Kranjske vesti. —r— Priznanje. C. kr. deželni šolkd svet je z odlokom z dne 29. novembra 1912, št. 5182, izrekel gdč. Mariji Lapajnetovi. c. kr. učiteljivi na rudniški dekliški ljudski šolii v Idrijli, priznanje za referat, ki ga je imela na uradni učiteljski konferenci dne 26. junija 1912 v Pianini. Zaslugi — priznanje! Tako je prav! —t— Zahvala. Podpisana naznanjanl, da sem po smrti svojega moža Frana Jurmana od blagajničarja Društva vpoko- jenega učiteljstva takoj preiela vso vsbto, v naših pravilih zajamčeno. Za to pogrebiro podporo se lepo zahvaljujem in vsem vpokojencem in vpokojenkam društvo prav toplo priporočam. — V Ljubljani, dne 10. decembra 1912. — Kati Jurman. — Umrla je v Črnomlju gospa Ana JerSinlovčeva, vdova pio nadučitelju Ln šolskem nadzorniku. Blagi ženi — blag spomin! — ProtialkahoLna predavanja na ljubljanskih šolah. Po vseh ljubljanskih ljudskih šolah bodo protialkoholna predavanja po končanem protialkoholnem kongresu, to je v času od Novega leta do Velike noči. Mestni šolski svet je tozadevno prošnjo Protialkoholne zveze dobrohotno sprejel in uslišal. Vsak teden pride na vrsto druga šola. Tudi po srednjih šolah bodo v tem času predavanja. —r— Dnevno zavetišče. Dne 3. januarjia 1913 otvorijo na IV. mestni deški Ijudski šoli Na Prulah dnevno zavetišče za učence II. in IV. mestne deške ljudske šole ter gojence in gojenke pomožne šole. V tem zavetišču se bodo nadzorstva potrebni otroci mudili ves šole prosti čas, od jutra do večera, se učili, izdelovali dornače naloge, delali^ se izprehajali in zabavali, telovadili in se kopali ter prejemali brezplačno kosilo in južino. Sprejemali se bodo v prvi vrsti otroci, katerih starši so zaposelni v. tvornicah, delavnicah in dr. ter zaraditega ali drugih bkolniosti Jie morejo nadzorovati fevojih otrok v izvenšolskem času. Ker pa je števito brezplačnih mest omejeno na 30. se bodo sprejemali v zavod tudd otroci proti odškodnini (1 K 20 y na teden). Utemeljene prošmje za sprejem naj vlagajo starši, oziroma njih namestniki pri šolskem vodstvu ustno ali pismeno najkasneje do 25. decembra 1912. —r— Obtožjemo ga! V »Slov. Nar.« z dne 17. dcembra čitam doslovno: »Klerikalni občinski svetnik Ivan Nepomuk Jeglič ima težak greh na svoji ne posebno tenkočutni vesti. On prav dobro ve, da imamo v rokah vse dokaze, za njegov greh in za njegovo krivdo, za to smo z vo gotovostjo pričakovali, da bo mož pod pritiskom te zavesti izvajal konsekvence ter pravočasno in brez hrupa izginil s površja. To smo pričakovali, zato smo mu tudi pred zadnjo sejo občinskega sveta rahlo namagnili, naj se prostovoljno umakne, da ne bo treba njegove umazane afere prati y javnosti. Janez Nepomuk Jeglič je migljaj razumel in izostal od zadmje seje. S tem pa misli da je stvar že tudd opravljena. Ker torej ima očividno nosoroško kožo in ni pristopen treznemu preudarku, smo prisiljeni, da spravimo njegovo umazano afero pred javnost. Vodja mestne deške šole na Cojzovi cesti Janez Nepomuk Jeglič ima kakor drugi šolski voditelji od mestnega šolskega sveta posebno dotacijo za nakup raznih šolskih potrebščin revnim učencem. Te potrebščine je nakupoval pri neki trgovki. Koncem lanskega leta je prišel k imenovani trgovki ter si izbral več papirfa in drugih potrebščin češ, da bo te stvari kupil ter prišel v'nekaj dneh ponje: Dne 5. julija 1912 je Jeglič zopet prišel k oni trgovki ter jo prosil, naj mu stori to uslugo in saldira račun glaseč se na 216 K 72 v, češ da bo blago za to vsoto naknadno vzel. Trgovka je, nič hudega sluteč, ugodila tej prošnji in saldirala račun. Ta saldiran račun je Jeglič priložil ostalim šolskim računom ter ž njim dokazal, da je njegova dotacija na nakup šolskih potrebščin revnim otrokom za šolsko leto 1911/12 popolnoma izčrpana, kar seveda ni bilo res. ker Jeglič blaga za onih 216 K 72 v nikdar vzel ni! Jasno je torej. da je Jeglič mestni šolski svet ogtolijufal ter poneveril del zaupane mu dotacije! A to še ni vse: on je tudi falsiiiciral datum na saldirani pobotnici. Vse to je Jeglič že tudi sam priznal, a vkljub temu še ima vedno dirzno čelo, da hoče še nadalje iungirati kot šolski vodja in ob5in(ski svetovailec. Stranka, kateri on sedaj pripada, gotovo o tem njegovem zločinu ničesar ne ve, sicer bi ga bila že zdavna spodila iz svoje srede v občinskem svetu. Uverjeni smo, da bo sedaj, ko smo ji razložild Jegličevo dejanje, storila svojo dolnžost!« — K temu pripominjamo, da smo tudi mi že pred tedni dobili obvestilo o tem Jegličevem dejanju. Porabili pa ga nismo, ker nismo hoteli škodovati niti svojemu besnemu sovražniku in ker nismo mogli verjeti, da je eden glavnih stebrov Slomškove zveze in informator deželnega odbora zmožen takega dejanja. Ker je pa prišla ta žalostnoumazana zadeva drugim potom na dan, nimamo več povoda, d)a bi branili govoriti resnici in pravici! Fiat justitia!