Rešitve Urejanje in preiskovanje baz podatkov na asociativni osnovi Iztok Lajovic KreS. Kreativni sistemi, d. o. o., tj ubija no Današnja stopnja razvoja računalništva zahteva veliko znanj 2a preiskovanje kompleksnih informacij. Običajni uporabnik računalnika je odvisen od specializiranih, namenskih programskih rešitev in za izdelavo le-teh so seveda potrebni računalniški strokovnjaki. Namenske rešitve zadovoljujejo obdelavo podatkov v načrtovanem obsegu problemskega prostora. Uporabniki pa želijo še nekaj več - nekaj, kar bi obvladovalo tisti del njihovih želja po obdelavi, ki jih namenske rešitve ne pokrivajo. Asociativno razmišljanje Človekova zmožnost asociativnega razmišljanja je v računalništvu že od vsega začetka vodilo in cilj razvoja. Asociacije nam omogočajo logično povezovati stvari med seboj in so osnova procesov učenja. Pot do cilja, verno posnemati z računalnikom zmožnost asociativnega razmišljanja, bo še dolga. V tem trenutku še ne vidimo konca poti, cilj pa imamo vedno pred sabo. Preskočiti nekaj stopenj razvoja se ne da, korakati moramo vztrajno ne glede na ovire tehnologije in stopnje našega umevanja procesov razmišljanja, ki se dogajajo v nas samih. Množice podatkov, ki smo si jih zapomnili, imamo urejene na nam danes še neznan način. Znano je samo, da si ljudje tekom življenja nezavedno ustvarjamo poti in načine iskanja zapomnjenih podatkov. Ti načini so tako zelo različni, da se sposobnosti pom-nenja posameznikov zelo razlikujejo in segajo od slabe pomnilne sposobnosti do skorajda fotografskega spomina. Različna je tudi sposobnost pomnenja glede na predmet, saj si nekateri z lahkoto zapomnijo dogodke, drugi ljudi, tretji matematične izreke in formule. Predmeti, o katerih razmišljamo, so stvarne ali samo miselne narave. Vsebino vsakega od njih tvori cela množica informacij o različnih lastnostih predmeta, ki šele vse skupaj dajo njegovo celotno sliko. Nekatere od lastnosti so enostavne in pripadajo samo temu predmetu, druge pa so take, da vzbujajo naše asociacije in vodijo naše misli tudi na druge predmete. Jakost asociativne povezave misli se s časom spreminja: s ponavljanjem in učenjem jih jačamo, če pa tega ne počnemo, take povezave s časom same od sebe slabijo. Pozabljanje je sproščanje ali informacij o miselnih predmetih ali pa sproščanje asociativnih povezav med njimi, V računalniku so podatki urejeni na več načinov. Preproste sezname ustvarijo že rutine samega operacijskega sistema, kompleksne strukture pa shranijo in uredijo sistemi za upravljanje s podatkovnimi ba- zami. Ee-ti vsak na svoj način urejajo podatke v podatkovni bazi in vsak ima svoj način, s katerim uporabnik vpisuje podatke oziroma jih išče in pripravlja izpise. Programi s svojimi orodji omogočajo vnos podatkov in preiskovanja datotek na način, ki je pogojen z vsebino obdelave podatkov obravnavanega področja. Danes uporabljane baze podatkov shranjujejo podatke o stvareh, grupirane v datoteke glede na njihovo vsebino. V okviru ene datoteke so nabrani podatki o stvareh iste vrste in pregled datoteke nam posreduje le seznam npr. komitentov, prometa, osnovnih sredstev ipd. Ko želimo podatke ene datoteke obogatiti 7. dodatnimi informacijami, moramo pri praviti poseben postopek, s katerim posegamo v druge datoteke po dodatne informacije. Ko želimo pregledovati podatke, ki so shranjeni v drugi datoteki, moramo zaključiti s pregledovanjem trenutne datoteke in prestopiti na opazovanje podatkov druge datoteke. Povezovanje podatkov iz več datotek temelji na postopkih, ki jih je treba za vsak posamezen primer posebej pripraviti. Ejudje pa ne uvrščamo stvari, o katerih razmišljamo, v različne skupine, temveč kot da so vse stvari le razmeščene v miselnem prostoru, samo z mislimi potujemo od ene stvari ali predmeta k drugi. Pri tem nas ne zanima vzorec lastnosti posamezne stvari ali predmeta, saj ga nevede obravnavamo kot sestavni del predmeta, o katerem premišljujemo. Zanimivo pa je, da naše misli potujejo usmerjeno, ne naključno. Trenutno prisotna misel je vedno v neki zvezi z prejšnjo mislijo, obe imata najmanj eno lastnost skupno, mi sami pa se tega večinoma ne zavedamo. Presek lastnosti predmetov ali pojmov, med katerimi potujemo z mislimi, je osnova asociativnemu načinu razmišljanja. Pojavlja se torej potreba po dograditvi mehanizmov za shranjevanje in iskanje informacij v taki smeri, da bi lahko enostavno in hitro prehajali v bazi podatkov od iipoiatv tal NFGRM ATtKA 2002 številka 3 letnik X Iztok Liijovic: Urejanje in preiskovanje tiar podatkov na asociativni osnovi enega opazovanega predmeta na drugega, ne glede na to, v kateri datoteki baze podatkov je shranjen. Sedanji čas spreminja zahteve po hitrosti, od hitrosti shranjevanja podatkov, ki jo danes uporabljane baze podatkov zagotavljajo, k hitrosti iskanja in prikaza tako enostavnih kot kompleksnih informacij. Ko ljudje torej opazujemo svet okoli sebe, v nekem trenutku opazujemo neki objekt, istočasno pa vidimo tudi kontekst tega objekta: ko npr. opazujemo človeka v pisarni, vidimo njega, pa tudi pohištvo, knjige, okna, vrata. Ko premaknemo pogled na objekt, ki pripada kontekstu ravnokar opazovanega objekta, postane ta, pogledani objekt nov predmet našega opazovanja, doslej opazovani objekt pa se preseli v njegov kontekst. To je princip, ki ga z današnjimi bazami podatkov težko realiziramo v ustreznih odzivnih časih. Tako potovanje z enega na drug objekt in nazaj pa zahteva realizacijo koncepta dvo- ali večsrnernih povezav med objekti. Današnje povezovalne tehnike (hiperlink) so le enosmerne, saj niso zahtevne za realizacijo (ko v nekem tekstu dodam povezavo - tink - na drug tekst, se ta informacija zapiše samo v obravnavanem tekstu, povezani tekst pa ostane nedotaknjen in zato nikoli ne izvemo, kateri vsi teksti se sklicujejo nanj). V realnem svetu pa so stvari zastavljene drugače: če sedim poleg nekoga, sem njegov sosed, on pa si v nobenem primeru ne more privoščiti ne biti v istem trenutku tudi moj sosed. V realnem svetu so torej stvari najmanj dvosmerne. Za prestavitev realnega sveta torej potrebujemo več kot nam ponujajo posamezni hiperlink) - potrebujemo najmanj usklajene pare hiperlinkov. Pravo sliko realnega sveta pa dosežemo šele z uvedbo n-terih povezav. Predstavljajmo si, kateri atributi določajo npr. koncert: dvorana. Čas in izvajalci. V istem trenutku isti izvajalci ne morejo biti v drugi dvorani. Torej je koncert definiran s tremi delnimi ključi in eden teh delnih ključev je lahko množica. Med dodatnimi atributi koncerta je Še spored, ki pa je spet množica skladb različnih avtorjev in pri vsaki od njih lahko nastopa drug solist. Postavlja se vprašanje: kako realizirati vpogled v tako kompleksno strukturo, kot je ravnokar predstavljeni koncert, na eni strani in na drugi strani, kako realizirati ažuriranje take strukture ob istočasnem vzpostavljanju n-smemih povezav med objekti. Izvedba Panorame Panorama je ime sistema za upravljanje s podatkovno bazo, ki vsebuje nov mehanizem shranjevanja in iskanja podatkov. Le-1 a pomeni poseben korak v razvoju prijaznih orodij za obvladovanje kompleksnih po- datkovnih struktur v informacijskih sistemih. Njegova posebnost je v tem, da je usmerjen v hitro poizvedovanje in iskanje kompleksnih informacij na način, ki je podoben načinu človekovega ogledovanja sveta: prikaz neke informacije - zapisa neke datoteke - je dopolnjen Še z vsemi podatki o povezanosti tega zapisa z vsemi tistimi zapisi iz celotne podatkovne baze, s katerimi je opazovani zapis povezan. Izhodišče za izdelavo Panorame je bilo razmišljanje o metodah, ki bi posnemale asociativni način razmišljanja človeka, in uporabo le-teh pri obdelavah velikih baz podatkov, bogatih z veliko različnimi vrstami objektov. Sistem ima vgrajene mehanizme, ki omogočajo obravnavo podatkov o stvareh na način, kije podoben človeškemu načinu razmišljanja in ki ni obremenjen s tehniko shranjevanja podatkov. Zato je delo enostavno in dostopno tudi tistim ljudem, ki se na računalništvo in na delo z. bazami podatkov ne spoznajo. Realizacij s ko osnovo za mehanizme, ki bi omogočali tako preklapljanje med objekti, smo videli v izdelavi posebne strukture baze podatkov, ki omogoča vzpostavljanje n-terih povezav med objekti. Objekti, ki jih obravnavamo, shranjujemo in iščemo v bazi, so grupirani v razrede objektov. Za vse objekte enega razreda velja, da imajo enak nabor lastnosti oziroma atributov, razlikujejo pa se v vrednostih teh atributov. Podatki o vseh objektih enega razreda so lahko glede na to, da imajo enak nabor atributov, shranjeni v eni datoteki. Atributi imajo v večini primerov eno samo vrednost, lahko pa določimo tudi atribute z večkratnimi vrednostmi. Med takimi so posebej zanimivi atributi, ki povezujejo obravnavani objekt z objekti iz njegove okolice, iz njegovega konteksta. To so povezovalni atributi. Za primer takega atributa vzemimo opis atributov človeka, ki je (so)lastnik več stanovanj. Tako obravnavani človek kot tudi stanovanja so objekti, ki spadajo v dva različna razreda (datoteki), v razred ljudje in v razred stanovanja. Atribut lastnik stanovanja se lahko pojavi pri enem Človeku ali nikoli alt enkrat ali pa tudi večkrat, pač glede nato, koliko stanovanj ima človek v lasti. Vrednost vsake pojavnosti takega atributa je drugo stanovanje. Po drugi strani pa tudi stanovanjem priredimo atribut Jas t viki, saj je eno stanovanje lahko v lasti najmanj enega ali pa več ljudi. Ko v Panorami označimo, da je obravnavani človek lastnik določenega stanovanja, se istočasno izpolni tudi ustrezni atribut pri izbranem stanovanju, to je, kdo je njegov (so)laslnik. Z isto akcijo ažuriramo torej povezovalna atributa na obeh straneh povezave in s tem ustvarimo vez med objektoma. Vez je osnova za poizvedovanja z 2002 • Številka 3 - letnik X upomb) i rcbqte ar***) rtuineoa linsiä: i i j £ K-l V M • N eo-p ara Osetwa, Ozbi. HarK> Pjrl, )onj Ori ctoOij Mirant* nattv Oioko fistr«te, fl.M. jrKij.1 F rt f.im IS&.IIS&LL liiufrJoddfT pcJrmme; Croaio Eitiadi, .trnim IK.jjTjj r rcttrj cfiiv* l rtptemc- Oactetova ns Mitovjnju Mawx v tiii t»ko)iWCte(, >9 ttiUJ toijSe m?;to. Slovito se j izvjjd. stm^lAo teto 1332M 1^97 IVB ¡z&m 13SS12SW VWXTO Istro.iJanri prejet ¡Studten&ich»» ŽESEiSI irjYTTO dr. J» cjinovc db rknyjnp Wwmiastcd Ithci.iru 2000.01.13 >:oncert UJ_ C.Ph E.Bach Hjvch-Sjji lansartiri |vrstrt rpd rwttq| 1 fro Aita sasm po latnMi |