Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo je v Mariboru, Raška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo m soboto. Naročnina za državo SHS znaia mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, slane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enosiolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu cbjav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 53. Sobota 29. junija 1929. Leto IV. Današnja kapitalistična druiba. Zgodovina se ponavlja. Tako pravijo ljudje, ki hočejo* biti mo-drejši kakor naravni razvoj. Deloma imajo pa tudi prav, zakaj od stopnje do stopnje se človeška družba razvija in od stopnje d;o stopnje je razvoj tudi prisiljen,, da si na tak aii enak naravni način utira pot. Vzemimo primer iz rimske zgodovine. Rimska država je bila nekdaj velika in mogočna. Poznala je pa dve vrsti državljanov: svobodne državljane in sužnje. Državljani so bogateli, prilastili so si vse bogastvo, zemljo in seveda tudi oblast. Ko se je ta proces izvršit do take stopnj,e, da je bila na eni strani peščica bogatašev in posestnikov, na drugi pa množica ljudstva, plebejcev brez pravic, se je brezpravna sila pričela duhovno organizirati in upirati krivicam- ter se boriti za izboljšanje svojega socijalnega položaja. Manjšina bogatašev je v tej razvojni stopnji ostala izolirana, dočim je večina plebejskega naroda tvorila trdno miselnost in voljo. Napetost med obema skupinama je rodila boje, vojno, meščansko vojno in končno razpad države, ker vladajoči krogi niso razumeli časa. Podobno fazo v zgodovini ima-fno tudi danes v kapitalistični družbi, ki je že dosegla veliko popolnost. Tudi v sedanji kapitalistični družbi se kupiči imetje v rokah posameznikov, manjše peščice človeštva. Še več,'peščica kapitalistov ima svoje organizacije, kartele, truste in te spajajo -zopet bankarske organizacije v veliko kapitalistično svetovno organizacijo. Kapitalist ni več lastnik tovaren in bank, ampak samo lastnik delnic tovarn in bank. Kapitalist se ne briga, kako izvršuje kapitalistična organizacija v človeški družbi svoje naloge, marveč zahteva samo čim večji dobiček, čim' višje dividende od svojih delnic. Z imetjem^ s kapitalom pa gospodarijo direktorji in upravni odbori. Ta gospodarski proces je povsem podoben onemu procesu v rimski zgodovini. V industriji, v go- spodarstvu odločujeta delavec in direktor, delničar pa zahteva samo dobiček, dasi se nahaja popolnoma zunaj gospodarskega življenja. Delavec pa, ki živi in dela, sme ostati pri gospodarstvu samo toliko časa, dokler ga kapitalistična družba rabi. Če ni dela, ostane delavec brez živ-ljenskih pomočkov, ker kapitalistična družba ne skrbi zanj, kakor je skrbel zgodovinski patricij za svoje sužnje. Razvoj človeške družbe je danes na dovršenejši stopnji-, kakor je bil v starem veku. In kakor so bile razmere takrat nevzdržne, tako postajajo nevzdržne danes, le v ostrejši obliki. Vprašanje je, kakšno pot si izbere razvoj. Razumljivo ^e na,m zdi, da pripada producentom-delav-cem delež na produktih in produkciji, in sicer tak delež, da bodo so-cijalno preskrbljeni ter imeli primerno človeško življenje kot enakovredni člani družbe. Ta cilj bi morala cela človeška družba imeti pred očmi ter ga skušati uveljavljati. Delnice, kapital, &i predstavljajo imetje, so sad1 dela in do sadu dela ima pravico vsa človeška družba. Prehod in izhod iz teh nevzdržnih gospodarskih in socijaf. razmer označuje deloma politika angl. delavske stranke, ki zahteva soodlo-čevanje delavstva v gospodarski politiki in gospodarstvu sploh. Ta politika angleške delavske stranke pomeni socijalizacijo produkcije in distribucije blaga, torej delež na gospodarstvu in na blagu. Ako kapitalistična družba ne bo upoštevala položaja in potrebe časa, potem morajo biti naravna posledica današnjega gospodarstva močni pretres-ljaji, ker postaja kapitalizem, vsak dan bolj fingirana last neznanih ljudi, ki ne gospodarijo in ne delajo in tudi ne razumejo, kakšno vlogo ima gospodarstvo v človeški družbi. Tak je razvoj in razumno človeštvo bi moralo ta razvoj tudi razumeti in misliti na socijalizacijo. Amsterdamska internacionala leta 1928. Po vsem svetu šteje strokovno organizirano članstvo 46,187.000 članov v raznih nameščenskLh in. strokovnih organizacijah. Od teh jih pripada amsterdamski intenrtateijanali 19,377.000, komunistični pa 13 milijonov 670.000, na konfesijomalne organizacije 2,149.000 in na razne or-! gamizacije 10,989.000. Komunističnim organizacijam je prištetih ifcudj 10,200.000 ruisWih članov in 2,800.000 kitajskih. Ti podatki so pa nezanesljivi, zlaisti, če pomisli1-mo, da komunisti poročajo, da imajo na Kitajskem skoro tri milijone strokovno organiziranih članov. Brez: ruskih in kitajskih strokovnih organizacij pa komunistični internacij o-nali ne pripadla niti en milijon članov. Poročilo iuidi ptovdlarfa;, da ®e povsod razveš efljiivo zbuja duh delavske solidarnosti. Letno poročilo mednarodne zveze strokovnih organizacij, ki je izšlo te dni, kaze, dal se je članstvo amsterdamske internia cijonale zvišalo v letu 1928 od' 12,839.000 na 13,114.000. Na! prvem1 mestu je Nemčija, tki šteje 4,819.000 strokovno organiziranih 'Slanov. Mala Avstrija šteje 772,000 članov. Po poročilu je narasitlb strokovno organizirano članstvo v letu 1928 po posameznih deželah: v Jugoslaviji za 21.7 odst., v Letons!ki 18,4 odst., v Nemčiji za 12.2 odst., na Poljskem za 11.1' odst., v Kanadi zai 11 odst.; v Rumuniiji pa jie članstvo nazadovalo za 12, v Memilu za 12 odst., v Veliki Britaniji za 6.9 odtett. Članic je v celoti 14.3 odst. Med najr večje organizacije spadajo transportni delavci (2,084.000 članov), kovinarji (1,835.000), rudarji (1,652.000). Jugoslavija in Bulgarlja. ibariijo. Todla tudi Bolgarija je pripravljena, dla ustvari dolbre razmere z našo državo. To posnemamo iz izjave bolgarskega ministra asa zunanje zadeve Burova v Madridu, kjer se je sešel z delegatom naše države i priliki zasedanja Zveze narodov. Na tem zasedanju se Je razpravljalo Mir na Balkanu je v prvi vršiti odvisen od sporazuma balkanskih! narodov. Delavci imajo velik interes na temi, da se mir na Balkanu solidno utrdi ter da se odpravi vise zapreke, ki ga ovirajo. Važen korak v izmislu mSrovmie politike je nedavno sklenjena pogodba med našo diržlaivo in AI- o problemu narodnih mainjišin in po tej konferenci je Burov v razgovoru z delegatom naše države izjavil, da za Jugoslavijo in Bolgarijo problem narodnih manjšin ni važen, ker so Jugoslovani, to je Srbi, Hrvati in Slovenci z Bolgari vred en narod. Ta izjava predstavnika današnje 'bolgarske vlade je vsekakor 'značilna in si jo je treba zapomniti. Ali dočim beležimo to simpatično izjavo, ki je billa izrečena zisniajj, izven Bolgarske, po predstavniku bofli-garske vlade, moramo beležiti tudi en nesimpatičen dogodek, ki se ije ‘te dni pripetil v notranji politiki Bolgarske. Stvar je taka: Ob 'priliki državnega praznika bolgarskega je po- slal ministrski predsednik bivšemu kralju 'Ferdinandu, ki živi v Nemčiji, pozdravna telegram. Ob tej priliki je stavila socialistična stranka v sobranju (parlamentu) interpelacijo, v kateri vprašuje, kdo je predsedniku dal pravico, d1« pošilja' Kobur žarnu »v imenu bolgarskega naroda«, kateri je bolgarski narod zapeljal v katastrofio, tak telegram. i Koncem je socialistični inlterpe-lant rekel: »Mi hočemo s svojimi1 sosedi živeti v miru in jih ne maramo izzivati. Mi socijalisti Ferdinandu ne j bomo nikdar odpustili njegovih zlio-! činov,« I Po »Radndčkib Notvinaiu. Že nekaj let, to je od 1924. do 1926., je bil Maroko, velika francoska kolonija na severovzhodnem delu Afrike, pozorišče krvavih bojev med domačini oziroma vstaši in francosko vojsko. Vstaši so bili domačini plemena Rifi in Kabili, ki so se dobro organizirani pod vodstvom svojega nacijonalnega vodje Ab Del Krima neustrašeno- borili za svobodo in neodvisnost Maroka. In tudi tukaj so vstaši doživeli usodo, ki navadno zadene vse kolonijalne narode; kljub junaštvu in nadčloveškem odporu so podlegli močnejši francoski vojski, ki je bila tehnično izvrstno opremljena. Vodja vstašev je bil ujet in danes je v prognanstvu daleč od svoje domovine, na otoku Madagaskarju. Ali bilo je jasno, da se bo boj v Maroku1, ponovil ob prvi priliki. Težnja kolonijalnih narodov po svobodi in samostojnosti je silna, takorekoč nezlomljiva. Vsak njihov ustanek sproti propade in upore krvavo zaduše, toda mir je le začasen, ker ob prvi priliki nastane po- Boji v Maroku. gostoma le še hujši spopad, v katerem, vedno teče kri in padajo žrtve na obeh straneh. Naj novejše vesti zopet poročajo, da je pred- nekaj dnevi ponovno prišlo do hudih , spopadov med kolo-nijalno francosko vojsko in ystaši. Pri El Borzi se. je vršila prva bitka, kjer je bilo mnpgo ljudi mrtvihl, ranjenih,in ujeti It- Francoske obla”sti se pripravljajo., da z ostrimi ukrepi narede ,red in mir. , , . - , Maroko je velika dežela in lepe bodočnosti. Francozi so popolni gospodarji po ravninah ob Sredozemskem morju, ali po planinah in hribovju, kjer prebivata plemeni Rif in Kabili, je položaj mnogo nevarnejši, ker oni izkoriščajo terensko obrambo za svoje pogoste operacije' proti kolonijalnim četam. Francoski kapitalizem pa hoče s svojo silo popolnoma podvreči visoko marokansko pogorje, ki je izredno bogato na rudi, zlasti železne in zlate. Klerikalni duh slovenskega liberalizma. 50 dolgih let se je slovenski liberalizem 'boril proti klerikalizmu s protifarško gonjo, vtikal je siv oj no® v spalnice podeželskih župnikov, hinavsko je ocenjevali starost njihovih kuharic, a globlje ni prodrl. Proiti Mahničevi ideologiji, zgraijeni skoz in skoz na filozofski ibazi, ni znal (postaviti svojega sistema, svoje ideologije. Zato je poganjala Mahničeva' setev v bujno rast, ki jie prerasla vso slovensko domovino in ji dala izrazit klerikalni pečat. V zadnjih mesecih pa se ije začel že senilni .slovenski liberalizem pn-pravljlati na spokoritev in stopati po poti, ki dfr'ži naravnost v — Canosso. V »Jutru« čmta.mo vedno več notic, ki nam pridajo, da se je slovenski liberalec sprijaznil z rožnim vencem. Ta list je začel namreč priobčevati vesti o promocijah kaplanov na bogoslovnih fakultetah (iskreno česti- tamo), nad mnoge notice pa postavlja naslove, ki diše že močno po — majzifljenosti (angel varuh). Višek pia je gotovo dosegel »Pondeljek« v št. 25., ki si je dal poročati v 8Qtih vrstah o bivanju zagrebškega nadškofa dr. Bauerja v Poljanski dolini; koliko je v teh vrstah hinavščine in koliko iskrenosti, je sevedia vprašanje zase. Kaj se je zgodilo za liberalnimi kulisami1, o tem smo iprecej dobro poučeni. Toda, 'gospodje, dolga in s trnjem posuta je pot spokorjeni a in tem težja je, čim hujši grešnik hodi po njej! In spokoritev mora biti popolna, sicer ne zaleže niti za toliko, kolikor ije za nohtom črnega. Zato pričakujemo od »Jutra«, da uvede stalno mbrSko »Duhovniške vesti«, od ljubljanskih liberalcev ,pa, da bodo pri prihodnji procesiji nosili — nebo. Talpa: Kako je sedaj s stanovanji I Zaščita najemnikov polagoma ugašal in najemnine se kolosalno višajo. Toda nikdo se s to najvažnejšo zadevo ne bavi, razen onih nesrečnikov, ki so neposredno prizadeti. Hišni posestniki sedaj pridno izkoriščajo ono, kar jim; zakon nudi in ne redko kedaj skoči eden ali drugi iz) zakonskega okvirja in zahteva; več kot bi smel. Na eni strani se pridno strankam- odpovedujejo stanovanja ter obenem povišujejo najemnine, ne redko kedaj db višine trikratne predvojne najemnine v zlati valuti ali celo več, ne oziraje se, ali se sploh najdejo taki najemniki, ki bodo take najemnine zmagovali. Na drugi strani pa je nastala bujna trgovina s hišami in to se vrši včasih s; kinematografsko hitrostjo. Hiša menja gospodarja kot pošten človek srajco. Seveda gredo pri tem cene v neskončnost. Neka hiša v Mariboru je bila pred dobrim letom prodana za 170.000 Din, potem za 360.000 in sedaj stane že pol' milijona. Pri tem pa je bila omenjena hiša že davno plača- \\\ *,vw JVUZlUtvL vV*\ Od solnca zagorelo, zdravo koSo hočete pač Imeti. Vdrgnite torej svoje telo z NIVEA-CREME In potem ven na prosto, na zrak in solnce. NIVEA-CREMA ojači paleči učinek solnčnih žarkov in zmanjša nevarnost skeleče solnčarice. Toda suho mora biti vaše telo! Nikdar ga ne smete mokrega izpostaviti solnčnim žarkom! In poprej ga vedno natreti! Samo NIVEA-CREMA vsebuje kožo Vj.J negujoči Eucerit in v tem temelji A^'1. njen učinek. »V ♦ Doze po Din 3, 5, 10 in 22. Tube iz 'čistega kositra po 9 in 14 dinarjev^ na. Sedaj bodo morali najemniki plačevati toliko, da ne bo ta zadnji kupec izgube imel, temveč še dobiček povrhu. Zato se hiše pridno belijo, seveda samo na zunaj ir* sli-čijo na ta način pobeljenim, grobovom, ki so od zunaj lepi, znotraj pa so polni trohnobe. Torej to beljenje se vrši ne toliko radi lepih oči najemnikov, niti ne radi olepšanja mesta, ampak radi kupcev. Neki velemlinar iz Središča je pred kratkim kupil menda že deseto hišo od neke banke in prvo je seveda bilo, da je znatno navil najemnine, a ob gnem reduciral hišniku revne prejemke v naturi, tako, da si mora isti sedaj razne potrebščine iz svojega nabavljati. Zato pa tem bolj kriči nad ubogo paro ter pravi: »Narediti se mora vse, toda plačalo se ne bo nič.« Neki L. zahteva od ubogega godbenika, ki nima niti rednega zaslužka, namesto dosedanjih 350, 600 Din mesečne najemnine za dVa ka- bineta. Isto tako je nek Ljubljančan zvišal železničarski vdovi najemnino od 350 na 500 Din za eno luknjo, ki je okrog 3 metre široka in 7 metrov dolga in brez vsakih drugih pritiklin. Vdova ima enega otroka in zasluži okrog 800 Din mesečno! Četo vrsto takih in še hujših slučajev bi se dalo našteti. Med tem pa se od strani delodajalcev, privatnih kakor tudi javnih, čisto nič ne sliši, da bi se bavili z vprašanjem povišanja plač oz. stanarin. Državni vpo-kojenci s starimi pokojninami, ki znašajo po 500 ali še manj Din mesečno, so pač najhuje prizad'eti. Pa tudi aktivni morajo v mnogih slučajih do polovice prejemkov dati za zid. Država in podjetniki prejemajo ogromne vsote na najemnini, pa nimajo toliko moralne sile, da bi dali nekoliko od tega v eni ali drugi obliki nazaj! Kako bo to šlo naprej, je pač uganka. Dnevne novice. Ukinjeni obilnskl mandati. Kakor smo pravkar izvedeli, je bil ss. Bahami in Jelenu ter Plevan-cu odvzet občinski mandat. Na njihovo mesto bodo imenovali Štiri druge zastopnike, seveda iz drugih vrst, ker je bil tudi s. Erženu pred meseci odvzet občinski mandat. Ukrep je izzval v javnosti nenavadno pozornost. Ss. Bahun in Jelen, kakor s. Eržen so bili pri zadnjih občinskih volitvah izvoljeni v občinski svet, nato, po ukinitvi občinskih zastopov, imenovani v občinsko upravo. O razlogih ukrepa nimamo še natančnih informacij. Na stvar se še povrnemo. Gospodarska demokracija. Meščanski in kapitalistični listi že dalje časa propagirajo gospodarsko demokracijo. Rekli stno že, da ima tudi politika gospodarsko ozadje in če danes kapitalisti zagovarjajo gospodarsko demokracijo, imajo samo namen, da delovne sloje, zlasti delav- stvo izključijo iz te demokracije. V politični demokraciji pridejo do veljave vsi državljani, v gospodarski demokraciji pa bi morali priti do besede vsi, ki delajo v produkciji oziroma vsi, ki hočejo delati, producirati, ne pa samo fabrikanti, bankirji in njih direktorji. Gospodarska demokracija je lepo zveneča beseda, ki skriva za seboj diktaturo oligarhije in plutokracije. Dolžnost vsakega človeka je, da dela za družbo, zato je tudi njega pravica, da sood-ločuje. Imamo zalogo, nimamo zaloge. Kruh je v Jugoslaviji drag zato, ker je Jugoslavija bogata žitnica. Islina j>e sicer, da imajo dobiček od te žitnice — verižniki; mali kmeti pa morajo prodajati žito, ker potrebujejo den'ar, še preden je požeto, po slepih cenah. In konsumentom se ne godi nič bollijše. Če žitni trgovci znižajo ceno pšenici, takrat imajo peki stare zaloge dirage moke; kadar se pa moka podraži, takrat peki nimajo nobenih zalog moke po nižji ceni. Peki so torej v jako srečnem položaju, d!a jim zaloga, ki jo imajo ali pa ki je nimajo, vedino prav pride. Peki sami pravijo, da imajo »dobro sezono« in da je razlika med produkcijsko in prodajno ceno že daljšo dobo nenavadno velika. To vedo tudi konsumenti, vendar ni nikogar, ki bi pogledal v račune ter natančno ugotovil dopustne cene kruhu. — Konsumente odirati, (bi bil glavni greh. Konferenca evropskih vlad v s vrha konsolidacije Evrope, ki jo je izprožil Miacdonaid, naj bi se bila na predlog angleške vlade vršila v Londonu. Francija in Nemčija pa ibl radi, da se vrši ta konferenca na nevtralnih tleh, in sicer v Lausamnu v Švici. Francoska vlada sklene tak! predlog in ga pošlje vsem prizadetim državam. Dvanajsta ženevska mednarodna konferenca dela je bila 21. junija zaključena. Zborovala je 23 dni ter je odobrila več konvencij, ki se nanašajo na preprečevanje nezgod v vsakovrstnih obratih. Macdonald Se ne pojde v Ameriko, ker je potrebno prej pripraviti ugodnia tla za razgovore. Američani (Zedinjene držarve) še ne zaupajo popolnoma Angliji, 'ki jo smatrajo kot konkurentitajo v svetovni politiki im tudi na svetovnem trgu. Macdonald meni, da ugodnejša prilika pride spomladi. V avstrijskem državnem zboru so socijalni demokrati vložili interpelacijo zveznemu kanclerju Stree-ruwitzu, s katero zahtevajo pojasnila, kake korake namerava vlada podvzeti proti graški policiji in štajerski žandarmeriji, ki heirmvehrov-sko gibanje podpira in k njihovim izgredom! molči. Podkancler Schu-my je obljubil dati izčrpno pojasnilo po izvedeni preiskavi. »Heimvvehr«-ovci se sedaj izgovarjajo, da pri njihovih ugotovljenih plinskih bombah ne gre za smrtonosni plin, temveč za plin, ki povzroča solzenje. To je ravno tako, kakor če se kak napadalec izgovarja, da napadeni ni bil takoj mrtev, temveč je umrl šele čez tri dni. Prošlo nedeljo so imeli »Heimwehr«-ovci zopet svojC' parado v Kremsmunstru, kjer je neki grof Starhemberg opremil cel bataljon, 400 mož, z vsein: potrebnim in jim kupil' vrhu tega še nov prapor, ki so ga ob tej priliki blagoslovili, »Heimwehr«-ovski kurat Jager je opravil vojaško službo božjo na prostem in izvršil blagoslovitev. Kakor leta 1914 so »Heinnvehr«-ovski patroni in širokoustneži prerokovali skorajšen padec osovražene demokracije in parlamentarizma in obljubljali, da skoro zopet zasije zanje zlata doba, kakor za časa monarhije. V Burgenlandu so pa pri neki slavnosti pijani »Heimwehr«- ovci vzklikali madžarskemu diktatorju Hortyju in so s tem prišli navskriž s tamošnjimi kmeti, ki s;i madžarskega blagoslova prav nič ne želijo. Konec kitajske meščanske vojne? Nacij onalistična kitajska vlada se je pogodila z generalom Fengom, da se izseli iz Kitajske. V ta namen mu je plačala dolarsko odškodnino. Feng pojde v Moskvo in potem v Nemčijo. Verjetno je, da je zaenkrat s tem; končana dolgotrajna meščanska vojna na Kitajskem. Francija se boji izolacije. Z ozirom na stališče angleške delavske vlade, da je potreben sporazum z Zedinjenimi državami, če se hoče doseči razoroženje in približati svetovnemu miru, postaja Francija nezaupljiva. Zato išče tesnejših stikov z Nemčijo. Položaj je bil doslej tak, da je Francija rabila zaveznike proti premoči Zedinjenih držav in je zato napravila tajen dogovor s prejšnjo angleško konzervativ. vlado. Akcija sedanje delavske vlade je pa račune prekrižala in Francija se mora pridružiti razorožitveni in mirovni akciji angleške delavske vlade, ali pa ostane osamljena. Anglija in Rusija. Angleška vlada ne bo ponovno sklepala o priznanju Rusije, ker jo je priznala delavska vlada že leta 1924, marveč bo samo pozvala Rusijo, da imenuje svoje diplomatsko zastopstvo. Ko imenuje Rusija svoje diplomatske zastopnike, se bodo izvršili potrebni dogovori za ureditev nerešenih vprašanj. Angleški poslanik Kennard je bil v petek v avdijenci pri predsedniku vlade. Kennard je že lani enkrat interveniral pri vladi. To je bila njegova prva avdijenca v Beogradu po nastopu delavske vlade v Angliji. Zatrjuje se, da avdijenca ni samo gospodarskega, ampak tudi političnega pomena. Zakon v zaščito države na Grškem. Dne 19. junija je bil sprejet na Grškem zakon v varstvo so-cijalnega reda in meščanskih svoboščin. Zakon je naperjen zlasti proti komunistični propagandi ter prepo- MAGGI” zabela vsaKo Kuhinjo "mm" m £ Razpečava v kraljevini SHS ^ Fran K*. Ležnik, Maribor, Cankarjeva ul. 26. Bratko Kreft: Človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih dul. 118 Neka narodna dama, baje je bila to žena ravnatelja Novaka* je napisala dolg članek >0 naši mladini«. In ni ga napisala islabo. Napadala je ozkosrčnost današnje šolske vzgoje, ki sloni na samih prepovedih. Dijak ne sme nikamor. Niiti v ■spremstvu staršev ne sme v kavarno. Marsikateri se zato potikajo m skrivajo v zakotnih gostilnah in kavarnah. ,S sošolkama jim je družba omejena. Kaj pa je to, če se dva študentka zagledata drug v drugega. Ali je to kak greh? (Leo ji je prikimaval.) Toda zgrozila se je nad pesmimi obeh mladih pesnikov. Tak pesimizem, tako svetobolje, pa1 biti še tako mlad. »Človek 'bi vzel glavice teh naših natjmlajšib ■pesnikov v svoje krilo, pobožal bi jih in se bridko zjokal nad njimi.« Kot izrodek prepovedi, disciplinarnega reda, pa se je rodila »Nemoč«. Vidite, take posledice sedaj! Kako pride tako za pailisa-dami prepovedi vzgojeno osemnajstletno dete in napiiiše dralmo »Nemoč«, ki je vredna Strindbergove polete! . . .« To je bil fenomen za vse. Zakaj vsi so ‘poznali samo dolbro vzgojene pohlevne svoje otroke iz domačega stanovanja. Zato jih niso poznali in za Leona je bilo naravnost zabavno brati take pripombe in kritike. Toda to še ni bilo vse. Tudi v ljubljanskem dnevniku je izšla ocena, kij je Ibila še najboljša, ker nii moralizirala. Vse osti, ki so jih naperili proti Leoniu, so se skrhale ob njegovi odločnosti in samozavesti Bolj so ga zadele besede ravnatelja Novaka, kot vsa kritika. Toda zadele so ga tako, da je bila upornost v njem še j večja. Tudi majhen incident z nekio histerično gospodinjo se je zgodil. Pritekla je nad pralesiorski zbor in ohdefavala profesorja JanSkota, na katerega je slučajno kot prvega naletela, češ, kako morejo kat vzgojitelji dbvoliti uprizoritev take sitvari. »Saj vendar nismo take ...« Janko se je smehljal, da se ji je še bolj zameril. Pod vplivom kritike se je tudi dijaštvo začelo cepiti. Eni sto bili za, drugi proti. Vendar je bila večina na strani mladih. Sicer se je zgodilo Leonu, da/ je nadult študent trgovske ■šole napravil na cesti ovinek, na veliko se ga je izognil in prezir no siknil: »Čast, komur čast!« Taka garjeva ovca ,je postal Leo kar čez noč .., Drugi dan po akademiji so imeli veromauk. Leo je že vnaprej skrfil, da/ se bo spet nekaj zgodilo. Zato je svetovali tovarišem, naj nikar ne izprašujejo dr. Kramarja po njegovih uifrilsih iz akademije. Tcdla razposajeni sošolci se niso dali ugnati. Hoteli so na vsak način niai račun akademije 'pridobiti uro veronauka. »Zaletel se bo, vso nro bo govoril, po-zafcil bo spraševati in nadaljevati. In to je profit za nas. Posameznik pri taki kolektivni pridobitvi ne pride v poštev.« Takio je zavračal Leonove pomisleke Toni, ki je sevedai kat prvi izzval dir. Kramarja. »Gospod profesor, tako radi bi vedeli, kalko vam je biifa všeč .. .« Pretiramo ponižno, naravnost zasmehujoče se je olbrnil na profesorja. Toda dr. Kramar je bil slep za tako pretiranost, ker je bil sam rta|večji aboževaitelj pretiranosti in fraze. Od četrte gimnazije naprej jim fe vsako leto prinesel slike iz cerkve sv. Petra v Rimu ih vsakokrat je eaičel skrivnostno pomembno: »Danes sem vam prinesel nekaj lepega, monumentalnega, nekaj, kar še niste videli nikoli.« Vsakokrat enako, najsi je bilo petič ali šestič, in Toni ga je v edino zafrknil: »O, to pa je res lepo! Tega pa še res nismo videli nikoli.« Leo si mi bil na jasnem; ali jle pmofesor tako pozabljiv ali tako bedasto vara sebe in učence . .. »A, da vam naj kaj povemi o akademiji? Kaj?« »Prosimo —« je na dolgo prišlo iz maiOgih ust, - ' * 'učati. Naj da se je gospod profesor mioral omehčati, všeč so mu bile muzikalne točke. »Vi, to vam je bilo nekajl Vi, mali Savnik z goslimi 5n potem Lisztova rapsodija, vi, to je bilo nekaj nedosegljivega. Umetnost!« In je visoko povzdignil kazalec svoje desnice. Tudi pesmi so bile *še precej lepe. »Kaj pa dirama, gospod profesor?« To je 'bil seveda spet Toni. In obraz gospoda profesorja se je spremenil v mrak, »O tem bi pa naijraje ne govoril.« Toda razred ni popustil. »Bolje bi bilo, da bi ta drama nikoli ne bila Uprizorjena, Pokvarila je ves 'prvi del. Škandal! Pomislite, tri pijane študente postaviti na oder, škandal, in nam na tak način ubijlati ideale o našli mladini, ko pa je vendlar tiako idealna. Škan-daf!« Po razredu je šel taljen posmeh. VI Leonu je vse kričalo od krohota. Zavpil bi bil najraje, zatulil: -»Resnico, sem povedal, čisto resnico, a še vedno premalo.« Tedaj se je gospod profesor obrnil naravnost manj. »Vi, Vuk, klako 'pa je s tistim pokroviteljstvom Dijaškega podpornega društva? Jaz sem član odbora, pa mSč ne vem o tem. Prihajajo namreč 'ljudje k meni in se pritožujejo, kako smo mogJS vzeti tako dramo pod svoje pokroviteljstvo. Kako je 'bilo to?« veduje vsakršno agitacijo za nasilno izpremembo družabnega reda. Madžarska ima 7,980.147 prebivalcev. Med temi prebivalci jih je okoli 800.000, ki ne pripadajo madžarski narodnosti. Sužnji kapitala. Tako imenuje »Slovenec« Mehikance, ki so rnehi-kansko petrolejsko industrijo iztrgali iz rok klerikalne plutokracije ter jo podržavili. Klerikalizem, je bil vedno najmočnejša opora kapitalističnih izkoriščevalcev. Razkol komunistov v Čehoslova-ški. Kako1, s1™0 že poročali, se čeho-isliovaške komunistične organizacije po dvodstvom Haisa niso hotele v vsem pokoravati voditeljem politične kommnistične stranke. Po daljšem sporu je vodstvo stranke izključilo opozicijonalce in jih pozvalo, v ko-llikor so bili člani parlamenta in senata, dal odložijo svoje mondlate. O-pozicijonsaici se pa tudi temu pozivu niso podvrgli in so ustanovili lasten parlamentarni klub »Leninistov«. S tem je postal raizkol na celi črti očiten. Politično vodstvo stranke pa tarejo sedaj hude skrbi, kajti večina strokovnih organizacij je šla z opo-zicijonallci in iskoro vise gospodarske organizacije so na njihovi strani. V prvi vrsti gre sedaj za komunistični Ljudski dlom v Pragi-Karlinu, kjer je sedež stmnke in nijenega ča-isopisja in katerega vodi zadružni odbor, ki je v rolkah opozicijonateev. Zato je strankino vodstvo sklicalo za prihodnjo nedeljo v neko prasko 'gostilnlo ofbčni zibor te zadruge, na katerem se ibio skušalo dosedanji1 odbor izriniti. Opozicijonalci — Leninisti — so pa sklicali svoj kongres v Kladno, kjer imatjo večino. Posledica teh Ibojev je že ustavitev strankinih organov v Moravski Ostravi in v Reicheniburrtu. Kdo bo zmagal, Se ni jasno, vsekakor (je komunistična stranka na Cehoslovaškem svojo dosedanjo moč zgubila. V holandski Indiji, na Javi in Sumatri, je opažati zopet intenzivno nacijotialistično gibanje domačinov. Baje so tam zopet komunistični agenti, ki imajo svoje oporišče na Singaporu, na delu in delajo holandskim oblastem velike skrbi. Obrtne nadaljevalne šole v ljubljanski oblasti. Leta 1928-29 je bilo v ljubljanski oblasti občih obrtnih . nacSalljevalnih šoli' 34, strokovnih obrt- ; mih nadaljevalnih šol 7 in trgovskih gremijalnih nadaljevalnih šol 10, ki so imele skupaj 184 razredov in 4890 učencev. Poučevalo je na teh šolah 300 učiteljev. Jugoslovanski »Indeks«. Na zadnjem kongresu Delavskih zbornic se je pooblastilo zagrebško Delavsko zbornico, da izda po nalogu vseh Delavskih zbornic v državi posebni tromesečni »Indeks« plač. cen živil, življenskega minimuma, gospodarskega stanja, itd. Torej »Indeks«, kakoršnega izdajajo uradno vso druge države. Prva številka tega tromesečnega našega točnega »Indeksa« je sedaj izšla v založbi zagrebške Delavske zbornice, s čimer smo tedaj prišli končno tudi mi do zanesljivega statističnega periodičnega izkaza našega življenskega! standarda. Ta publikacija bo neprecenljive koristi za vse naše socijalno življenje in socijalne borbe. Priporočamo jo najtopleje vsem:, ki se bavijo z našimi socijal-nimi problemi. Italijanizacija imen. Ime državljana ni sicer 'svetinja, ki bi se ne smela onečastiti z izpremembo. Toda, ker, ije bil Mussolini hud, da se mu je očitalo zatiranje manjšin, povejmo, da je moralo samo v Tr&tu iltalijanizirati svoja rodbinska imenia 50.000 prebivalcev. Če so že imena talko nevarna, kako moraijo biti, šele ■opasna kulturna dobra in svoboščine. Morilca Cehbauerjeve in Bitenca v Mostah pri Ljubljani še niso izsledili. Poizvedovanja so težavna in doslej brezuspešna. Potresi v Novi Zelandiji. Veliki otok Nova Zelandija se nahaja ob avstralski celini. Zadnje dni razsajajo tam silni potresi, ki utegnejo biti v zvezi z močnimi potresi na japonskem otočju. V soboto je bilo na otoku 214 potresov. Del ozemlja je popolnoma porušen; gore se podirajo, več krajev je izginilo in v zemlji se odpirajo razpoke. V potresnih pokrajinah je jelo bruhati okoli 20 vrelcev vrelo vodo do višine 60 m. V potresno ozemlje je mogoče priti samo z aeroplani, ker so mostovi in ceste porušeni. Zato tudi ni podrobnejših: poročil1 o katastrofi. Bolnišnica je zgorela v Hongkongu. V laboratoriju je nastala eksplozija, od katere so se vnela, zdravila in obvezila. Hipoma je bilo poslopje, ki je bilo večinoma leseno, v plamenu. Zgorelo je sto bolnikov. Brutalna gospodinja je žena to varnarja Lunerja na Dunaju. Svojo služkinjo je pri vsaki priliki zvezala in jo pretepla, ob enem je izsilila iz nje vse njene prihranke, ki jih je imela služkinja naložene na hranilni knjižici. Priče so izpovedale o tej nenavadni gospej neverjetne reči. Obsojena' je bila na 6 mesecev ječe s postom in trdim, ležiščem vsak mesec, služkinji pa mora plačati 300 šilingov za bolečine. Pol kilograma težka toča je padala 21. t. m. v Radovištahi na Češkem int uničila vse poljske pridelke. Velika orijentalna razstava se vrši prihodnje leto od 1. julija do 30. septembra v Pragi. Prostor za razstavo obsega 758.800 m*. Razstavne palače in paviljoni se že gradijo in je za to začasno na razpolago 1 milijon Kč. Stroški so preračunani na 47 milijonov čeških kron. ki se bodo krili predvidoma z 21 milijoni vstopnine, ostalo pa prispeva država, mesto Praga in češka dežela. Zastrupljenje z mesom. V Lodzu na Poljskem je 400 oseb ziblolelo z znaki zaistmptjenja. Preiskava j« dognala, da je mesar Branki, ki je zalagal tudi druge mesarje, prodajali meso od crknjenih živali. Njega in njegove tovariše so zaprli. Gospodinje se opozairjajo, da so zlasti v poletnem času, ko ®e meso hitro pokvari, pfri nakupovanju istega zelo previdne. Naj ne kupijo nobenega mesa, ki ima že dtah ali kS je postalo zelenkasto. Na takem mesu se lahko dobi zielo nevarni paratiius. Ob enem opozarjamo ponovno mestno občino na neobhodho potrebo mestnih tirž-nlic. Če človek gleda na trgu mesarje, ki se sučejo na solmou in prahu v celem roju muh, mora izgubiti tek do mesa. Kultura. Heinz Luedecke, Berlin: Berlinske razstave. Berlin je postal v zadnjih lejtih središče modeme proletarske kulture v zapadni Evropi in modernega duha, ki vstaja pod vlivom ruskih razmer. Nas, ki smo šele -v početkih razvoja lastne delavske kulture, mora zanimati, kaj so že vse dosegli drugi narodi na tem polju. Naš berlinski dopisnik s. Heinz Luedecke je tako dober, da nas sproti obvešča o vseh pojavih modernega duha v Nemčiji. Od našega proletarljata. zlasti od lunkcijonariev naših kulturnih društev pa trdno pričakujemo, da zasledujejo kulturna poročila iz Nemčije, da razmišljajo o njih in da skušajo vse dobro posneti, kolikor je pač v naših malih razmerah mogoče. — Opomba uredništva. Pomladanska razstava »Berlinske secesije« ni bila namenjena širokim plastem naroda. Na tej razstavi smo opazovali sicer mnogo slikarske kulture in dobrega rokodelstva, vendar dela umetnikov, ki smo jih tu videli, ne kažejo nobenega napredka, pač pa naravnost žalosten Žastoj. Meščanski listi so tp razstavo seveda ihvalili, češ: »Splošno priljubljen gospod profesor XYZ nas je zopet razveselil z nekaterimi svojimi deli. Ostal si je v delih zvest in se je znal očuvati pogubnih vplivov pretiranih modernistov,« Omenjati imena razstavljal-cev je popolnoma odveč. Treba je samo prelistati lanski katalog. Najboljša razstav-Ijalca sta George Gross in Rudolf Schllch-ter, a tudi ta dva nista razstavila to pot nič bistveno novega. Poleg ^Berlinske secesije« pa je' priredila razstavo tudi »Zveza revolucionarnih upodabljajočih umetnikov Nemčije« (ARB KD). Razstava nosi napis: »Kapital in delo« in ne služi okusu meščana, temveč skyša pokazati modernega duha proletarijata. Razstavljala se pošteno priznavajo k proletariatu in priznavajo umetnost samo v toliko, v kolikor služi propagandi: ti umetniki so torej zavrgli meščansko načelo, da je umetnost sama sebi namen. Izmed raz-stavljalcev naj omenimo sledeča imena: Beier, Gii, Riiscli in Keil, ki so znani kot 1 ' Albus milo pere temeljito in je prosto škodljivih dodatkov. Albus milo Zvon je mehko, iz čistih masti izdelano pristno milo in ne vsebuje nikakih jedkih dodatkov. S svojo krasno, močno peno pere perilo lahko in brez truda ter varuje tudi najnežnejšo tkanino. Z Albus milom Zvon lahko operete vse, kar prenese vodo, od najfinejše svile do najdebelejšega sukna. Gospodinja, ki vporablja Albus milo Zvon, vč, da je vedno isto, vedno enake vrline. = ALBUS MILO ZVON ZA PRANJE dajočih trgovinah. Izdaluja: Albus tovarna mila d. d., Novi Sad. slikarji v delavskih časopisih. Slikarja Aick-meyer in Werner Scholz sta razstavila slike iz delavskega življenja, Meffert pa ciklus lesorezov k najznamenitejšemu ruskemu romanu »Cementu«, ki ga je spisal F. Gladkov. Ti lesorezi so sami po sebi sicer zelo dobri, ne podajajo pa vkljub temu dobro duha te sijajne in žive knjige. Najbolj, pa vplivajo slikarije Paffenholza iz KOIna. V njegovih delih, zlasti pa v sliki, ki nam kaže delavca z rdečo zastavo pred tovarno, je vresničen proletarsko umetniški stil. — Na polju grafike in plakata se zlasti odlikujejo John Hartfield, Keilson, Pewas in Wagner. Zlasti zanimivi so propagandni plakati proti plinski vojni. Dalje so zanimive fotomontaže Grete Ringove in Aliče Nerlingerjeve. Plastična dela drugih umetnikov pa so, žal, pod povprečnostjo. — Principijelno moramo povdariti sledeče načelo: slabe usluge delamo mladim proletarskim umetnikom, če hvalimo samo njih mišljenje, obliko pa smatramo kot nekaj postranskega. Res je, da je pri političnih slikah motiv glavno, končno pa je vendar tudi politična umetnost — umetnost! Naloga umetnosti pa je še vedno oblikovanje motiva. To ni nikak bur-žuazni predsodek, temveč vprašanje obstoja proletarske umetnosti. Poslednja iin-a samo tedaj življensko upravičenost, če si najde lastno in močno obliko, napačno pa je stiskati novo vsebino v poljubno tradicijo-nalno obliko. Vsak proletarski umetnik bi se moral zavedati, da ima boljša .oblika, večji vpliv. -*■ »Zveza revolucijonarnih upodabljajočih umetnikov Nemčije« je tesni ^zvezana s slično organizacijo v Rusiji. Nadalje naj omenimo zelo zanimivo internacionalno razstavo sodobne fotografije. Na tej razstavi so bile razstavljene tako lepe fotografije, da spričo njih obledi 90 odstotkov sodobnih naslikanih slik. — Vsakdo se je na tej razstavi nehote vprašal, ali se bo moglo slikarstvo sploh še obdržati ali pa je prišel že dolgo napovedani čas njegovega propada. Slikarstvo se bo moglo obdržati le v tem slučaju, če se bo osredotočilo samo na barvno oblikovanje in če bo opustilo nesmiselno posnemanje narave, kar cepi samo moči. Slikarstvo naj postane konstruktivno barvno oblikovanje ali pa izrazno sredstvo za propagando novih idej. Druge naloge, ki so jih nekoč reševali slikarji, pa se naj prepuste umetniku fotografu, ki jih bo bolje rešil. — Razstava je bila prirejena na pobudo essenske šole, katere voditelj je Max Burchartz. Ta šola je poslala na razstavo tudMepo zbirko fotografij. Mnogo fotografij kaže tudi moderne hiše, zlasti fotografije, ki jih je povsod L. Moholy*Nagy, na čigar knjigo »Ma-lerei, Fotografie, Film« naj ob tej prilik opozorimo. Izmed1 fotografij pariških' umetnikov naj opozorimo pred vsem na dela Germaina Krull-a, ki ljubi zlasti slike industrijskih strojev, ki so polni življenja in ritmike. Izmed Francozov naj omenimo še: B, Abbota, E. Atgeta, F. Menrfja in A. Ker1-tesza. — Izmed Nemcev nas močno zgrabijo zelo originalna, a nekoliko preveč igračRasta dela Otta Umbehra, dalje fotografije, ki so jih izvršili: H6inkins,\iWin-disch in Finsler. Aenne Bierrnann pa nam dokaže z enostavnim fotoni, ki ne.kaže nič, drugega kot tipke pisalnega stroja, kblikšna izrazna moč tiči v najenostavnejših rečeh za onega, ki zna gledati. Lepe slike je razstavil tudi Renger Patzsčh, na čigar knjigo »Die We!t ist schon« naj ob tej priliki opozorimo. Na razstavi smo opazili tudi dela Angleža Hoppa. Razstavila pa je svoja dela tudi ruska grupa »Voks«, in sicer filmske slike, fotografije živali, rastlin ter tehničnih in arhitektonskih konstrukcij. Kakšno naj bi bilo moderno slikarstvo, o tem nas poučuje razstava, ki jo je priredil Carl Buchbelster. Njegove abstraktne slike vplivajo s svojo jasnostjo, enostavnostjo in z zelo kultiviranimi barvami. Isto velja tudi o konstrukcijah W. Schwaba. Zanimivo pa je, da se je izredno nadarjeni W. Schwab v zadnjem času popolnoma odrekel slikarstvu in se je posvetil moderni fotografiji in filmski umetnosti. To dejstvo vnovič potrjuje našo tezo o razmerju med slikarstvom in fotografijo. NaroCniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so ▼ zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si I>oštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. Maribor. Še vedno pokvarjeno meso? Mestni magistrat v Mariboru razglaša, .da je ugotovil), da, se odredbam Pi*ivil®i)ka za ogledovanje klavnih živali in mesa, iki je izšel v »Uradnem listu« dne 16. novembra 1925, št. 104, in ki je oiftemeljen s čl. 27. zakona o odvračanju in zatiranju živ, kuž. bolezni, raiz,gla -šen v »Uradnem list« dne 22, avgusta 1928, št. 80, še vedno ne posveča potrebne pozornosti. Ugotovljeno je, ida ogledniki sploh ne izpolnjujejo svojih uradnih dolžnosti, predpisanih s item 'pravilnikom, ali pa Tih stranke zanemarjajo na način, ki izključuje prarvi namen ogleda klavnih 'živali in miesa in spravljajo s tem v nevarnost tudi zdravje mariborsikih prebivalcev in tujcev, . ‘ '• • . I. delav. kolesarsko društvo, podružnica Studenci, naznanja, da se bo dne;, IS. avgusta 1.1., ob priliki slavja iista%>vjtve podružnice, vršita mednarodna dirka * .na progi Marfj)or-Sv. Ožbolt. Bratska društva so ’ naproSena, da isti dan ne prirejajo ni-kpkih veselic. Za polovično vožnjo na železnici je vložena prošnja. Sirite naš list! Cankarjeva druiba"j Največ članov doslej so nabrali in od- j računali sledeči ss.: Ludvik Miklošič, če- i lezničar, Ljubljana — 114!, Celešnik Rado, j uradnik, Ljubljana — 94, Krištof Rezka, knjižničarka. Maribor — 50, Ufe Antfcm, 1 Zagorje — 45, Magdič Drago, uradnik Borze dela nabral v Rušah — 36, Bricelj Niko, mizar, Ljubljana — 30, Jevnikar Angela, uradnica »Svobode« v Ljubljani — 30, Rakove Kristina, blagajničarka Konzumnega društva v Ljubljani — 30, Ciril Štukelj, Ljubljana — 39, Baraga Ivan, Rajhenburg — 25, Strašek Alojzij, Ljubljana — 25, Av-šič, nameščenec Konzumnega društva v Litiji — 25, F. Kozar, rudar, Hrastnik — 22. One, ki so jih odračunali po 10, danes še ne omenjamo, ker pričakujemo, da jih bodo vsi ti nabrali še po 15. Razne občine so plačale ustanovnino družbi (po 100C Din). Vsak dan prihaja sedaj približno po 60 novih članov. Sijajno so se odrezali mali kraji, kjer ni bilo doslej še nobene delavske organizacije. Najslabše so se doslej izkazale Trbovlje in vsa mežiška dolina do Guštanja. Sodrugi, še je čas, da pridete med prve in da ne ostanete med zadnjimi delavci za Cankarjevo družbo. Knjige Cankarjeve družbe bodo lepše, nego so si ustanovniki ob početku mislili, kajti družba je dobila medtem originalne prispevke slovenskih pisateljev. Izšle bodo sledeče knjige: Koledar s pestro vsebino in številnimi slikami, Angela Cerkvenika socijalna povest iz slovenskega življenja, »Dai nam danes naš vsakdanji kruh!«-, Jacka Londona »Ženski pogum«, Dr. Lončarja znanstvena razprava »Kako je nastalo moderno delavsko vprašanje« in Filipa Uratnika zelo aktualna razprava »Izseljeniško gibanje in Slovenci«. Vse knjige bodo krasno opremljene. Tako bo C. D. gotovo prekosila vse druge slovenske založbe. Tako se..bo delavstvo uveljavilo tudi v literaturi — na prVera mestu. Vsi mi, ki pa ne pišemo knjig, pa pridno zbirajmo člane! »Daj nam danes naš vsakdanji kruh.« Tako' še imenuje šocijalen roman iz' domačega slovenskega življenja, ki ga je spisal Angelo Cerkvenik in ki izide letos v založbi »Cankarjeve družbe«. Druga knjiga bo zbirka najlepših povesti priljubljenega ameriškega pisatelja Jack Londona v lepem prevodu pesnika s. Seliškarja. Kot znanstvena knjiga bo izšla temeljita in poljudna razprava prosvetnega šefa dr. Lončarja »Kako je nastalo moderno delavsko vprašanje« in aktuelna knjiga Filipa Uratnika »Izseljeniško gibanje v Sloveniji«. Koledar bo imel zelo pestro vsebino, vse knjige bodo kpo ilustrirane. Prihodnjd leto izide vojni roman »Doberdob« izpod peresa našega proletarskega., pisatelja s. Lovra Kuharja. »Cankarjeva družba« bo s temi knjigami brez dvoma prekosila slične slovenske književne družbe. Kakor vidijo naši čitatelji, je »Cankarjeva družba« prvotni program za letošnjo izdajo knjig izpremenila, to pa zato, ker je med tem dobila najboljša dela domačih pisateljev. Vse delavske družine, ki bodo prejele te ' lepe knjige za skromno vsoto Din 20.—, bodo vesele nad samim seboj in nad »Cankarjevo družbo«. Zato postanite člani »Cankarjeve družbe«. Še je čas. Nace Mihevc: Smrdljivi studenci, „2egnana voda", modema tehnika in zlato. V Mehiki in Pennsilvaniji, na Sunajskih otokih in v Kavkazu, v Galiciji in Rumu-niji stoje visoki vrtalni stolpi, orjaške črpalke stokajoče sesajo in pritiskajo noč in dan črnorujavo tekočino iz globokih vrelcev na površje zemlje. Ostanki življenskih bitij, iz pradob so to. V ogromne tanke (posode) zbirajo to dragoceno »žegnano vodo«. Po več kilometrov daleč se pretaka po ceveh ta mastna tekočina na prostore, kjer se čisti in pretvarja v petrolej, bencin, plinsko olje, olje za mažo, parafin in katran, da potem daje mrtvim strojem življenje: avtomotorju, motorju za aeroplane, zračne ladje, ki jih bencinov motor goni preko* vseh kontinentov. Dieselov motor je danes najmodernejši gonilni stroj, ki ga vporabljajo največji in najmodernejši parniki. Švicarski inženjer Biichel je izpopol- j nil Dieselov motor na 1060 konjskih sil. Pri dveh osebnih parnikih, ki vozita med Swi-nemindom in Pillarji v državi Danzig, sta montirana dva Dieselova motorja vsak po 3200 konjskih sil. To je ogromna kapaciteta gonilne moči in čudo moderne tehnike. In če hočemo tem strojem, dati življenje, je treba »žegnane vode«. Tštotako gonijo Dieselovi motorji po tovarnah stoinstotisoče jermenov, ki obračajo na solfaktorjih vrtilnike, da gonijo mi-; lijone in milijone vreten in koles. Ta smrdljiva »žegnana voda« daje življenje mrtvim strojeni parnikov, ki razvažajo milijone tonolat blaga po vsem svetu. Ogromna skladišča za premog na parnikih so bila ■ odpravljena, da ima na njih prostor danes drugo blago, ki ga treba prepeljati iz kraja v kraj. Ta Črnorujava smrdljiva tekočina' nam daje olje za mažo strojev, parafin, lepi po mestih hodnike in ulice, daje luč zadnji gorski koči in petrolejka brli na mizi siromašne proletarske družine. Ni ga obrtnika, ne industrijca, ki ne bi rabil bencina, petroleja, olja za mažo ali parafina. Lahko to- rej trdimo, da je ta črnorujava »žegnana voda« med najvažnejšimi produkti na svetu. Pred kakimi petnajstimi leti je izbruhnila v Mehiki revolucija zaradi petrolejskih vrelcev. Časopisje obeh anglosaških držav je takrat netilo revolucijo. Ves svet je postal pozoren na Mehiko. Kapitalistični vladi Zedinjenih držav in Anglije pa sta igrali človekoljubne prijatelje ter grozili, če v Mehiki ne bo miru, da pošljeta tja bojne ladje, strojnice in topove v varstvo svobode me-hikanskega meščanstva. In zakaj je takrat šlo? Šlo je za to, ali pride olje za pogon Dieselovih motorjev v roke multimilijonarju Rockefellerju ali drugi manjši skupini finančnikov, ki so se v to svrho organizirali. Ti finančni pirati so prolet organizirali, da se je klal med seboj. V tej nesrečni državi so vse vlade od Diaza do Fyuerte znale prodajati za zveneče zlatnike in srebrnike finančnim piratom mehikansko zemljo. Dolge članke smo takrat vse leto čitali v pobožnih slovenskih listih, češ, da se bije v Mehiki boj za vero, ter da mehikansko delavstvo preganja duhovnike in niti škofom ne prizanaša. In koliko je bilo na vsem tem resnice? Prejšnji prezident Calles je po vsej božji in človeški pravici zahteval razlastitev cerkvenih petrolejskih vrelcev, ki naj bi prešli v last države, v last ljudstvu. Irt še to proti odkupu. Cerkev pa se je načrtu državne vlade uprla. Preoblečeni milijonarji v generalskih uniformah pa so zbrali s pomočjo duhovništva nezavedno ljudstvo in mu dopovedali, da preganja Callesova vlada vernike, duhovnike in škofe. Nezavedno ljudstvo je brezvestni kapitalizem oborožil in vprizoril z njim revolucijo. Milijonarji v generalski uniformi so seveda s to nevedno množico uganjali največje zločine; napadali so vlake in jih ropali, železniške proge so razdejali Letna članarina za .Cankarjevo družbo’ znaša 20 Din. Za to dobiš jeseni štiri tepe knjige. — in morili. Vse to se je godilo v imenu križa,, na katerem je umrl oni, ki je oznanjal človekoljubje. Ko so mehiške strokovne organizacije vse to videle, so šle v boj za svojo republiko in svoje pravice. Po porazu v pokrajini Collina zadnje stotine katoliških upornikov,, so se milijonarji v generalskih uniformah poskrili, nevedno ljudstvo pa prepustili usodi. Tako je končala mehiška vstaja in nahujskani vstaši se sedaj vprašujejo: za koga smo se pravzaprav borili? Slo je pač le za »žegnano vodo«, za črnorujavo smrdljivo vodo — za petrolej! Povsem enako je šlo samo za profit, kakor v južni Afriki v burski vojni. Takrat je šlo za to, kdo bo v južni Afriki posestnik zlatih rudnikov; v Mehiki je pa šlo za to, kdo si prilasti privilegij za črpanje zemeljskega bogastva — petroleja. Pred naznanilo! Savcz Sal. Jugoslavije, podrulnlca I, Maribor, priredi dne IS. avgusta 1929 v gostilni Pschunder, Radvanje VELIKO VRTHO VESELICO Bratska društva se naprošajo, naj na isti dan ne prirejajo sličnih prireditev. Ali ste ie krili svoje potrebe v tiskovinah ■ o Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah, za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna ulica St. 20 NAZNANILO PRESELITVE! Dovoljujem sl conj. občinstvu naznaniti, da som svojo trgovino s 1. julijem 1929 preselil v GOSPOSKO ULICO ŠTEV. 9. Pri tej priliki prosim cenj. občinstvo, da mi, kakor doslej, tudi v naprej ohrani TOČNA POSTRElBA. svojo naklonjenost. SOLIDNE CENE. JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 19 točilnica Zganja, likerjev, konjaka itd. KoBUmrli m Tenu In HmUM. Tajništvo posluje na Ruški cesti štev, 5 vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne in vsako sredo od 18, do 20. ure zvečer. Člani dobe istotam vse informacije. največja izbira in izredno nizke cene Tvornlška zaloga samo Glavni trg 11. Specijalna zaloga nogavic, oblek, Čevljev, samo* veznic itd. v najlepši izbiri J. KARNIČNIK, Glavni trg 11. Kupujta same pri tvrdkah, ki ogla* sujajo v ,(Delavski Politiki" I — NAŠIM RODBINAM PRIPOROČAMO KOLINSKO CIKORIJO IZVRSTEN PRIDATEK ZA KAVO STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA »DELAVSKI DOM“ == V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. ===— Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8 % od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 vSe-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2*50 D NAČELSTVO. POZOR! POZOR! 18 OTVORITEV TRGOVINE TEKSTILBAZAR v pondeljek, dne 1. julija v VETRINJSKI ULICI STEV. 15. Velika izbira angleškega sukna, dobra in poceni svila in vsakovrstna manufaktura po najnižjih in brezkonkurenčnih cenah. Oglejte sl Islolbe! Oglejte si Izloibe! Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru.