GORENJSKE KREDITNE BANKE LETO XXV. — Številka 47 Ustanovitelji: obC. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ln TržlC — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar (GLASILO SOCIA LISTICNE Z L O V N LJUDSTVA KRANJ, sobota, 17. 6. 1972 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot pol tednik, ln sicer ob sredah ln sobotah. ZA GORENJSKO Pionirji plešejo Danes se bo začela v Kranju in v Preddvoru III. revija pionirskih folklornih skupin Slovenije v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger, ki se letos odvijajo pod geslom »tisoč radosti«. Letošnjo revijo organizira občinska zveza društev prijateljev mladine Kranj, pokrovitelj prireditve pa je predsednik kranjske občinske Skupščine Slavko Zalokar. Ljubiteljem starih ljudskih plesov se bo predstavilo 15 pionirskih folklornih skupin iz vse Slovenije, in sicer h Mengša, Beltincev, Murske Sobote, Markovcev pri Ptuju, Gorišnice, Radomelj, Kopra, 3 skupine iz Ljubljane, Iz Cirkovcev, Kidričevega, Metlike, Preddvora in S Javornlka — Koroške Bele. Spored III. republiške revije pionirskih folklornih Skupin se bo začel danes ob 16. url s povorko vseh ■kupin po Kranju. Mladim plesalcem se bodo v povorki pridružili tudi udeleženci športnih iger posebnih osnovnih šol, ki so prav tako v Kranju, ter kranjska godba na pihala. Pred Prešernovim gledališčem bodo izvedle nekatere skupine krajši spored, če bo slabo vreme, bo ta nastop v telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna. Zvečer se bodo udeleženci revije srečali z učenci Osnovnih šol kranjske občine. Ta srečanja bodo združena z zabavnim programom. Jutri pa se bodo pionirske folklorne skupine preselile v Preddvor. Ob pol devetih dopoldne bo pisana skupina narodnih noš krenila skozi vas proti hotelu fcor, kjer bo nekaj skupin izvedlo krajši spored. Nato bodo odšle skupine k Soli Matija Valjavca, kjer se bo fcačela ob 10. uri revija vsen skupin na prostem. Ce bo dež, bo prireditev v avli osnovne šole v Preddvoru. Zanimivost letošnjega srečanja pionirskih folklornih skupin Slovenije v Kranju in v Preddvoru je tudi ta, da so mladi plesalci iz vseh krajev Slovenije gostje družin naših pionirjev. J. Košnjek * 9. STRAN: Milena je dobila kolo • 11. STRAN: Žirovski vrh je dolga vas 0 20. STRAN: Še zdaj je luknja v jezeru O 22. STRAN: Med Jezerjani Cenjene potrošnike obveščamo, da se je poslovna enota w "Udom, pohištva in kuhinjske opreme DEKOR KRANJ Koroška c. 35 KRANJ začasno zaradi preureditvenih del preselila v prostore delavskega doma, vhod 6 SE PRIPOROČAMO! pri pokojninah Osnutek zakona o pokoj, nlnskcm in invalidskem zavarovanju, o katerem so pred kratkim razpravljali na seji republiškega izvršnega sveta, predvideva, naj bi bila pokojnina odvisna predvsem od višine osebnega dohodka zavarovanca oziroma dolžine njegove delovne dobe. Osnutek tudi predvideva uporabo korekcije, s katero bi ublažili pretirane razlike med pokojninami, ki so po- sledica deformacij v delitvi dohodka in osebnih dohodkov. V osnutku zakona je navedeno, da dobi moški zavarovanec pravico do pokojnine s 60 leti, ženska pa s 55 leti starosti in pokojninsko dobo najmanj 20 let. Zavarovanec, ki ima 40 oziroma 35 let pokojninske dobe, ima pravico do starostne pokojnine ne glede na svojo starost. Najvišja pokojnina naj bi bila 85 odstotkov pokojninske osnove. Pravico do invalidske pokojnine pa ima zavarovanec, ki je popolnoma nezmožen za delo svoje ali za drugo ustrezno delo, s poklicno rehabilitacijo pa se ne more usposobiti za drugo ustrezno delo. Izvršni svet je obravnaval tudi osnutek zakona o stanarinah in osnutek zakona o Ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Sprejel je predlog zakona o Skupnostih otroškega varstva ln o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva. j u bi le j na 'm» e š a n i c a. AVSENIKI — MURKA — GLAS: Za mnoge Je bil pod tem naslovom minuli četrtek zvečer v festivalni dvorani na Bledu težko pričakovani koncert ansambla Avseniki, ki ga je za svoje potrošnike organiziralo podjetje Murka Lesce ln kjer Je sodeloval tudi naš časopis. Lahko bi rekli, da je prireditev uspela tako, kot vse podobne prireditve, na katerih nastopa ta doma in v tujini znani ansambel, ki bo prihodnje leto zabeležil že 20 letnico obstoja. Izredno lepo aranžirana dvorana, ki so jo pripravili delavci Murke, je bila zasedena do zadnjega kotička. Številne obiskovalce so obdarila znana podjetja ln turistične organizacije. Skratka, bila je to ena takšnih prireditev, kakršnih bi si Še želeli. —- A. ž. — Foto: F. Perdan ISPECEriaalT^ JESENICE O Pri občinski konferenci ZKS Jesenice bo junija izšla že tretja Številka Informativnega biltena. Do zdaj je publikacija Izhajala dvomesečno, želijo pa, da bi Informativni bilten lahko pripravili vsak mesec. Informativni bilten vsebuje predvsem informacije o aktivnosti občinske konference, komiteja, aktivov itd. V prihodnje si bodo prizadevali, da bi v biltenu objavljali več člankov, iz katerih bi se člani, predvsem člani osnovnih organizacij, lahko idejno izobraževali. Q Do 20. junija bodo pri jeseniških družbenopolitičnih organizacijah predlagali svoje predstavnike v posebno, komisijo za tradicije, ki bo skrbela za obnovo in razvoj revolucionarnih tradicij v jeseniški občini. Člani te komisije bodo pomagali tudi Tehniškemu muzeju Železarne pri raziskavi in analizi delavskega gibanja. Komisijo bodo predvidoma ustanovili 20. junija v skladu s sklepi nedavnega pogovora o raziskavi delavskega gibanja na Jesenicah in po sklepu 3. konference ZKS Jesenice. © V soboto, 17. junija, bo pred osnovno šolo v Kranjski gori občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Učenci vseh jeseniških šol bodo tekmovali v poznavanju prometnih predpisov in v spretnostni vožnji s kolesi. Najboljša ekipa se bo udeležila republiškega tekmovanja. D. S. KRANJ lilll MM M M 0 Kranj, 16. junija — Dopoldne so se na posvetovanju Ebrali predsedniki in tajniki krajevnih organizacij socialistične zveze. Na posvetovanju je o gospodarskih razmerah v Sloveniji in o predloženih ukrepih za stabilizacijo govoril Rudi Avbelj, predsednik sveta za družbenoekonomske odnose v gospodarstvu pri republiški konferenci socialistične zveze. Hkrati je bila na posvetu dana ocena o poteku javne razprave o osnutku programa socialne politike v občini. £ Komite občinske konference zveze komunistov pa je ob isti uri, ko je bilo posvetovanje predsednikov in tajnikov krajevnih organizacij SZDL, pripravil posvetovanje z vsemi, ki bodo iz kranjske občine sodelovali na gorenjskem posvetovanju o perspektivnem razvoju Gorenjske. A. Ž. £ Krajevna konferenca socialistične zveze na Bledu bo v ponedeljek popoldne razpravljala o nalogah krajevne organizacije socialistične zveze pri razreševanju družbenih in društvenih problemov na Bledu. £ Na sredini seji občinske skupščine so odborniki razpravljali tudi o akciji Plamena za stabilizacijo gospodarstva. Skupščina je pobudo Plamena podprla in pozvala vse delovne organizacije v občini, da se na različne načine vključijo v akcijo oziroma pridružijo delavcem Plamena ter s tem začno uresničevati akcijske programe o stabilizaciji gospodarstva v občini. Sklep, da naj vsaka delovna organizacija izdela o tem akcijski program, je namreč občinska skupščina že »prejela na eni prejšnjih sej. A. Z. % V četrtek, 15. junija, se je sestal 10 občinske konference SZDL Škof j a Loka. Člani odbora so razpravljali o udeležbi predstavnikov OK SZDL na seminarju v Radencih, na katerem bodo razpravljali o pripravah na volitve v predstavniške organe. Volitve bodo spomladi 1973. leta. Na seji so sklenili, da na seminar pošljejo svojega predstavnika. 0 Predstavniki občinskega sindikalnega sveta Skofja Loka so se sestali v četrtek z vodstvom obrata in predstavniki sindikata obrata Iskre Železniki v Idriji. Razpravljali so o odnosu obrata do matičnega podjetja ter ustanovitvi osnovne organizacije sindikata v idrijskem obratu Iskre. Na občinskem sindikalnem svetu v Idriji pa so se Ločani pogovarjali o sodelovanju sindikalnih organizacij Idrije ln škofje Loke. -lb TRŽIČ % V četrtek je bila v Tržiču I. seja sekretariata konference n družbeno aktivnost žena, na kateri je bila tudi podpredsednica republiške konference SZDL Valentina Tomlje. Na seji so za predsednico konference za družbeno aktivnost žena v.Tržiču izbrali Cilko Ribnikar, učiteljico na osnovni Soli v Krizah. Na četrtkovi seji so se žene pogovarjale o delovnem programu konference, v katerem prevladuje varstvo predšolskih otrok, problemi pri celodnevnem bivanju v šoli ter program izobraževanja v občini. O zadnjem vprašanju bo imel sekretariat konference posebne sestanke % predstavniki šol in vzgojnovarstvenih ustanov v občini. Na četrtkovi seji sekretariata so tudi menili, da se mora konferenca bolj vključiti v priprave na volitve, ki bodo prihodnje leto. -jk Krajevni praznik v Velesovem Osrednja proslava letošnjega krajevnega praznika krajevne skupnosti Velesovo bo v nedeljo, 18. junija, popoldan pred spominsko ploščo padlim borcem. Kakor vsako leto bodo tudi letos pripravili komemoracijo s polaganjem vencev in cvetja na spominska obeležja, pripravili pa bodo tudi kulturni spored, v katerem bo sodelovala tudi godba iz Tržiča. Letošnji praznik bodo v Velesovem še posebno lepo proslavili, ker se ujema s praznovanjem 50-letnice tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva, ki bo ob tej slovesnosti pripravilo tudi zabavni del sporeda, -an Prihodnji zbor v Tržiču Letošnjega zbora aktivistov v Tuhinju pri Kamniku se bo udeležilo okrog 150 Trži-čanov. Na zbor bodo potovali z avtobusi. Prevoz je brezplačen, prijave za udeležbo na zboru pa zbira občinska konferenca SZDL do 22. junija. V Tržiču prav tako razmišljajo, da bi prihodnje leto organizirali V. jubilejni zbor gorenjskih aktivistov. V okolici mesta je več primernih krajev za tako množično srečanje, najprimernejše pa bi bilo zemljišče, kjer so vsako leto dirke v moto-krosu. Lastnik tega zemljišča je občinska skupščina, na prostoru pa že stoje objekti, potrebni za tako množično srečanje. -jk V radovljiški občini ob 6.30 Na sredini seji radovljiške občinske skupščine so odborniki Po daljši ln precej živahni razpravi sprejeli odlok, da bodo poslej v občini vsi gostinski obrati, gostišča, bifeji in drugi, kjer točijo alkoholne pijače, odprti od 630 naprej. To je ukrep, ki naj bi preprečil, da bi alkoholne pijače točili pred 6. uro zjutraj oziroma pred odhodom delavcev na delo. A. Z. Srečanje borcev Sinoči je bilo v hotelu Transturist v Skofji Loki že tradicionalno tovariško srečanje borcev — nosilcev partizanske spomenice 1941 iz Škofjeloške občine. Srečanje so pripravile družbenopolitične organizacije. 4b Jeseniški otroci v Novigradu V torek, 13. junija, je odpotovala na letovanje v počitniški dom v Novigrad prva skupina jeseniških otrok. Letovanje v več izmenah je za otroke pripravila občinska zveza DPM Jesenice. V Novigradu bo do 26. junija letovalo 110 predšolskih otrok iz vzgojnovarstvenih ustanov Plavž in Sava, med njimi pa je tudi 16 socialno ogroženih otrok, učencev osnovne šole iz Kranjske gore, ki bodo s šolo v naravi v Novigradu zaključili letošnje šolsko leto. 26. junija bodo v Novigrad odpotovali otroci Plavža, Me> žaklje in Žirovnice, 27. avgusta pa otroci iz Koroške Bele, Blejske Dobrave in Mojstrane. D. S. Franc Popit v torek v Škofji Loki 9 V torek, 20. junija, bo obiskal škofjo Loko predsednik CK ZKS France Popit. Ob 8.30 bo imel kratek pogovor s političnim aktivom občine, nato pa se bo odpeljal v Poljansko dolino. Na Žirovskem vrhu bo obiskal rudnik urana. Opoldne se bodo gostje vrnili v škofjo Loko. V podjetju Transturist se bodo srečali s predstavniki samoupravnih organov in vodstvom podjetja. Predvi- dena je razprava o težavah podjetja v sedanjih pogojih gospodarjenja. Popoldne ob 16. uri pa se bo France Popit v dvorani skupščine občine Skofja Loka pogovarjal z delavci škofjeloških kolektivov o vprašanjih samoupravljanja in o vplivu neposrednih proizvajalcev na odločitve v podjetjih oziroma širši družbeni skupnosti. Predavanja za nove člane ZK Občinska konferenca ZKS Skofja Loka in škofjeloški aktiv mladih komunistov pripravljata v sodelovanju z delavsko univerzo v škofji Loki ciklus predavanj za mlade člane organizacije zveze komunistov, ki so bili v začetku meseca sprejeti v or- ganizacijo. Prvo predavanj« bo že v prihodnjih dneh, ostala pa jeseni. Predsednik komisije za organiziranost pri CK ZKS Aleksander Ku-toš bo predaval na temo: ZKJ v boju za avtentično revolucionarno misel in prakso. -lb Dvesto Ločanov na zbor aktivistov Na zbor aktivistov, ki bo 23. junija v Tuhinju, se bo odpeljalo tudi prek 200 prebivalcev škofjeloške občine. Prijave so zbrale krajevne organizacije SZDL. Za prevoz pa bo poskrbelo prometno ln turistično podjetje Transturist. •lb Na podlagi 4. člena Odloka o ustanovitvi Občinskega javnega pravobranilstva Kranj (Glasnik okraja Kranj, št. 32/63), komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj razpisuje delovno mesto Občinskega javnega pravobranilca za občine: Jesenice, Kranj, Skofja Loka, Radovljica in Tržič. Pogoji: — diplomirani pravnik, 1C let delovnih izkušenj, od tega 2 leti pravosodne službe, opravljen sodniški ali odvetniški izpit ter kvalifikacija za sodnika okrožnega sodišča. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo pismeno prošnjo, kolkovano z 2,00 din, življenjepis z opisom dosedanjega službovanja, dokazilom o šolski izobrazbi in strokovnem Izpitu, potrdilo o zaposlitvi, potrdilo o nekaznova-nju in da ni v preiskavi, na naslov: Komisija za volitve in Imenovanja skupščine občine Kranj, Trg revolucije t. Nova črpalka Petrol iz Ljubljane je obljubil, da bo začel letos v Naklem graditi novo bencinsko črpalko, črpalka bo slala v bližini gostilne Marin-šek. Petrol je zemljišče že odkupil in sredstva vročil krajevni skupnosti. V prihodnjih letih bo zgradil Petrol v Naklem črpalko tudi na nasprotni strani glavne ceste. -j k Naklo potrebuje večjo trgovino V Naklem so na najrazličnejših sestankih že nekajkrat razpravljali in ugotavljali, da potrebuje vas, ki se izredno hitro širi, novo, večjo in sodobnejšo trgovino. Veletrgovina Živila je v ta namen že odkupila stavbo, v kateri je bila prej predilnica, vendar ima podjetje sedaj v tej hiši pražarno kave. •jk Nova kanalizacija in asfalt v Lahovčah V Lahovčah so v nedeljo slovesno izročili asfaltirano cesto skozi vas in kanalizacijo. Obe, za vas propottebni pridobitvi, je otvoril pred-sednih kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar, ki je ob tej priložnosti dejal, da se bodo morali vaščani sedaj lotiti še zaključnih del na gasilsko-prosvetnem domu. O pomenu asfaltiranih cest in kanalizacije sta na nedeljski slovesnosti govorila tudi predsednik krajevne skupnosti Zalog Franc Lončar in predsednik gradbenega odbora Matevž Janhar. Opravljena dela so stala prek 35 milijonov starih dinarjev. Velik je bil tudi samoprispe vek občanov. Nekatere hiše so prispevale tudi po pol milijona starih dinarjev. Razen tega so prebivalcem Lahovč pomagala še nekatera podjetja in skupščina občine Kranj. -an /f| ljubljanska banka Morda niste vedeli Dnevno lahko dvigate s hranilno knjižico Ljubljanske banke — podružnice Kranj 3000 din pri vseh poštah v Sloveniji in vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji Enote banke poslujejo za stranke: ponedeljek in sreda od 7. do 16. ure, torek, četrtek, petek od 7. do 12. ure Poslovna enota hranilnica v Kranju, Koroška c. 2 pa posluje non stop od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Denar dvigajte z osebno izkaznico V obratu LIP Bled v Mojstrani so letos preusmerili svojo proizvodnjo. Medtem ko so prej izdelovali stavbno pohištva in opremo za avtomatska kegljišča, se zdaj ukvarjajo s serijskim izdelovanjem vhodnih in garažnih vrat. Zaradi preusmeritve proizvodnje so ustrezno opremili delavnice, kar jih je veljalo 2 milijona din. — D. S. Napovedi Transturistao Bohinju Na sredini seji obeh zborov radovljiške občinske skupščine so predstavniki podjetja Transturist odgovorili na vprašanja, kako se namerava podjetje vključiti v nadaljnji razvoj Bohinja in kaj namerava narediti s Šport hotelom na Pokljuki. Predvsem zaradi nevzdržnega stanja v Šport hotelu na Pokljuki, ki je že dlje časa zaprt, so odborniki zahtevali odgovor na eni prejšnjih sej. Pojasnjeno je bilo, da se Je letos število potnikov na vseh žičnicah v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v Bohinju povečalo za 9 odstotkov, število prenočitev v prvih treh mesecih pa za 27 odstotkov. Tudi za letošnjo poletno in prihodnjo zimsko sezono dobro kaže. S sprejetjem programa Severni Jadran pa se namerava Transturist še bolj vključiti v razvoj turizma v Bohinju. Tako imajo v načrtu projektiranje hotela B kategorije s 600 posteljami v Stari Fužini, za hotel Ukane s 300 posteljami, z letnim in zimskim kopališčem in drugimi družabnimi prostori pa Je že Izdelan idejni projekt. Na Voglu namerava podjetje zgraditi samopostrežno restavracijo in sedežnico na Zadnji Vogel. Razen tega pa se bodo vključili tudi v izgradnjo nižinskih žičnic v Bohinju. Preuredili bodo tudi sedanji hotel Zlatorog in gostišče Crna prst. že letos namerava Transturist začeti preurejati šport hotel na Pokljuki. Načrti, da bo vsaka soba imela stranišče s tušem in da bo hotel imel tudi plavalni bazen, so gotovi. Preureditev bo veljala okrog 12 milijonov novih dinarjev. In če ne bodo dobili denarja pod ugodnejšimi pogoji, bodo najeli posojilo za 5 let po 11-odstotni obrestni meri. Eden od osnovnih pogojev za uspešno dejavnost podjetja v Bohinju pa so tudi kadri. Transturist ima trenutno za gostinske objekte na Gorenjskem že 66 vajencev, letos pa jih nameravajo dobiti še več. Prav tako bodo v Bohinju zgradili tudi več stanovanj za zaposlene v gostinstvu. Skratka, sodeč po napovedih se namerava Transturist v prihodnje resna vključiti v program Severni Jadran in v turistični razvoj Bohinja. A. Ž. Še vedno 206 delavcev po 1000 dinarjev Komisija za ekonomska vprašanja in razvoj samoupravljanja pri občinskem sindikalnem svetu v Tržiču bo na svoji prihodnji seji obravnavala ln ocenila gospodarjenje v občini ter analizirala gibanje osebnih dohodkov, izplačanih za mesec marec. Posebno pozorni bodo na dohodke pod 800 oziroma 1000 dinarjev. Po podatkih oddelka za gospodarstvo tržlške občine je 206 tržišklh občanov marca za- služila manj kot 1000 dinarjev, 19 občanov pa manj kot 800 dinarjev. Večina teh delavcev je zaposlenih v večjih tržišklh delovnih organizacijah. Komisija občinskega sindikalnega sveta bo svoje ugotovitve posredovala delovnim ln drugim organizacijam v občini ter jih opozorila na ta problem. Po podatkih oddelka za gospodarstvo so blU povprečni marčni osebni dohodki v občini Se vedno 150 dinarjev pod republiškim povprečjem, -j k Posebno obvestilo Na območju mesta Kranja, na katerem velja v smislu občinskega odloka redno pobiranje ln odvažanje smeti in odpadkov, ostajajo različni nerabljeni predmeti in večji odpadki, katere občani sicer ne smejo odlagati v smetnjake. Da odstranimo iz mesta tudi take predmete, organiziramo IZREDNO POBIRANJE IN ODVAŽANJE vseh nerabljenih predmetov in večjih odpadkov (razen gradbenega materiala) V SOBOTO, 24. JUNIJA Lastnike zgradb ln stanovalce prosimo, da omenjene nerabne predmete deponirajo Izven zgradb v neposredni bližini smetnjakov in nam olajšajo izvesti akcijo. To delo ne bremeni občanovl KOMUNALNI SERVIS KRANJ #Q ljubljanska banka 10 let šole za zdravstvene delavce na Jesenicah Mladinske brigade 17 mladinskih brigad iz večjih mest Srbije je ta teden začelo nadaljevati dela pri regulaciji Mutave. Brigade so sestavljene iz študentovske, srednješolske in delavske mladine. Srečanje novinarjev V Slovenj Gradcu se je končalo peto mednarodno srečanje novinarjev. V štirih dneh so novinarji — udeleženci srečanja razpravljali o ustavnih, reformah pri nas, izobraževanju }ioviiiarjev in o narodnostnih manjšinah. Kongres o kemiji V Ljubljani se je začel tretji jugoslovanski kongres o dosežkih v čisti in uporabni kemiji. Na kongresu se je zbralo prek tisoč kemikov, na njem pa so prebrali 140 referatov. Popraviti cene Na sedmem kongresu sindikata gradbenih de-lavcev Jugoslavije je predsednik zveznega odbora tega sindikata poudaril, da je zaradi podražitve reprodukcijskega materiala in naraslih, življenjskih stroškov treba povečati tudi cene gradbenih storitev. Zavrnili amandma Poslanci odbora za kmetijstvo in gozdarstvo gospodarskega zbora zvezne skupščine so zavrnili amandma zveznega izvršnega sveta, ki ga je dal k predlogu srednjeročnega družbenega načrta glede uvoza kmetijske opreme. Poslanci zahtevajo namreč ukinitev uvoznih dovoljenj in znižanje carin za uvoz kmetijske mehanizacije, ki je domače tovarne ne delajo ali ki je primanjkuje na našem trgu. Najprej pojasnilo Odbor zbora narodov za druž.beno ekonomske odnose ni hotel razpravliaii o zakonskih predlogih o deviznem p- •.'••<• niu in o kreditnih adno&ičl s tujino, ker ZIS ni pojasnil, zakai ni upošteval pripomb odbora k obema za konskima predlogoma. Gmotni in družbeni položaj V Beogradu se je začel tretji kongres sindikata delavcev družbenih delavnosti. Okrog 250 delegatov bo preučilo gmotni in družbeni položaj okoli 600 tisoč zaposlenih v druibenih dejavnostih. Danes bo v šoli za zdravstvene delavce na Jesenicah konec šolskega leta s slovesnostjo ob 10-letnici obstoja šole. V teh letih je končalo šolo 216 zdravstvenih delavcev, ki so jo obiskovali kot redni učenci, in 70 zdravstvenih delavcev, ki so bili izredni učenci šole. Jeseniška šola za zdravstvene delavce je pred desetimi leti začela v tesnih in neprimernih prostorih, pa tudi zdaj šoli primanjkuje pro- storov, čeprav primanjkuje v Sloveniji okoli 2000 medicinskih sester, pa jeseniška šola za zdravstvene delavce, ki vzgaja ta kader, ob začetku šolskega leta zaradi premajhnih prostorov nc more sprejeti vseh učencev, ki bi šolo radi obiskovali. Upajo, da bodo problem rešili, ko bodo gimnaziji na Jesenicah prizi-dali nekaj novih prostorov in jih namenili šoli za zdravstvene delavce. D. S. Borci iz škofjeloške občine želijo Analiza letnih konferenc ZZB in VVI ter priprava na seminar za predsednike /.druženj sta bili glavni točki dnevnega reda nedavne seje sekretariata občinskega odbora ZZB NOV Skofja Loka. Letošnje konference v šestindvajsetih združenjih borcev ter v treh krajevnih organizacijah VVI so prisotni ocenili za zelo uspešne, saj se jih je udeležilo 70 do 90 odstotkov članstva. Tokrat prvič ni bila v ospredju socialna problematika članov, saj le-te v občini skorajda ni več. Pač pa so precej pozornosti posvetili notranje in zunanjepolitičnim dogajanjem, pri čemer je celotno članstvo ostro obsodilo pojave nacionalizma. Izredno kritično so pretresli tudi naš gospodarski položaj, zlasti stanje v kmetijstvu. Skrbi jih opuščanje kmetijske dejavnosti v hribovitih predelih. Poudarili so, da ostaieta delovna sila, ki je ostala na teh kmetijah, kljub dobri volji v morebitni vojni ne bi mogla nuditi tolikšne podpore našim enotam kot med narodnoosvobodilno vojno. Razveseljivo je, so ugotovili člani sekretariata, da člani ZB ocenjujejo mlade po njihovi poštenosti, prizadevnosti in doseženih uspehih in ne več po zunanjem videzu — kot se je dogajalo pred nekaj leti. Borci žele tesneje sodelovati z mladino, in sicer na vseh področjih življenja. Večkrat kakor doslej bi se radi sestali z učenci šol, ki so prevzele patronat nad spomeniki NOB. V zadnjem času so posve- čali premalo časa solidarnostnim in humanitarnim akcijam, ugotavljajo. Obolele in m-hogljene člane bodo poslej pogosteje obiskali v bolnišnicah in domovih. To že ves čas delajo edinole v združenju borcev NOV Trata pri Škofji Loki. Sekretariat je sklenil, da bo danes, 17. junija, organiziral seminar za predsednike združenj, na katerem bodo med drugim obravnavali aktualna vprašanja s področja invalidske zakonodaje, davčne politike in socialnega zavarovanja. Razen tega se nameravajo pogovoriti o programih dela združenj v letošnjem letu. S.Jesenovec Zakaj ne tudi privatno varstvo? Se nobeno leto doslej ni bil problem otroškega varstva v Kranju tako velik kot Je letos. Medtem ko za vrtce v drugih krajih občine ni toliko povpraševanja, pa morajo mestni vrtci otroke odklanjati. Pisali smo že, da je bilo zavrnjenih okoli 350 prošenj za sprejem predšolskih otrok, jasli pa so tudi zavrnile okoli 100 dojenčkov. Komisija, ki Je pregledovala prošnje staršev, ni imela lahkega dela. Upoštevala pa je.socialno stanje, če je mati samohranilka, in sploh vsa tista dejstva, zaradi katerih naj bi bili v družbenem varstvu res najbolj potrebni otroci. In kaj bo z otroki, ki jih niso mogli sprejeti v vrtec? Za nekatere morda res ne bo problema, ker Jih bodo še naprej varovali stari starši ali pa zasebne drage varuhinje, za nekatere družine, posebno liste, ki so ravno na meji socialne ogroženosti, pa je to že večji problem. Verjetno ne bo tako malo primerov, ko bodo morale do sedaj zaposlene žene zaradi neurejenega varstva enega, dveh aH treh otrok ostati doma. Ne samo, da se bo to poznalo krepko v družinskem proračunu, pač pa je to korak nazaj v poklicnem, družbenem in političnem uveljavljanju žene. Morda se Je prav sedaj pokazala poklicna nepogrešljivost posameznih zaposlenih žena, za katere so prav te dni vodstva v podjetjih vrtela telefone, da jih njihove sodelavke ne bi zapustile, ker pač nimajo varstva za svoje otroke. Morda bi bilo prav, če bi pristojni skušali uresničiti predlog, ki je padel na zadnji seji izvršnega odbora TIS Kranj, če že ni mogoče zagotovili družbenega varstva za vse otroke, katerih starši to žele, zakaj ne bi skušali problem rešiti, ko je najbolj pereč, brez investicijskih vlaganj v prostore. Preprosto: poiskali naj bi družine, ki bi bile pripravljene varovati otroke, morda upokojeni ali kdor koli, za enako ekonomsko ceno kot v vrtcu, s tem da bi del stroškov kot v družbenem varstvu, krila TIS. O predlogu bi bilo vsek.tkcr vr«taO razmisliti — v dobro otrok, organizacijsko izvedbo pa Je treba prepustiti strokovnim službam. L. M. Tekmovanje rezervnih vojaških starešin Preteklo nedeljo je bilo v tržiški občini končano tekmovanje rezervnih vojaških starešin v orientacijskem pohodu, ki ga je pripravila strokovna komisija občinske organizacije RVS. Tekmovanja so se udeležili vojni obvezniki do 50. leta starosti in se je izvajal v okviru enotnega strokovnega izpopolnjevanja rezervnih vojaških starešin na področju SR Slovenije. Orientacijski pohod je bil izveden na področju vasi Križe in Kovotja. Namen tekmovanja je bil, da se utrdi dosedanje znanje RVS v orientaciji na nepoznanem zemljišču, uporabljanju zemljevida, kompasa in streljanju z malokalibrsko puško. Proga, na kateri so preizku- šali znanje iz topografije, je bila dolga okrog 10 kilometrov. Tekmovanja se je udeležilo 145 rezervnih starešin, iz katerih je strokovna komisija sestavila 27 tekmovalnih ekip. Rezultati ekip: 1. Bistrica IV., 2. Pristava III., 3. Bistrica III., 4. Tržič-mcstO V., 5. Tržič-mesto. Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal in praktič* ne nagrade ter si priborila nastop v republiškem tekmovanju. Drugo- in tretjeuvr-ščena ekipa pa je prejela diplome in praktične nagrade. Jp na V soboto je žirovsko tovarno Alpina obiskalo 38 mladincev iz tolminske tovarne čevljev Jelen. Do sodelovanja med mladinskima aktivoma omenjenih tovarn je prišlo na pobudo mladih iz tovarne Jelen, ki so aktiv ustanovili šele pred kratkim. Najprej so gostitelji — mladi iz Alpine — svoje goste popeljali na ogled tovarne, nato pa jih je sprejel direktor dipl. oec. Izidor Rejc in jim pojasnil možnosti za sodelovanje med obema podjetjema. Po zakuski v 2ireh so se mladi iz obeh kolektivov napotili do Trebije, nato pa naprej v Go-renjo vas, kjer so srečanje zaključili na mladinskem plesu. -Jg Stanovanjsko podjetje Trzic razpisuje prosto delovno mesto gradbenega tehnika vzdrževalca stanovanj sko-poslovnega fonda Pogoji: srednja strokovna izobrazba, gradbeno-ko- munalne ali arhitektonske smeri. Kandidat je lahko začetnik, brez prakse. Poskusno delo traja 3 mesece Dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovni dobi naj kandidati naslovijo na komisijo za razpis Stanovanjskega podjetja Tržič. Razpis bo zaključen po 30 dneh po objavi. - , J. v , ■,-—. -:—— ta teden ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ razpisuje po sklepu 14. seje delavskega sveta javno ustno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev in inventarja: 1. kombi IMV 1600 izklicna cena 18.000 din, 2. gasilna črpalka ford izklicna cena 3000 din, 3. mizna krožna žaga x elektromotorjem 3,7 kW, 1430 obr./mln. izklicna cena 600 din, 4. vrtalni stroj bratstvo 0,55 kVV, 1400 obr./min. izklicna cena 800 din, 5. stenska ura izklicna cena 70 din. Javna licitacija bo v ponedeljek, 26. junija ob 12. uri v prostorih podjetja, Bistrica 117. Udeleženci licitacije morajo najkasneje uro pred licitacijo položiti 10 % varščino izklicne cene, ki se jim ob nakupu vračuna v ceno sicer pa vrne. Pravico do licitacije imajo pravne in fizične osebe. Eno stanovanje za dva kupca Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. OSEBNI AVTO AUSTIN 1300, letnik 1969, z 39000 prevoženimi kilometri, začetna cena je 13.000 din; 2. OSEBNI AVTO AUDI 60-L, dvojna vrata, letnik 1969, z 81000 prevoženimi kilometri, začetna cena je 19.500 din; 3. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1970, z 18000 prevoženimi kilometri, začetna cena je 5.000 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava Ljubljana. PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 21. junija do 12. ure. Zavarovalnica Sava Ljubljana, PE Kranj POKLICNA KOVINARSKA ŠOLA Radovljica, Gorenjska cesta 15 razpisuje sprejem 60 učencev v I. razred v šolskem letu 1972/73 za poklice kovinarske stroke. V šolo se lahko vpišejo samo učenci, ki imajo sklenjene učne pogodbe z delovnimi organizacijami oziroma obrtniki po Zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS št. 26-149/70). Prošnji za vpis morajo kandidati priložiti: 1. spričevalo o končani osnovni Šoli (ne ^lede na oceno iz tujega jezika); 2. rojstni list; 3. življenjepis Sola sprejema prošnje 28. junija od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo sole KlopčiČ se je začel zamo-tavati decembra lani. V bloku A4 sever v naselju Vodovodni stolp II je ob delitvi ključev ini. Tihomir Štetnar ostal brez stanovanja, čeprav je imel s stanovanjsko zadrugo Iskre sklenjeno pogodbo o nakupu. Referent za stanovanjske zadeve Andrej Vari je pojasnil, da je prišlo do pomote in da je Štetnar-jevo stanovanje v bloku A4 jug in bo vseljivo spomladi. Ni pa pojasnil, da so v tem bloku prodana vsa trosobna stanovanja in je prosto le eno dvosobno, ki pa je za petčlansko štetnar jevo družino premajhno. Zato je Štet-narju dodelil trosobno stanovanje št. 21, iz katerega je preselil lastnika Karla Ste-blaja v stanovanje št. 9, za katerega pa je že imel sklenjeno posojilno in kupoprodajno pogodbo Tone Kaštiv-nik. Zmedo je pred dobrim me. sečem opazil Tone Kaštivnik, ki je zahteval potrdilo o nakupu stanovanja. Opozoril je odbor za družbene zadeve, da je stanovanje št. 9 v bloku A-4 jug prodano dvema. Odbor za družbene zadeve se je takoj sestal in preučil pogoje in potrebe vseh kupcev v bloku. Vsi razen Leopolda Znidarja, ki je še študent in štipendist Iskre, so vsi delavci z dolgim delovnim stažem v tovarni. Zato so se odločili, da ne dovolijo nakupa štirisobnega stanovanja Leopoldu Znidarju. Sklep so utemeljili, da kupec ne izpolnjuje pogojev za nakup, ker še ni v delovnem razmerju in tudi ne izpolnjuje določil pogodbe o štipendiranju. Ugotovili so tudi, da mu je bilo na licitaciji stanovanj 1961. leta prodano trisobno stanovanje vseljivo leta 1973, kdaj in kdo mu je izdal odločbo za štirisobno stanovanje pa bodo še raziskali. Zato so predlagali, naj se Žnidar za časno vseli v dvosobno stanovanje, štirisobnega pa so dodelili Tonetu Kaštivniku. A zadeva se je začela še bolj zapletati. Ker se Kaštivnik prvi dan ni vselil, je našel stanovanje drugi dan zasedeno. Vselili so se Znidar-jevi. In ker Kaštivnik ni hotel ostati na cesti, se je tudi on nasilno vselil v še praz.no stanovanje Tihomirja Štet-nerja. Dva dni po vselitvi sta oba dobila odločbi o prisilni izselitvi. Žnidarjeve naj bi preselili v dvosobno stanovanje, Kaštivnik pa naj bi za. sedel štirisobno. Vendar prisilna izselitev ni uspela in brez stanovanja je spet ostal in to že drugič Tihomir Štetnar. 12. junija se je ponovno sestal odbor za družbene zadeve tovarne Iskra. Da bi nerodno zadevo, ki je razburkala duhove v vsem kolektivu, rešili, so Tonetu Kaštivniku ponudili dvosobno stanovanje in manjšo garsonjero, ki bi ju na stroške podjetja predelali v eno stanovanje. Toda, ko je kupec zahteval ključe od obeh stanovanj, so ugotovili, da je referent za stanovanjske zadeve že pred časom izdal odločbo, da se garsonjera priključi drugemu trosobnemu stanovanju, ki je sedaj že predelano v štirisobno. Kaštivnik na preselitev v dvosobno stanovanje ni pristni. In kot kaže bo spet potegnil kratko Tihomir Štetnar. Začasno naj bi se vselil v dvosobno stanovanje, čeprav je kupil trosobnega, proti Leopoldu Znidarju in Tonetu Kaštivniku pa so vložili tožbo zaradi prisilne vselitve v stanovanja. Istočasno pa lahko oba toženca tožita Iskro zaradi neizpolnjevanja pogodbe o varčevanju za stanovanja in prodaji stanovanj. Proti referentu za stanovanjske zadeve Andreju Var-lu, ki je »pomoto« zakrivil in jo toliko časa prikrival, pa je Že uveden disciplinski postopek v tovarni Iskra. L. Bogataj NOVE ZMOGLJIVOSTI KRANJSKE GORE Po analizi ima turistična Kranjska gora vsako leto večji turistični promet, kar terja nove zmogljivosti gostinskih objektov, rekreacijskih objektov in žičnic. V lanski zimski sezoni je 10 kranjskogorskih žičnic prepeljalo dva milijona ljudi, število mejnih prehodov na mejnem prehodu Rateče Podkoren je okoli 6 milijonov oseb, od 15. decembra do 20. marca so prenočišča v Kranjski gori vedno razprodana. Tako popraŠevanje presega ponudbo za 30 odstotkov. Leta 1972 bo Kranjska gora z novimi hoteli pridobila 800 novih ležišč, kar vsekakor zahteva zgraditev novih žičnic in s tem razbremenitev sedanjih. Po programu razvoja in ureditve smučišč in smučarskih naprav na območju Kranjske gore predvidevajo v prvem delu gradnje v letu 1972 gradnjo sedežnice Vi-tranc, vlečnica Mojca, vlečnic Kekec in TrebeŽ in vlečnice Ravni, medtem ko za drugi del gradnje tu/istične Kranjske gore predvidevajo graditev žičnic na Vrš:č: sedežnice Vršič, gondole Mojstrovka, vlečnic Mojstrovka 1 in Mojstrovka 2, vlečnice Travnik in Prisank in sedež-nic Trenta in Bukovnik. Vr-šiške žičnice naj bi zgradili do konca sezone 1973/1974. D. S. Delna odmrznitev Zvezni izvršni svet je v četrtek sprejel več sklepov, s katerimi je sprostil cene za nekatere izdelke, omogočil zvišanje cen nekaterih izdelkov in storitev ter pristojnost na tem področju prenesel na republike in občine. Sproščene so cene izdelkom 13 industrijskih panog: nekovin, elektroindustrije, kemične, lesne, tekstilne, usnjarske in obutvene industrije, industrije gume, papirne, živilske, grafične in tobačne industrije. Ta sprostitev bo zaiela ohrou. 25 tisoč izdelkov in pomeni približno 7 odstotkov skupne vrednosti industrijske proizvodnje. — Na področju tekstilne industrije se za 4 do 22 od. stotkov povečajo proizvajalčeve cene. zaradi česar se bodo podražile bombažne tkanine. S posebnim odlokom je tudi predvideno, da delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prometom na debelo in drobno, lahko povečajo svoje prodajne cene za'absolutno vsoto zvšar.1,1 nu bavnih cen. — Cene. za velike surove kože se lahko povečajo do 35 odstotkov, za velike predelane kože pa do 22 odstotkov. — Domači avtomobili se bodo lahko podražili za toliko, za kolikor so se povečale tuje domicilne cene ustreznih tipov avtomobi lov. — Trgovina bo na bavni ceni izdelkov lahko dodala le maržo v abso lutm vsoti, ki je obstajala na dan zamrznitve cen. — Cene komunalnih storitev, cene storitev za prevoz potnikov v mestnem prometu, stanarin in zakupnin se bodo lahko povečale največ do S odstotkov v poprečju za vse take storitve na območju občine. — Podjetja za poštni, telegrafski in telefonski promet bodo lahko povečala tarife za navadna pisma in dopisnice v notranjem prometu za 30 oziroma za 20 par, za poštne storitve v mednarodnem prometu pa v poprečju za 38 odstotkov. — Socialne ustanove, ki so financirane iz proračuna družbenopolitičnih skup nosti, lahko zvišajo cene storitev do 14 odstotkov. — Sedanje cene umetnih gnojil se poprečno zvišajo za 12 odstotkov, proizvodne cene iveplene kisline pa do 30 odstotkov. — S posebnim odlokom je ZIS namenil tudi 68 milijonov dinarjev za uvoz drobne kmetijske mehanizacije. fcLAS * 6. STRAN SOBOTA - 17. JUNIJA 197} Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju razpisuje vpis slušateljev za šolsko leto 1972/73 v centre za izredni študij na: višji tehniški šoli Maribor (oddelki za strojništvo, elektrotehniko, gradbeništvo, kemijo in tekstil) višji pravni šoli Maribor ekonomski fakulteti LJubljana (poslovni oddelek) Prijavi je trebi priložiti: roj. list, diplomsko spričevalo, potrdilo o zaposlitvi, izjavo o plačevanju šolnine, 2 fotografiji in življenjepis. Prijave sprejemamo do 15. septembra 1972 v oddelke za odrasle na: upravno administrativni šoli (III. letnik) administrativni šoli tehniški srednji šoli (elektro in strojna smer) poklicni šoli (elektro in kovinska smer) poklicni šoli gostinske stroke (kuhar, natakar) delovodskih šolah (elektro, kovinska in gradbena smer) Prijavi je treba priložiti: rojstni list, zaključno spričevalo osnovne šole, potrdilo o zaposlitvi, za delovodske šole tudi spričevalo o dokončani poklicni šoli. Prijave sprejemamo do 25. avgusta 1972 v osnovno šolo za odrasle: 3., 6., 7. in 8. razred Prijavi je treba priložiti: rojstni list, spričevalo o dovršeni šolski obveznosti, potrdilo o zaposlitvi in akontacijo na šolnino 400 N din. Prijave sprejemamo do 25. avgusta 1972 v tečaje: začetne, nadaljevalne, poglobitvene in konverzacijske tečaje angleškega, francoskega, nemškega ln italijanskega jezika tečaje slovenskega jezika za tujce specializirane tečaje tujih jezikov za gostince in prodajalce tečaje poslovne korespondence v nemščini, italijanščini in angleščini tečaje za pripravo učencev na popravne Izpite v osnovni šoli in dijakov v srednjih šolah (matematika, tuj jezik) tečaje za kurjače centralnih kurjav (nizkotlačrd kotli) tečaje za privatne gostilničarje tečaje za skladiščnike tečaje tehniškega risanja tečaje stenografije in strojepisja Prijave sprejemamo do 1. septembra, v tečaj za pripravo na popravne izpite pa do 5. julija. Prijavite se lahko na Delavski univerzi vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 14. ure, vsako soboto od 7. do 12. ure in vsako sredo od 13. do 18. ure. Informacije dobite tudi po telefonu na tel. št. 21243 in 21273. ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ V ZP ISKRA KRANJ Naša tovarna mora v letošnjem letu na podlagi sklenjenih mednarodnih pogodb občutno povečati proizvodnjo, zaradi česar želi zaposliti 50 delavk in delavcev v obdelovalnici ali montaži. K sodelovanju vabimo vse, ki letos dokončujejo osnovno šolo, kakor tudi zaposlene, ki niso starejši od 35 let, pa bi želeli spremeniti delo. Kdor se bo odločil za zaposlitev v nali tovarni, naj pošlje pismeno vlogo na naslov: ISKRA - ELEKTROMEHANIKA KRANJ, kadrovski oddelek, Kranj, Savska loka 4. Razpisna komisija za razpis vodilnih delovnih mest pri Podjetju za PTT promet Kranj razpisuje na osnovi člena 23 in 24 Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, članov 19 in 21 Statuta podjetja ter členov 17—23 Pravilnika o delovnih razmerjih podjetja naslednja vodilna delovna mesta: 1. pomočnika direktorja za gospodarsko službo Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: a) II. stopnja ekonomske ali pravne fakultete in 3 leta delovne dobe v ptt stroki; b) višja ptt šola ali I. stopnja ekonomske ali pravne fakultete in 5 let delovne dobe v ptt stroki; c) priznana strokovna usposobljenost za delo na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba, če ima osem let delovne dobe v ptt, od tega pet let dela na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba. 2» pomočnika direktorja za službo notranje kontrole Poleg splošnih pogojev morajo kandidati Izpolnjevati Še naslednje posebne pogoje: a) II. stopnja elektrotehniške fakultete — šibki tok in 3 leta delovne dobe v ptt stroki; b) višja ptt šola — oddelek za telekomunikacije ali I. stopnja elektrotehniške fakultete — šibki tok in 5 let delovne dobe v ptt stroki; c) priznana strokovna usposobljenost za delo na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba, če ima 8 let delovne dobe v ptt, od tega 5 let na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba tehnične smeri. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj pošljejo svoje ponudbe hkrati z dokazili o izpolnjevanju vseh pogojev, s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela PODJETJU ZA PTT PROMET KRANJ, razpisni komisiji v roku 15 dni od objave razpisa, t. j. najkasneje do vključno 3. julija. Komisija bo obvestila vse kandidate o izidu razpisa v 8 dneh po poteku roki ga sprejemanje ponudb. Razp'sna komisija Socialistična republika Hrvatska Poslovnost prek republiških meja V saboru SR Hrvatske potekajo zaključne razprave o srednjeročnem planu razvoja republike, ki bi ga lahko imenovali tudi »plan sedanjosti in prihodnosti hrvatske ekonomije«. Če bi hoteli ob nelikvidnosti, finančnem primanjkljaju in ob težavah, ki so podobne vsem republikam, izdvojiti to, kar je za Hrvatsko specifično, potem bi bili to problemi turizma in zaposlovanja v tujini. Toda, gospodarstvo Hrvatske je pripravljeno prebroditi te težave. Če k vsemu že znanemu ob decentralizaciji v zveznem merilu dodamo še decentralizacijo poštne hranilnice in decentralizacijo glede primarne emisije denarja Narodne banke, potem vse skupaj ni več toliko nezavidljivo, kot je bilo videti sprva. Namazati gospodarski stroj Predsednik IS Hrvatske dr. Ivo Perišin je pred nedavnim dejal, da letos ne bodo uvedli novih obveznosti za gospodarstvo, da bi izenačili republiški primanjkljaj, ki znaša okrog 2 milijardi dinarjev. Obveznosti uo Narodne banke naj bi bile plačane takrat, ko bo izkazovala republika Hrvatska višek. Povečani dohodki iz naslova zvezne decentralizacije pomenijo okrog 9,5 milijarde dinarjev. Prav tolikšne pa so tudi nove obveznosti, ki jih je prevzela republika Hrvatska. Težava je v tem, da bodo obveze trenutno večje, novi, od zveze republiki prepuščeni dohodki, ki v največjem delu izvirajo iz anuitet od posojil, pa se bodo v republiške finančne vire začeli stekati šele kasneje. če bo uspelo odložiti plačilo tako imenovanih eksternih obveznosti, bo lahko republika Hrvatska namazala številna kolesa gospodarskega stroja, ki so začela zaradi nelikvidnosti nevarno zaostajati. Če bo uspelo izdvojiti denar za delno poravnavo dolgov turizmu, kar pomeni dati denar v gospodaiski tok, bo s tem aktivirana gradbena, lesna, industrija, kmetijstvo in še druge dejavnosti, ki se vključujejo v gradnjo turističnih objektov. Zdomci spet domov Po podatkih zaključnih računov za leto 1970 je bilo hrvatsko gospodarstvo najbolj obremenjeno. Za slab položaj gospodarstva so krivi visoki prispevki na osebne dohodke, nič manj pomembni pa niso tudi visoki davki v prometu na drobno. Hrvaški gospodarstveniki in politiki menijo, da se omenjeni instrumenti posrednega in neposrednega jemanja denarja gospodarstvu morajo urejati v smeri popuščanja. Tako bi do leta 1975 pridobili okrog 13 milijard dinarjev, to pa bi omogočilo ostvaritev programov gospodarstva, ki bi omogočili večjo zaposlenost. Znano namreč j;, da je delež zdomcev iz Hrvatske v vsej Jugoslaviji največji. S povečanjem števila zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva za okrog 130 do 140 tisoč ter z naravnim praznjenjem delovnih mest za okrog 255 tisoč bi lahko zaposlili naravni prilastek aktivnega prebivalstva in zaposlili večje število zdomcev. Izvozni »bum« hrvatskega gospodarstva Pred nedavnim je bila v Zagrebu usianovna skupščina Združene banke Zagreb, ki bi združevala pet največjih hrvatskih denarnih zavodov. Poslovni ljudje upajo, da bi bil združeni dinarski in devizni potencial te banke močan partner v dogovorih doma in zunaj meja naše države, kar bi učinkovito pomagalo gospodarstvu v republiki. Ta najnovejši poslovni uspeh hrvatskega gospodarstva kaže na to, da hrvatski »trenutek« ne vsebuje samo težav, marveč tudi uspehe. Danes ustvarja Hrvatska okrog 250 milijonov dolarjev deviznega priliva od turizma, kar Hrvatsko uvršča med turistično razvite dežele. Nekaj dokazov: Poreč je imel leta 1961 manjši narodni dohodek od jugoslovanskega povprečja za 40 odst., že leta 1969 je bil ta dohodek za 17 odst. nad jugoslovanskim poprečjem. Podobno je bilo z Makarsko, Dubrovnikom To je bila turistična razvojna orientacija, tako v, zveznem kot v republiškem merilu. Predvideno je, da bo turistična potrošnja porasla od 4,2 milijarde v letu 1970 na 8,8 milijarde v letu 1975, dohodki iz turistične dejavnosti pa se bodo povečali od že omenjenih 250 na 465 milijonov dolarjev. V republiki Hrvatski je 98 odst. največje jugoslovanske izvozne industrije. Glavnino pri tem pomeni ladjedelništvo, ki je svoj delež v izvozu v zadnjih petnajstih letih povečalo v skupnem jugoslovanskem izvozu za 13,6-krat, medtem ko se je skupni jugoslovanski izvoz povečal v tem obdobju za 4-krat. Računajo, da bo leta 1975 zgrajenih ladij za okrog 850 tisoč bruto registrskih ton, kar bo za 54 odst. več kot leta 1970. Hitreje se je razvijala samo Slovenija V zadnjih desetih letih je znašal devizni priliv skoraj trikrat več kot v mediteranskih deželah, ki so sicer turistični konkurenti Jugoslavije. Hitreje od hrvaškega se je razvijalo samo še slovensko gospodarstvo. Po izračunih strokovnjakov Gospodarske zbornice Hrvatske bi republika Hrvatska lahko povečala poslovne sklade gospodarstva za 69 odst , osebne dohodke pa za 10 odst., če bi dosegla gospodaisko učinkovitost Slovenije iz leta 1970. Med nalogami bodočega razvoja je treba omeniti razvoj črne metalurgije, posebno ob Jadranu. Program razvoja barvne metalurgije predvideva gradnjo bazičnih kapacitet aluminijske industrije (tovarna glinice s kaoaciteto 300 tisoč ton in elektroliza aluminija 110 tisoč ton letno). V tej zvezi naj bi se okrepile tudi sedanje tovarne za predelavo aluminija od 50 na 65 tisoč ton letno. To pa narekuje vlaganja 5 milijard dinarjev v nove elektroenergetske kapacitete. Tudi v prihodnja poudarek na razvojnih programih Ob razvoju industrije barvne metalurgije nastopata dve osnovni vprašanji. Najprej bi morali zagotoviti 2,5 milijarde dinarjev za investicije, in drugič, uskladiti bo potrebno ta program z razvojem elektroenergetskega sistema. Toda ne samo omenjeno, tudi vse ostale panoge gospodarstva narekujejo usklajevanje razvojnih programov. Tako na primer v avtomobilski in traktorski industriji, pri modernizaciji železnic, PTT prometa, zračnega prometa in podobno. Najhitrejše rešitve pa zahteva kemična industrija. Začetek gradnje petro-kemičneaa kompleksa v Pan-čevu (Srbija), ki bi ob polni kapaciteti zadovoljeval jugoslovansko tržišče do leta 1980, pomeni nove pogoje za razvoj hrvaške petrokemične industrije. Sodelovanje z vsemi republikami Osiješka »Saponija« je pred leti pripomogla k razvoju podjetja »Bor« na Kosovu, »Vitaminka« iz Banja Luke pa se je pridružila zagrebškemu podjetju »Voće — eksport«. Podatki republiške gospodarske zbornice kažejo, da vodijo gospodarske kroge Hrvatske izključno gospodaiski interesi, ne glede na republiške meje. Tako se je zagrebška »Autokaroserija« priivlju-čita koncernu FAP — FAMOS, »Univerzal« se je priključil beograjski »AGROOPREMI«, »Proleter« iz Beograda pa je postal sestavni del zagrebške »Lime«. Najnovejši primer sodelovanja z gospodarstvom v Srbiji je združitev »Goše« iz Smederevske Palanke z »Dju-rom Djakovičem« iz Slavonskega broda, nato pa še investicije beograjskega »Grane-eksporta« v hrvaško kmetijsko gospodarstvo »Djakovo«. Sodelovanje podjetij Hrvatske in BIH je trenutno orientirano na razvoj kovinske industrije. Tako se povezujeta »Prvomajska« in sarajevsko podjetje »Vaso Miškin Crni«, v kemični industriji pa se povezujejo OKI Zagreb, koksarna v Lukavcu in »Ener-goinvest« iz Sarajeva. Pomembno povezovanje med Hrvatsko in Bosno ter Hercegovino je tudi glede električne energije. Dogovorjena je skupna investicija termoelektrarne »Tuzla 4«. Omenimo še sodelovanje med obema republikama na področju naftne industrije in gradnje ceste Zagreb—Split. Tudi s črno goro in Makedonijo obstaja nekaj primerov poslovnega sodelovanja. »Bokeljka« iz Kotora, tovarna radiatorjev iz Danilovgrada in »Elastik« iz Titograda že sodelujejo z večjim številom zagrebških tovarn, pred .. iv-niki črnogorske ladje Je;., co »Bijela« pa so pred nedavnim izrazili željo, da se vključijo kot enakopraven partner v združeno podjetje »Jadran-brod«. Najmočneje pa je Hrvatska doslej razvila poslovno sodelovanje s Slovenijo. Najpomembnejši akciji pri tem sta združena gradnja koksarne in nuklearne elektrarne z močjo 600 megavatov, kar pomeni polovico hidroelektrarne Djer-dap. Elektrarna naj bi bila zgrajena leta 1977. Projekt je osnovan na delitvi 50:50 tako pri investicijah kakor pri izkoriščanju in pri strokovnih kadrih. Odprtost je pogoj za uspeh Izrazit primer medrepubliškega povezovanja je »Rade Končar«. Razvojni koncept tega zagrebškega podjetja so osvojile vse delovne enote tega podjetja širom po Jugoslaviji (»Dalekovodi« Skopje, »Svjetlost« Split, »Georgi Naumov« Bitolj, »Kontakt« Zagreb, »Tesla« Sombor, »Labinka« Labin in Zavod za produktivnost SR Makedonije). Z referendumom so se vsi omenjeni kolektivi odločili za spojitev z »Rade Končarjetn«. Na ustanovni skupščini Združene banke Zagreb je njen novoizvoljeni predsednik dr. Nikola Miljanić izjavil, da je za dobro poslovnost jugoslovansko tržišče premajhno. Strinjal se je, da se lahko pod določenimi pogoji vključijo v to banko tudi banke zunaj Hrvatske, da bi nastopale na svetovnem tržišču. S tem pa je pokazal tudi na kronično bolezen hrvaškega gospodarstva v zvezi s pomanjkanjem kapitala. MLADEN STANICIĆ CHEMO« trgovsko podjetje s kemično tehničnim blagom na veliko ln malo ter uvoz in zastopanje inozemskih firm Ljubljana, Maistrova 10 razglaša dve prosti delovni mesti blagajničark za prodajakio Kranj Pogoji: nepopolna srednja šola in 1 leto prakse kot blagajnik, zaželena trgovska šola. Kot posebni pogoj se za to delovno mesto zahteva 2-mcsečno poskusno delo. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko socialna služba podjetja CHEMO, Ljubljana, Maistrova 10, do vključno 24. junija. Gradnja bencinske črpalke z gostiščem pod Vrbo V dnu lad stoje snelnikov velikani, polja, ki spred se sprdsti, lepotije ti kaie Blejski grad na levi strani, na desni griček se za gričem skrije. Deiela kranjska nima lepš'ga kraja, kot je z okol'Hč'no ta, podoba raja. Pesniški Prešernov opis, ki služi kot uvod tudi opisu Vrbe v zbirki vodnikov po kulturnih in naravnih spomenikih Slovenije, je brez dvoma pravilnejša ocena pokrajine, v katero se tako Izredno vključuje pesnikova rojstna vas Vrba, kot pa je ocena investitorjev in projektantov, ki skušajo skomercializirati našo kulturno preteklost. Dne 31.12.1971 je Zavod za spomeniško varstvo v Kranju prejel dopis pooblaščenega Stanovanjskega podjetja Jesenice, »da je bil na razpis RŠU dne 23.9.1971 opravljen komisi jski ogled za izdajo lokacijskih smernic za gradnjo bencinske črpalke z gostiščem pod vasjo Vrba.« Dalje je navedeno, da je to področje označeno v urbanističnem načrtu za območje Vrba (avtor Urbanistični inštitut Ljubljana) označeno kot »javne površine« (?) in da je po njihovem mnenju neopravičljivo, da RSU na razpravo ni poklical predstavnika spomeniške službe. Zato naj bi si lokacijo še enkrat ogledali in ocenili možnosti. Po nekaj razgovorih, po »zagotovilih«, da spomeniška služba pravzaprav ne more dejansko ničesar več, ker je ta predel označen kot »javne površine« (čeprav spada Vrba po 9. členu 11 Pravilnika za izvajanje urbanističnega načrta pod kontrolo in najstrožje varstvo), je bil odgovor Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju, kot bomo videli, sicer načelen a brezuspešen. Med drugim je bilo navedeno naslednje: . .. »Predvidena lokacija avtobusne postaje z restavracijo in bencinsko črpalko je prav na najobčutljivejšem mestu in bi zakrivala pogled na Prešernovo rojstno hišo, zato je po našem mnenju nesprejemljiva. Predlagamo varianto ob SZ delu vasi tik za podvozom, kjer bi bilo modno s primernim oblikovanjem predvsem pa z omejenimi gabariti vključiti nove zgradbe v zahtevno okolje ...« Na tak odgovor so sledila spet pogajanja, dokler pred dnevi ni prišel v dokončno »potrditev« idejni projekt, ki vztraja na isti lokaciji, ker predlog spomeniške službe za podvozom »prometno v nobenem primeru ni sprejemljiv in tudi ni v skladu s sprejetim urbanističnim načrtom.« Tako bo (!) bencinska črpalka z gostiščem »združena v enem objektu, oblikovno in gabaritno vključena v zahtevno okolje vasi Vrba . ..« Tako se je izkazalo kot resnično, da naj bi spomeniška služba posredovala le mnenje o oblikovanju, ki je sekundarnega pomena, nikakor pa ne kakršnegakoli mnenja o lokaciji. To so dejstva, ki naj osvetlijo vsaj del ozadja ob eni izmed lokacij, ki temelje zgolj na komercialnih vidikih. Zdi se nam, da je Vrba kot rojstni kraj dr. F. Prešerna in kot ena najstarejših vasi na tem ozemlju ter dragocen likovni poudarek združen z okoljem v nerazdružno celoto . .. (dr. I. Sedej) le vseslovenska skrb, za katero ne odgovarjajo le po službeni dolžnosti odgovorne (?) organizacije. Da bi bila javnost obveščena o vseh dejstvih, naj bi pripomogle tudi skice, ki predstavljajo sedanji pogled na Vrbo ter planirani, ki naj bi bil po mnenju projektantov primerno oblikovno vključen v silhu-> eto vasi. Vrba sicer ni vas z velikim številom izred« nih arhitektonskih spomenikov, njena posebnost je poleg p. c. sv. Marka, Prešernove hiše, lipe, in podobnih detajlov prav skladna celota, izredno vključena v še bolj izreden naravni ambient, kar je danes na področju Gorenjske že skoraj izjemna kvaliteta. Stihijski urbanizem, če ga sploh smemo tako Imenovati, je vzel naši kulturni pokiajini njene kvalitete, ki so bilo predvsem v izredni vsklajenosli arhitekture in pokrajine. Značilno za Vrbo je, da je situirana na robu terase — ježi, z značilnim »lenim zastorom pod vasjo (sadovnjak). Dominantna lega vasi, ki jC obenem popolnoma zlita s pokrajino, je znači! na predvsem za poglede s ceste Lesce-Zirovnica in najznačilnejši je prav pogled na vas v nepo> Bredo* bližini. Če razbija homogenost že skromna in pravilno locirana Gostilna Pri Rib.'u s svojo rdečo streho, si je kaj lahko zamislti, kakšno Jakovna razdejanje bodo povzročili objekti, ki bodo pre> rezali značilno zeleno bazo pa naj bodo oblikovani kakorkoli že; ne z materiali, ne z obliko n< bo mogoče obdržati osnovnega koncepta v pro* štoru in očuvati enega zadnjih kvalitetnih ambi' entov kulturne krajine na Gorenjskem P. F« Koncert Akademskega komornega zbora Kranj V soboto, 10. junija, je imel v kranjski Koncertni dvorani svoj tretji letni koncert Akademski komorni zbor Kranj pod vodstvom Matevža Fabijana. Se bolj kot lani je bil letos očiten napreden koncept zborovega delovanja, ki ne išče svojega namena sa.no v zbiranju mladih in v njihovem zaprtem glasbenem u lejstvovanju, ampak postaja izvaja'sko telo širše zasnove in stremi za zelo visokim nivojem glasbenega poustvarjanja. Tak konc spi potrjuje tudj sestava programa. Po Mottu Rad< vana Gobca, ki |e bil sprva napisan kot slovesni motto Akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič« ob njegovi dvajsetletnici, sedaj po postaja geslo vseh podobnih vokalnih skupin, sta bila na programu dva v glavnem ho-mofonsko zasnovana renesančna madrigala: Jacoba Arcadelta 11 bianco e aoice clgno (H sil in sladic] labodi in Luce Marenzia Io piango (Jočem). Po Lanu Antona La-jovca, ki v svojem vokalnem snovanju sega v globokem občutju daleč čez prag nove romantike, so sledili Bori Srečka Kosovela v lirično-dramatskem muzikalnem okviru Alojza Srebotnjaka. Pred zaključno skladbo prvega dela (to je bila Simonitijeva priredba pesmi Jutri gremo v napad Janeza Kuharja) je dirigent uvrstil v program v karikiranem ljudskem duhu obdelano zanimivo satiro Ja-dovanko za teletom Jakova Gotovca. Kot je na tovrstnih kon-ccrtili običajno, je drugi del zajemal priredb« ljudskih pesmi raznih narodov. Program je začel moški zbor s Tomče-vo priredbo So že rož'ce v gartelnu, nadaljeval pa mešani zbor s premesto, a zelo duhovito obravnavo koroške narv.-c-r.c Sto\\ garteit zagra-jen Oskarja Deva. Razgibanemu Belbkran ■ kemu -orodne- mu kolu Emila Adamiča sta sledili dve mehko občuteni koroški ljudski: Silvestra Mi. heliča Puabič sem star šele osemnajst liet in Franceta Cigana Ena sama rieč me griva. Samostojno je zapel tudi ženski zbor, izvedli so Janeza Boleta priredbo Bom šom na puanince. PoKaljinki v obdelavi Emila Cosseta in pa dalmatinski ljudski Pletem mri-žu Matevža Fabijana je zbor sklenil svoj program z Igraj kolce v obdelavi Jakoba Ježa. Ta skladba po svojem oblikovnem konceptu odlično spaja elemente ljudske metodike in načela sodobnejše kompozicijske usmeritve, v priredbi za mešani zbor je bila to na koncertu krstna izvedba. V izvajanju navedenega programa je pokazal zbor pod vodstvom Matevža Fabijana suvereno obvladovnn ie muzikalncga materiala. Pohvaliti je treba izvrstno intonacijo, širok dinamični raz- pon in muzikalno prepričljivo interpretacijo, ki pa je bila mestoma nesproščena in se ni popolnoma skladala z izrazom besedila. Zvok zbora je ustrezen, večjo pozornost pa bi bilo treba posvetiti jasnejšemu oblikovanju vokalov in natančnejši izgovarjavi. Ob prepričljivem muzikalnem izvajanju solistov (Zlatko Pavlica, Jože Benedik in drugi), ki so k dobri izvedbi programa gotovo mnogo prispevali, pa bi si v spremljavi zbora želeli večji piano. Vokalne skupine v zboru so enakovredno urejene, zlasti je tre- ba pohvaliti izvrstne tenorje in mehko barvo basov. Nedavno je Akadamski komorni zbor zastopal Slovenijo na mednarodnem glasbenem srečanju v Gradcu. Laskava mnenja o tem gostovanju, predvsem pa izvedba letnega koncerta pričajo, da je postal zbor edefl vidnejših slovenskih vokalnih poustvarjal-cev. Z nadaljevanjem zastavljenega koncepta in s pridnim delom pa se mu odpirajo široke možnosti prav k vrhu slovenske reproduktivne tvornosti. M. S. g V dvorani radovljiške graščine je dekuska univerza h! Radovljice pripravila razstavo plastik in monotipij akademskega kiparja Borisa Sajovica in klavirski recital Petra Kopača. Otvoritev razstave bo v soboto, 17. junija, ob 20. uri» odprta pa bo do 4. junija vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Anton Spcndov Nov kruh na Gorenjskem Milijonti varčevalec Ljubljanske banke Anton Spcndov iz Most pri Žirovnici: »Varčujem od 1955. leta« Z lansko priključitvijo Gorenjske kreditne banke k Ljubljanski banki je tudi število varčevalcev v Ljubljanski banki precej naraslo. Številka se je namreč približala milijonu. No, in pred dnevi je Ljubljanska banka dobila milijontega varčevalca. Ker je to za banko pomemben dogodek, in hkrati tudi priznanje, so se odločili, da bodo milijontenui varčevalen izročili za spomin zUito hranilno knjižico Ljubljanske banke z vpisanimi 1000 nov-mi dinarji. Naključje je hotelo, da ie postal milijonti varčevalec Ljubljanske banke Anton Spcndov iz Most 38 pri Ži-rovinici. Tako mu bodo v ponedeljek na sprejemu pri direktorju Ljubljanske banke Niku Kavčiču izročili zlato hranilno knjižico, postal pa bo tudi častni član sveta varčevalcev Ljubljanske banke. Anton Spcndov je zaposlen kot obratni inženir v hidrocentrali Moste. Čeprav ima družino, poleg službe še vedno najde čas za delo v krajevni skupnosti. Je namreč predsednik krajevne skupnosti Moste. Razen tega pa je še predsednik čebelarske družine Anton Janša na Breznici. »Zelo sem bil presenečen, ko so mi sporočili, da sem postal milijonti varčevalec Ljubljanske banke ln da boni dobil nagrado. Doslej v žlv-ljcniu nikdar nisem imel po- dobnih srečnih naključij. Tudi v časopisu nisem bil hi kar malce nerodno mi je,« je pripovedoval Anton, ko smo ga v torek obiskali na domu. »Nikdar nisem varče-val zaradi žrebanj, ki jih je prirejala bivša Gorenjska kreditna banka in zdajšnja Ljubljanska. Denar sem dajal na knjižico preprosto zato, da smo v družini prihranili kak dinar. In tako smo var- čevali že od 1955. leta. In tudi zdaj, ko sem dobil nagrado, ne mislim prenehati varčevati. Moje prepričanje je, da je vsak dinar, ki ga čez mesec lahko prihraniš, v banki bolj varno shranjen. Pa ne le pred vlomilci, ampak največkrat tudi pred samim seboj, če imaš namreč denar shranjen doma, je vedno vrsta prilik, da ga tudi porabiš.« A. 2. Milena je dobila kolo V predzadnji številki slovenskega ženskega tednika Jana je bila objavljena reportaža z naslovom Kmetija z eno roko, v kateri avtorica govori o težkem življenju kmeta Janeza Skubica iz Gornjega Blata in njegovih treh hčera Vidke, Darje in Milene, ki so prekmalu izgubile mamo. Reportaža pripoveduje o očetu in njegovih treh nedoraslih hčerkah, ki okušajo, kako trdo in neizprosno je življenje. Najstarejša hčer Milena je novinarki Jane zaupala, da bi zelo rada imela kolo. »Štiri kilometre imam do šole,« pravi. »Tako rada bi se vozila. Vem, da je to neuresnlčljiva želja. Ata ml je povedal, da ni denarja, pa se mi kljub temu sanja o kolesu. Kako bi bilo lepo voziti se med našimi zelenimi travniki in pše- HENRIK ZBIL POI.BELI POLČRNI Neskromno bi bilo zahtevati od vseh, naj bodo skromni. Jutrišnjo napako odpravimo najhitreje, če jo odpravimo danes. Velikokrat bi se bolje razumeli, če ne bi znali govoriti. Kdor ima sebe preveč rad, ta se nima rad. Kdor ne sovraži ljudi, temu kulture ne primanjkuje. Radovljiška občinska skupščina Je v sredo obravnavala tudi problematiko telesne kulture v občini. Ob tej priliki so v mali sejni dvorani v stavbi občinske skupščine v Radovljici odprli razstavo številnih pokalov, priznanj ln drugih odilčij, ki so Jih osvojili športniki radovljiške občine. — A. 2. — Foto: F. Perdan Metka Gorjanc nico. Imeti kolo je najlepše na tem svetu.« Reportažo o težkem življenju Skubiceve družine iz Gornjega Blata pri Škofljici so pretekli petek brale tudi Tržičanke, ki so lepšale svoje pričeske v frizerskem salonu Metke Gorjanc v Bistrici pri Tržiču. Metka Gorjan-čeva je predlagala, da bi tr-žiške žene začele zbirati denar za Milenino kolo. Takoj naslednji dan, to je v soboto, se je začela v salonu Metke Gorjanc »zbiralna« akcija. Vsaki je Metka pojasnila namen akcije in žene, ki so bile tisti dan v njenem salonu, so brez besed in z odobravanjem daiale po tisoči-ka ali celo več. Ko je Metka Gorjančcva v soboto zvečer končala z delom je imela za nakup Mileninega kolesa 62.000 starih dinarjev! V ponedeljek zjutraj se je odpravila v Kranj ter kupila bel ponv. Odpeljala ga jc Mileni v Gornje Blato pri Škofljici. Deklica je bila presrečna. Skoraj govoriti ni mogla. Zahvaljevala se je in pravila: saj se skoraj ne bom upala peljati! Saj, če mi ga kdo vzame! Milena Skubic je dobila kolo. Izpolnila se ji je največja želja. Lahko se bo vozila v šolo mimo zelenih travnikov in žitnih polj. Akcije tržaških žena se bo spominjala vedno, kadar bo pogledala svoj beli ponv ... J. Košnjck Mm mi POPOTN Vikendi so pri nas, podobno kot avtomobili, postali merilo družbenega ugleda, družbene veljave in uspeha. Vem za tovariše, ki standard prebivalcev posamezne občine enačijo s številom počitniških hišic, stoječih na njenem ozemlju. Zato ni čudno, da je urbanistični načrt jeseniške komune posvetil bodočim vikenda-šem izjemno veliko pozornosti. Gradbeniki so se odločili odstopiti jim čudovito, z drevjem obraslo, a vendar sončno pobočje v Podkorenu. Petični meščani bodo z lokacijo vred kupili tudi prelep razgled na okoliške njive, ki segajo prav do vznožja vzpe-tinice, in na kmete, ki hitijo prekopavati zemljo. Obdelovalnih površin, kakšne srečate tamkaj, v jeseniški občini namreč ni dosti. Njihovi lastniki so zadnji ostanek resničnih poljedelcev, saj dopoldan ne hodijo v tovarne in U-vijo le od tistega, kar požene iz tal. Pristojni organ je okoličane že pred časom obvestil o svojih namerah. Ker ni bilo ugovorov, so stvari stekle. Med grmičevjem se danes belijo ogrodja osemnajstih vikend kočic. Toda... Toda domačini nenadoma niso več zadovoljni. Poznam enega izmed njih in šel sem ga pobarat, kaj mu ni všeč. Prvič, je robantil, nismo niti slutili, da bo hišic kar osemnajst, drugič pa ni nihče privolil, da lahko avtomobili, ki dovažajo material, lomastijo čez naša polja, sliesajo pesek naokrog in uničujejo pot, prilagojeno samo, konjem in vozovom. Razen tega gospodje leto-viščarji poleg vikendov gradijo garaže, o katerih poprej ni bilo go\>ora. Dostop k njim bo možen edinole prek njiv in travnikov. Posledic kajpak ni težko predvideti. Zamislil sem se, globoko zamislil, če bi tako ravnali občinski velmožje, bi — upam — spoznali, da vsako naselje, celo vikenda-ško, zahteva primerne komunalne naprave, primeren dostop. Že rahel mol-gunski napor bi jim potlej odkril salamonsko rešitev: po nasprotni strani teče mimo grička cesta proti meji in napeljava posebnega odcepa ne bi predstavljala kdo ve kakšnih stroškov. Ampak vsi zal nismo Salamoni, kajne? Vaš Jež Popotnik Mozaik zunanjepolitičnega dogajanja minuli teden sestavlja več kamenčkov, za Jugoslovane pa je med njimi najbolj pomemben tisti, ki govori o končanem obisku predsednika republike in ZKJ v Sovjetski zvezi. Sporočilo, ki so ga objavili po končanem obisku, poudarja, da so bili razgovori koristni ln plodni in da so potekali v odkritosrčnem in konstruktivnem ozračju. Obe državi sta ponovili tista osnovna načela, na katerih temeljijo njuni odnosi, ki so bila izpričana le septembra lani ob obisku generalnega sekretarja komunistične partije Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva v Jugoslaviji. To pomeni, da bodo temeljili odnosi med obema državama na spošto vanju suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti, nevmešava-nju v notranje zadeve druge države, enakopravnosti in pravici, da vsaka izmed dežel usmerja svoj razvoj na osnovi posebnih pogojev in značilnosti. Vse te osnovne značilnosti zadnjega skupnega sporočila so bile sicer formulirane že tudi davno prej, v znani Beograjski deklaraciji iz leta 1955, ko je bil v Jugoslaviji tedanji sef sovjetske partije Nikita Hruščov. Ob koncu skupnega sporočila, ki so ga objavili ob za- Moskovsko sporočilo ključku Titovega obiska v Sovjetski zvezi, je rečeno tudi to, da bodo sovjetski voditelji Leonid Brežnjev, Nikolaj Podgornl in Aleksej Ko-sigin obiskali Jugoslavijo, datum obiska pa bo določen kasneje. Omeniti pa seveda velja tudi zelo pomembne ekonomske razgovore, ki bodo gotovo povzročili nadaljnji razmah ne samo obojestranske blagovne Izmenjave, marveč tudi sodelovanja na tehnološkem, znanstveno-raz-iskovalnem, kulturnem in nekaterih drugih področjih, člani jugoslovanske delegacije so obisk po povratku ocenili kot zelo koristen in uspešen. • • • V Stockholmu pa se medtem nadaljuje konferenca Združenih narodov o varstvu človekovega naravnega okolja. Predstavniki Ljudske republike Kitajske so v znak protesta zapustili konferenčno dvorano, ko se je na govorniškem odru pojavil delegat salgonske vlade, to pa Je le eno Izmed znamenj nesporazumov ln nesoglasij na tem sestanku, ki mu nekateri prerokujejo slab konec že sedaj, ko se je komaj dobro začel. Razlike v stališčih, o katerih smo na kratko spregovorili v tej rubriki že minuli teden, so še vedno velike in ni videti, da bi jih bilo moč kaj prida zmanjšati. Tako sta, denimo, ko Je bilo glasovanje o prepovedi preizkusov A orožja v zraku (a to Je samo eden izmed mnogih problemov, ki povzročajo skrbi tistim, ki se ukvarjajo z varstvom človekovega naravnega okolja), predstavnika Francije in LR Kitajske glasovala proti tem prepovedim in to pojasnila s tem, da pač morata njuni državi nadoknaditi tisto, kar sta zamudili. Se pravi, da se ne mislita odpovedati poizkusom vse dotlej, dokler ne bosta dodobra izpopolnili svojega atomskega orožja. In takih (tega smo omenili zgolj kot primer) nesporazumov in različnih stališč je še veliko, pa zato nekateri upravičeno črnogledo prerokujejo, da se bo konferenca končala zgolj z nekakšnimi medlimi ln nikogar ne obvezujočimi pri-poročili. Za kaj takega je resda precej možnosti, toda kljub temu bo stockholmski sestanek prišel v zgodovino kot prvi zares mednarodni poskus storiti nekaj na tem, stoletja dolgo zanemarjenem, področju človekovega življenja. • • • Japonska vlada je medtem sporočila, da bo Izplačala poldrug milijon dolarjev od-ikodnlne žrtvam atentata na telavivskem letališču, kjer so pred dnevi trije japonski teroristi pobili 24, ranili pa okoli 80 ljudi. To je prvi primer, da se je neka vlada odločila izplačati odškodnino žrtvam nekega terorističnega dejanja, ki so ga zakrivili njeni državljani. Hkrati so v Tel Avivu sporočili, da je končano preiskovalno zasliševanje edinega preživelega atentatorja. Po izraelskih zakonih sicer smrtna kazen ne obstaja (edini, ki so ga v izraelski zgodovini usmrtili, je bil zločinec Eichmann), toda nobenega dvoma ni, da bo vojaško sodišče, ki bo obravnavalo ta primer, verjetno Izreklo najvišjo možno kazen. • • • Libijski predsednik Gac.ri Je razburil duhove s svojo izjavo, med katero je priznal, da Libija z orožjem hi prostovoljci podpira prepovedano tajno irsko republikansko armado, razen tega pa stoji ob strani tudi filipinskim gverilcem in črncem v Združenih državah Amerike. Njegova Izjava pomeni v bistvu priznanje, da se Libija vmešava v notranje zadeve drugih držav ln to priznanje je nekaj, kar utegne imeti za njegovega avtorja še slabe posledice. Eno je namreč ne-strinjanje z dogodki drugje, v tujih državah, nekaj povsem drugega pa vmešavanje v te stvari in dogodke. Za kaj takega skorajda ne more biti opravičila. Sicer pa je komaj tridesetletni libijski predsednik tudi izjavil, da bo do konca tega leta začel vojno za osvoboditev palestinskih krajev izpod izraelske okupacije, če dotlej ne bo rešena bližnjevzhodzia kriza. Proti ugrabitvam letal Mednarodna federacija pilotskih društev, ki šteje 50.000 članov, je sprejela sklep, da bo 19. junija za 24 ur ustavila vse mednarodne polete, te OZN ne bo odločno nastopila proti ugrabiteljem letal. To bi pomenilo, da tega dne ne bo na potniških progah po vsem svetu vzletelo niti eno letalo. Skrb za okolje Znani norveški raziskovalec Thor Heyerdahl jt pozval vlade vseh detel, naj nehajo zastrupljati oceane. Po njegovih besedah naj bi samo Lenajstih dneh prišlo v oceane 25 milijonov kg •mičnih snovi za zatiranje rastlinskih škodljivcev. Znanstvenik pravi, da so našli sledove praška DDT v antarktičnih pingvinih in v arktičnih belih medvedih, ki iivijo daleč od krajev, kjer uporabljajo to zatiralno sredstvo. Nenavadna bomba Varnostni organi v Stockholmu so zaplenili }mket, ki je bil namenjen na generalnega sekre-arja konference OZN o zaščiti človekovega gkolja. Sprejeli so namreč anonimno poročilo, da je v paketu tempirana bomba. Strokovnjaki ga eksploziv so paket na policiji previdno odprli in v njem našli 12 steklenic viskija in šampanjca. 50 let časa Znanstvenica svetovnega slovesa Margaret lAead je prepričana, da ima človeštvo še 50 let {asa, da reši svet. Le ljudje in podgane — po njenem mnenju — uničujejo svoje delo. Stoletja so se ljudje bojevali za zemljo, zdaj pa so se tačeli zavedati, da v zraku in vodi ni mogoče postaviti nikakršnih meja, s katerimi bi bilo mogoče preprečiti zastrupljanje. Z ladjico čez ocean Kanadčan Dietrich Dumbro namerava z deset metrov dolgo leseno ladjico prepluti Indijski in Tihi ocean. Na ta način naj bi dokazal, da so le davno pred Kolumbom utegnili odkriti Ameriko stari Feničani. Pogumni Kanadčan bo na to potovanje vzel tudi leno in dva svoja otroka. Start bo v Rdečem morju. Katastrofalna poplava Ogromne vode so v noči med petkom in soboto prejšnji teden zalile mesto Rapid City v ameriški zvezni drlavi Julna Dakota. Povodenj je povzročilo obilno delevje. Nad mestom s 43 tisoč prebivalci se je utrgal oblak, nato pa je hudourno vodovje zalilo mesto in presenetilo prebivalce med spanjem. Po prvih ocenah je škode za okoli 100 milijonov dolarjev. Za sedaj so našli okoli 200 trupel, usoda kakih 1500 ljudi pa je še vedno neznana. Potres v Iranu Geofizikalni institut v Teheranu je registriral potres jakosti 7,5 stopnje po Richterjevi lestvici. V poročilu instituta je rečeno, da je potres gotovo terjal tudi človeška livljenja, če so bili prizadeti tudi naseljeni kraji Jutne Kitajske in Burme. Požar na ladji Na bolgarski tovorni ladji, zasidrani v reškem pristanišču, je izbruhnil potar. Gorečo ladjo so zvlekli iz taliva Martinščica na odprto morje in ogenj pogasili. Med polarom je bilo ranjenih šest delavcev ladjedelnice in šest članov posadke. Bolgarska ladja je bila v reškem pristanišču na popravilu. Parkljevka in slinavka Organizacija OZN za kmetijstvo in prehrano je pozvala evropske drlave, naj sprejmejo posebne ukrepe, da bi preprečili širjenje nevarnih Uvinskih bolezni parkljevke in slinavke. Nedavno tega sta ti dve bolezni izbruhnUi v Grčiji in turški Trakiji. Eksplozija plina V kleti neke stanovanjske hiše v Miinchnu je eksplodiral plin. Eksplozija je bila tako močna, da je petnadstropna hiša skoraj popolnoma porušena. Dve Jugoslovanki sta v nesreči umrli, 18 ljudi pa je bilo ranjenih. Eksplozijo naj bi povzročil kratek stik na električni napeljavi. Gasilci niso mogli pogasiti ognja Se tri ure po eksploziji. Alkohol v Evropi Po podatkih objavljenih na mednarodni konferenci o alkoholizmu in mamilih v Sevilli je letna potrošnja piva, vina in žganih pijač v Franciji 17,2 litra čistega alkohola na prebivalca. Na Portugalskem je potrošnja 15,6, v Italiji 13,8, v Španiji 12,1, v ZRN 12, v Avstriji 11,7, na Danskem 6,8, v Veliki Britaniji 6,4, na Norveškem 3,6 in na Islandiji 3 litra čistega alkohola na prebivalca. Bomba v letalu V ameriškem potniškem letalu se je v oddelku za prtljago razpočila bomba. Eksplozija je nastala 10 minut po vzletu z detroi.skega letališča. Ranjenih je bilo 11 ljudi. Letalska nesreča V blilini New Delhija je strmoglavilo japonsko potniško letalo, v katerem je bilo 89 potnikov. Nesreča se je pripetila, ko je letalo takoj po vzletu strmoglavilo in se vžgalo. Nesreče ni preživel nihče. Zastonj vožnja Še do konca junija se bodo Rimljani lahko vozili zastonj z avtobusi mestnega prometa. Novost so uvedli v začetku maja, da bi tako raz-bremenili promet ob konicah. Poskus pa je pokazal, da je bilo potnikov v prometu sicer za enajst odsotkov več kot prej, prometna gneča pa se ni niti najmanj ublažila. Čez čas bodo uvedli še zelo nizke cene za vozne listke, v upanju, da bodo ljudje puščali avtomobile doma in se vozili Z avtobusi. Nič več kopanja V Tržaškem zalivu je v dolžini 20 kilometrov od Milj do Miramara prepovedano kopanje. Po novih merilih italijanskega ministrstva za narodno zdravje sme biti v sto mililitrih vode le sto bakterij, v Tržaškem zalivu pa jih je znatno več. Prepoved je prizadela posebno turistične kraje od Tržiča do Gradela. Najbolj okužena morska voda je v pristanišču za jahte Marina Giulia. Kopanje bo dovoljeno, ko bodo položili kanalizacijske cevi, po katerih naj bi tekle odplake daleč od obale. Domačija na Javorču Zirovski vrh je dolga Žirovski vrh, kakih deset kilometrov dolg hrbet, ki se vleče vse od Gorenje vasi pa do Žirov, je stopil iz anonimnosti pred nekaj leti, ko so ob njegovem podnožju strokovnjaki odkrili nahajališče urana. Pojmi uran, radioaktivnost in atomska energija so takrat budili domišljijo domačinov, budili vse dotlej, dokler se ni tančica skrivnosti razgrnila in niso v javnost začele prihajati odkrite informacije o obetavnem rudniku, Potem pa ... Dragocene kovine danes skorajda ne omenja nihče več. Da se v zirovskem vrhu skrivajo plasti uranove rude, nI prav za nobenega več nikakršna posebnost. Središče Zirovskega vrha je z Gorenjo vasjo že vrsto let povezano z makadamsko cesto. Nekaj čez sedem kilometrov dolga prometna žila te popelje med prostrane bukove in smrekove gozdove ter redke kmetije, ki so razpostavljene po hribčkih in gra- Spomln na težke dni med drugo svetovno vojno pah. Pošteno je pripekalo sonce pretekli četrtek, ko sem se napotil v Tavčarjev svet med poljanske hribe, svet, kjer so živeli junaki njegovih povesti. V nižjih predelih so že brnele kosilnice v višjih pa se v tem času za košnjo še prav nič ne mudi. Važnejša je pletev krompirja, saj je krompir v Zirovskem vrhu le vedno ena najpomembnejši!] poljščin. Žita kmetje skorajda ne se. jejo več. Hoja po prašni makadamski cesti je enolična in docela nezanimiva. Vse kaj drugega nudijo bogata gozdna prostranstva, ki skrivajo v sebi marsikatero posebnost; od zanimivosti živalskega sveta pa do ostankov vojn. Žirovski vrh je obdan z zapuščenimi bunkerji, kjer so iz Stremili lin med zadnjo vojno čestokrat sipale krogle in kosile napadalce. Avgust pred devetindvajsetimi leti je prebivalcem teh krajev ostal dobro v spominu. Tri dni so Nemci med znano žirovsko hajko napadali Prešernovo brigado. Vsem padlim borcem krajevne organizacije ZB Go-ronja vas, Žiri in Trcbija ob 20-letnici ljudske vstaje postavile spomenik v Zirovskem vrhu. Le streljaj od spomenika so lovci lovske družine Gorenja vas pred dvanajstimi leti postavili lovsko kočo. Prav zdaj pa jo s prostovoljnim delom obnavljajo. Franc Raztresen iz Lučin, Janez Subic iz Zirovskega vrha ter Jože Hribernik, Lado Koželj in Miloš Mljenik iz škofje Loke so se tisto popoldne potili ob njej. »Dom je bil zgrajen s prostovoljnim delom,« so začeli pripovedovati. »Zakaj smo ga zgradili prav tu? Ja, primeren prostor se nam je zdel. Žirovski vrh je znan partizanski kraj, vas je nekje v središču med Sovodnjem, žir-mi in Gorenjo vasjo, poleg tega pa smo Imeli v bližini še elektriko, cesto, vodo za gradnjo ln tudi prostor smo takoj dobili. Dve leti smo ga gradili. Nekaj .jagrov' je že prej odnehalo, petnajst pa nas je vztrajalo do konca. In kako smo hodili sem gor? O, ne z avtomobili! S kolesi!« Letos so se člani »zelene bratovščine« lotili obnavljanja koče. Pripravljajo se na razvitje prapora svoje družine, ki bo zadnjo nedeljo v avgustu. »Do takrat bi radi dela končali,« so mi zaupali. »Največji problem za nas je bila doslej voda. Zato bomo najprej napeljali to prepotrebno tekočino, nato pa uredili sanitarije, pode z izolacijo, kuhinjo ter opremili notranjost. Spet bomo vse naredili s prostovoljnim delom. Lovci vedno pravimo: delo združuje ljudi. Nekateri pa tega še ne razumejo. Zato se zbere vedno več ljudi, če je, denimo, veselica, kot pa delovna akcija. Vsekakor pa dom doslej Se ni bil dobro izkoriščen. Radi bi, da bi bil dom večkrat odprt, da bi bil neke vrste turistična postojanka, težava je le dobiti človeka, ki bi bil pripravljen biti tu.« Gozdovi Zirovskega vrha skrivajo v sebi pisan živalski svet. To je revir lovske družine Gorenja vas, ki združuje 45 »jagrov«. Na približno 6000 hektarov velikem lovišču se lahko najdejo sme, zajci, gamsi, divji petelini ki raznovrstne roparice. Ce delajo živali kmetom kaj škode? Slišati Je bilo, da se lovci s kmeti še kar dobro razumejo. Lovci so spet poprijeli za delo, sam pa sem se spustil le nekaj sto metrov niže — do kmetije na Javorču. Trdna dobro urejena gospodarska poslopja ter rože pred hišo je dalo slutiti, da so tu doma pridne roke. Javorčenovo družino sem zmotil prav med popoldansko malico. Seveda je to vsem prišlo še bolj prav, saj mi jih ni bilo treba kasneje motiti pri delu. »Z vsako stvarjo po malem se ukvarjamo,« sta dejala gospodar in gospodinia Jakob in Ivana Oblak. »Nekaj čez trideset hektarov zemlje Imamo. Pa kaj nam to pomeni. Les je malo vreden, če narediš le majhen prekršek, si takoj na .tapeti'. Druga si ran pa noče biti nikdar nič kriva. No, poglejte! Tri leta mi 'c gnil les v ,gmajni', pa ga ni prišel nihče iskat, žita skorajda ne sejemo več. Ne obrodi! Ker leži preveč dolgo sneg, vse pobere zima. Kar Je še krompir in oves. Delati je pa treba pošteno. Stroji nam pomenijo le delno pomoč. Zaradi prevelikega brega lahko s kosilnico pokosimo kvečjemu polovico. Obrati je pa treba vse robove, da kaj dobiš. Hribi so hribi: trava zraste le enkrat in ne trikrat. Davki so pa glede na to še pošteno visoki.« Na Javorču so pri hiši štirje fantje: Roman, Franci, Janez in Milan. Najmlajša hodita v šolo v Gorenjo vas. Od lanskega leta se lahko vozita, prej pa je bilo treba vsak dan pot do šole prepe-šačiti. »Osemnajst let mi je in delam doma na kmetiji,« mi je povedal najstarejši Roman, »če bom ostal doma? Res še ne vem. Se k vojakom bom moral. Ko pogledam okrog sebe, vidim, da so vsi moji sovrstniki zaposleni. No, ne rečem, da ne bi mogel zdr- žati doma. Ampak malo dr* gače bo pa še treba gledati na kmeta.« . Franci bo strojni ključav« ničar. Že od nekdaj ga je veselil ta poklic. Letos prvo leto obiskuje poklicno šolo v Škofji Loki. »Veliko bolje se imajo njegovi sošolci, kar verjemite,« je dejala njegova mama. »Poglejte, že zjutraj precej pred četrto mora vstali, da pride pravočasne* na avtobus. Za internat pač nimamo denarja. Doma pa mora biti zadovoljen tudi s krompirjevi in zeljem.« Pogovor se je zasukal ša na dogodke, ki so bili za kmetijo na Javorču najbolj hudi, često celo tragični. »Strela zelo rada .gospodari' tu okrog nas. Pred petdesetim] leti nam je pogorel kozolec, pred petintridesetim! pa hiša in h!?v. Druga svetovna V*Jm r ni je prinesla spet veli" o hudega. Vsa d-u-žina je bila izseljena. ;s>t tednov nj bilo nikogar »loma. Sam sem bil dvaindvajset mesecev v .logorju',« ja pripovedoval Jakob. »K sreči so tudi < £ tvovati. t Besedilo in slik« J. Govekar \ Lovska koča v zirovskem vrhu naj bi postala turistična po» stojanka Pri koči Marango pa nas čaka prijetno presenečenje. Nosači so nam spletli ven-čke iz cvetja in zelenja in ob pravem obredu nam jih posade na glavo. To je star običaj, s katerim počaste pristopnike na vrh Kili-mandžara. Fant iz koče pa nam prinese pivo, potem pa fotografiranja ni konca. Brez dvoma se najraje slika oskrbnik, pa tudi nosači se ne branijo. Prva skupina kmalu odhaja navzdol; Janez, Feri in Ivica pa imamo čas, da še malo posedimo na klopi pod kočo. Prijetna utrujenost preplavlja telo, topel vlažen veter pa se lovi v vejah dreves za kočo. Pravo razkošje pa je potoček z mrzlo studenč-nico za kočo. Kmalu pa jo po poti primaha domačin. S ponosom nosi na razpeti znojni srajci znak Tourist office Moschi, za pasom pa nož v usnjeni nožnici. V polomljeni angleščini pove Janezu, da se je naš landrovver prevrnil in da je šofer v »nevarnem« stanju. Ta novica nas vse štiri dvigne na noge, da zavežemo v naglici nahrbtnike, obujemo čevlje in jo mahnemo po stezi navzdol. Skraja je pot raz-sušena, a kmalu potem postane razmočena in razrita od vode. Mnogokrat lovimo ravnotežje na zlizanih z algami poraslih ilovnatih tleh, potem pa se preklinjaje spotikamo po razritih skalnatih delih poti. A vseskozi nas spremlja džungla s svojo bujno podrastjo. Za hip na enem izmed mnogih zavojev, ki jo napravi pot, postojimo, potem pa med mnogimi glasovi spoznamo pritajen šum vode. Slabo uhojena steza skozi visoko podrast nas pripelje do potoka. V polmraku — krošnje dreves, ki so polne ovijalk, so med seboj prepletene —■ v zamolkli zelenkasti svetlobi zagledamo potok, ki je poglobil svojo strugo med pravim zidom zelenja. Razpenjena voda se podi čez črnikaste algaste skale in se šele v tolmunih umiri. Toda skrb nas podi navzdol, da nam znoj zaliva obraze. Molče stopamo po poti, ki jo vseskozi obdaja drevje. Sele kasneje se zred-či, da pogled seže med drevje globlje v gozd. Spet nam pot prekriža potok, ko se odžejamo, pa zaslišimo brnenje avtomobila in kmalu si sežemo v roke z našim šoferjem. Kmalu zvemo, da z »nesrečo« ni bilo nič; le manjšo okvaro je imel na vozilu. Utrujeni posedemo in še premetavanje po sedežih se nam ne zdi tako močno kot na poti k gori. S prvimi hišami se tudi pot izboljša. Pred mnogimi preprosto grajenimi domovi stoje avtomobili; pretežno tovote, verne kopije landrovverjev. Med domačijami so vrtovi skrbno obdelani, a velikokrat so domačije skorajda potopljene v zelenje banan. Crna otročad se veselo podi ob poti, cele skupinice žensk in deklet pa v živopisanih oblekah stopajo navzdol proti Marangi. V sencah drevja pa nekajkrat opazimo sušilnice govejih kož, napetih na preprostih napravah in skrbno ograjenih z vejevjem. Trgovinice, male in prenapolnjene z najrazličnejšim blagom pa so družabno središče domačij, postavljenih okrog njih. Ljudje posedajo pod nadstreškom na preprostih klopeh in premlevajo novice zadnjih dni. Pot se vseskozi dokaj strmo spušča navzdol in šele tik pred Marango se iznenada kolovoz, razrit od silovitih deževij in zvožen od mnogih tovot spremeni v lepo asfaltno cesto. Maranga je prijetno naselje, razgrnjeno na zadnjih obronkih predgorja pod Kiliman-džarom; tik nad prostrano ravnico, ki potem sega tja do kenijske meje. Le redke gore se iz teh prostranih ravnic poženo kvišku. Naselje je brez dvoma tudi turistično zanimivo, saj hotelov ni malo; a kot izhodišče proti Kilimandžaru je najbolj znan hotel Kibo. V okolici pa je mnogo rodovitne zemlje; kjer domačini obdelujejo plantaže bombaža, sisala, kave in banan. Zemlja je rodovitna in ljudje marljivi, odraz tega je relativno blagostanje; saj nikjer ne opazimo znamenj revščine in bede. Ljudje, ki jih srečujemo, so napravljeni preprosto, mnogi so opustili nošo prednikov in kraj je poln evropsko napravljenih ljudi. Pravo razkošje pa je za nas prha na dvorišču hotela, kjer na parkirnem prostoru razložimo naše stvari. Oprhani in v svežem perilu smo kot prerojeni, zdi se nam kot da bi z mrzlo vodo sprali ne samo znoj in prah z vrha, temveč tudi utrujenost in napore. Vse dni smo jedli bolj pičlo; sedaj pa, ko Janez potegne iz malhe steklenico domačega, da zalijemo povra-tek, pa se nam tudi tek povrne. Vsakdo sega po najljubši jedi in tudi mrzlemu pivu, ki ga krasi nalepka z žirafo, se le malokdo odreče. Nosači pa so posedli v senco drevja in po stari ustaljeni navadi, potem ko dobe plačilo za svoj trud, pričakujejo seveda tudi bakšiš in pa kakšen kos obleke. Odhajajo zadovoljni, z rahlo dvignjeno roko izgovore »jambo« pozdrav, ki združuje naš dober dan, živijo. Šele sedaj, ko ostanemo sami z razmetanimi kupi opreme, se povsem zavemo, da se dogodivščina bliža koncu. Toda kmalu je vsa naša krama zvezana v vrečah in pred odhodom še napišemo nekaj kartic. Začenja se naša pot proti domu. Kar neopazno se hiše Marange porazgube, da navsezadnje preminejo kot neznatne lise prislonjene v porasla pobočja. 2e nas obdajajo prostrani nasadi sisala, ki jih le redko prekinejo za kratek čas polja koruze. Ob eni izmed malih prodajaln, ki so obenem tudi obcestne gostilne, pa zagledamo fantiče na preprostih kolesih. Vozimo počasi in ustavimo se malce naprej. Toda fantiča jo urno pobereta med koruzo, le eden malo zaostane, da lahko vidimo povsem iz lesa napravljeno kolo. Verigo nadomešča kar pas usnja in zobnike preprosto leseno kolo. Tudi avtobusi, prenapolnjeni s potniki, so živo pobarvani, ki vozijo iz Aruše proti Marangi, so že na pol odsluženi, a se vseeno v oblakih izgorele nafte pomikajo po cesti. Sicer pa je promet dovolj gost, posebno ko zapeljemo na glavno cesto proti Aruši, je vozil vse več. Naš šofer v landrovver j u je mojster svojega poklica, avto podi na vso moč, kot bi hotel še pred nočjo priti domov. A vseeno ustavi povsod, kjer želimo, navadno je to pri nasadih kave ali pa pri preprostih domačijah ob cesti. Tamkajšnji ljudje običajno ne dovolijo fotografiranja, le Ivica in Feri neutrudno fotografirata iz drvečega avtomobila. Sredi popoldneva se ustavimo malo pred Aru-šo. Ob cesti je skromna delavnica in pred njo je razstavljeno polno izrezljanih izdelkov iz lesa. Pod streho iz rogoznic kar na tleh s preprostim orodjem dva fanta obdelujeta les. Delo njunih rok je nenavadno lepo, na prašnih tleh se vrste prave umetnine. Največ je kipcev mater z otroki, sključenih stark z otrokom v roki, pa vseh mogočih plastik in uporabnih predmetov. Skorajda vsakemu izmed nas ugaja kakšna stvar, pa se potem s palčko v roki čepe pogajamo za ceno. Prodajalec v prah na tleh napiše številko, kupec pa pod njo, ali kar čez napiše številko, ki jo je pripravljen odriniti za izbrano stvar. Vendarle fanta le malo popustita pri ceni, a vsem se zdi, da smo kupili poceni in res pristno blago. V Aruši nas šofer zapelje pred moderen hotel, ko pa zvemo, da stane prenočišče 11 $, pa se zlahka odločimo, da bomo spali v šotorih. Prostor za taborjenje je skorajda v mestu in kmalu stojita dva šotorčka, med njima pa razpnemo bivak vrečo, da bo pod njo prostor za petega. Lojzek s temo zleze v spalno vrečo, ostali štirje pa se namenimo v mesto. Aruša je trgovsko mesto, prepolno trgovin, ki so sedaj sicer zaprte, a mi radovedno ogledujemo prodajalne stoterih spominkov od leopardovih kož do preprostih rezljanih obeskov. Mnogo je trgovin s safari opremo in številni turistični uradi kažejo na to, da se turistični vrvež tem krajem ni izognil. Ulice v novejšem delu mesta so prazne, toda bolj ko se bližamo staremu delu mesta, več je ljudi na cesti. Mnogi lokali so še odprti in pred njimi posedajo ljudje, a drugi se gnetejo okrog preprostih ognjišč, kjer na žerjavici pečejo mlado koruzo. Teh ognjišč je največ okrog kinodvoran, ki jih v tem delu mesta ni malo. Pred ognjišči in kino dvoranami je največ mladih, ki v gručah živahno kramljajo. 2e površen opazovalec kmalu opazi med mnogimi črnci obraze drugačnih potez in polti. Indijci, ti številni prebivalci Aruše se le redko družijo s črnci in ne spominjam se, da bi jih videl sedeti za isto mizo ali stati V isti gruči. Ivica in Feri sta vztrajna. Kar vseskozi se ozirata in sprašujeta za disko klub; z Janezom pa se zadovoljiva s prijetnim lokalom z umirjeno glasbo, prijetnim okoljem in hladnim pivom. Ko se vračava po ulicah proti šotorčku, so ulice puste, le stražniki s čeladami, baterijami in palicami postajajo pred razsvetljenimi prodajalnami. Mesto spi, da se bodo ulice potem zjutraj napolnile z množico ljudi in mnogimi avtomobili. Z' e zgodaj zjutraj po-dremo šotore, skuhamo zajtrk in krepko se podpremo. Sedaj z dnem so mestne uiice oživele in v soncu je pogled na mnoge trgovinice povsem drugačen. Pred hotelom Aruša so trgovci razstavili kupe ščitov iz sušene goveje kože, cele zbirke nožev, ki tiče v preprostih usnjenih nožnicah, pa masajske sulice, skovane in obdelane prav spretno. Ne manjka seveda niti čutaric iz buč in ne živopisanega ženskega okrasja. Številne trgovine so prenapolnjene z izdelki iz ebenovine in večina trgovcev so Indijci, ki so potomci prvih naseljencev v preteklosti. Zaradi svoje izredne podjetnosti in iznajdljivost so se dvignili s svojo vztrajnostjo nad raven domačinov. Vsakdo izmed nas bi rad odnesel domov spominek na te ljudi in deželo, a izbrati v tej množici res lepe stvari, je kaj težko. Na vrhu Gilmans pointa Poročila poslušajte vsak dan Ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob Nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. Url ter radijski dnevnik ob 9., *2., 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30 17. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 S Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Pojo naši operni pevci *- 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Paleta zabavnih akordov — 15.40 Dvorakovi slovanski plesi — «.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Peter VValden — 17.10 G'"emo v kino — 17.50 Orgle v ritmu — 18.15 Dobimo se °b isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s Fan-Xl treh dolin — 2u.Q0 V sobo-to zvečer — 21.30 Zabavna j"a »bi - IftflO Pet minut humorja — 19.05 Popevke za vse — 19.35 Od ^^lodije do melodije Tretji program 20.05 Praski madrigalisti v ^ašorn studiu — 20.30 Svet in «« — 20.40 Operni koncert — *U0 Dogodki dneva - 21.10 °ružabna glasba 18. stoletja }*■ 22.15 Okno v svet - 22.25 Pozabljeni romantični moj. stri — 23.55 Iz slovenske poezijo 18. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8-50 Orkestralne skladbe za Gladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Se pomete, tovariši - 10.25 Pesmi b°rbc in dela - 10.45 Naši Poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.30 Z domačimi ansambli — 14.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 14.30 Humoreska tega tedna — 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 16.00 Radijska igra: Trije mušketirje — 16.55 Glasbena med igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Melodije za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski' cock-tail — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.10 Večer ob lahki glasbi — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Glasbeni utrinki — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz Koln-skih koncertnih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije 19. junija 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Poletni ringaraja — 9.40 Z revijskim orkestrom Percy Faith — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Glasba J. S. Bacha in G. F. Handla — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo angleške pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ljudske pesmi sveta — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Mor t on Gould — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Popevke in plesni ritmi — 18.45 Kulturni globus - 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s Triom Jožeta Burnika — 20.00 Stereofonski operni koncert — 21.30 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešite z nami Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z velikimi zabavnimi orkestri — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Orgle v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.30 Zrcalo dneva — 17.35 Poletno potepanje — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Mozaik zabavnih melodij — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Boutique lahke glasbe — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Lepe melodije — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Vilko Ukmar: Ekspresije za klavir — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Glasba baročnih dni — 23.55 Iz slovenske poezije 20. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Z orkestrom Heniv Mancini — 9.40 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 10.20 Pri vas doma — 12.10 španski plesni ritmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi godci in pevet — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Od melodije do melodije — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Gioachi-no Rossini: finale 1. dejanja opere Seviljski brivec — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Cyril Ornadel — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nas videnje — 18.45 S pevko Jožico Svete — 19.00 Lahko noč, otioci — 19.15 Minute z Instrumentalnim kvintetom Gorenjci — 20.00 Prodajalna melodij (s'ereo) — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Koncert lahke glasbe — 22.15 S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Operni zvezdniki na koncertnem odru Druji program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z orkestrom Ray Conniff in Jackie Gleason — 16.05 Glasbeni bing bang — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.30 Zrcalo dneva — 17.35 Poletno potepanje — 18.40 S plesnim orkes'.rom RTV Ljubljana — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanje ob lahki glasbi 21.00 V korak s časom — 21.10 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dneva - 2! 10 Arije in monologi — 22 15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih: Igor Stuhec — 23.55 Iz slovenske poezije 21. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniški pozdravi — 9.25 Popevke in zabavne melodije iz studija 14 — 10JO Pri vas doma — 12.10 Anton Foerster: odlomek iz opere Gorenjski slavček — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Poje moški zbor KUD Sentanel nad Prcvaljami — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital pianista Igorja Dckleve — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Radia Hannover — 17.10 Poletno glasbeno popotovanje — 18.15 Igramo za vas — 18.45 Naš gost — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v ste-reo studiu — 21.15 Lepe melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nok- turno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 1435 Glasbeni variete — 15.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli — 16.05 Srečanje melodij — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.30 Zrcalo dneva — 17.35 Poletno potepanje — 18.40 Jazz za mlade — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz francoske orgelske glasbe — 22.00 Marjan Kozina: Lkvinokcij (odlomki) — 22.45 Glasbeni klasiki našega stoletja: Sergej Prokofjev — 23.55 lz s'ovenske poezije 22. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Z or. kestrom Ronnie Aldrich — 9.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Primož Ramovš: Simfonietta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladinski zbori pri nas in po svetu — 14.30 Z ansamblom Moj mira Šepeta — 14.45 Mehurčki — 15.40 Poje basist Nikolaj Gjaurov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Ar-turo — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zabavni zvoki — 18.45 Naš ' podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 22.40 Od popevke do popevke — 23.05 Literarni nokturno DrugI program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj ln med nami — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Levo, desno, naokrog — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.30 Zrcalo dneva — 17.33 Poletno potepanje — 18.40 8 Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Glasbeni soireee — 21.00 Naš intervju — 21.10 Z orkestrom Ray Ellis — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 De-metrij Zebre: Bakhanal — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Recital pianista Vladimirja Horov.siza — 23.55 Iz slovenske poezije 23. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Melodije za prijetno razvedrilo — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Pianist Aci Berioncelj igra skladbe starejših slovenskih skladateljev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mali koncert za mladino — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Ob lahki glasbi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Andre Prcvin — 17.10 Operni k.m-cert — 18.15 Signali — 18.50 Z ljubljanskim jazz ansamblom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Franja Zorka — 20.00 Naj narodi pojo - 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.00 Dober dan 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Popevke se vrstijo — 16.05 Vodomet melodij — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.30 Zrcalo dneva — 17.35 Poletno pote* panje — 1S.40 Jazz na II. programu — 19.00 Odmevi / gara — 19.20 Kitara v ritmu — 19.35 Priljubljene popevke Tretji program 20.05 Radijska Igra: Zasilni izhod — 21.00 Vrtiljak lahkih not — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.25 Nokturno z Ostereem — 23.55 lz slovenske poezije Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moša Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava Usta, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina; letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 17. JUNIJA 17.35 Po domače s fanti na vasi, 18.05 Obzornik, 18.20 Disnevev svet - serijski film, 19.10 Mozaik (RTV' Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Košar-ka Evropa : ZDA - prenos (RTV Zagreb), 22.00 Tekmeca - serijski barvni film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.25 Poročila (RTV Zagreb), 17.30 Narodna glasba (RTV Beograd), 18.00 Kronika (RTV Zagreb), 18.15 Otroški spored, 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 18. JUNIJA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Pet minut po domače, 9.45 Kmetij ski razgledi: Preudarno sad-jarjenje (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Mestece Pevton - serijski film, 12.40 TV kažipot, 13.00 Mladinski radijski klub (RTV Ljubljana), 14.05 Motorne dirke - prenos iz Preluke (RTV Zagreb), 15.55 Bruselj: nogometni finale - barvni prenos, 17.45 Za konec tedna, 18.00 Pohod na Anglijo -5. zgodba iz barvne serije o Elizabeti L, 19.30 Filmska burleska, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 2030 Zabavna oddaja (RTV Ljubljana), 21.15 Risanka (RTV Zagreb), 21.30 športni pregled (JRT), 22.00 Rezerviran čas, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 19. JUNIJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Lutkovni film, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 šest srečanj z Barkerjem ■ serijski film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 - 2. del barvne oddaje, 22.10 M. Pfeghar: Romeo in Julija Kulturne diagonale, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Lutke (RTV Beograd, 18.15 Kronika, 18.30 TV pošta, 19.00 Mladi za mlade, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 20. JUNIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 D. Maksimovič: Izvolite na razstavo, 18.00 Risanke, 18.15 Obzornik, 18.30 Glasbena oddaja, 18.55 Mozaik, 19.00 Razvijajoči se možgani - 4. del, 19.20 Oblikovanje: Poreklo oblikovanja, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Oči brez obraza - francoski film, 22.05 Glava na zaslonu, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila, 17.40 Mali svet 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost (RTV Beograd), 19.15 Trenutek spoznanja (RTV Zagreb), 20.00 TV dnevnik, 20.30 Reflektor, 21.15 Serijski film, 22.05 TV dnevnik (RTV Beograd) 21. JUNIJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Se-bastijan in Marv Morgane • serijski film, 18.15 Obzornik, 18.20 Jazz na ekranu: Chris Barber Band — 3. del, 18.50 Mozaik, 18.55 Od filma do filma, 19.20 S kamero po svetu: Grenak okus opala (Avstralija), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 I. Sekulič: Kronika vaškega pokopališča - 3. del, 21.20 Ljudje med seboj: Trenutek Slovencev v Italiji, 22.20 Ivan Rabuzin - barvna oddaja, nagrajena na festivalu Bled 72, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Otroški spored, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Sodobniki (RTV Sarajevo), 19.00 Risanke (RTV Zagreb), 19.15 Zabavna glasba. 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 22. JUNIJA IĆA5 Madžarski TV pregled, 17.00 Vaterpolo Madžarska : Jugoslavija - prenos iz Budimpešte (RTV Beograd), 17.50 Zapojte z nami - otroški sporee\ 18.05 Risanke, 18.15 Obzornik, 18.30 Boj za obstanek - serijski film, 18.55 Mozaik, 19.00 Luč znanstvenih spoznanj - oddaja iz cikla Civilizacija, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Četrtkovi razgledi: S kulturo navkreber, 21.00 Bos skozi pekel - japonska nadaljevanka, 21.50 Slavni baletniki -ruski film, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Otroški spored (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Narodna glasba, 19.00 Kultura danes (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 23. JUNIJA 16.45 Madžarski TV pre-Aprilski larifari (Trapollo HH33), 18.15 Obzornik, 18.30 Glasbena oddaja: Obisk iz Ta teden na TV Nedelja, 18. junija, ob 18. uri: POHOD NA ANGLIJO — barvni film iz serije o Elizabeti L; Filip španski je sklenil, da bo maščeval smrt Marije Škotske. Pripravlja »pohod na Anglijo«. Elizabeta se boji vojne in upa, da jo bo z mirovnimi pogovori preprečila. Izkaže pa se, da s tem ne bo uspela. Vendar navsezadnje le zmaga. Torek, 20. junija, ob 20.35: OČI BREZ OBRAZA — francoski film; režiser Ge-orge Franju; v glavnih vlogah: Pierre Brasseur, Alida Valli, Edlth Scob, Juliette Mayniel, Beatri-ce Altariba; Režiser Franju je razmeroma pozno začel ustvarjati filme, predvsem dokumentarne. Šele pri 45 letih je ustvaril prvi celovečerni film Z glavo skozi zid, sledil pa mu je film Oči brez obrazi. Ta dva filma sta ga dvignila v vrh francoskega novega vala, žal pa kasneje v sebi ni več našel moči, da bi to obetavno nadarjenost potrdil. Petek, 23. junija, ob 20.35: OKLAHOMA — ameriški barvni film; režija Fred Zinnemann; v glavnih vlogah: Gordon Mac Rac, Gloria Grahome, Gene Nelson, Shirley Jones, Rod Steiger, Eddie Albert; Oklahoma je musical, ki je bil posnet že leta 1955 v barvah in TODD-AO sistemu. Izredne barve in stereofonski zvok ter seveda Hamersteino-va in Rogersova glasba tvorijo izjemno skladno celoto, ki pa tudi v televizijski izvedbi ne bo izgubila osnovnih kvalitet — romantične glasbene operete o življenju na ameriškem zahodu. Italije, 18.45 Cesta in mi: Megla; Večja hitrost, večja nevarnost, 18.55 Ekonomsko izrazoslovje: Kotizacija, 19.00 Mestece Peyton - serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Oklahoma - ameriški barvni film, 22.50 Pokal pevcev -posnetek, 24.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Otroški spored (RTV Beograd), 18.15 Kronika, 18.30 Poljudno znanstveni film, 19.00 V petek ob 19. uri, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 17. junija danski barv. film MAZURKA V POSTELJI ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer.-italij. barvnega filma DJANGO NE POZNA MILOSTI ob 22. uri 18. junija mehiški barv. film SREBRNA MASKA ob 10. uri, danski barv. film MAZURKA V POSTELJI ob 15., 17. in 19. uri, premiera nem. barv. filma HOTEL Z RDEČO SVETILKO ob 21. uri 19. junija premiera franc. barv. filma VELIKA ZMEDA V PARIZU ob 16., 18. in 20. uri 20. junija franc. barv. film VELIKA ZMEDA V PARIZU ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIČ 17. junija amer. barv. film NOČ BREZ PRIČE ob 16., 18. in 20. uri 18. junija italij.-špan. barv. film VOLK SIERA BLANKE ob 14. in 18. uri, amer. barv. film NOČ BREZ PRIČE ob 16. in 20. uri 19. junija premiera it ali j.-franc. barv. film ZAROTNIKI SVOBODE ob 16., 18. in 20. uri 20. junija italij.-franc. barv. film ZAROTNIKI SVOBODE ob 16., 18. in 20. uri Tržič 17. junija amer. barv. film ZADNJI NABOJ ob 18. in 20. uri 18. junija amer. barv. film ZADNJI NABOJ ob 15. in 19. uri, amer. barv. film ZADNJI IZ PLEMENA KOMANČEV ob 17. uri, premiera amer.-italij. barv. filma DJANGO NE POZNA MILOSTI ob 21. uri 19. junija amer. barv. film ZADNJI NABOJ ob 18. uri 20. junija amer. barv, film ZADNJI IZ PLEMENA KOMANČEV ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 17. junija premiera amer.-italij. barv. filma TUJEC V MESTU ob 18. in 20. uri 18. junija amer.-italij. barv. film TUJEC V MESTU ob 17. in 19. uri, premiera franc. barv. filma VELIKA ZMEDA V PARIZU ob 21. uri 19. junija amer. barv. film ZADNJI IZ PLEMENA KOMANČEV ob 18. in 20. uri 20. junija amer. barv. film ZADNJI NABOJ ob 18. in 20. uri Krvavec 17. junija mehiški barvni film SREBRNA MASKA ob 20.30 18. junija angl. barv. film ZASEBNI DETEKTIV CLE-EG ob 17. in 19.30 Radovljica 17. junija jugoslov. barv. film ŠČURKOZER ob 18. uri, nemški barv. film JAVNA HIŠA ob 20. uri 18. junija italij. barv. film SARTANA, TVOJA SMRT ob 16. uri, nemški barv. film JAVNA HIŠA ob 18. uri, jugoslov. barv. film ŠČURKOŽER ob 20. uri 19. junija italij. barv. film SOVRAŽI SVOJEGA BLIŽNJEGA ob 20. uri 20. junija amer. film STO MUK STANA IN OLIA ob 20. uri skofja Loka SORA 17. junija amer. barv. film MRTVIM PREHOD PROST ob 18. in 20. uri 18. junija amer. barv. film BOJEVNIKI ob 17.30 in 20. uri 19. junija amer. barv. film BOJEVNIKI ob 19. uri 20. junija italij .-špan. barv. film NOČ NASILJA V TOMB-STONU ob 20. uri Železniki OBZORJE 17. junija amer. barv. film DEČEK Z ZELENIMI LASMI ob 18. uri, amer. barv. film BOJEVNIKI ob 20. uri 18. junija amer. barv. film MRTVIM PREHOD PROST ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 17. junija danski barv. film MAZURKA V POSTELJI 18. junija danski barv. film MAZURKA V POSTELJI 19. junija angl .-franc barv-CS film ORLI NAD LONDONOM 20. junija angl.-franc. barv. CS film ORLI NAD LONDONOM Jesenice PLAVŽ 17. junija angl.-franc. barv. CS film ORLI NAD LONDONOM 18. junija angl.-franc. barv. CS film ORLI NAD LONDONOM 19. junija danski barv. fil111 MAZURKA V POSTELJI 20. junija danski barv. film MAZURKA V POSTELJI Dovje Mojstrana 17. junija italij. barv. £f film HUDIČEV AGENT UF* PERSEVEN q 18. junija italij. barv. CJ film PLAČANEC Kranjska gora „ 17. junija italij. barv. cs film PLAČANEC 18. junija amer. barv. f'lrn BILLY KI D Javornik DELAVSKI DOM 17. junija franc. barv. film MALENKOSTI, Ki USTVARJAJO ŽIVLJENJE 18. junija italij. barv. film HUDIČEV AGENT U*" PERSEVEN Občina Kranj 133. Na podlagi 4. točke 133. člena statuta občine Tržič (Uradni vestnik Gorenjske, št. 8/68), 3. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26/70) ter 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65 in 15/67) je skupščina občine Tržič na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6/6-1972 sprejela ODLOK O obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Tržič v letu 1972 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede fluorografiranje vseh prebivalcev v občini Tržič, ki so rojeni v letu 1948 ali pred tem časom. 2. člen Fluorografiranje je brezplačno. Stroški fluoro-graflranja gredo v breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj. 3. člen Cas fluorografiranja določi svet za socialno varstvo in zdravstvo skupščine občine Tržič. 4. člen Po izvršenem fluorografiranju se morajo na individualni poziv pristojnega upravnega organa za zdravstvo ali pooblaščenega zdravstvenega zavoda odzvati na kontrolni pregled pozvane osebe. 5. člen Svet za socialno varstvo in zdravstvo skupščine občine Tržič je pooblaščen, da izda za izvajanje tega odloka natančnejše predpise in druge ukrepe. 6. člen Z denarno kaznijo do 300.— din se kaznuje za prekršek, kdor se ne udeleži fluorografiranja in kontrolnega pregleda, ali kako drugače ovira izvršitev določb tega odloka in na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem vestniku Gorenjske, a izvaja se od pri-četka do zaključka fluorografske akcije. Številka: 510-1/72 Tržič, dne 6/6-1972 Predsednik Marjan Bizjak, I. r. 134. Po določilu 4. in 5 točke 133. člena statuta občine Tržič (Uradni vestnik Gorenjske, št. 8/68) je skupščina občine Tržič na 32. redni seji obeh zborov, dne 6/6-1972 sprejela ODLOK o določitvi najvišjih zneskov, ki se smejo v letu 1972 uporabiti za posamezne namene splošne in skupne porabe 1. člen Sredstva, ki so predvidena z odlokom o proračunu občine Tržič za leto 1972 (Uradni vestnik Gorenjske št. 6/72) v skupnem znesku 8,375.914 din se smejo v letu 1972 uporabiti največ do predvidene višine, izvzemši sredstev odstopljenega dela davka od avtorskih honorarjev in republiškega prometnega davka, ki jih republika odstopa za financiranje kulturne dejavnosti, prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki se 100 % prazni na poseben račun in 1 % rezervnega sklada. 2. člen Sredstva, ki se zbirajo po odloku o določitvi stopenj za financiranje temeljne izobraževalne skupnosti v občini Tržič (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/72) in so za leto 1972 predvidena v skupnem znesku 6,513.130 din, se smejo v letu 1972 uporabiti največ do višine tega zneska. 3. člen Sredstva, ki se zbirajo po odloku o stopnjah prispevkov za dnevno varstvo otrok v občini Tržič v letu 1972 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/72) in je za leto 1972 predvidenih v znesku 815.638 din, se smejo uporabiti samo do višine tega zneska. 4. člen Ko so doseženi zneski, predvideni v L, 2. in 3. členu tega odloka, odvaja služba družbenega knjigovodstva vsa presežna sredstva na poseben račun občine »Sredstva za gradnjo šol in varstvenih ustanov v občini Tržič« št. 5152-780-4. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Številka: 400-09/72 Tržič, dne 6/6-1972 Predsednik Marjan Bizjak, 1. r. Komisija za štipendije in posojila pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kranj na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju štipendij in posojil za izobraževanje učencev srednjih šol ter štu višjih in visokih šol razpisuje za šolsko leto 1972 - 73 1. 31 štipendij, od tega na Ekonomski fakulteti — splošna smer 1 Stipendijo, na Filozofski fakulteti za študij psihologije — pedagogike — 1 štipendijo , na Visoki šoli za telesno kulturo — 1 štipendijo, na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ali Pedagoški akademiji za študij matematike in fizike — 4 štipendije, na Filozofski fakulteti ali Pedagoški akademiji za študij slovenščine — srbohrvaščine — 1 štipendijo, na Akademiji za glasbo ali Pedagoški akademiji za študij glasbe - 2 štipendiji, na Pedagoški akademiji za študij na oddelku za razredni pouk — 6 štipendij, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij slovenščine — knjižničarstva — 1 štipendijo, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za Studij tehnične vzgoje — fizike — 2 štipendiji, na Višji šoli za socialne delavce — 1 štipendijo, na Vzgojiteljski šoli - 3 štipendije (II. aH IV. letnik), na Srednji šoli za medicinske sestre — pediatrična smer — 2 Stipendiji (III. letnik), na Gradbeni tehniški šoli -- geodetski odsek — 1 Stipendijo, na Gimnaziji ali Gimnaziji pedagoške smeri za dijake, ki se bodo usmerili v pedagoški poklic — 5 Štipendij. Za študij matematike — fizike na Pedagoški akademiji ali Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in za študij tehnične vzgoje — fizike na Pedagoški akademiji se osnova štipendije zviša za 20 °/o. 2. 50 brezobrestnih posojil za srednješolce (do 400 din mesečno), višješolce in visokošolce (do 500 din mesečno) z odpisi in dolgoročnim varčevanjem Posojilojemalec se oprosti vračanja posojila, če konča šolanje v predpisanem času oziroma če di- plomira do konca absolventskega staža, priznanega v statutu šole, in sicer: v primeru odličnega uspeha 100 °/o, prav dobrega uspeha 80 %, dobrega uspeha 60 °/o in zadostnega uspeha 20 % prejetega posojila. ProSnja za dodelitev Štipendije oziroma posojila mora biti pismena, priložiti pa ji je treba: podroben življenjepis, lastnoročno napisano izjavo prosilca, da ne prejema štipendije ali posojila, potrdilo o šolanju oziroma frekventacijsko potrdilo, potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih; srednješolci predložijo zadnje spričevalo oziroma tudi spričevalo o zaključnem izpitu, potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, potrdilo o dohodkih staršev (skrbnika, zakonca ipd.) v prvem polletju leta 1972 (otroški dodatek mora biti prikazan posebej), mnenje študentske, mladinske oziroma druge družbenopolitične organizacije. Prošnja za posojilo mora poleg navedenega vsebovali še višino mesečnega zneska zaprošenega posojila. Obravnavane bodo vloge prosilcev, pri katerih mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo 900 din in so končali razred oz. opravili izpite vsaj s poprečno oceno 2,6 (6,6). V mejah pogojev razpisa imajo prednost učenci in študenti z boljšim uspehom, socialno šibkejši kandidati ter otroci borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja. Prošnjo, kolkovano z 1 din ln vsemi zahtevanimi prilogami naj prosilci naslovijo oziroma oddajo na Temeljno izobraževalno skupnost Kranj, Komisija za štipendije in posojila, najkasneje do 8. julija 1972. Prošenj vloženih po tem roku, komisija ne bo obravnavala, enako velja za vloge prosilcev, ki nimajo stalnega bivališča na Gorenjskem. Vsa podrobnejša pojasnila daje računski referent II pri skupščini občine Kranj, oddelek za občo upravo in družbene službe, soba št. 158/1, telefon 22-621, interna 265. Komisija za štipendije in posojila pri TIS Kranj 68 REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. OPRODA, 7. POSEST, 13. RIMSKE TOPLICE, 15. EGAL, 16. RAL, 17. ARES, 18. MNOGOBOJ, 21. ENA, 22. BA, 23. NR, 24. AO, 26. ER, 27. ALK, 29. KALANDER, 34. RIAS, 36. VOL, S7. ILIR, 39. KONSOLIDACIJA, 42. ANTENA, 43. OPASAC. IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 85 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (30 din) dobi Jože Dovžan, Kranj, Luznarjeva 24 a; 2. nagrado (20 din) Jože Drnovšek, Skofja Loka, Rateče 87; 3. nagrado (10 din) pa prejme Marjan Štrukelj, Tržič, Ret-nje 30. Nagrade vam bomo poslali po pošti. NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. francoski slikar, impresionist, Auguste, staro mesto in luka na jadranski obali Italije, 13. iniciator, kdor spodbuja, 15. modni izraz za zelo kratko krilo, 16. v glasbi tonovska lestvica, 17. francoski književnik, markiz, po katerem se imenuje sadizem, 18. družboslovec, kdor se ukvarja s sociologijo, 21. orientalska krčma, gostišče, prenočišče za Potnike in karavane, 22. Drago Kralj, 23. vzklik bolečine, 24. Osvobodilna fronta, 26. avtomobilska oznaka za Karlovac, 27. Časovni termin, tudi moško ime, 29. vojak, dodeljen v službo višjemu častniku, 34. predstojnik samostana, 36. starogrški Pesnik in pevec junaških pesmi (po muzi Aedi), 37. mestece * Dalmaciji, na desni obali Krke, trdnjava iz rimskih časov, 39. ženska, ki se ukvarja s paleografijo, s preučevanjem starih Pisav, 42. ime pevke narodno-zabavne glasbe Kovačičcve, 43. rog, vrsta trobila; konjeniški prapor. loterija 1 2 3 't ■ J 3 9 10 . 11 12 13 ■ 19 N ■ 15 : n r- 18 20 21 n y' mi?* sr* - ■ 30 31 32 ■ 3i 3-1 m tO : M 39 '.1 NAVPIČNO: 1. Rod severnih medvedov, 2. položaj, čast in Področje škofa, episkoplja, 3. stari oče, znana pesem Nikice Kalogjera, 4. trnek, 5. Ivo Bajec, 6. kraj na Limu v vzhodni **osni, kjer je bila ustanovljena I. proleiarska, 7. pisalna potrebščina, 8. Elda Vller, 9. pripadnik germanskega plemena, '0. muslimanski bog, 11. uredništva, ureditev besedila za tisk, ^2. šolski red, recenzija, kritika, 14. kratica za julij, 19. ime košarkarja Daneua, 20. nagon, sla, želja, 22. kisli sadni bonboni, 25. orientalski asket in čarovnik, 28. naslov slovenskega celovečernega filma, 30. kraj ob reki Lol na jugozahodu Suda-na, kraj ob reki Raga Tsangpo na jugu Kitajske, 31. nemški 8Polnik, 32. skladatelj in pedagog, Krsto, 33. enaki samoglasniki, 35. barva kože, polti (telnt), 38. perje pri repi, pesi in kolerabi, 40. ameriška kratica za vse v redu. 41. France Onič. $ Rešitev pošljite do četrtka, 22. junija na naslov: G Glas, Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna • križanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši jc na °gled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in lJmetnostnozgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je °dprta razstava mojstra fotografije E FIAP Stojana Kerblerja. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna Pokrajinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem lfi republiška zbirka Slovenska žena v revoluciji, v galerijskih Prostorih pa razstava novejše slovenske grafike, ki jo je Posredovala Moderna galerija v Ljubljani. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v Valeriji v isti stavbi pa razstava del akad. slikarja Jožeta ^orinška. V kleti je razstavljen izbor starih fotografij Kranja. V stebrični dvorani je Osrednja knjižnica v Kranju, oddelek Pionirska knjižnica s sodelovanjem šolskega muzeja v Ljubljani pripravila razstavo šolska glasila in mladinski listi. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. 00 20 10 10 82370 500 344110 10.010 31 10 4901 300 05231 510 466161 10.000 698051 150.000 2 6 51802 506 81642 1.006 729822 10.006 63 10 09193 2.000 34013 500 78053 1.000 142953 10.000 14 30 16944 500 20484 1.000 076784 10.000 206034 10.000 35 20 705 100 4925 200 06675 500 176925 20.000 6 6 10406 2.006 71726 1.006 83906 506 518976 10.006 7 6 17627 2.006 53627 506 88457 1.006 397097 10.006 848 50 7818 200 87978 500 579408 10.000 09 10 49 10 6619 300 71219 500 064399 10.000 poročili so se V KRANJU Trstenjak Milan in Ivan-čič Milka, Petrovič Milivoje in Bradaška Valerija V ŠKOFJI LOKI Kunej Alojzij in Šinkovec Ana, Eržen Ivan in Vidmar Marija, Trnek Anton in Pe-ternelj Ana, Kužel Marjan in Ošina Milena, Gantar Martin in Kržišnik Marija, Trdina Alojz in Potočnik Marija umrli so V KRANJU Vujičič Rezika, roj. 1914, Tadina Ivan, roj. 1909, Teran Angela, roj. 1887, čater Vili-bald, roj. 1913, Kraševec Frančiška, roj. 1901 in Meglic Franc, roj. 1906 TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 5,50 din, špinača 6,50 din, korenček 6,50 din, slive 7,50 din, pomaranče 6 din, limone 10,50 din, česen 11 din, čebula 4,50 do 5,50 din, fižol 7 in 9,80 do 10,80 din, pesa 4 din, kaša 3,70 din, paradižnik 14 din, grah 8 din, češnje 8,50 din, ajdova moka 6 do 6,30 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,50 do 0,70 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehi 38 din, klobase 4,50 din, skuta 9,10 din, kislo zelje 3,60 din, kisla repa 3 din, cvetača 6,20 din, krompir 1,10 din, novi 4 din KRANJ Solata 7 din, špinača 6 do 6,50 din, korenček 8 din, slive 6 din, jabolka 5 do 6 din, pomaranče 6 din, limone 8 do 10 din, česen 10 do 12 din, SOBOTA, 17. junija, ob 20. uri — T. Partljič: TOLMUN IN KAMEN; gostovanje v Kropi čebula 7 do 8 din, fižol 8 do 10 din, pesa 4 do 5 din, kaša 6 din, paradižnik 14 do 15 din, med 20 din, češnje 10 do 12 din, žganje 18 din, ajdova moka 7 din, koruzna moka 4 din, jajčka 0,70 do 0,80 din, surovo maslo 28 din, smetana 14 din, orehi 32 do 34 din, klobase 7 din, skuta 8 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 4 din, cvetača 6 din, paprika 18 din, krompir 1 din, novi 5 din, grah 6 do 7 din, jagode 12 do 14 din TRŽIČ Solata 7 din, špinača 14 din, korenček 10 din, slive 6 din, jabolka 8 din, limone 10 din, Čebula 8 din, fižol 10 do 11 din, breskve 12 din, kaša 5 din, paradižnik 14 din, češnje 12 din, banane 7 din, ajdova moka 5 din, jajčka 70 do 80 din, surovo maslo 25 din, smetana 17 din, skuta 7 din, cvetača 12 din, krompir 1,20 din, novi 4 din, jagode 14 din Za svatovanfe v Javorjah vse pripravljeno Turistično društvo Javorje v Poljanski dolini bo jutri že drugič pripravilo zanimivo etnografsko prireditev »Svatova-nje po starih običajih«. Na njej bodo Javorci in prebivalci okoliških vasi prikazali nekatere stare običaje v zvezi s poroko: prevoz bale, šranganje, pot neveste s svojega na ženinov dom, sprejem na novem domu in nekatere starejše plese, ki so ostali v spominu starejšim domačinom. Prireditev, ki se bo začela jutri ob 14. uri v vasi Javorje, bo prav gotovo privabila veliko obiskovalcev. Zato so se Javorci letos nanjo pripravili še precej bolj temeljito kot lani. Na novinarski konferenci pred dnevi so prireditelji obljubili, da bodo pripravili dovolj prostorov za parkiranje, pa tudi »mojstri kuhinje« se bodo potruddi, da bo na veselem svatovanju dovolj domačih specialitet: jedače in pijače. Se tol Kako priti v Javorje? Od Poljan, kjer je treba zaviti v desno, jc še približno sedem kilometrov do prireditvenega prostora. •Jg Uspel turistični večer Med različne turistične prireditve je turistično društvo Bled letos prvič uvedlo skupaj s Park hotelom za stalne goste turistično zabavni večer. Prva takšna prireditev je bila v torek zvečer v dvorani Kazine na Bledu. Udeležilo se je je okrog 200, predvsem tujih gostov. Najprej so zavrteli barvni film Pozdrav z gora, potem pa so nastopili pevski zbor Viharnik iz Ribnega in folklorna skupina iz Gorij. Gostje so tekmovali v plesu in posameznih značilnostih, ki so bile prikazane v filmu. Prireditev je uspela in za prihodnjo, ki bo konec meseca, nameravajo pripraviti še več nagrad. Sicer pa je trenutna turistična sezona na Bledu kljub dokaj slabemu vremenu že precej podobna lanski. Med tujimi gosti je največ Nemcev, Angležev, Holandccv in Italijanov. Vsak dan pa narašča tudi izletniški turizem oziroma enodnevni obisk gostov iz Koroške. A. Z. LETNO KOPALIŠČE v KRANJU bo odprto od sobote, 17. junija vsak dan od 9. do 18. ure ZIMSKO KOPALIŠČE pa bo odprto od srede, 21. junija vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. UPRAVA ZAVODA ZA VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH OBJEKTOV KRANJ J JE LUKNJA V Šaljivo resen zapis z mednarodnega tekmovanja v lovu rib na Bicdu Malo po 20. uri je švignila v zrak raketa in naznanila začetek nočnega tekmovanja za ulov trofejne ribe na Bledu. Ob obali so zagorele številne bakle, z jezera sem pa so prihajali glasovi gorjanskih godbenikov. Bilo je to minulo soboto, ko je ribiška družina Bled organizirala drugo mednarodno nočno tekmovanje za ulov trofejne ribe, naslednji dan pa je bilo na programu XV. mednarodno tekmovanje v lovu rib s plovcem. Pomešal sem se med številne goste, ki so se sprehajali ob jezeru in opazovali to čudno tekmovanje. Ker se le redko udeležujem tekmovanj, se takrat razumljivo i oliko bolj razvnamem. Dolgo zatajevana energija ob takšnih redkih prireditvah kar bruha lz mene. Moram priznati, da se spoznam približno toliko na ribolov kot ribe na pisanje. Kot redek, vendar strasten navijač sem bil v soboto zvečer malo presenečen. Med obiskovalci oziroma sprehajalci sem pogrešal različne pripomočke za navijanje; kot so piščalke, trobila, sirene in podobno. Skratka, dobil sem občutek, da s tega tekmovanja ne bo kaj prida, ko je publika tako netempe-ramentna. še ploskal ni nihče. Moram priznati, da sem si to tekmovanje predstavljal čisto drugače. Spominjam se, da sem kakšnih 15 let nazaj s sovrstniki naskrivaj lovil ribe. Tudi takrat smo tekmovali, kdo Jih bo več ujel. Vendar smo imeli bolj hvaležno publiko. Trije čuvaji so zagnali takrat več hrupa, kot zdaj nekaj tisoč gostov na Bledu ln še čez drn in strn smo jo ucvrli. Da ne govorim, da sem nedavno tega spremljal urednika na ribiškem po- hodu. Ko sva mu s psom pojedla približno ves kruh za vabo, sva zganjala tak hrup, da so na njegovo presenečenje ribe kar švigale mimo trnka. Kot rečeno, na Bledu pa nič. Sprehajalci, tekmovalci, ribe in jaz, vsi smo občudovali bakle in poslušali nežno glasbo. Naveličal sem se in stopil do enega od 62 tekmovalcev. Bil je resno poglobljen v mokro temo in žvečil cigareto. Šele na tretje trepljanje po rami me je začudeno pogledal. »Ali kaj prijcmljejo?« sem vprašal. »Kje pa! Saj vidite, kakšen direndaj je tukaj.« »Meni pa se zdi, da gledalci sploh niso razgreti.« »Ah, kaj. Silijo in silijo k vodi. Toliko, da se še po Jezeru ne sprehajajo in plašijo ribe. 15 let sem član ribiške družine, pa sem šele trikrat ali štirikrat tekmoval in nikdar nič ujel. Tudi danes ml Je žal. Drugače pa sem 7. junija 1969. leta v Milnem brez palice ujel 1,76 metra dolgega ln 30 kilogramov težkega soma. To je bila trofeja, še 14 dni po tem je bila luknja v Jezeru,« je nazadnje pome-žiknil Albert Jemc z Bleda. Od začudenja sem zazijal in zaprl usta šele potem, ko me je nekdo pohodil in skoraj pahnil med ribe. Popraskal sem se za ušesi in menil, da se še lep čas ne bom spoznal na ribolov. Sicer pa se še ribiči včasih slabo spoznajo. Dva moja dobra znanca — vneta ribiča, sta lani med dopustom na morju ujela ribo, ki se ji menda strokovno reče iglo ali približno tako. To je dolga, kači podobna riba in prava specialiletu. Ko sta torej ujela tisto na pogled grozno žival, sta jo ucvrla po pomolu... Je že tako, da se človek uči vse življenje. Pa mi je vendar Albert Jemc, dober in poznan ribič z Bleda vlil malce zaupanja: »Sicer pa jc takle ribiški večer, združen s tekmovanjem, lepa in zanimiva turistična prireditev. In tudi ribiči se dobimo skupaj in rečemo kakšno strokovno.« Za majhnim grmom sem potem naletel na Stjepana Lasana, člana ribiške družine Vevče. Z ženo sta tiho sedela ob bakli. Zaupal mi je, da se človek, kadar je takole sam in lovi ribe, še najbolje spočije. In tudi to je rekel, da prijetna glasba ne spodbuja le ribiča, marveč tudi ribe. Skratka, ribolov je živčna rekreacija. Zaželel sem mu obilo vsega in še dober prijem. In ko sem že odhajal, mi je zaupal, da bi po pravilih moral loviti samo z eno palico in da ima drugo pripravljeno le za vsak primer, če bi mu eno riba potegnila v globino. Malo stran je lovil Stane Korošec iz Ljubljane, član ribiške družine Straža — Sava. 1968. leta je dobil trofejo mladinski pokal. Tudi na tekmovanju na Bledu je že ujel 2 kilograma težkega krapa. Pravi, da jc ribič že od mladih dni. Začel pa je najbrž tako, kot večina mladih ribičev »naskrivaj«. Sploh se mi zdi, da je ribolov »naskrivaj« nekaj posebnega. Ko sem ob nekem navdušenem ribiču, ki je kljub tolikšni konkure iti ujel 6,3 centimetra dolgo ribico, čakal, da bo raketa najavila konec tekmovanja, mi je ves zagret in navdušen povedal tole anekdoto. »Bilo je v Bohinju. Oče in sin sta večkrat naskrivaj lovila ribe in čuvaji so imeli piko nanju. Ko so ju nekega dne opazovali, kako lovita ribe, so ju počakali doma. Ob vrnitvi Je oče vztrajno zatrjeval, da ni lovil. Pa so vprašali sinka, koliko rib je ujel oče. Sinko pa Je resno pogledal očeta in vprašal: ,Ata, kaj pa Je to riba?'!<; Napočil je slovesen trenutek: zbor vseh tekmovalcev in ocena, kdo je ujel daljšo ribo. Na moje veliko presenečenje je bila trofeja Vlada šebenika iz ribiške družine Vevče kar lepa. Ujel je namreč 69 centimetrov dolgega soma. In ko ga je dal na mizo, je še dihal. Celo tako je bil še požrešen, da je ribica, ki mu jo je nekdo porinil v žrelo, naenkrat Zginila v trebuhu. V nočnem ulovu je torej zmagal Vlado šebenik. V nedeljo pa jc bilo tekmovanje v lovu s plovcem. Za spremembo je začetek tekmovanja najavil strel. Tokrat je 123 tekmovalcev pognalo palice v vodo. 37 ekip je bilo iz 18 ribiških družin. In ker jc bilo tekmovanje mednarodno, so lovili tudi ribiči iz sosednje Koroške, iz Parme, Ilolandije in Zvezne republike Nemčije. Pravila so določala, da tokrat lahko lovijo samo ostri* ža. Strokovnjaki so mi povedali, da je ta riba neke vrste škodljivec. In prav zato, da bi se znebili škodljivcev, so prireditelji sklenili, da se drugih rib ne sme loviti. Zamisel je uspela. Tekmovalci so ujeli 5022 ostrižev, ki so skupaj tehtalj 84 kilogramov in pol. Najboljša je bila ekipa ribiške družine Novo mesto, druga je bila ekipa Barja, tretja pa Bleda. Med posamezniki so bili najboljši Ivan Kozole, ribiška družina Kostanjevica, Andrej Knaus, ribiška družina Barje in Slavko Damjanovič, ribiška družina Novo mesto. Strokovna ocena organizatorja — ribiške družine Bled, ki ima 145 članov, 50 mladincev in bo prihodnje leto praznovala 20-letnico delovanja — je bila, da je tudi to tekmovanje uspelo. Tudi jaz menim tako. Kajti h Ha je to res zanimiva turistična prireditev. In da Je res uspela, sc lahko še dane« vsakdo sam prepriča, saj je zaradi tolikšnega ulova v jezeru Sc zdaj velika luknja. Ko sem potem nekoga vprašal, kako bodo zdaj to luknjo spet zamašili, me je vprašal: »Ali vente, zakaj imajo ribiči nahrbtnik?« »Neee!« sem mu odvrnil. »Zalo, da si lahko roke umi* Jejo, kadar imajo en drek V njem...« Ribiške race lovil: Andrej Žalar M ■■ ■ : ■ •. O B IŠČI T E E F R O DAJ A Lil \i E ' . 1 fcA-H TE V A J T E P R O S PEfKT * M O D E-l/O V 1±L VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA V KRANJU razpisuje vpis v študijsko leto 1972/73 Kandidati se lahko vpišejo: 1. v organizacijsko smer z a) organizacijsko — proizvodno usmeritvijo b) organizacijsko — poslovno usmeritvijo 2. računalniško smer Predavanja za redne študente bodo v Kranju, za izredne študente pa bo šola predvidoma organizirala predavanja v Kranju, Ljubljani, Celju, Mariboru, Velenju, Sevnici, Novi Gorici in Kopru. Informacije o pogojih vpisa dobijo interesenti v tajništvu šole, Prešernova c. 11/11, telefon 22-834 in 22-846. Svet delovne skupnosti OBČINSKEGA SODIŠČA V KRANJU razpisuje prosta delovna mesta treh strojepisk Pogoj: dvorazredna administrativna šola. Osebni dohodki po določbah pravilnika o delitvi dohodka na občinskem sodišču v Kranju. Prijave kandidatov z dokazili o strokovnosti se sprejemajo 15 dni po objavi. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ razpisuje prosto delovno mesto inženirja-statika Nastop službe takoj aH po dogovoru. Možnost pridobitve kredita za stanovanjsko gradnjo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe pošljite na: Projektivno podjetje Kranj, Cesta JLA 6/1. Domačnost Šrancove gostilne Tine šranc Šobec urejen Čeprav letošnje muhasto vreme doslej ni bilo najbolj naklonjeno kampistom, se v znanem kampu šobec pri Bledu že lahko pohvalijo s precejšnjim obiskom. 2e aprila so zabeležiM 14 prenočitev, maja jih je bilo okrog 650, v prvih sedmih dneh junija pa kar 400. Med obiskovalci kampa ie bilo največ Nizozemcev, Francozov, Angležev, Belgijcev in Dancev. In mnogi od njih so v prvih dneh tega meseca že zaplavali v jezeru. V turističnem društvu Lesce upajo, da bo letošnja sezona dobra. Prišli bodo vsi napovedani gosti in teh ne bo ravno malo. Prav zaradi ugodne lanske sezone so letos uredili prostor za 100 novih šotorov. Lani jeseni in letos spomladi so zgradili tudi okrog kilometer in pol novega glavnega vodovoda, pravkar pa gradijo tudi nove umivalnice in sanitarije. Tako letos ne bo bojazni, da bi ob največjem obisku zmanjkalo vode ali prišlo do drugih težav. Prostora bo za 2000 in več obiskovalcev kampa. Na Zgornjem Plavžu na Jesenicah, nedaleč od glavne ceste, je pred štirimi leti odprl zasebno gostilno Tine Šranc in jo opremil v alpskem stilu. Obenem pa je ob gostilni na okoli 12.000 kvadratnih metrov v zatišju bližnjega gozda in potoka Jesenice uredil prostor za taborjenje. V gostilni stoji kozolec, ki loči dve sosednji omizji, v kotu je stara skrinja, po stenah pa predmeti, ki ustvarjajo pristno domače vzdušje prave gorenjske gostilne. »Večino del pri opremi gostilne sem opravil sam,« pripoveduje iznajdljivi Tine Šranc, ki gostom ne postreže le z domačimi specialite-tami, ampak pogosto tudi s širokim nasmehom in pri- najbolje kamp Restavracijo v kampu je prevzel znani gostinski delavec Mirko Pristavec. Obljublja, da bo restavracija vedno dobro založena, sicer pa je to moč ugotoviti tudi iz bogatega jedilnega lista. Poleg standardnih jedi po naročilu postrežejo tudi z različnimi specialitetami. Nazadnje omenimo še prehrambeni paviljon Murke. Trgovino pravkar povečujejo. Skratka, do glavne sezone bo v kampu vse pripravljeno in kot kaže, lahko že zdaj zapišemo, da bo tudi letos kamp šobec med najbolje urejenimi pri nas. A. 2. jazno besedo, ki jo zna še kako dobro obrniti na šaljivo plat. »Ko sem opremil gostilno, sem začel urejati kamp. Vanj sem postavil manjšo brunarico, ki je namenjena Ie za večere, ko v njej kurimo ln pečemo.« Tine Šranc zna poskrbeti za svoje goste, stare in rn'a-de. Medtem ko vodi starej-. še tuje goste, ki si postavljajo šotor v njegovem kai.pu, se najmlajši igrajo ob potoku, na gugalnici sredi kampa ali pa se z osličkom, k so ga pri Šrancu kupili prav z.a zabavo otrok. »Tujih turistov, ki prenočujejo pri nas, je iz leta v leto več, posebno veliko je stalnih gostov, ki nas obiščejo vsako leto. Za turiste vsako leto organiziram skupinske izlete na Stol, v Vint-gar, v Tamar, na Vršič, Bled itd. Nad lepotami gorskega sveta in zanimivostmi so navdušeni. Lani sem za dan borca popeljal skupino 18 turistov na Stol, med njimi je bil tudi 64-letni profesoi iz Chicaga, kj je dejal, da je bil vzpon na Stol zanj nepozabno doživetje. Redno popeljem turiste tudi na Vršič, jim posodim smuči in sredi najhujše vročine v dolini tujci smučajo na plazu na Vršiču.« V gostilni Pri šrancu je doma prijaznost, domačnost in dobra volja. Tine Šranc in njegova žena Vanda dobro vesta, kako in kaj je gostu najbolj všeč. Dokaz njune prijaznosti, dobre postrežbe in prijateljstva z gosti pa so številne razglednice iz vseh krajev sveta z najlepšimi zahvalami in rezervacijami za prihodnjo sezono. D. SedeJ Gostišče Gamsov raj vabi , '50 metrov nad Bašljem v ivanjski občini leži gostišče j^msov raj, ki ga nekateri ?°znajo tudi pod imenom Potniški dom L\ade Končar. s. domu in vikend hišicah je a* ležišč, restavracija pa ima sedežev. Tod ne letujejo ,e delavci tovar .e Rade Kon- ^ iz Zagreba, mai /eč pričajo gostje tudi iz različ- nih krajev države. Za mnoge Kranjčane in druge pa je ta kraj zanimiva izletniška točka. Čeprav je kazalo, da bo letos gostišče zaprto, so ga 1. junija le odprli. Lega in okolica sta takoj privabila goste, škoda le, da je dostop precej težaven. Obstajajo sicer že načrti za ureditev par- kirnih prostorov in razširitev doma in restavracije. Vse skupaj bi veljalo okrog 500 tisoč novih dinarjev. Kot kaže, pa je zmanjkalo denarja. Treba bo torej nekaj čara počakati Do takrat pa bo Gamsov raj prijetna izletniška točka, kjer bo vsakdo tudi dobro postrežen, A. 2. Prvi kopalci na ftobcu, - Fotoi A. Zala* DEŽELNI MEJNIK Resda to že zdavnaj ni več res — vse od leta 1918 — toda spomini na stare čase ne zblede tako hitro. Jezersko je namreč do konca prve svetovne vojne pripadalo vojvodini Koroški. Le mejni kamen ob cesti v dolino Kokre še dandanašnji priča, da je tu potekala sicer nenaravna, a vendarle trdno uradna meja med Kranjsko in Koroško. Natanko na točki, ki je od Kranja oddaljena 22 kilometrov in 878 metrov stoji mejnik. Pravzaprav dva! Gotovo je vsaka od obeh sosednih »vojvodin« dala nekaj na sebe, ker tu vidimo pravcati mejaški nesmisel. Zadostoval bi en sam mejnik, tu pa sta dva, čeprav tesno skupaj. Severnega je postavila stara koroška oblast, južnega pa kranjska ... Na koroškem mejniku je bilo vklesano nemško besedilo, zato jc bilo že takoj po ustanovitvi prve Jugoslavije, izklesano in odstranjeno. Na kranjskem mejnem kamnu pa je stari napis še vedno nepoškodovan in dobro čitljiv. Vklesane in obarvane črke povedo, da je tu »Deželna meja« — 22,878 km od Kranja, 49,600 km od Ljubljane in da je od tu do Celovca 79,213 km, do Železne Kapic pa 28,213 km. Zanimivo jc dejstvo, da za to staro mejo tudi mlajši popotniki ne vedo. Ko vozijo mimo mejnikov, se veselo nasmehnejo: »Zdaj pa smo že na Koroškem!« Seveda, gledano s treznimi očmi ia ne glede na to, če je nekaterim Jezerjanom še vedno všeč, da bi bili Korošci, pa ta meja res ni bila logična. Saj vsa jezerska ravan geografsko prav leži na kranjsko stran. Vode tečejo na jug, ne na sever. V Savo, ne v Dravo. Od severne sosede pa jc Jezersko vso dolgo zimo povsem zaprto. Visoki Jezerski vrh je le stežka prevozen, kadar je visok sneg z zameti. Tudi cesta je strma in vijugasta — na južno stran pa je vse tako zlo/.-no . . . Očitno je šlo v časih, ko so določali deželne meje, bolj za interese bogatih lastnikov jezerskih gozdov, ne za Interese dežele. In tako je stala meja, ki kar iznenada prečka Kokro ter se potem požene v zarasle bregove na obeh plateh ceste. No, o mejah jezerske deželice pa kaj več še prihodnjič. V VENCU GORA ajbrž je le malo krajev pri nas, ki bi bili tako lepo obkroženi in varovani od venca gora, kot je Jezersko. Lc-tam, kjer Kokra, ki je prej sprejela Jczemico, Reko in Zabukovški potok, prodre v ozko sotesko, je zložen prehod. Povsod drugje — pa najsi bo to Jezerski vrh, Bašeljsko sedlo, Roblc-kova planina, Jenkova planina, Ledine, Mlinarsko sedlo ali Zdolška škrbina — je treba premagali strmine, če hočeš priti iz jezerske kotline ven. No, pa se zdaj sprehodimo ob meji deželice, ki jo skušajo ti zapisi predstavita širokemu krogu bralcev Glasa, kot prelep, zaveten svet miru. PRISTOVNIKOV STOR2IC 1759 m \ Začnimo kar pri starem deželnem mejniku. Ne moremo ga zgrešiti. Lc kakih 100 m od Fužin sloji ob desni (vzhodni) sirani cesle. Zadnja hiša v Kokri nosi številko 75. Nekako bolj nam bo pri roki, če se bomo obrnili od mejnika naprej na večerno si ran in se potem vrnili v dolino Kokre od jutranje, vzhodne plati. Meja, nezaznamovana seveda, teče najprej v zaraščen breg nad cesto, ki jc tod speljana ob desnem bregu reke, in že smo na nevisokem gozdnatem Kozjem vrhu (1628 m). Od tod zasuee »meja« proti jugu, proti »kranjski« sirani! Povzpne se na skalnati Vaj-neš (1812 m), prečka Bašeljsko sedlo (1629 m) — o spopadu partizanov z Ncmoi na tem prehodu bom še pisal kot tudi o partizanski bolnici nad Komatcvro — doseže vrh Storžiča, pravzaprav Kranjskega Storžiča (2132 m) in se nato zasuče ostro proti severu. Zdaj sledimo grebenu do Vel. Javornika (1716 m), Stegovni ka (1691 m) mimo Fevče planine (1691 m) do Ruš (1485 m). Od tu pa na Vel. vrh (1634 m) in že smo na državni meji pri Plešovniku (1661 m). Sploh so zanimive meje Jezerskega: na zahodni strani je tržKka občina, na vzhodni je solčavska, že štajerska občina, na delu med Grintavcem in Rinko meji na kamniško občino, na severu je Koroška, le na jugu se stika Jezersko z domačo kranjsko občino. Črtomir Zoreč MALINŠEK 1C19 m DOLGI HRBET 2479 m Na sedežu družbenopolitičnih organizacij občini Močvara je zazvonil telefon. »Prosim?« se je oglasil predsednik SZDL, ki ga je bil klic predramil iz razmišljanja o bližnjem vikendu. Prsti so mu oklepali ročaj aktovke, kajti hotel je domov, utrujen od sestavljanja referata o vlogi proleta-riata v samoupravni družbi. »Ste vi, tovariš Gromovnik? Pridite hitro v Tovarno posod in ponvic! Pred slabo minuto so delavci prekinili delo.« »Škrt!« je naredilo v slušalki, Gromovniku pa ji padla torba iz rok. »Brž, Milena, obvestite Korla in Alfreda! V Posodah in ponvicah štrajkajo!« je predsednik SZDL ukazal tajnici. 'Zupan in sekretar ZK sta pravkar načela steklenico reprezentančnega \vh\skija, ko ju je dosegel Gromov-nikov poziv. Ne da bi izpraznila en Sam kozarček, sta planila v službeni mercedes in oddrvela težavam naproti. »Odlična juhica, draga!« je dircktoi Ropotec pohvalil kulinarično znanje svoje žene. Že ob enajstih dopoldan je (neuradno) zapustil podjetje, kajti misel na slastno kosilo mu ni dala miru. Zdaj si je za vrat tlačil beli prtiček in poželjivo strmel proti kuhinji, od koder so prodirale vonjave po svežem pečenju. Nenadoma pa jc vstopila soproga in zaskrbljeno povedala: »Sporočajo, da je v tovarni izbruhnila nekakšna prekinitev dela, ljubi.« Prekinitev ire!a Ropotcu se je ntči&veško kaJ&tHo, Nobene lakote ni več čutil. Ne da bi odstranil prtiček, je rind pokonci ter sedel v andija. Kolesa so prr>unliivn zacvilila in popolnoma preglasila ženo, ki je sko-i okno spraševala, ali naj torej zrezke zaluča proč. Ropotec je vozil kot obseden ter prihrumel pred tovarna skoraj hkrati s političnim vodstvom Močvare. Izstopni so in se nemo spogledali. Kot slučajno je mimo pripeljal tudi belo-modri fiat krajevne postaje milice. Saj ne da bi fih posebej klicali, ampak nikoli ne veš, kako bo razjarjeno delavstvo sprejelo funkcionarje. Ravno ko so prišleki nameinvali vsi ."'/.', je ven prikorakal delovodja Pej>e, obkrožen z gručico za pacat tih varilcev. »Zakaj, tovariš Krohotek? Zakaj prekinjale delo? Mar bi poprej seznanili mene, če vas kaj muči!« Je roteče vzkliknil Ropon^c. »Prekinjamo delo? Jasno, da ga prekinjamo, tovariš direktor. Silita je konec, pol treh bo kmalu ura tU druga izmena je že tu tri, tovariš direktor, snemite vendar tisti presneti prtič<-k .<>. Župan, sekretar, predsednik SZDL in direktor so obstali kakor vkopani. Celo minuto je trajalo, preden SO dojeli, da jih je nekdo pošteno potey.nil Potem SO se jadrno stlačili v limuzine, bežeč pred novinarjem & fotoreporter jem lokalnega časopisa, ki sta bogve k]e izvohala, da v Posodah in ponvicaJi stavkajo. PozMJe' ob občinskem \vhysktju, jc naplalttana druščina konČttO le prišla k sebi. »V dobrih, starih, revolucionarnih časih, ko si>:° bobu še rekli bob in štrajku štrajk, bi do česa podobnega ne moglo priti,« je zagrenjeno ugotovil Ropotec- I. C-uzelj Boter Andraž za občinski praznik GORE IN VODE JEZERSKEGA — Viden Je venec vrhov lu grebenov, ki je prekinjen le v soteski Kokre, na nekdanji mej! med Kranjsko in Koroško, med Kozjim in Viševskim vrhom V Tržiču praznujejo 5. avgusta občinski praznik. Ob tej priložnosti prireja kultur-noumetniško društvo vsako leto letne igre. Dosedanje igre so bile na Jožefovem griču nad mestom, ker je prostor ustrezal dogodkom v predstavah. Letne igre bodo pripravili tudi za letošnji občinski praznik. Odločili so se, da bodo zaigrah komedijo Marina Držiča Boter ba v mestu, bodo kOB»f™ zaigrali na dvorišču ob&P** skupščine. Pod vodstvom ^ K terja Marjana Beh'ie ^ Ljubljane so že začeli va^ ti. Prva predstava bo » to, 5. avgusta, zvečer. • • ni želijo, da bi bile ob skem prazniku na tem P .fl štoru še druge kultur« zabavne prireditve. 994 Sprehod ob Črnavi in Boštjan lz Ljubnega s fazanko ln fazanom ^azani z obročkom poleti je Stanetu na izpod kosilnice zletela ?toka. Ustavil je stroj in usedal pod ostre jeklene £*• Gnezdo in v njem jajca! Mitov I lil • 1____ ec Jože, ki jih je doma 5r° je poskrbel zanje bra >ec ^'ožil koklji. ^udi sam sem želel imeti |^ne, vendar Stane ni pre-C?li nobenega gnezda več, L sem prosil očeta, da mi LPrinesel iz Cerkelj nekaj jjjpjih jajc. Zdaj sta valili etova in moja koklja. » L^aliii so se drobni rume-k^.^avi kebčki. Iz večjih žalu v sva po navodilu lovcev Izlila vsak svoj domek za in fazančke, oče pa je e-SeI iz Ljubljane umetno iju^jo hrano. Seveda sva no-| fazančkom za poslastico mravljinčje bube s po-^ v gozd nisva smela po-(»1. ker so gozdne mravlje Cltene. Č**} šJo tudi brez žalosti. 1 ,aJ fazančkov nama je po-ostali pa so do jeseni dorasli, da bi se že , privadili na življenje v naravi. Toda na Go-Llsko zgodaj pride zima. L sva se bala za najine t 'Jerice. Lovci so nama Efeli, da bi jih spustili v e šele spomladi. ^ cio je minila zima in pri-^omlad. Drevje je s svo-^."fstjem pripravilo kritje jt.*a najine fazane. Moj ^Jc. Preskrbel od nekod vc-\ r'biške mreže, na pomoč priskočila še lovca Jože \°ne in staro fazanje zim-h krmišče v gozdičku ob Je bilo kmalu prekrito e*o. V ta zamreženi probio potem spustili faza-? obročki na nogah, ki Je moj oče dobil na Or-^kem zavodu v Ljublja-.vja vsakem obročku je *a in napis »Ljubljana«. t.!}° obročkajo ptičeslov-i druge vrste ptic, da ajo njihova potova-,ln selitve. Ce se torej J' da bi kdo zašel ali fazanko ali fazana s č*> obročkom na nogi, naj '|r°roči kar lovski družini m v°r. Deset dni so se fa- jNj2 vi. Morali so sami poiskati hrano, postati morajo boječi in naučiti se morajo spati na drevesu. Vsak dan sva jih z Jože-tom obiskovala, jim prinašala koloradske in rjave hrošče ter druge žuželke. Vseskozi jih je bilo zanimivo opazovati. Posebno lepo je bilo, ko sva skrita za grmom opazovala starega divjega fazana z dolgim repom, ki je moško koračil okrog zamreženega prostora in dvoril fazankam. Obročkani fazan je hotel pregnati vsiljivca. Toda divji fazan je bil gotovo »gospodar« tega revirja. Tudi on se je zakadil proti tujemu gostu. Kar skozi mrežo sta se obdelovala s kljuni in ostrogami, da je frčalo perje in. tekla kri. Divji dolgorepi fazan je vsak dan pel in udarjal s perutnicami okrog zamreženega prostora. Končno smo odgr-nili mrežo in fazane izpustili. Z Jožetom nama je bilo, kakor, da se poslavljava od dragih prijateljev. Kako sta se potem na prostem najin fazan in divji zmenila za fazanke, ne vem. Najbrž je bil zmagovalec stari dolgorepec. No, če mu je ta prevzel fazanke, bodo vsaj pod vodstvom izkušenega »petelina«, ki dobro pozna zvijače rjave tete lisice in grahastega strica kragulja. Boštjan Cvenkel, 7. r. osn. šole Ljubno Iz središča Preddvora zavi-jem po stranski poti proti Crnavi. Desno ob poti je čudovit park stoletnih smrek — Goričica. Gozdiček je majhen, a dovolj velik, da slehernemu obiskovalcu nudi čist zrak in užitek. Nekoliko dalje jc vila Danica. Stavba ima obliko nekakšnega gradu. Vsi okraski so leseni, okna pa zelo velika. Vrata so izdelana res umetniško. Okrog vile so nasadi vrtnic. Vrt pod njo je poln najrazličnejšega grmičevja in cvetja, prepreden z ozkimi belimi stezicami in malimi lesenimi klopmi. Pot k jezeru vodi spet po temno zelenem smrekovem gozdu. Vse bolj strmo se spušča. Skozi redkejše drevje že vidim gladino jezera. Temno zelena je, veter žene drobne valove v vrtincih po vodi. Strma pot pripelje do kamnitih stopničk, po katerih pridem na most. Levo jc jezero, tako visoko, da skozi ograjo lahko dosežem gladino. Desno pa je Čudovit slap, ki z velikim hučanjem grmi v prepad in sc tam zliva v mirno temno zeleno Bistrico. Po mostu pridem na ploščad polno gostinskih mizic in pisanih senčnikov, ki hladijo vroče obiskovalce. Teh je ob takem vremenu, kot je danes, dovolj. Tudi gostišče Hrib in hotel Bor imata mnogo gostov. Parkirni prostori so polni avtomobilov različnih registracij. Ob gradu Hribu se vije bela potka skozi nasad cipres. Tam je nekaj miz in stolov, narejenih iz debel, oziroma »štorov« ter ogromnih, debelih dreves. Še dalje pa pridem do »drevoreda mladoporočencev«. Na obeh straneh rastejo drevesa; veje pa so prepletene v nekakšno naravno streho. Ta prostor je bil nekoč ograjen in v njem sta se sprehajala srnjak in srnica Janko in Metka. Tega danes ni več, a je vseeno izredno privlačen prostorček. Toda, zašla sem predaleč od jezera. Hitro nazaj! Iz prijetnega hlada pridem spet na sonce. Nekaterim je postalo prevroče, zapuščajo mize in odhajajo v čolne ve- Nedeljsko kosilo ^Čili v tem zamreženem 0ru za življenje v nara- Vedno težko pričakujem nedeljo, ko smo vsi doma. Mamica začne kmalu, ko pospravimo sobe, kuhati kosilo. Ponavadi začne kuhati okrog 10. ure. V velik lonec da korenje, pcteršilj, čebulo itd. Ce v shrambi zmanjka krompirja, pošlje mene ali sestrico v klet panj. Ko uredi vse potrebno za juho, postavi lonec na štedilnik. Medtem ko so juha kuha, midve lupiva krompir. Zatem ga mamica popeče na masti ali pa ga pripravi na kak drug način. Ob nedeljah pride na vrsto tudi meso. Največkrat je goveje meso. Prav dobro se še spominjam trenutka, ko sva se s sestrico učili rezati meso z nožem. Sestrica je bila zelo nerodna in zato je prevrnila krožnik. Smejala sem se ji, a se je kmalu to zgodilo tudi meni. Rada se spominjam tega dogodka in želim, da bi še velikokrat kosili skupaj in doživeli kaj prijetnega. Tatjana Jerala, 3. a r. osn iole Lucijan Seljak, Kranj slat po jezeru. Lepo jih je gledati! Tako mirno drsijo po gladini globoke vode. Pot okrog jezera me vodi za Borom, mimo dehtečih nasadov raznobarvnih cvetic. Levo sc skozi redko drevje vidi jezero, desno pa je bujna podrast svetlega gozda. Na vsakem ovinku naletim na presenečenje. Tu je zalivček, tam okrogla jasa z bujno temno zeleno travo in obdana 2 g02-dom, pa spet tik ob jezeru nekaj visokih sekvoj z rdečo klopico in razgledom na jezero. Ob tej poti je nešteto zalivčkov, majhnih vabljivih jas in nasadov redkih dreves. Vsaka Stvar je po svoje lepa, čudovita, samo enkrat je laka, kot jo vidim, drugič je čisto drugačna, drugače pri- vlačna. Pa sem že na koncu jezera. Na širnem belem in gladkem produ so številni kopalci; eni sc sončijo, drugi kopajo. Največji živžav je v plitvi vodi, kjer se igrajo Otroci. V mirnem zalivu na drugi stran! jezera plava labod. Tako veličasten, samozavesten je videti! Na tej, drugi strani jezera, raste trava. Tu igrajo nogomet, rokomet in druge igre, seveda za zabavo, ne zares, Pot po ravnini in vročem soncu me je utrudila. Komaj čakam, da Spet pridem nazaj v gozd. Sedem na 600 izmed klopic in z očmi še enkrat preletim prehojeno pot. Brigita Pernuš, 7. a, r. osn. šole Matija Valjavec, Preddvor Na Mali Groharjevi slikarski koloniji V soboto zjutraj smo z likovnim pedagogom in z nekaterimi učenci osmega razreda odšli v Škoijo Loko na Malo Groharjevo slikarsko kolonijo. Bil sem počaščen, med starejšimi učenci pa mi je bilo nerodno. Ko smo dospeli na cilj, smo iz avta vzeli ves slikarski pribor ter odšli iskat motive. Po polurnem iskanju sem si za motiv izbral Homa-novo hišo, Breda Laknerjeva si je izbrala za motiv zanimiv portal. Risati in slikati smo začeli zgodaj. Imeli smo veliko dela. Delali smo navduše ni, z veseljem, vendar je volja začela pojemati. Postajalo je vroče. Ljudje so hodili po opravkih. Nekateri so gledali risbe in slike. Svoje- mnenje so povedali naglas. Gtaj je bilo zelo malo. Bilo mi je nerodno, vendar sem se tudi tega navadil. Nekajkrat so nas tudi fotografirali in snemali. Likovni pedagog je hodil od učenca do aienca in mu kaj svetoval. Po kosilu je navdušenje splahnelo. Na srečo so bile slike in risbe potem kmalu dokončane. Nesli smo jih na grad. Po pikniku smo se s folklorno skupino iz Preddvora odpeljali do Kranja, naprej pa z avtobusom. Domov smo prišli, čeprav pozno, srečni. Andraž Legat, 6. c. r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič »Tujega nočemo — svojega ne damo!« Dragi Tito, to so tvoje besede. Tako lepe, izrečene iz globine srca so, da prebudijo vsakogar. Koliko takih misli in nasvetov si dal med vojno borcem in jim s tem vlival poguma, koliko si storil za nas, tega ne bomo vedeli nikoli. Mnoga tvoja hrabra dejanja so ostala tudi skrita, vendar ne pozabljena, saj vsi prav dobro vemo, da kar si storil ti, ni bilo malo. Morda smo ti premalo hvaležni, vsaj na videz, toda v našem srcu živi ljubezen do tebe. Ko se prosto ln brez vsakih skrbi sprehajamo sem in tja, se spomnimo nate, saj si nam vse podaril ti, sam pa si ostal skromen. Največje bogastvo, ki si ga imel in ga Imaš, je prijateljstvo, ki ti fe niikionjeno iz vseh strani. Ce bi o tebi napisala velik list, zvezek ali knjigo se ml zdi, da bi nič manj ne pomenile besede, ki so ti j lb že mnogi izrekli: »Tito, ti si za nas na svetu, vse!« Zelja, ena sama ln velika želja nas vseh je enaka: »Da bi nas še dolgo vodil, saj smo pod tvojim vodstvom varni kot v materinem naročju!« Zdenka Šubic, 8. r. osn. šole Gorenja vas Priprava na počitnice Ni tako preprosto obrniti le ključ v vratih in odpotovati. Ni tako redko, da so stanovalci brezskrbno odpotovali, ob vrnitvi, pa je bilo stanovanje obrnjeno na glavo. Preden torej zaklenete stanovanje, preglejte, ee se vsa okna dobro zapirajo. Ce stanujete v pritličju, je pametno okna zalepiti s širokim lepilnim trakom. Tako okno se z zunanje strani ne da odpreti. Ce je na vratih slaba ključavnica, jo zamenjajte. Naj vas ne premoti nestrpno moževo hupanje, da ne bi še enkrat pregledali, če ste izklopili vse električne naprave ali celo odvili varovalke, pregledali vse vodovodne pipe ali celo zaprli glavni ventil pregledali že tretjič, če je plin dobro privit itd. Ce imate posebno dragoceno preprogo, jo zvij-te, da se med vašo odsotnostjo ne bo preveč zaprašila in ji dodajte sredstvo proti moljem. V kuhinji ne pustite nili ostanka hrane, sicer vas bo po počitnicah sprejel neznosen smrad. Prazna naj bo tudi posoda za odpadke. Hladilnik naj vas pričaka prazen z odprtimi vrati in seveda izključen. Denar odnesi te v banko, pa tudi druge dragocenosti niso varne v praznem stanovanju, posebno še, če ni stanovanje z vso opremo Zavarovano. Sosedu vsekakor pustite svoj počitniški naslov. Stari recepti po starem in novem Piščanec v ilovici Piščanca v ilovici pripravljamo na izletu. Za tako pripravo ne potrebujem) ražnja aH kakšnega drugega ognj"šea, samo navaden ogvnj. Ko je že dovolj žerjavice, zagrvbe-mo vanj pripravljenega piščanca. Neoskubljenega piščanca pripravimo tako, đa ga oč?3timo drobovja, notranjost pa nasolimo. Po želji dodamo še razne začimbe, ni pa nujno. Ho-vico zgnetemo z vodo in namažemo piščanca s to zmesjo kake pol centimetra na debelo. Ilovica mora piščanca popolnoma poljrltl. Zagreberno ga v /. rjavico in pečemo poldrago uro do dva uri. Ko jo počen, ude rimo po skorji, tako da ta odpade skupaj s perjem. Tako P-čen piščanec Je zlato-rumeae barve. I. G., Skofja Loka Sonja V. iz Kranja — Za poletje bi rada imela obleko v mornarskem stilu. Prevladovalo naj bi belo blago kombinirano z rdečim. — Stara sem 16 let, visoka 165 cm in 58 kg težka. Marta — Obleka za vas ima kratke rokave, ovratnik je mornarski. Obleka ima podaljšan život, v višini bokov je prerezana. Krilo je nagubano na prednjem in zadnjem delu enako. Crte, trak ob ovratniku in sidro so v rdeči barvi. Dolžina je nrni. Majda iz Ljubljane — Iz blaga, ki vam ga paiiagam, bi rada imela kar najenostavnejšo obleko /a poletje. Kroj mi, prosim, svetujte vi, ker si ga nikakor ne morem zamisliti. Stara sem 15 let, visoka 165 cm, tehtam 50 g. Marta — Obleka je v princes kroju in mini dolžine. Ima kratke napihnjene ro-kavčke in okrogel ovratni izrez. Na levi strani ima žep. Rokave in žep krasijo volane. za zdravje 0 Jagodni sok sc priporoča ljudem, ki trpe zaradi revnia. tizjna, posebno primeren pa je za otroke in sploh v letih rasti. £ Malinov sok je odličen za krepitev živčnega sistema. Ugodno vpliva tudi na dUmla. 9 Jabolčni sok prav tako priporočajo revmatičnim ljudem in pa rekonvalescentom, razen tega pa ureja delovanje Črevesja. £ Ribezov sok priporočajo proti skorbutu. Pijemo razredčenega z vodo in precej stadkanega. % Ste vedeli, da je slivov sok tudi odvajalno sredstvo? £ Cešnjev sok koristi pri rasti. Nesladkan je primeren tudi za diabetike. Negovane noge Na nego nog vse preiadi pozabljamo, posebno še, če nam ne delajo posebnih težav, pač pa nas potrpežljivo in vztrajno nosijo vsaj dvanajst ur na dan. Zato jim privoščimo malo pozornosti. Vsak večer jim pripravimo toplo kopel, ki ji dod. r.o žlico morske soli. Po desetih minutah noge obrišemo, pri tem pa pazimo, da med prsti, kjer se rada naselijo gljivč-na obolenja, koža ne ostane vlažna. Če odpove tehtnica Začimbe zelo redko tehtamo, le kadar pripravljamo večje količine živil. Ce bi stehtali polno žlico cimeta, bi bilo 2 grama, paprike bi bilo prav toliko, jedilnega škroba 3 grame, prav toliko pecilnega praška, sladkorja 4 grame, soli pa 5 gramov. V eni polni žlici je 8 gramov ovsenih kosmfčev, 9 gra- mov jedilnega škroba, 10 gramov moke ali finih drobtin, 12 g kaše, prav toliko sladkorja ali zdroba, 15 g soli ali riža. V eni skodelici je lahko 64 g ovsenih konničev, 80 g moke, 96 g zdroba, prav toliko kaše in sladkorja ter 120 g ri/.a. Le redke noge so brez trde kože na podplatih. Vsak večer namažemo po kopeli noge z vazelinora, nato pa obu-jemo kratke bombažne nogavice, da ne umažemo posteljnine. Posebno kadar začne koža na petah pokati, moramo noge posebno skrbno negovati. Trdo kožo vsak večer skušajmo ostrgati s trdo krtačo, kamnom plovcem ali posebno pilo za noge. Strganja otrdele kože se lotimo, potem ko se je koža v topli vodi že dobro omehčala. Po potrebi si odstranimo enkrat na mesec tudi razne otiščance in kurja očesa. V drogerijah dobimo več sredstev za odpravljanje te vrste nadlog, ravnati se je treba le po navodilu. Pazimo, da nas obutev ne tišči, da je zračna in prostorna. Menjamo jo vsak dan, tako kot nogavice. Oe se vam noge potijo., si jih namažimo po kopeli s sredstvom proti potenju nog. Tudi glivična obolenja med prsti na nogah moramo zdraviti. Alergija prebavil (2) Prvi znaki alergije živila so lahko zgodnji *jj pozni. Vse Je odvisno °^ prehrane dojenčka: t***^ se pojavijo pogosto P1: prehodu na prehrano kravjim mlekom. Vcn^ ne pri vsakem dojenčkih Znaki preobčutljivosti J lahko pokažejo kaj WjJ lu: obdobju dobrega te"f sledi nerazpoloženost, nost«, trebušno kolik«' nato pa pride čisto nep^* čakovano do prebav«^ motenj: do drisk, snJi'^ čega, včasih zelo obiln^ blata. Trebušček Je nap*4; temu pa se kmalu prid«11' ži še katar nosne shrxn*cfr Prave težave pa se zač"^ ko se driske menjaval0 zaprtjem. Apetit je lje slabši in kaj lahko ?^ de do splošne zastrupil V takem primeru je hod od kravjega mleka žensko, kozje, aH soj*110 mleko nujen. (Dajati ko* je mleko dojenčkom P nas nI v navadi, ga P* otroci veliko bolje prC1* šajo kot kravjega). Poleg preobčutljivo5'1 na kravje mleko obsiaJ* preobčutljivost tudi izdelke iz kravjega mlek* sir, skuto, jogurt. VolP sta je preobčutljivost rej.ših dojenčkov in nia™ ših otrok na moko mlevske izdelke. Tudi * jajca, čokolado in kak*: od sadja pa na Jat"*1, breskve, banane in P0"1* ranče. J ;]čne beljak c vme, kolada in kakao P°*J5 iajo pogosto kožne ščaje, koprivnico aH 9'~\ gijsko vnetje kože. Jj takih p: javih Jc ^'^o nujno potrebno doli*-2 živilo začasno ali 1 ,t trajno izločiti iz OtT«**j prehrane. Ko taki t>irjj, odrastejo in so že lO^JJ ne kažejo več takih v^ občutljivostmi! znakov pa zelo omiljene. ReSJ,|, ostanejo mržavl, ner*'0^ imajo slab tek in zelo P^ gosto trebušne krče. dr. Vojteh Erja*'«« S1 ta« Kt »k »tn *0|j k* t 1 V K Ni L1 tUcl, H' P *\ ti, . tla j}W *atQ »jih »tiČT lo , **>an H, * ji V, Moj, toip, »R Hn So vetk s IIVs J 10 pidemije koz na Kranjskem jjO se je strah in neprijetni občutek zaradi epidemije črnih 2 Pri nas že polegel. Pozabili smo nanje, čeprav nas časo-□ (u in tam Se spominjajo na posledice, ki jih je epidemija ^omno zapustila: škodo vsaj za letošnjo turistično sezono Ibljj8 tu so tudi stroški. Zvezna vlada je sporočila, da nas je ^,(temija koz veljala približno 350 milijonov novih din. Sem l 8eveda nI prišteta škoda zaradi manjšega obiska turistov, ^orkoli že, črne koze so za sedaj vzete z dnevnega reda. Ker smo marca in aprila epidemijo Črnih koz le 0 pisali o tem pojavu, J,V2apiav le najnujnejše, da ji Prebivalstvo ne bi po ne-r^bnem vznemirjalo, smo L.la'i vse poskuse zadostiti ^Vednosti glede zgodovine ^ koz pri nas, odložiti na l^ejši čas. Pred kratkim j. ^šla knjiga Zdravstveno Ij^ie prebivalstva SR Sloveli' ki med drugim vsebuje L:' zdravje na Kranjskem v C* 1881 do 1890 Mira Jerši-L ■ Avtor se opira na poročilo Franca Zupanca, takrat-okrajnega zdravnika. ;8a ločilo' med drugim govori tudi o pojavu črnih koz na Kranjskem v omenjenem obdobju. Na žalost takratna zdravstvena zaščita prebivalstva še ni bila sposobna zajeziti epidemij in zato so se črne koze na Kranjskem v enem desetletju pojavile kar 108-krat. Poročilo dr. Zupanca navaja, da so bile najbolj hude epidemije črnih koz na Kranjskem v letih 1883, 1888 in 1899. V obdobju med letom 1883 pa do leta 1890 je bilo v enajstih kranjskih okrajih kar 89 epidemij, razen v radovljiškem. Za kozami je zbolelo 9186 oseb, od tega jih je umrlo Planinci iz Mojstrane ft°istrane niso le ljubitelji v" teh krajih so planinci in navdušeni hribolaz- j^aninei iz Dovjega in iz Ci. J^' Pogumni gorski reševal-Prizadevni vzgojitelji mla-j^.1, drzni smučarji, delavni u oblikovanju gorskih po-j(' zanesljivi gorski vodniki L^j Ljubezen do vrhov jih z >j^ai>ltano silo vleče znova jZnova, v planinah so do-u£' saj jih poznajo do zad-Pianinske poti in steze. 0 ni naključje, da prav j stranski planinci večkrat Huf°PaJo našo državo na raz- ' ju? mednarodnih tekmova-5(.vn' smučarskih in alpmi-u n'h. da so prvi, ki mora- | ^ Pohiteti v primeru gor-t0e Nesreče in da iz leta v le-ž Prinašajo v svoj kraj pri« p'lja, pohvaie in nagrade. jeiIav Pred kratkim so pre-g 1 Posebno priznanje, ki jim (e Je dodelila občinska kon-Ejjjjca ZMS Jesenice ob me-K.c^_ mladosti. Predsednik ^apinskega društva Dovje pStrana Avgust Delavec, '>^ ved uje: H*ftes je, da aktivni člani /s°8a društva sodelujejo na j^roai;, vsen večjih jn po. m V^bnejših smučarskih in J''"'stični h prireditvah hi ^ ^ovanjih. Včasih pomalo pri organizaciji, včacih I t ovij o reševalno službo, q krat pa tudi sami organi- 'Vjo tekmovanja. |j ^sako leto pripravimo oko j. 100 vzponov v gore, letos bo najbrž nekoliko manj, ^ r je v hribih precej snega. sodelujemo na sloven-v^h alpinističnih smučarskih j^enstvih, ki so pod Stor-ijf 1S1- pod Jalovcem ali na £*mnUkem sedlu. Udeležil-"^o se tudi alpskih tekino-j.ni v sosednji Avstriji »li v'a,5lM. Na enem takih tekmo-j:nJ v Severni Italiji, ki tra- bM dni in obsega alptnl-J^l in reševalni del pro-J>tniai smo med 23 ekipami l * držav zasedli odlično če- f) mesto. Letos zaradi snega tudi nismo uspeli organizirati vzpona naših članov na Triglav v okviru vsejugoslovanske akcije Jugoslovanski planinci na 80 vrhov ob 80 letnici tovariša Tita. Le štirje naši planinci so v hudem neurju ln obilici snega uspeli priti do Kredarice. Člani društva so aktivni in prizadevni: dva člana alpinističnega odseka se bosta najbrž udeležila IV. himalajske odprave, dva člana bosta plezala v kalifornijskih gorah, eden je bil v Keniji, spet eden je kot vodnik plezal v Visoki Atlas. V društvu si prizadevamo, da bi pridobili čimveč mladih, zato smo pri osnovni loli v Mojstrani ustanovili poseben mladinski oziroma pionirski odsek našega društva. Manjka pa nam vodstvenega kadra. Uredili smo si tudi planinsko knjižnico ki vsebuje okoli 1000 knjig. Planinsko društvo Dovje-Mojstrana oskrbuje Aljažev dom v Vratih, vendar Imamo v zadnjem času nenehne težave s kadrom, ki naj bi ga zaposlili v domu. Problem je tudi s cesto v Vrata, ki je ozka, strma in ki bi bila nujno potrebna popravila. Zdaj jo popravljamo in vzdržujemo člani društva, prostovoljno, vendar bo treba prej ali slej pomisliti na temeljito obnovitev.« D. Sedef 1943 ali 21 odstotkov obolelih. Epidemije so najbolj prizadele kranjski okraj, saj so jih v tistem času našteli kar 18. Od obolelih za kozami jih je umrlo 16 odstotkov. Samo v letu 1889 je v kranjskem okraju zbolelo za črnimi kozami 352 prebivalcev. Cepljena je bila samo tretjina prebivalstva. Bolezen je najbolj prizadela hribovske kraje nad Poljansko in Selško dolino. Bolezen so prenašali, tako pravi poročilo, cigani. Tudi v Sorico so koze baje zanesli cigani, ki so jih pregnali iz Tolmina. Razkropili so se po zaselkih Davče, Sori-ce, Danj, čez Ravne in Prtovč do Podlonka v Selški dolini. Povsod so prenočevali in seveda okužili ljudi. V občini Selca je do 1. januarja 1889 zbolelo 17 otrok. V začetku februarja so prišli glasovi o obolelih za kozami iz Oslice nad Poljansko dolino. Uradni zdravnik je ugotovil, da je do 7. februarja tega leta v treh vaseh zbolelo 12 ljudi. Epidemija ni bila najhujše vrste, ker bi sicer ob zelo slabih stanovanjskih razmerah obolelo veliko več ljudi, pa tudi umrlih bi bilo več. Bolezen se je razširila v osmih občinah: Sorica, Selce, Oslica, Javorje, Železniki, Trata, Poljane, Stara Loka. Okuženih je bilo 29 vasi. Med kraji, ki jih je bolezen obšla, je imel posebno srečo radovljiški okraj, saj so v letu 1889 zboleli za črnimi kozami le trije prebivalci. Povsem drugačni so podatki o obolelosti v drugih okrajih Kranjske v tem letu. V 135 okuženih občinah je v letu 1889 zbolelo za črnimi kozami 5654 oseb, od tega jih je umrlo 1101. Od 3719 cepljenih prebivalcev jih je umrlo 410, med 1935 necepljenimi bolniki pa jih jc umrlo 691. Poročevalec pa dodaja, da številke verjetno niso povsem točne, ker so posebno sprva svojci bolezen prikrivali. Smrtnost pri tej epidemiji je bila zelo velika, med drugim tudi zato, ker so bili cepljeni bolniki praviloma zaščiteni pred kozami že v zgodnji mladosti in jc imunost pri mnogih že minila. Poročevalec nato govori o potrebnem ponovnem preventivnem cepljenju pred črnimi kozami. Učinek tega cepljenja je bil očiten, saj nihče od uspešno cepljenih ni umrl. Razen preventivnega cepljenja so med epidemijo tudi omejevali promet. Občni zbor turističnega društva je - Mojstrana V nedeljo, 18. junija, bo v hoteli-. Triglav v Mojstrani občni zbor turističnega društva Dovje-Mojstrana. Na občnem zboru se bodo menili o dosedanjem delu društva in o prihodnjih nalogah. Turistično društvo praznuje letos 70-letnico. Ob tej priložnosti bodo podelili nekaterim članom priznanja za dolgoletno delo in aktivnost. Priznanja bodo prejeli tudi tisti, ki s turističnim društvom tesno sodelujejo, diplome bodo prejeli častni člani, predstavnik turistične zveze Slovenije pa bo podelil posebna priznanja turistične zveze Slovenije. D. S. USPOSABLJANJE IN VZDRŽEVANJE OBJEKTOV ZA PRESKRBOVANJE S PITNO VODO Za pitno vodo pridejo v poštev tile vodni viri: studenec, talna voda, povrhnja voda in atmosferska voda. Da bi zagotovili za pitje in umivanje zdravstveno neoporečno vodo, je treba znati preprečiti kakršnokoli onesnaževanje vodnega vira. Zato v naslednjih odstavkih navajamo nekaj napak ln pomanjkljivosti, ki se pojavljajo najpogosteje. Pereč problem je vzdrževanje objektov za preskrbovanje s pitno vodo, zlasti pri manjših voduvorih, vodnjakih in kapnicah. Se vedno je dosti takih lastnikov, ki menijo, da se lahko »pozabi« na čiščenje, dokler voda na pipi teče. So tudi taki primeri, da je zajetje ah rezervoar tako grajen, da ga celo ni mogoče čistiti in vzdrževati. Ugotovljeni pa so tudi primeri direktnega dovajanja vode v omrežje iz potokov, izpostavljenih okuževanju. V mirnem času je družbeno-zdravslveni problem v tem, ker postaja zaostalost na tem področju, v nasprotju s splošnim napredkom, vedno bolj kritična. V morebitni vojni pa imajo tdke pomanjkljivosti lahko neslutene posledice. STUDENEC je treba zajeti tako globoko, da ni mogoče onesnaženje s površja. Okoli zajetja je treba zgraditi ograjo, in sicer v smeri izvira v razdalji 50 do 100 m od zajetja. To imenujemo varstveni pas. Pri nas sc tu največ greši: studenci so namreč zajeti šele, ko so že nekaj metrov na površju, varstvenih pasov pa sploh nimajo. Dotekanje povrhnje vode lahko ugotovimo s stalno kontrolo stanja vode v zajetju. Zato so taka zajetja izpostavljena zlasti odpadkom živali, kot tudi drugim virom onesnaženja. Zaradi tega se še vedno pojavljajo črevesne bolezni. Poleg tega taka zajetja pogosto niso pravilno vzdrževana. REZERVOARJI pogosto niso pravilno zgrajeni in tako lahko pride v njih do onesnaženja vode. Znam so tudi primeri, ko so zgrajeni tako, da jih ni mogoče čistiti. Prav tako rezervoarje mnogokje slabo vzdržujejo. Vzdrževanje pomeni, da jih dvakrat na leto čistijo in klorirajo (spomladi in jeseni) ter opravljajo vzdrževalna dela na gradbenih elementih. OMREŽJE je obrabljeno, če nastajajo okvare zaradi iztro-šenosti. Omrežje je nepravilno zgrajeno, če premeri cevja niso usklajeni. Zaradi tega nastajajo podpritiski, ki omogočajo vsrkavanje nesnage iz okolice cevja. Že novo zgrajeno omrežje ni vodotesno, kaj šele obrabljeno, kjer je poleg zvečane izgube vode možno tudi onesnaževanje. VODNJAKI morajo biti tako zgrajeni, da je krožni kolobar okoli vodnjaka širok 2 m in vodouepropustno utrjen z 2—5-odstotnim nagibom proč od vodnjaka, /.lasti je to važno, ker so vodnjaki na dvoriščih, pogosto blizu stranišč. Pri tem si velja zapomniti, da se navadno trda tla onesnažijo z bakterijami stranišč 2 m globoko in 1/2 m v stran. Smer talne vode mora potekati od vodnjaka ptoli stranišču in ne obratno. KAPNICE imajo po navadi tako lovilno površje (streha), ki zadržuje preveč nesnage. Pri tem je nepravilno, če so žlebovi odprli. Najvažnejši je čistilni filter, ki je pogosto nepravilno urejen. Čistilnik naj bo iz dveh plasti: zgornji iz 70 cm plasti drobnega peska, prečnika 0,5 do 2 mm in spodaj iz 40cm plasti prodnika, prečnika 7cm do 25cni. m r vet. Peter Tišler Posvet planinskih društev V planinskem domu na Pristavi nad Javornikom bo v soboto, 17. junija, že 26. redni posvet predstavnikov gorenjskih planinskih društev, na katerem bodo sodelovali tudi načelniki mladinskih planinskih odsekov. Posvet bo izredno zanimiv in pester, saj bo na dnevnem redu več vprašanj, ki zadevajo delo planinskih društev v poletni sezoni predvsem pa o vzdrževanju planinskih postojank, markacij, urejanje potov in drugo. Na dnevnem redu pa bodo tudi organizacijska vprašanja, akcija »Očistimo naše gore«, 80-letniea planinske zveze Slovenije, sodelovanje s primorskimi društvi, dan planincev, sodelovanje z društvi Koroške in Furlani je-Julijske krajine pod naslovom »Pot treh dežel« in druga organizacijska vprašanja. Omenimo naj še, da v letošnji poletni Sezoni pričakujejo planinska društva na Gorenjskem izredno velik obisk tako domačih kakor tudi tujih ljubiteljev gora. -an 25 let planinskega društva Javornik - Koroška BeSa V nedeljo, 18. junija, bo na Pristavi v Javorniških rovtih slovesnost ob 25-letnici planinskega društva Javornik — Koroška Bela. Ob tej priložnosti bodo tudi razvili društveni prapor. Začetek prireditve bo ob 11. uri pred domom na Pristavi. Ce bo vreme slabo, bo prireditev 25. junija. D. S. GLAS * 26. STRAN SOBOTA — 17. JUNIJ* OBIŠČITE * i* no\to poslovalnico m urU& pri železniški postoji i od 24. junija naprej Podjetje AUTOCOMMERCE Ljubljana, Trdinova 4 odpira novo poslovno enoto TRGOVINO V ŠKOFJI LOKI in vabi k sodelovanju delavce za naslednja delovna mesta: 1. poslovodja 2. prodajalca 3. blagajnika Pogoji: pod L: visokokvalificiran prodajalec tehnične stroke s 4-letno prakso v prodaji avtomobilskih delov in znanjem nemščine; pod 2.: kvalificiran prodajalec tehnične stroke s 2-lctno prakso v prodaji avtomobilskih delov in pasivnim znanjem nemščine; pod 3.: ekonomski tehnik z 2-lctno prakso. Poskusna doba po pravilniku podjetja. Pismene ponudbe sprejema splošni sektor podjetja 15 dni po objavi razglasa. REJCI PERUTNINE V valilnici v Naklem lahko Libite vsak torek, sredo ln soboto eno leto stare kokoši in dva meseca stare jarčke po ugodni ceni. Kmetijska zadruga Naklo OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. več prodajalcev za prodajalne v Tržiču 2. več prodajalcev za prodajalne v Kranju 3. kalkulanta za Blagovnico Cerklje Pogoji: kvalificirani trgovski delavci, v poštev pridejo tudi priučeni delavci. NADALJE SPREJME V UK: več učencev za trgovsko stroko več učencev za gostinsko stroko Pogoji: uspešno končana osemletka. Zaposlimo tudi tiste, ki niso končali osemletke s tem, da bodo imeli priliko končati asemletko po 2-Ietni praksi pa bodo imeli možnost vpisa v Solo za prodajalce — oddelek za odrasle. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe ali pa se osebno zglasijo na upravi podjetja v Kranju, Cesta JLA št. 6. Konfekcija MLADI ROD Kranj Pot na kolodvor 2 sprejme v redno delovno razmerje za nedoločen čas: konfekcijskega tehnika trgovskega potnika za Slovenijo večje število delavk za priučitev za šivilje Pogoji: pod 1.: da ima srednjo tehnično tekstilno šolo konfekcijsko smer. Zaželena je praksa v proizvodnji ali pripravi dela; pod 2.: da ima srednjo ekonomsko ali komercialni šolo ter 5 let delovnih izkušenj; pod 3.: da imajo dokončanih 6 ali 7 razredov osnovne šole. OD so določeni s pravilnikom o delitvi OD na osnovi samoupravnih sporazumov. Prevoz na delo v celoti povrnemo. Interesenti naj pošljejo pismene P°* nudbe na upravo podjetja najkasneje do 3. JuHJ8* Razpisna komisija delavskega sveta komunalnega podjetja Vodovod kranj razpisuje prosto delovno mesto direktorja (ni reelekcija) Kandidat mora Izpolnjevati naslednje pogoje: I. da ima visoko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri z najmanj 10-letno prakso, od tega 3 leta na vodilnem delovnem mestu aH I. da ima višjo strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri z najmanj 15-letno prakso, od tega najmanj 5 let na vodilnem delovnem mestu. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. S stanovanjem podjetje ne razpolaga. Pismene ponudbe z opisom zadnjih zaposlitev, spričevalom o šolski izobrazbi, pošljite najkasneje v U dneh po objavi na naslov: Komunalno podjetje VODOVOD Kranj — komisiji za razpis direktorja. Podjetje Modna konfekcija krim Ljubljana, Masarvkova c 4 razglaša prosta delovna mesta: 1. poslovodje za novo trgovsko poslovalnico v Kamniku, 2. prodajalke za isto poslovalnico 3. KV krojače v — krojačic, šivilj ter pk krojačev — krojačic, šivilj za obrat v Kranju Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod tč. L: dokončana poslovodska šola in 2-letna praksa kot poslovodja oz. dokončana šola za prodajalce in 5-letna praksa na podobnih delovnih mestih; pod tč. 2.: dokončana šola za prodajalce in najmanj leto dni prakse kot prodajalka; pod tč. 3.: dokončana šola oblačilne stroke s prakso ali brez nje oz. praksa industrijskega krojača ali šivilje; delo je v dopoldanskem času. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in dodatkom na leta zaposlitve. Za proizvodne delavce je najnižji OD lOdfl din in dodatek za redni prihod na delo. Podjetje ne razpolaga s stanovanji, pač pa povrne del prevoznih stroškov. Pismene ponudbe pošljite splošno kadrovskemu sektorju našega podjetja v 15 dneh po objavi oglasa. Delavska univerza Tomo Brejc Kranj bo organizirala ZAČETNI ŠIVALNI TEČAJ ZA MLADINKE od 16. do 29. avgusta. Tečaj bo obsegal 6X1 ur in bo vsak dan dopoldne. Cena 140 dinarjev. Prijave sprejema Delavska univerza do 10. avgusta. r.....lil—i Planinsko društvo DOVJE MOJSTRANA spiejme v redno zaposlitev 1. oskrbnika za planinsko postojanko Aljažev dom v Vratih Pogoji: praksa pri vodenju in vsaj pasivno znanje nemškega jezika. 2. žensko » znanjem strežbe Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Planinsko društvo Dovje-Mojstrana, p. 64281 Mojstrana. LIP Up bled lesna industrija Bled Svet za izobraževanje razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja učna mesta vajencev: TOVARNA BLED brusača orodja ln rezil 4 strojne mizarje 2 strojna mizarja v oddelku vrat v Mojstrani TOVARNA BOHINJ TOMAŽ GODEC 2 strojna mizarja 3 strojne ključavničarje Pogoji: dokončana osemletka, starost 14 do 18 let. Vsi kandidati bodo opravili psihotehnični test. Vloge s prepisom zadnjega šolskega spričevala sprejema splošni sektor podjetja do 31. julija. Takoj zaposlimo: 1. RAZNAŠALCA - (KO) za dostavo jutranjika Delo naročnikom na dom na področju v Škofji Loki; delo je primerna za gospodinje in upokojence; 2. PRODAJALKO za časopisni kiosk v Kranju 3. CISTILKO za vzdrževanje čistoče poslovnih prostorov podružnice Kranj; delo je v jutranjih urah. Dober zaslužek in drugi delovni pogoji Ponudbe sprejema podružnica CGP DELO, Kranj, Koroška 16. TOVARNA OBUTVE TRŽlC išče za svoji prodajalni v Kranju, Titov trg 13 in Prešernova 9, učence oziroma učenke za izučitev prodajalca obutvene stroke. Pogoji za sprejem: vsaj z dobrim uspehom končana osemletka; starost do 18 let; zaželeni so fantje. Šolanje traja tri leta. Učenci bodo prejemali učno nagrado. Prijave oddajte do 25. junija v prodajalnah v Kranju in priložite spričevala o dokončani osemletki. GLAS * 28. STRAN SOBOTA - 17. JUNIJA #bf P> O JPJM S TJEL N A MOR JU £BMliO POREČ, UMAG, HVAR, VRSAR, MAKARSKA, DUBROVNIK, KORČULA, KRK, SPLIT, KAŠTEL, IŽ, PALMA DE MALLORCA, COSTA BRAVA in drugod izleti z LETALI IN AVTOBUSI KOLEKTIVNI IN INDIVIDUALNI RIM, MOSKVA, PRAGA, LONDON, BARCELONA, BUDIMPEŠTA, GRČIJA, PARIZ, SKANDINAVIJA KRANJ REZERVACIJE LETALSKIH IN ŽELEZNIŠKIH, VOZOVNIC. MENJALNICA, INFORMACIJE ; TURISTIČNA POSLOVALNICA CREINA (V HOTELU CREINA). TEL. 21-022 Prenovljen razstavno-prodajni prostor v STRAŽIŠČU -m lurv f pohišvo titov trg 5 — stražišče pri kranju Gospodarska komisija pri MERKUR veleželeznini Kranj razpisuje prodajo naslednjih osnovnih sredstev: osebni avtomobil fiat 1500 rabljene pisalne in računske stroje. Licitacija bo v ponedeljek, 19. junija ob 12. uri na upravi podjetja Kranj, Koroška c. 1. RIBOGOJNICA BESNICA prodaja KARAMBOLIRAN AVTO citroen — mchari s 40000 prevoženimi kilometri. Avto je na vpogled vsak dan v Ribogojnici. Informacije pri Kovač, Pod-nart — Posavec 6. mali oglasi Ni m tei( PRODAM Ugodno prodam popolnoma nov avstrijski TROSILEC za gnoj, ki se priključi na »PIRATA«. Bešter Jože, Ovsi-še 12, Podnart 3195 Prodam traktorsko KOSILNICO za ferguson. Šifrer, Zabnica 11 3223 Prodam rabljena OKNA. Mohorič, Britof 242, Kranj 3224 Prodam strešno OPEKO bobrovec. Višnar, Britof 204, Kranj 3225 Prodam novo motorno ME-SOREZNICO, nova BOJLER-JA (8-litrski in 30-litrski), sa-mo-ŠKROPILCA za vrtičkar-je, TEHTNICO, nosilnosti 300 kg na premično utež. Naslov v oglasnem oddelku 3226 Prodam ŠOTOR za štiri do pet oseb. Peterlin, Valjavče-va 12, Kranj 3227 Ugodno prodam drobni krmilni KROMPIR. Hafnar Alojz, Zg. Bitnje 48 3228 Prodam 3 m3 suhih hrastovih PLOHOV. Tenetiše 1, Gol-nik 3229 Prodam KRAVO bohinjko v šestem mesecu brejo ali KRAVO po prvem teletu, ročno KOSILNICO irus in KROMPIR. Kogoj Jože, Sp. Gorje 76 3230 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE, žemlja Zdravko, Vrba 23, Žirovnica 3231 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (elektrika, drva). Palovšnik, Bled, Črtomirova 4 3232 Prodam staro SKRINJO in KOLOVRAT. Naslov v oglasnem oddelku 3233 Prodam gradbeno BARAKO 4 X 3 m2 in 80 PUNT. Cesta na Brdo 66, Kokrica 3234 Prodam 2 m3 macesnovih PLOHOV, 458 kg BETONSKEGA ŽELEZA 8 in 10 mm ter 200-litrski SOD za olje. Zg. Bitnje 139 3235 Prodam ŽAGO venecijanko. Naslov v oglasnem oddelku 3236 Prodam štiri VRATA in PREDSOBNA VRATA. Naslov v oglasnem oddelku 3237 Prodam HEUBLITZ fahr za 1700 din. Poženik 8, Cerklje 3238 Prodam rabljeno TELEVIZIJO, levi ŠTEDILNIK na trdo gorivo, bukova DRVA, REZERVNE DELE za avto NSU prinz, letnik 1959 in AVTORADIO becker. Bergelj, Pot na Jošta 8, Stražišče, Kranj 3239 Prodam novo SAMOKOL-NICO. Sr. Bitnje 47 3240 Prodam KONJA, sposobnega za vsako kmečko delo. Zg. Gorje 41 3241 Ugodno prodam TELEVIZIJO pacifik. Brezar, Ulica 1. avgusta U, Kranj 3242 Prodam več novih v^.£5ei NIH KRIL Jelovica (b^Sf, ' ali nebarvana), dve novi MI za avto (1100-20) in ,fiu dvižna GARAŽNA V**1, . p-a 220 x 240. Skokova 9, Kr^j^ Prodam stoječo vrtno ^Jj ^ VO. Sp. Brnik 4 JfjEjf Ugodno prodam 1500-JtJ- ? HLADILNIK in KOMr*5, Qc SOR za pivo. Telefon Skofja Loka Na morje ln hriba vzemite DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE ln PIK sredstvo proti komarjem 32* *" Os Kem. obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. Ur, paj; ■[), te >Ke. Prodam vprežne GRABILr° in kompletno PLINSKO ISPRAVO za avto. Dvorska ^L* in vzidljiv baklja 11, Begunje na ( njsk^ Lahl Prodam BUKOV r I. vrste KOTEL (60-iitrski). Kokrškega odreda 1 —tj ine! & Rejci perutnine Poleg enodnevni^ piščancev lahko dobite v valilnici * Naklem vsak dan tu* 1 do 2 meseca st3' re jarčke, obenem lahko kupite tu^ dnevno sveža kol1' zumna jajca. KMETIJSKA ZADRUG* Naklo Prodam dve leti staro ne?. t LEVIZIJO za 1400 din. slov v oglasnem oddelki-1^ j^' Prodam KRAVO, ki § Jjj tretjič teletila. " 1 Preddvor Prodam SLAMOREZN^ * tempo s puhalnikom. P^^O čevo 31, Kranj Jfu Prodam več SAMOK^j j NIC. Voglje 6, Šenčur ^ 3 W vskk dan pj lip Q yA V KRANJU J ^arn motorno vprežno (NlCO. Poženik 14 3286 Ifcm 15 tednov brejo |P in do 40 kg težkega *CA. Lahovče 39, Cer-3287 ..ff'.^ain TELICO, ki bo v Bili m t^Ieti-la, ali tzame-O^SS? za BIKA. Poženik 34, "'ie 3288 ■ŽP°4»m ŠTEDILNIK gore--.i0? elektriko in drva. Cer- craiil i 191 3289 Prodam 550 kg težkega de- T^Sa VOLA in dve ogrod- thami za kimpcž. Zg. »C, litrsjT^k 74 iFBjgjdarn dva KO 1? 3290 dobro ohra-Visoka sobna KAMl-,"u8led vsak dan od 9. do ^e. Levičnik Ivan, Cesta jJaJ* 2, Kranj 3291 h^am štiri leta staro KO-F*- težko 600 kg, in šest j staresa, težkega KONJA jk jenjam. Poljšica 13, ^°fje 3292 °darn rabljeno strešno ^° špičak. Lahovče 32 K 3293 lgdam smrekove KRAJ-■ Babni vrt 6, Golnik 3294 ...... tvA-ta Prot,am rabljena ,m , in OKNA s platneir-4 etami- Ma,eJ» Grmiče-iCirče- Kranj 3295 1 V'hidam LATE (rimcljne). ;kŽU, ■' 18- Nakl° 3296 3^0tn,ain ali dam v rejo K^JJLO. Poljšiea 11, Zg. V* prJe 3297 8 mesecev brejo frizijko, težko 500 kg ,___\\n ? četrtič teletila. Tičar fctLVu?-,ie 76 3298 i ftfcr dobro ohranjeno ! K^CO. Novak Vili, rCji Valjavčeva 4 3299 K\lrm MOTORNO KO-taVo O BCS z žetveno na-' Srednja vas 52, Sen-,iV, 3300 \ ,0aam KONJA. Kokrški Ceni Uk bre'° KRAV0- °g,ed % d°to popoldne in nede-k^Poldne. Jezeršek, Ko-MC? ^* Gorenja vas nad C° 3303 Luc>am ŠTEDILNIK na '^'KUHINJSKO KRE-t0L°. MIZO in STOLE. Stane, Prcdoslje 102, Kranj 3301 dobro ohranjeno aebi. Sp. Gor-3302 prodam osem me- j ^Mico 2>j 3304 am novo GUMO 750-20 , am DELAVNICO v na-\fi fo0 a avtoličarja. Ostalo po 53. ';^i?ru- Bcncdikova 11, 2$ AQf, e- Kranj "O M&m novo 157 x70 cm. Cvetko, uI>l.ie 95 3306 L 3305 litoželezno I torna vozila CatT1 AUSTIN 1300 letnik ! ' nčur, Gasilska 20 SjSjo prodam ŠKODO letnik 1969. Infor-Jif °d 18. do 20. ure. Ma-L Staneta Rozmana 7, 3201 Warn dobro ohranjen it j avto FIAT 1100 berlin. L' Dl'Plje 3203 nenadoma pritekel na cesto pred avtobus, ki ga Je vozil Cv« Podpečan iz Sv. Duha. Kljub zaviranju je avtobus otroka v del. Ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. »b *! Ni lok Voj, P ki «*, Ažr \\ *o: K Haj fen IZSILJEVANJE PREDNOSTI til» V četrtek, 15. junija, popoldan se je v Sr. Bitnjah pripe hujša prometna nezgoda. Voznik kolesa s pomožnim m0 ^ jem Ivan Ziherl iz Sr. Bitenj, je s poljske poti pripeljal J cesto drugega reda in tam ustavil. Tedaj je pripeljal v°zlL osebnega avtomobila Feliks Demšar iz Sv. Duha in kljub j viranju in izogibanju nesreče ni mogel preprečiti. Pri trcoHJ ; je bil voznik Ziherl huje ranjen in so ga prepeljali v ljubi)3 j sko bolnišnico. NEPRIMERNA HITROST . j ji Na cesti prvega reda v bližini vasi Gozd je v četrteK, ^ junija zvečer voznik osebnega avtomobila Anton Steva«0 .: _ r_____i- .. i__________________i_i________u____:™„mc n1 z Jesenic v levem nepreglednem ovinku zaradi neprimerne trosti izgubil oblast nad volanom. Avtomobil se je prevrn levo stran pod cesto. Voznik Stevanovič in sopotnica sta -v nesreči huje ranjena in so ju prepeljali v jeseniško bo'nl nico. Škode na vozilu je za 10.000 din. L. M- L Zalivala Ob mnogo prerani smrti in neizmerno težki izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Ivane Ropret Oretove mame se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter vsem, ki so nam izrazili sožalje. Posebej želimo izraziti zahvalo zdravnikoma dr. Belcharju in dr. Žgaj-narju, ki sta ji lajšala bolečine ob težki bolezni. Posebno se zahvaljujemo kolektivu in šoferjem tovarne Ilirija Ljubljana, kolektivu, sindikalni podružnici in šoferjem Cestnega podjetja Kranj ter kranjskim opekarnam, gasilcem iz Velesovega in Brezovice, č. gospodu župniku dr. Rantu za spremstvo in ganljive besede in pevcem iz Naklega ter vsem, ki so ob tej priliki darovali v dobre namene. Vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljicam še enkrat lepa hvala. Žalujoči: sinovi Tone, Francelj, Ciril in Ivan, hčerki Ivanka in Micka z družinami, vnuki, sestra Ana in drugo sorodstvo Velesovo, Luže, Visoko, Brezovica, Depala vas, 14. junija 1972 Zahvala Ob boleči izgubi dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Tadina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so darovali cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti in kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju, g. kaplanu, tovarni Iskra za njeno požrtvovalnost, pevskemu zboru in godbi. žalujoči: žena Martinka, sinova Janez in Stane in hčerka Milka z družinami Kranj, Avstralija, Zagreb, Ljubljana, Sv. Peter, Kristan vrh, 16. junija 1972 9999999 Priznanja za športnike, portne delavce in organizacije 30-letnicl osvobodilne fronte slovenskega naroda in 25-Ietni-fizkulturne zveze Slovenije je izvršni odbor zveze za telesno *uUuro Slovenije podelil posebna priznanja športnikom, teles-J^ulturnim delavcem in organizacijam za prispevanje k pojenj telesni kulturi SR Slovenije. Med temi je tudi 133 posameznikov >n 19 organizacij iz kranjske občine. Oznanja med posamezni-so dobili: Milan Aha-. - Miro Ambrožič, Ančka man, Janez Bajželj, Martin Ja'ažič (Šenčur), Bojan Be-Jenk, Ivo Bevec (Visoko), ]LU1'J Blažič (Britof), Vincenc ?0*ič (Podbrezje), Nikica Bo-Jnovič (Golnik), Slavko Bož-har- Albin Bradaška, Marjan Crezar, Stane Brczar, Tone Brezar, Slavko Brinovec, Vlado Brinovec, Jurij Celjar (Šenčur), Anka Colnar-Koš-nik, Peter Čolnar, Cvetka ča-dež, Franc Cadež, Jože Ce-bulj, Evstahij Dermota, Peter Didič, Dušan Feldin (Naklo), Jože Frantar, Janez Frelih, Janez Gorjanc, Filip Grašič, Vinko Grašič, Cenka Grubar, Štefan Grubar, Jože Hladnik, Rudi Hlebš, Franc Hvasti, Jutri odločitev Borba za naslov nogometnega prvaka z ZCNL Je na koncu postala zagrizena, saj imajo kar tri moštva možnost, da osvojijo prvo mesto in se tako uvrstijo v slovensko Nogometno Hgo. LiHja, Primorje in Triglav imajo namreč vsi enako steblo točk in to nedeljo, ko bo na sporedu zadnje kolo, se bosta med sabo Pomerila Primorje in Li ttja. Se najlažje delo Ima kranjski Triglav, ki bo na domačem terenu gostil nogometaše novogoriških Vozil, bo šio vse po sreči, morajo Kranjčani zmagati z minimalno razliko, saj imajo od obeh tekmecev boljšo razliko v golih. Tako se torej na stadionu Stanka Mlakarja v nedeljo popoldne obeta zanimivo srečanje. -dh Ljubljanska conska rokometna liga j Tržič prvak v ^ nedeljo se je končalo tekmovanje v ljubljanski conski j. k°metni ligi. S prednostjo petih točk so prvo mesto osvojili ^kornetaši Tržiča, ki so lani izpadli iz republiške lige. Roko-F*|*Ši Kamnika so pristali na odličnem tretjem mestu, med-^ ko je bila ekipa Dupelj letos peta. Vsekakor je izredno esenečenje napravila ekipa Alplesa v zadnjem kolu, ko je v lagala Kamnik s 45:18. Tržič se je tako ponovno vrnil jj rePubliško ligo, nova člana republiške konkurence pa sta ^slala še Ajdovščina in Polet iz Murske Sobote, torej vse tri s,e, ki so lani izpadle iz lige. .Rezultati zadnjega kola: Mokerc : Tržič 16:20, Alples : Kam-. 45:18, Zagorje : Olimpija 25:17, Grosuplje : Duplje 22:26, fl*e : Hrastnik 22:10, Slovan B : Cosmos 17:18. LESTVICA: Tržič 22 18 1 3 373:269 37 Mokerc 22 16 0 6 367:2*0 32 Kamnik 22 15 2 5 344:356 32 Olimpija 22 11 3 8 435:435 25 Duplje 22 10 2 10 369:351 22 Zagorje 22 11 0 U 289:300 22 Križe 22 8 3 11 334:343 19 Hrastnik 22 9 1 12 309:346 19 Alples 22 8 2 12 339:364 18 Cosmos 22 9 0 13 375:406 18 Slovan B 22 7 2 13 342:343 16 Grosuplje 22 2 0 20 345:547 4 J. Kuhar Sonja Jakopin, Barbka Jam-nik, Gustav Jamnik, Tomaž Jamnik, Jože Javornik, Polde Jeruc (Duplje), Tone Jurgule, Andrej Kair.ičar (Jezersko), Anica Karničar (Jezersko), Gašper Kordež, Zdravko Ko-renčan (Naklo), Peter Koza-mernik, Ana Krakar, Miro Kraljic, Miha Kramar, Mitja Krampelj, Ivan Kranjc, Milan Krnšovec, Janez Kri šel j, Peter Kukavica, Alojz Lak« ner, Ivan Lampret, Tone La-sič, Filip Lavriša (Podreča), Bogdan Majce, Vlado Marte-lanc, Peter Matakovič, Jurij Maver, Franc Aledja, Ljubo Meglic, Marjan Mesec, Marjan Mihelič, Cveto Mikič, Polde Milek, Borut Mlakar, Miha Mu lan, Pavle Novak, Edi Ocepek, Dorc Oražem, Franci Orehck (Preddvor), Štefan Osina, Marjan Pajntar, Viktor Pavčič, Ivo Pcrkovič, Frane Peteuiel, Drago Petrič, Vili Planinšek, Brane Polak (Naklo), Janez Ponebšek, Franc Porenta, Avgust Prav-har, Marko Prezelj, Mitja Ra-kar (Srednja vas), Jože Rebolj, Stanko Rebolj, Stane Rebolj, Edi Rcsman, Franc Rozman, Milan Rus, Maja Rutar, Roman Seljak, Igor Slavec, Avgust Smole, Raj ko Stare, Čedo Stojanovič, Milan Šegula, Dejan Šink, Anton Stempihar, Maks Stro-majer, Boža Štuhec, Janez Šumi, Metod Sušnik, Stane Tepina (Šenčur), Vinko Tepi-na (Jezersko), Janez Teran, Stane Tonkli (Podbrezje), Stane Uranič (Podbrezje), Ivo Valič, Pavle Vrhovnik (Šenčur), Gorazd Zavrni k, Henrik Zbil, Milan Zoran, Alež Zupan, Leopold Zupan, Slavica Župančič, Anton Znidar, Drago Zvoke!j, Gabrijel Cop, Peter Guzelj, Francka Kavčič-Zumer, Franjo Klojčnik, Dušan Turna, Jože Turk, Dušan Mandič; ter športne organizacije: atletski klub Triglav, keglja-ški klub Triglav, kolesarski klub Hran j, namiznoteniški klub Triglav, nogometna pod-zveza Kranj, podzveza nogometnih sodnikov Kranj, nogometni klub Triglav, medobčinski rokometni odbor Kranj, Komisija za rokomet pri ObZTK Kranj, smučarski klub Triglav, občinska strelska zveza Kranj, strelska družina »Stane Kovačič« Kranj, ObZTK Kranj, SD Sava, TVD Partizan Kranj, TVD Partizan Naklo, SD Triglav, ŠD Šenčur, vojna pošta 1098 Kranj. Nagrajence iz ostalih gorenjskih občin bomo objavili v prihodnjih številkah. -dh Šola za plavanje Mnogi starši sc pismeno ali osebno obračajo na naš klub v zvezi s plavalno šolo /a njihove otroke. Vsem staršem odgovarjamo naslednje: Junija sprejemamo v klub v sekcijo za plavanje vso mladino, ki že zna vsaj nekoliko plavati in je mlajša od 12 let (rojene leta 1960 in mlajše). Otroci se lahko zglase na zimskem bazenu vsak dan razen srede in nedelje ob 8. uri zjutraj ali ob 14. uri pri klubskem trenerju Branki Mihclčič-Pirčevi, nakar bodo razporejeni v skupine. S seboj morajo otroci obvezno prinesti poleg kopalk še brisačo in čepico. Otroke, ki pa še ne znajo plavali, pa lahko starši prijavijo v plavalni tečaj, ki bo na letnem bazenu sredi julija in bo trajal deset dni. Pismene prijave je treba poslati na Plavalno sekcijo PK Triglav Kranj, Trg revolucije 1 do vključno 5. julija, sekcija pa vas bo pismeno obvestila o začetku tečaja. Plavalni klub Triglav Kranj Plavalna sekcija Za pokal Sorskega polja Danes bo na Godešiču in v Vižmarjih tekmovanje nogometašev sorske nogometne lige za pokal. Na Godešiču se bodo za vstop v finale pomerile naslednje ekipe: Ra- šica, Kondor in Reteče, v Vižmarjih pa bodo igrali: Se-nica, Vodice in Tabor 69. Finalni boji bodo v nedeljo v Tacnu. Favorita sta Tabor 69 in Kondor. J.Starman Streljanje Prvo tekmovanje za občinsko prvenstvo V Kranju so se začela tekmovanja za občinsko prvenstvo v streljanju z maloka-librskim orožjem. Preteklo nedeljo se je končalo tekmovanje članov in mladincev v streljanju z MK puško serijske izdelave. Udeležilo se ga je 30 članov in 20 mladincev, ki so tekmovali za naslove občinskih prvakov med ekipami in posamezniki. Kljub slabemu vremenu, ki jc onemogočal redne treninge v preteklih mesecih, jc U članov in 7 mladincev izpolnilo pogoje za udeležbo na republiškem prvenstvu. Rezultati: člani — ekipno: 1. SD »Iskra« Kranj 943, 2. SD »Stane Kovačič« Primsko-vo 896, 3. SD »Sava« Kranj 828, 4. SD »Franc Mrak« Pre- Lesce in Triglav v finalu V drugi polfinalni tekmi je Triglav premagal LTH s 5:1 (1:0). V finalu se bosta v sredo srečala Lesce in Triglav na igrišču v Lescah. V mladinski finalni tekmi pa so Jesenice v Kranju premagale Triglav z 1:0 (1:0). P. Novak doslje 784, 5. SD »Tone Nadižar« Cirče 706; posamezno: 1. Lombar (SD »Stane Kovačič«) 242, 2. Cerne 234, 3. Frelih 234, 4. Rozman (vsi SD »Iskra«) 233, 5. Peternel (SD »Sava«) 233; mladinci — ekipno: 1. SD »Slavec Ivo-Jokl« 604, 2. SD »Tone Nadižar« 584, 3. SD »Iztok« Bitnje 551; posamezno: 1. Col j a (SD »Tone Nadižar«) 217, 2. Hafne* 205, 3. Zupan (oba SD »Slave* Ivo-Jokl«) 202. B. Malovrh KOŠARKA — Skofja Lokat Kroj : Triglav - moški (ob) 17. uri), Jesenice: Jesenice : Ilirija - ženske (ob 18.30) NEDELJA ODBOJKA — Kamnik: Kamnik : Gaberje - ženske (ob 9. uri), Kamnik : Sava • moški (ob 10. uri), Jesenice: (ob 9. uri), Kovinar : I/.ola Jesenice : Branik - ženske - moški (ob 10. uri) NOGOMET — Jesenice: Jen senice : LTH (ob 17. uri), Kranj: Triglav : Vozila (ob 17. uri) RffirsUHBBSJBaHKI* XXII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 4. DO 15. AVGUSTA GJLAS SOBOTA — 17. JUNIJA W povečali cene za bel in za črn kruh. Ali bodo takrat pekli vse vrste kruha?« V začetku tedna so vse gorenjske pekarne v kombinatu Žito prenehale peči bel in črn kruh. Samoupravni organi kombinata Žito so namreč sklenili, da zaradi zamrznitve cen in zaradi nerentabilne proizvodnje belega in črnega kruha (po sedanjih cenah) ne morejo še bolj povečevati izgube, ki se kaže med drugim tudi v nizkih osebnih dohodkih pekov. Zato so se odločili za nov izdelek: polbel in polčrn kruh. Ker je to nov izdelek, so lahko določili tudi novo ceno. Ta pa je za polbelj kruh zdaj ista kot je bila prej za belega in za polčrnega za 50 par večja od črnega. Ker je ukrep po eni strani razumljiv ( s strani kombinata) po drugi strani pa nenavaden, smo tri vsakodnevne kupce po-prašali, kaj menijo o tej spremembi. SLAVKA TERPLAN iz Kokrice: »To, da so peki v Lescah stavkali zaradi osebnih dohodkov, težkega dela in prenizkih cen kruha, sem slišala. O tem, da bo poslej v prodaji le polbel in polčrn kruh, pa nič ne vem. Jaz sem doslej vedno kupovala bel kruh in včasih za spremembo ržene-ga. Zdaj bom najbrž pol-Belega. Vendar pa ne vem, Če je takšna odločitev pekarn v redu in najboljša. Razen tega ne vem, kako bo poten, ko bodo lahko ROMAN HERLEC lz Tu-palič: »O težavah v pekarski proizvodnji se govori že precej časa. Zato me sedanja odločitev ne preseneča. Nisem pa prepričan, da bo s tem problem pekarstva rešen. Ce bo nov kruh kvaliteten in dober, nimam nič proti, če pa bo slab (kot se včasih dogaja), pa mislim, da sedanja odločitev ni pravil na. Zase vem, da bom skušal kupovati le dober kruh.« IVANKA JAGODIC iz Kranja: »Danes sem kupila pol kilograma črnega kruha. Za jutri pa pravite, da ga ne bo več? Slišala sem za težave pekov in verjamem, da jim ni lahko. Saj so ravno tako delavci kot mi. Vendar pa ne vem, če bodo sedaj s tem njihove težave rešene. Za njih je to trenutno najboljša rešitev, za številne vsakodnevne kupce pa najbrž ne.« A. Zalar Podpora pobudi iz Plamena V torek, 13. junija, je bila na Jesenicah seja komiteja ZK Jesenice, na kateri so razpravljali o finančnem načrtu za leto 1972, o internih samoupravnih aktivih in o udeležbi članov občinske konference ZK na raznih proslavah. Na seji so se dogovorili, da bodo na eni prihodnjih sej obravnavali delo komisije za splošni ljudski odpor, sklenili, da bodo sodelovali na zboru gorenjskih aktivistov v Tuhinju in na proslavi v Zadobrovi in da bodo skupno z občinsko konferenco ZMS organizirali proslavo ob 50-letnioi smrti sekretarja Sko-ja Dragoljuba Milovanoviča, ki je pokopan v Završnici. Menili so se tudi o poteku solidarnostne akcije, katere pobudniki so delavci Plamena iz Krope. Jeseniški komunisti so akcijo moralno podprli. Vsaka delovna organizacija v jeseniški občini naj bi se v akcijo vključevala v okviru svojih možnosti. D. S. Franc Šetinc v Trzicu V sredo, 14. junija, je obiskal tržiško občino član sekretariata CK ZKS Franc Šetinc. V pogovoru, ki je bil na občinski konferenci ZK, se je zanimal predvsem za uresničevanje sklepov zadnje seje občinske konference ZKS. Franca Šetinca je spremljal tudi sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Polde Kejžar. -jk Predsednik krajevne, skupnosti Naklo Janez MOHAR se je rodil pred šestdesetimi leti v Smledniku. Pred dobrimi desetimi leti se je za stalno naselil v Naklem, kjer se je kmalu vključil v družbenopolitično in gospodarsko življenje kraja. Vsa ta leta sodeluje pri krajevni skupnosti kot predsednik ali tajnik. Janez M obar je pri ljudeh izredno priljubljen. Delo, ki ga vodi on, mora zanesljivo uspeti, pravijo. Odkar je v Naklem, si prizadeva, da bi bilo sodelovanje med krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami ter društvi čim boljše, ker le tako sodelovanje lahko rodi uspehe ter napredek kraja. Janez Mohar je prav tako ie vrsto let tudi predsednik krajevne organizacije zveze borcev. -jk NUDIMO VAM uV'iS • vrata vseh vrst • obloge iz masivnega lesa *■ i i • opazne plošče za gradbeništvo 11P DI © U • iso-span lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, OB SOBOTAH DO 12. URE, OSTALE DNEVE PA DO 14. URE. f • • • . .. .. . . . ' Naš naslov: TRGOVINA lip bled REČICA, tel. 77-328, int. 9