List 21.
Opomin gospodarjem
zastran zakožnega črva v smrekah.
Iz Kranja 17. maja. 0 Smrekovina v naših gojzdih je letos v veliki nevarnosti. Huda suša lanskega leta umorila je mnogo smrek, posebno v strmih logih, kakor se nahajajo na biegovju ob Savi, kjer le plitva prst skalovje krije. Zaredil se je v sušicah zakožni črv (Borkenkafer), ki je smrekovini strašno škodljiv, kakor smo že večkrat v ^Novicah" brali. Prebiva ta kukec najraje v suhih smrekah in v smrekovem štorovju; kadar mu pa takega prebivališča pomanjkuje, napade tudi zdrave in dorašene smreke, ter svoj zaplodek (zalego) pod skorjo ali lubje za-rine. Crviči se živijo z ličjem, ktero na vse strani križem preglodajo in živno moč lesu v kratkem zatrejo.
Vidi se v naši okolici mnogo smrek vsake debelosti, ki so sicer še zelene in so tudi pomladanske mladike pognale, vendar je njih barva nekoliko bolj rujavkasto zelena memo drugih in pa, če so ravno zelene, že omagujejo (venijo).
Naletel sem unidan na kmeta v gojzdu blizo Cirčič ki svoje smrečje žalostno ogleduje. Praša me: kaj da ta nova božja kazen pomeni, ker smreke na videz zdrave se v tako ugodnem vremenu, kakor je letošnje, tako hitro začenjajo sušiti. Sekiro sva imela pri rokah, odsekava nekoliko skorje od smreke, ki se je nama bolehna dozdevala, in glejte! gomezelo je pod njo vse polno črvicev. Gledava čez Savo na desni breg, kjer ima premožen gospodar velik in lep smrekov gojzd , pa že od dalječ sva uaštela več ko 50 smrek, ki bodo preden dojde sv. Jakob, že rujave postale.
Nevednemu kmetu, kteremu se je ta od nekaj znana, stara smrečja bolezen nova božja kazen zdela, lastnosti tega škodljivega kukca razloživši prosim tudi „Noviceu, naj - ; t opomnijo posestnike gojzdov, da brž ko brž vse ušice z gojzdov spravijo, jih omajijo, skorjo pa, v kteri zarod tega mrčesa prebiva, vso so-žgejo, preden da kukec, ki h koncu tega in v začetku prihodnjega mesca roji, svoj zaplodek sopet smrekovi koži podtakne.
To je edina pa gotova pomoč odvrniti nadlogo hosti; al čisto vse tako smrečje se mora pobrati iz gojzda. Le povrh in nečimerno to storiti, ne pomaga nič, in škoda velika je potem res kazen božja nemarnega gospodarja!