing. arch. Omahen-Serajnik, Ljubljana Zaključek zastave oo. frančiškanov, Ljubljana Pasarsko delo: Leopold Tratnik, Ljubljana ki jih je iz ponikljanega in pozlačenega me-singa izdelal pasar Leop. Tratnik v Ljubljani. Banderski zaključek z monogramom I. H. S. se srečno naslanja na tradicionalne baročne ban-derske zvezde, na drugem sta pa arhitekta z grškim monogramom združila tudi enostaven arhaističen okvir. Iz baročne dobe nam je ohranjenih še ogromno število banderskih zaključkov, ki jih narod zaradi oblike imenuje »zvezde«, ker so pa okrašeni z umetnimi rožami iz blaga in venci, pa tudi »rože« in »kranceljne«. Na teh zvezdah so se nam ohranili najlepši, tudi figuralni izdelki naših starih zlatarjev, cize-lerjev in pasarjev. Splošno so stari zaključki iz tolčenega bakra, v ognju posrebrenega in pozlačenega. Lojze Pengal, Fotoklub, Ljubljana Ante Gaber. Visoko s planin, kjer cveto najlepše rože, smo dobili najplemenitejši izdelek narodne umetnosti. Gori v Bohinju na Gorjušah že stoletja, odkar pri nas pijejo tobak, izdelujejo pipe za kmečke tobakarje in za mestne kadilce. Zlasti v minulih časih so jih gorjuški umetniki napravili mnogo, saj ni bilo gorenjskega očanca brez vivčka, čedre ali »polža«. Kosali so se premožni tobakarji s pipami, zato so se potrudili tudi mojstri, da so jih okrasili čim lepše in bogateje. Za pokrovčke so pipicam nastavljali visoke mesingaste, pakfongaste, bakrene in tudi srebrne »turenčke«, ki jih je bilo večkrat na pokrovu čedre združenih po dvoje ali troje v skupino, pogosto so bili tudi ustniki prav umetno izrezljani, kakor vidimo na bradati glavi ustnika iz srnjakovega rožička. Čedra ali vivček je navadno izrezljan v podobi polža, odkoder tudi ime »polž«, ter deloma ali tudi popolnoma vložen z biserno matico in tanko kovinsko strunico ter »štikan« z majčkenimi žebljički. Bogato intarzirana čedra z bahatim srebrnim okovjem je na gosto deko-rirana z luskami in rozetami iz biserne matice, vedno pa v tem ornamentu dominira dvo-glavi orel kakor na pocinjenih, umetno kovanih ščitkih skrinj z luknjo za ključ in tudi na majolikah, ki so jih tovarne iz Italije pošiljale na Kranjsko, Štajerska je pa n. pr. na majolikah imela delfina. Večkrat je na pipi tudi po več orlov in so okusno in bogato z biserno matico in raznobarvnimi kovinami okrašene pipe najžlahtnejši dragulji narodne umetnosti in umetnostne obrti sploh, saj tudi drugi zapadni evropski narodi nimajo nič lepšega. 2e desetletja se brez uspeha trudim pri obrtnikih in tudi po šolah, da bi v tej tako elegantni in efektni ter lahki tehniki pričeli izdelovati odpustke in souve-nirje, ki jih za tujski promet tako silno potrebujemo. Seveda, ne samo čeder in vivčkov, izdelovali naj bi predvsem male doze za puder in podobno drobnarijo, ki bo gotovo donašala prav lep dobiček, obenem pa prav naglo zaslovela po svetu kot čudovit in značilen produkt naše narodne umetnosti. Poiščite in izkopljite iz zavržene šare take redke pipice in okrasite z njimi vitrine, saj s svojim motnim irisnim sijajem učinkujejo kakor najprecizneje brušeni dragi kamni. Med njimi je pa mala majolčica, kakršnih je silno malo ohranjenih. Ni čuda — nevesta jo je namreč dobila na svatbi v dar in jo z vso močjo vrgla ob tla. Če se je majolčica razbila, so črepinje pomenile srečo v zakonu in mnogo otrok, če je pa ostala cela, pa hiša ni mogla pričakovati potomstva. Arch. Dože Mesar, Ljubljana Dnevna soba gdč. A. Š., Ljubljana — Dedilna miza Mizarsko delo: Žagar, Dravlje. Tapetnik: Narobe. Preproga: Souvan Zavese: „Riloga". Steklo: Kristal. Svetiljka : Elektroindustrija Arch. Dože Mesar, Ljubljana Dedilna omara gdč. A. Š., Ljubljana Mizarsko delo: Žagar, Dravlje. Tapetnik : Narobe. Preproga: Souvan Zavese: „Riloga". Steklo: Kristal. Svetiljka: Elektroindustrija Oprema stanovanj V notranjosti stavbe je oprema stanovanj njen bistveni del, saj je stanovalec z njo v najtesnejšem stiku. Dobremu ali slabemu vplivu se ni moči odtegniti. Pojmovanje interjerja je bilo v raznih dobah različno, povdarjala se je zdaj monumentalnost ali reprezentačnost, zdaj slikovita dekorativnost ali uporabnost v soglasju s težnjo dobe. 2e zgodaj je počelo človeštvo krasiti svoje domovanje; čut udobnega, vabljivega in prijaznega bivališča je z večjo ali manjšo silo pronical iz želj v dejanja. Arhitekt, ki se bavi z neštetimi problemi ustvarjanj v arhitekturi mora često razvozljati zamotana in delikatna vprašanja ureditve notranjosti doma. Moti se naročnik, če živi v veri, da opravlja arhitekt ta dela mimogrede, redoma ima z njimi več posla kakor s stavbno zunanjostjo, ako naj bo njegova zamisel vzeta v harmonično Stol celoto, v stalno veselje lastnika. mf^t XI 3 i i ' - J-^ v %mi >u ■a cn (D XI o V) ID C > ai c O m . ki ■V /Š C 10 > 3 O C/5 • '3 .'4 " I IffiJZSl Bife uurJE (0 cn O « 5-3 2 E CL o o> o o s Sippr Ing. arch. Omahen-Serajnik, Ljubljana Kot v delovni sobi prof. Vide Vrtovčeve Mizarsko delo: Rok Berlič Tapetniško delo: Dosip Sluga, Ljubljana Ing. arch. Omahen-Serajnik, Ljubljana Delovna soba in spalnica prof. Vide Vrtovčeve Mizarsko delo: Rok Berlič Tapetniško delo: Josip Sluga, Ljubljana Ing. arch. Omahen-Serajnik, Ljubljana Dnevna soba ing. Fr. Domladiša Mizarsko delo: F. Rozman, Dravlje Tapetniško delo: Josip Sluga, Ljubljana Ing. arch. Dragutin Fatur a STANOVALEC — STANOVANJE Stanovanje ne sme in ne more biti dovršeno — popolno. Človek ni nikoli fizično in duševno popoln — dokončan. V svojem razvoju ne ostane na mrtvi točki ter krivuljo razvoja in propada ni mogoče matematično določiti. In ako je človek v neprestanem gibanju in razvoju, če stare potrebe minevajo in nastopajo nove, če se v splošnem vsa človeka obdajajoča narava spreminja, naj bo to, kar človeka neprestano obdaja — to je oprema stanovanja ali stanovanje v splošnem, v večne čase urejeno? Nepravilno je predpisovati, kje in kako naj stoje posamezni deli stanovanjske opreme — ljudem vse urediti od spočetka do pogreba — temveč je povsem pravilno, da ljudje prestavljajo svoje ali tuje pohištvo po ljubi volji in vsakočasni potrebi. Odobravanja vredno je početje stanovalca-najemnika, da svoje stare slike, dobitke tombol, spomine raznih družabnih prireditev in drugo vsakojako ropotijo, ki mu je ljuba in mila ter vsevprek zaprašena, navleče v novo stanovanje, ki je zidano za vsakogar in nikogar, ki je samo podaljšana cesta kot pot med stojnicami vaškega sejma. V stanovanje do-nešena drobnarija je lahko okusna ali neokusna, za ljudi je vsak tak predmet del čuvstvenega života in zaupne intimnosti, ter je naloga arhitekta, da pomaga stanovalcu z nasvetom, kako urediti dane predmete človeško in ne umetniško nečloveško. Ing. arch. Omahen-Serajnik, Ljubljana Soba gospe ing. Fr. Domladiša Mizarsko delo: F. Rozman, Dravlje Tapetniško delo: Dosip Sluga, Ljubljana Ing. arch. Omahen-Serajnik, Ljubljana Kot v sobi gospe ing. Fr. Domladiša Mizarsko delo: F. Rozman, Dravlje Tapetniško delo: Josip Sluga, Ljubljana 3. F. Klein, Ljubljana Brušena steklena vrata v vili Kofer, Stuttgart J. F. Klein: STEKLO IN ARHITEKTURA J. F. Klein, Ljubljana Brušena steklena vrata v vili Kofer, Stuttgart — Stekleno polnilo Razmah v uporabi stekla je neraz-družljiv s potrebami današnjega življenja. Problem njega uporabnosti je v razvoju, postaja glavni element bodoče arhitekture. Svojevrstna obdelava stekla izvira iz prastare težavne tehnike obdelovanja dragocenih kamnov. Tehnični pripomočki zanjo so še jako omejeni. Pri graviranju, to je vrezavanju v steklo je postopek še danes isti, kakor je bil pred 2000 leti. S skrajno počasnostjo se poglablja kovinski kolešček primitivnega stroja v steklo ali kamen, oblikuje urezo za urezo do popolnega relijefa (kameja), ali globoko vrezanih oblik (intaglio). Ni tehnike, ki bi zahtevala toliko čuta in potrpežljivosti, kakor je ta. Tudi brušenje stekla je podvrženo toliki jasnosti v hotenju in zamisli kakor noben drug materijal. Brušeno steklo se odlikuje po prozornosti in prelivajoči se svetlobi, v dosego teh dveh svojstev so usmerjena vsa stremljenja umetnosti v steklu. Princip brušenja je isti kakor pri graviranju, le da je izpopolnjen z modernimi sredstvi. Rotacijo kovinastega koleščka z mažo iz dijamantnega prahu ali sličnih sredstev nadomeščajo pri brušenju naravni ali umetni brusni kamni. Razlika pa je v tem, da se pri brušenju delo lahko sproti opazuje, medtem ko se pri graviranju med procesom ne vidi ničesar; delo je prepuščeno čutu prstov, reže se tako rekoč v slepo, ker se ob stiku materijala s koleščkom vse sproti zaliva s potrebno mažo. Vsak za steklo določen načrt zahteva svoj način tehnične rešitve, ta pa je vedno nov, če se oblikuje v prosti zamisli. Današnji pripomočki nam dajejo možnost uresničenja načrtov največje obsežnosti tako v ploskvi kakor v formi. 3. F. Klein, Ljubljana Brušena steklena vrata v vili Kofer, Stuttgart Mavčni odlitek Mally Geiger, Zagreb Madona Izvršitev: Drž. osr. zavod za žen. dom. obrt Ljubljana O ČIPKAH Naše čipkarstvo korenini v stari tradiciji hišne obrti. Marsikaj je romalo preko mej, kjer se strogo vrednoti. Mnogo odličnih del je že izvršenih kot edinstven primerek domačih osnutkov. Zamisel je nujno vezana na čipkarsko tehniko: Kompozicija ne more preko značaja čipk, ki je v svoji bitnosti ženska ljubkost in lirika. Čipke žele rahlega odnosa, družijo se rade s porcelanom in steklom, polirana gladina plemenitega lesa je njih pravi odraz. Če se skloni dama nadnje, da uravna cvetje v vazi, zazveni ubran akord... V damski in dekliški sobi zažive v svojem ozračju, v sobi gospoda ali knjižnici bi bil kontrast pregrotesken. Čipka je pesem, porojena in peta iz pobožnega, rodbinsko-ljubečega srca žene. Videl sem čipke, polne skritih zatajevanj, pritajenih želja, begotnih sanj in iskanj — bele nitke, nevidno ujeta srčna kri... A. Stupica Kadar govorimo o naših starih čipkah, mislimo vedno na klekljane, ki so se raznesle iz Idrije na vse strani dežele, na jugozahodu so pa zadele ob pene plemenite beneške šivane čipke. Višek je naša klekljana čipka dosegla v cerkvenih čipkah, ki se jim pa pozna močan vpliv pozamentrij-skih port. Zelo redke so klekljane čipke, ki so jih premožne hiše uporabljale za vložke kvadratične blazine in pražnjega domačega platna, a najnežnejše so one domače čipke, ki so nam ohranjene kot ob-robek peč, črne pa na širokih črnih židanih predpasnikih. Zlata pi. Sufflay, Zagreb Izvršitev: Drž. osr. zavod za žen. dom. obrt, Ljubljana KAKO SE OPREMI STANOVANJE, vrt, gospodinjski prostori i. t. d., kako se razvrstijo okraski, na kak način naj se naroča, izbira in ureja pohištvo in ostali stanovanjski predmeti, so nad vse važni problemi. — Slabih nasvetov je dovolj, premišljeno izbiro pa imate v knjigi »Oprema«, ki izide v založbi revije »Arhitektura«, Ljubljana. Krasen tisk na umetniškem papirju na 120 straneh, članki o sodobni stanovanjski kulturi z več kot 250 slikami, opisi in konstruktivne skice, predstavljajo veliko vrednost, katero nudi uprava svojim abonentom po izredno nizki ceni Din 120"— v predplačilu, oz. Din 150"—, če se plača po izidu. Fran Tratnik: Poprsje Saša Santel. RAZVOJ SLIKARSTVA. Zgodovina razvoja slikarske umetnosti kaže kakor zgodovina človeškega umstvenega udejstvovanja sploh valovito razvojno krivuljo. 2e pri površnem pregledu opažamo v gotovih razdobjih vrhunce, a njim sledijo dobe propadanja ali vsaj stagnacije. Taka doba je bila brez dvoma prva polovica 19. stoletja, ki je živela večinoma od spomina na bivše slavne dni. Preokret je prinesel Pariz. Tu se je najprej pojavil pleinairixem, kot izraz novega gledanja predmetov v naravni razsvetljavi dnevne luči. Povod tej pomembni izpremembi je bil brez dvoma napredek optične vede (iznajdba fotografije). Po tem pomeni plei- Izkušen specialist dolgo in natančno preizkuša preden poda svoje mnenje, ker se zaveda velike odgovornosti. Tudi novi Vaillantov avtomat AG T 13 se je preizkusil najnatančneje preden smo ga oddali v prodajo. Pa ne samo enkrat temveč stokrat! On izpolnjuje vse kar smo si od njega tudi obetali. Vsak strokovnjak, ki je preizkusil novi Vaillantov avtomat AG T 13 z vraticami je navdušen nad brezhibno konstrukcijo. Prižigalni plamenček se avtomatsko premika, armatura je vsa v notranjosti, oblika peči je okusna, plašč je emajliran, za po-slugo sta potrebna le dva prijema oziroma obrata. Zah tevajte novi prospekt od plinarne v Ljubljani, Mariboru in v Zagrebu. A o ® * Valllant.. YL O o z O o. OČ < N Dnevna soba gdč. A. Š., Ljubljana JOSIP ŽAGAR Dravlje 73 pri Ljubljani < > o s Ul CZ £ ž Ul 0£ ^ 2 N I £ S X X o ,n « m z s 2 O£ o > X lil Ui (/) ui < a m N "i nairizem predvsem tehnični napredek, ki je neoporečen in ki je logično izzval nove forme izražanja na platnu. Med ustanovitelji te struje bodi na. prvem mestu imenovan Claude Monet. Njegov in njegovih sovrstnikov način iskanja pravilne barvitosti v naravi je rodil pointi-llzem, tehniko razkrajanja barv v raznobarvnih malih točkah, ki iz daljave podajajo zaželjeni ton. Nadaljna stopnja tega načina podajanja luči pomeni impresionizem, ki se bistveno ne razlikuje od pleinaira, a se da označiti s tempom slikanja, kajti obveljalo je načelo, da je mogoče ujeti pravo barvno nastrojenje v vedno menjajoči se naravi samo s hitrostjo. Hitrost je rodila enostavnost in tako vidimo že pri Manetu, a posebno pri Nemcu M. Lleber-mannu enostavnost, ki meri že na površnost. Iz tega časa izvira oboževanje skice, ki je pogrešno rodilo mnenje, da v detajlih izvršena slika ne more biti kvalitetna. Neposredna posledica impresionizma je bila tudi opustitev vsebinskih vrednot podanih predmetov (gonja proti »literarnosti« slik). Skoraj istočasno se začenja doba »sece-sije« (v Monakovem), ki druži predvsem izrazite impresioniste, a je pomembna kot bojna fronta proti vsemu zastarelemu. Secesija rodi mnogo manjvrednega, a tudi dobrega in njen duh se širi po vseh poljih umetnosti ter tvori med drugimi podlago novi dekorativni umetnosti (Dunaj Moserja in Klimta). Težnja novega iskanja poraja na drevesu Umetnosti razne veje in vejice, ki se bohotno razvijajo, a polagoma zamirajo. Vendar dajo splošnemu razvoju moderne umetnosti svoj nedvomen pečat, čeprav kot začasni stranski fenomeni. V tej zvezi nastane v Italiji »futurizem« kot reakcija impresionizma. Doba ekspresionizma pričenja s Cezan-nom, ki prvi zahteva geometrijo v sliki, to je geometrijo duha. Cezanne skuša objeti predmet v tretji dimenziji, kar ima za posledico deformacijo predmeta na sliki. Od Masaccia 1500, t. j. od konca 15. stoletja dalje ni trpela umetnost na nikaki deformaciji. Ona je do danes igrala čisto dekorativno (pasivno) vlogo. Istočasno z deformacijo podaja ekspresionizem močne kontraste ne le v liniji, temveč tudi v barvi. Ekspresionizem pa zaide v protislovje vsled istočasnega predstavljanja in zidanja. Ako predstavljamo, je istočasno zidanje v sliki nemogoče, kajti na dvodimenzionalni sliki je upodabljanje trodimenzionalnih predmetov nemogoče. Zato mora ekspresionizem v zlatih okvirih modernih razstav propasti vsled navedenega protislovja. Ekspresionizem je svetil samo deset let, tekom katerih je peščica mladih ljudi ustvarjala s silo sentimentalne v »Jaz« bolehno zaljubljene mračnosti malomeščanske duše. Kubizem stoji v nasprotju z naravno barvo in linijo igle ekspresionizma ter zahteva pojmovanje prostora na dvodimenzionalni ploskvi platna. Kubizem ne zahteva samo gledanja predmeta, temveč tudi njega razumevanj v prostoru. Kubist slika to, kar vidi, in to, kar je v nasprotju z ekspresionizmom. Način upodabljanja: kubist slika n. pr. obraz odspredaj, stransko, odzadaj, odspodaj itd. na eno in isto platno. Perspektiva mora vsled tega načina propasti. Razumevanje predmeta je logično, ne pa samo čutno. Kubizem je povsem dualističnega značaja ter zaznava materijo in formo. Zakon kubizma je relativnost prostora, to je spajanje pojmov s pomočjo spojenih slik istega predmeta. Trgovina in stalna razstava umetniških slik in kipov A. KOS, LJUBLJANA, MESTNI TRG 25 Pomožna stavbna gradiva. V sodobnem stavbarstvu prevladuje skeletni stavbni sistem, kjer prevzema statične funkcije nosilno ogrodje, ki se izvršuje iz povsod dobavljivih gradiv kakor lesa, železa, jekla, betona ali železobetona. Stena v navedenem stavbnem sistemu ni nosilen, temveč samo ločitven stavbni člen, zaradi tega jo izvršujemo iz čim lažjega gradiva, da prihranimo s tem na stalni teži nosilnega ogrodja. Kot povsem odgovarjajoče gradivo, ki ustreza vsem danim zahtevam v sodobnem stavbarstvu, tako glede toplotne in zvočne izolacije kakor tudi glede ognjavarnosti, je bila v zadnjem desetletju postavljena na trg heraklitna plošča (Material trg. družba z o. z.) v prikladni izmeri 200-25 cm in debelini 2.5, 5, 7.5, 10, 12.5 in 15 cm. Heraklitne plošče so povsem preizkušeno gradivo za polnilne stene skeletnega ogrodja, za vse vmesne in ločitvene stene v stavbi ter kot izolačni opaži v vsej izgradnji stavbe. Posrečena sestava heraklitnih plošč, to je mala teža in odgovarjajoča oblika, bistveno skrajšuje dobo gradnje stavbe in znižujejo gradbene stroške. Vzrok, da se skrajša doba gradnje stavbe, je mala teža In lahko obdelovanje velikoformatnih gradbenih plošč, pri čemer pa s heraklitom zidamo lahko ob vsakem vremenu in vsakem letnem času. Eko- STAVBNO IN UMETNO KLJUČAVNIČARSTVO SEKEL CIRIL nasi. Leopolda Grošelj-a LJUBLJANA VII — Aleševčeva ulica Proizvodi Samoborka d. d. - Zagreb l0O0H»Vt*5,4 Originalna Terrabona suha žbuka za fasade upotrebljava se danas najviše u sa vremenoj arhitekturi Tovarna upognjenega pohištva Anton Kobi, Borovnica Telefon : Borovnica št. 6 nomična izraba zazidane ploskve z relativno tankimi a vendar toplotno dobro izolirajočimi heraklitnimi ploščami nam znižuje stavbne stroške, pri čemer je uvaževati še dejstvo, da je možna takojšnja uporaba prostorov, to je brez posebnega postopka sušenja kakor pri zgolj opečni zidavi. Prostori sezidani s hera-klitom so topli in suhi ter takoj pripravni za vselitev. Glede načina izvedbe s heraklitom pa je treba upoštevati natančna navodila ter naj se interesenti obrnejo na avtoriziranega zastopnika »Material« trg. dr. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta c. 36. Vekoslav Lavrenčič splošno ključavničarstvo Ljubljana, Celovška c. 50 izdeluje vsa stavbena dela, oko-vice za vezalke, emajlirane peči in štedilnike ter vsa v to stroko spadajoča dela £ Umetnostna obrt. Napredek v umetnostni obrti je pri nas precejšen, ne pride pa do one veljave, ki bi bila dosegljiva v smotrenem zadružnem delu posameznih panog. Naraščaj ne dobiva splošne opore in podpore ter je zaradi tega posamezniku otežkočen dvig nad povpreko. Ta ovira je včasih povod, da se vzdržni in delavni poedinci vsestransko praktično udej-stvujejo, kar se stopnjuje celo tako daleč, da jim ne zadostuje uspeh v osnovni stroki temveč jih tira njihova delavnost v popolnoma nov delokrog. Tip takega marljivega rokodelca je Jože Tabor iz Rožne doline. Kot mizar se je bavil z imitacijo starinskega pohištva raznih slogov in je izdal mnogo mobilij po načrtih arhitektov v polno zadovoljstvo naročnikov. Kot strokovnjaku na polju umetnega mizarstva mu je bila poverjena tudi izdelava šatulje, ki jo je prejela v dar Nj. Vel. kraljica Marija ob krstu princa Andreja. Kot praktik, modeljer — rezbar — kipar ter poznavalec materiala je pričel obrtoma izdelovati cementne izdelke, česar se je izučil pri svojem očetu Vincencu, ki je star strokovnjak v posnemanju naravnih kamnov v umetno — cementnih izdelkih. Jože Tabor izdeluje v prvovrstni kakovosti predvsem fina stavbna dela kot dekorativne fasadne okraske iz umetnega kamna, plastiko (kipe) iz belega cementa, vrtne ograje, vodomete itd. po zadanih mu osnutkih in po želji naročnika. Svojo delavnico ima v Rožni dolini — cesta VIII hiša štev. 13. ITAVBNI IN POHIŠTVENI PLESKAR IN LIČAR LJUBLJANA CERKVENA UL*11 Knjiga .OPREMA" 120 strani. 250 slik. Format 22/28 cm. V prednaročilu 120 Din, plačljivo po izidu 150 Din. F. ROZMAN umetno in pohištveno mizarstvo Soba gospe ing. Fr. Domladiša izdelana iz kanadske breze DRAVLJE št. 98 p. Št. Vid nad Ljubljano A. ROJINA & COMP. stavbno in umetno mizarstvo LJUBLJANA, SLOMŠKOVA 16 Telef. 2480 Pošt. hran. rač. 11638 izdeluje: okna vrata interjer patent, smučna okna »NIKOLAUS« horizontalna smučna okna »MU-RA« vrteča se vrata TAPETNIK DEKORATER IGNACU NAROBE GOSPOSVETSKA CESTA 16 — LJUBLJANA VABIMO ARHITEKTE da dostavijo uredništvu svoja izbrana dela, da se sestavi jugoslovanska številka (publikacija), ki jo izda kot svojo posebno številko uprava revije »ARCHITEKTURA I BUDOW-NICTVO«, v Varšavi. — Uredništvo. »Arhitektura i Budownictwo«, vodilna poljska revija, prinaša v peti številki letošnjega letnika članek o naši reviji iz peresa ing. Drago Škerlavaja. Tekst ilustrirajo projekti naših arhitektov (Hus, Dobrovič, Fatur-Kos-Platner). Poljski glas pravi, da vlada za »Arhitekturo« v strokovnih in znanstvenih krogih Poljske veliko zanimanje, saj bo sigurno vplivala zbliževalno na polju poljskega in jugoslovanskega stavbarstva. V kroniki registrira omenjena poljska revija vsebino četrte številke »Arhitekture«. Tudi se pripravlja v poljski redakciji posebna številka posvečena naši arhitekturi. GLASBENA MATICA IN NJENA 60LETNICA Glasbena Matica v Ljubljani je za svojo šestdesetletnico prenovila svoj hram. Arhitekturno renovacijo fasade in ureditev bližnje okolice je oskrbel mojster Plečnik. Njegova zamisel muzikalno in tenkočutno zajema notranje bistvo glasbenega zavoda. V preprosto oblikovanem parku je razmestil učinkovite herme naših komponistov, ki so bile odkrite povodom majskega festivala. Pozdraviti moramo srečno odločitev Matice, da da svoji zgradbi izrazit videz, ki je v skladu s kulturno-pomembnim poslanstvom. Podvig narodove kulture je mogoč le ob tesnem sodelovanju vseh kulturnih panog. Naše javne institucije naj vodi težnja izoblikovati notranje in zunanje lice svojih ognjišč. Čim odličnejše je ognjišče in žarišče, tem večja je teža odgovornosti tudi napram arhitekturi. A. S. Predavanje o sodobni arhitekturi v Ljubljani. Arch. Josip Costaperaria je predaval na povabilo trgovskega društva »Merkur« 28. apr. v Zvezdni dvorani v Ljubljani o sodobni arhitekturi. Predavanje je bilo dobro posečeno, znak, da je interes za sodobno arhitekturo dovolj živ, vendar naj bi tovrstna predavanja, namenjena lajikom, v bodoče spremljal ski-optikon, ker vzbudi govor, čeprav plastičen, premalo določeno predstavo v vrstah nestrokovnjakov. NOVOST V STAVBNEM MATERIJALU Da se čimbolj izkorišča obzidani prostor se nadomešča široko masivno zidovje z lahkimi stenami, ki tvorijo samo polnilo v ostali skeletni nosilni konstrukciji. Uporabljajo se v to svrho najrazličnejši izdelki, neizpolnjena pa je ostala želja po enako lahkih opečnih polnilnih ploščah velike oblike, dokler se ni pojavil na trgu domač produkt»Porolith«, ki odgovarja vsem zahtevam. Je to votla in porozna gradbena plošča, izdelana iz posebne vrste domače škriljaste gline s primesjo fino zmletega zgorljivega materijala ter posebnih veznih snovi. Oblikuje se v stiskalnicah z nepretrganim trakom s posebno predhodno pripravo materijala, ki se potem žge kot vsak drug keramični proizvod. Dosegla se je s tem lahka gradbena plošča, ki je ognjevarna kot vsaka druga opeka. Te plošče so zelo lahke, kot na primer: 8 cm debela plošča tehta samo 40 kg m", 5 cm debela plošča pa 30 kg m2. 8 cm debele plošče se izdelujejo v formatih po 100X25 cm, 5 cm debele plošče pa v formatih po 65X40 cm. Plošče so zelo priročne in se z njimi zelo hitro zida, tako da se prihrani mnogo dragocenega časa. Izdelane so na pero in utor, zato so stene dovolj povezane in odporne, tako da pri normalni steni do 5 m dolžine in 3 m višine ni treba nikakega ojačenja z žico. Plošče se pred vzidavo dobro z vodo namočijo in potem zazidajo s cementno malto. Lahko se žagajo v poljubne oblike kakor les, zareze za cevne vode se izrežejo kar z žepnim nožem. Z zabijanjem žebljev v ploščo se te ne okrušijo ali poškodujejo, kar omogoči uporabo plošč za oblogo tudi tam, kjer se zahteva njihovo pribijanje in povezavanje z žico. »Porolith«-plošča je bila preizkušena glede trdnosti in uporabljivosti na Institutu za tehnično mehaniko v Ljubljani, kjer so ugotovili prvovrstne lastnosti. Tako na primer ima do 5 m visoka stena iz »Porolith«-plošč 25-kratko varnost. Prav tako je izolirna zmožnost za toploto zelo velika in znaša toploprevodni koeficijent 0.20 do 0.25 K cal/m h"C. Zaradi tega se lahko uporabljajo te plošče tudi kot izolacija stropov, mansardnih prostorov itd. Kljub izrednim svojstvom je ta gradbena plošča za 40% cenejša kot enako močni inozemski izdelki. Opozarjamo tudi na inserat v današnji izdaji. Pripominjamo še, da pošilja vse željene natančnejše informacije, izpričevala in podatke o preizkušnji materijala izdelovatelj: tvrdka Opekarna Lajteršberg v Košakih pri Mariboru. alodz trink 00 _i Z) < > 0 t— cz < 1 Z _i < Z < I—» _I CD D TELEF. 28-56 O > LU h- LU Oi CL < o NI 1 1 1 V H- 1—» < z z co > < DC < C/3 l— C/3 (X parket DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA WOLFOVA ULICA 10/1 TELEFON 22-90 DOBAVLJA HRASTOVE IN BUKOVE PARKETE PO NA3UGODN. POGOJIH Vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, posebno pa stavbna, Izvršuje najsoiidneje in poceni tvrdka L. Ahacic splošno strojno mizarstvo Ljubljana, Privoz 16 (Prule) Tel. 27-68 Moderno urejene delavnice s stroji na električni pogon in velika zaloga suhega lesa jamčijo za dober in soliden izdelek A MARIBOR LJUBLJANA SPLIT Koroška št. 52 Medvedova 58 Zrinjska 6 Tel. 21-32 Tel. 30-75 Tel. 368 Krona Vašega stanovanja jo lepo ogledalo ! ARHITEKTU, ki Vam dela osnutek za Vaše pohištvo ali Vaš dom, veljajo naslednje besede: BRUŠENA STEKLA v vseh vrstah, v poljubnih oblikah in kakovosti za notranje in zunanje arhitektonske efekte MARMORNATO STEKLO za oblaganje sten v poslovalnicah po kopalnicah, kuhinjah, hodnikih, stopniščih in drugod OGLEDALA, zbrušena po naročilu, kakor zahteva umetniški čut arhitekta * Zahtevajte b r e z p I a č n e in neobvezne ponudbe od TVORNIC OGLEDAL IN BRUŠENEGA STEKLA KrIstal D. D. KERAMIKA TOVARNA PECI ★ ★ ★ KERAMIKA TOVARNA ŠTEDILNIKOV KERAMIKA KERAMIKA TOVARNA SAMOTNIH IZDELKOV v v JU KLEMENCK NOVO MESTO »Porolith« - gradbena plošča Prednosti: lahka, negorljiva, Izolira toploto In zvok, velika trdnost ► Teža: 1 m2 tehta 8 cm deb. plošča ca. 40 kg 5 cm deb. plošča ca. 28 kg Domači Izdelek. Neizogibno potrebna za vmesne stene, za Izzldavo podstrešnih stanovanj, za obloge sten In običajne Izolacije. Samolzdelava: Opekarna Lajteršberg Košaki pri Mariboru Patent prlglaien. Zahtevajte prospekte In ateste. Gl. zastopstvo za Ljubljano in okolico Ljubi], komercijalna druiba LJubljana, Blelwelsova cesta 18 Produktivna zadruga LEOPOLD TRATNIK * KLEPARJEV INSTALATERJEV IN pasar in srebrar u C 00 C SORODNIH STROK r. z. z o. z. Ljubljana Gregorčičeva ul. 11 izdeluje cerkveno orodje, lestence, elektr. svetlobna telesa, okovje itd. Kovinostiskalnica, galvanizacija > Z > CO < • "U m —I £ se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Najstarejša tvrdka te stroke v državi D • hO en KOPIRANJEM NUDI LE JUGOSLOVANSKA TISKARNA VUUBLIANI