H '^/7/^07^ VELIKARAZPRODAJA C/LJLTISKALNIKOV EPSON RAČUNALNIKI Lendavska39b, M. Sobota,te!: 33002 ve nikvesi! VESTNIK VESTNIK NIK VEŠ VESTNIK nikvesi VESTNIK VESTNIK CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana ! 'si z fc> ■ a -fc i , H A Al ^icoGinon ti a i a RAČUNALNIKI H /A /1 I T M.Sobota, Slovenska 25, tel.: 27 094 : tj /jk V A /JU ” KEMIČNA ČISTILNICA MICKA Pl -A-A. ML. W S MELINCI 3B, tel.: 42 554 ČISTIJO IH BARVAJO USNJENE PLAŠČE IN JOPE TEB VSE DRUGE IZDELKE IZ USNJA. ČISTIJO: USA OBLAČILA IZ VOLNE, VSE VRSTE OBLEK, KRZNENA IH DRUGA OBLAČILA. - akcijska prodaja modemov - brezplačna priključitev na Internet - ugodne možnosti plačila >z 01 01 — >u fotografija: JURIJ ZAUNEKER Phare Marj en denar z Zahoda? a krajinski park Goričko - Orseg -Raab se bo razdelilo 700 000 ekujev sredstev Sodstvo v sodstvu Kdo je v Sloveniji zadovoljen s sodstvom in Počasnimi sodnimi mlini? j^roč odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma Lendava skalpel in komu zdravniško torbo Ob koncu tedna bo pretežno jasno. 20. februar, četrtek. Sandi 21. februar, petek, Irena 22. februar, sobota, Marjeta 23. februar, nedelja, Romana 24. februar, poned., Sergej 25. februar, torek, Tomo 26. februar, sreda, Meta Če konec svečana burja neta, se dobra letina obeta. Na Vestnikovem forumu o razvojnih perspektivah regije, ki je mimogrde sovpadel z 48-letnico pričujočega tednika, je eden od uvodničarjev primerjal regijo s silicijevo dolino in mislil na razvoj kmetijstva. Poudaril je, da je potrebno definirati cilj - pogojno rečeno silicijevo dolino, vse drugo pa v razvojnem smislu ne bi smelo biti problem, saj se vse lahko premakne samo po sebi. Gledano skozi optiko tradicije in navad Pomurcev, je predpostavka točna, kajti ravno zaradi omenjenih vrednot se pomurskima kapitalskima trustoma, regionalni banki in zavarovalnici, ni potrebno boriti za klien- ni, ampak z zagotavljanjem pogojev za dvig iz pepela. Eden od temeljnih pogojev je nedvomno kapital. Zato se zastavlja vprašanje, koliko sta prej omenjena domača kapitalska trusta pripravljena na kapitalsko tveganje, ki se mu pravi finaciranje razvoja. Povsem jasno mi je, da je metanje denarja za pisanje študij čisti nesmisel. Kajti danes je noro popisovati, da seje sesula kovinskopredelovalna industrija, če je to leta 1984 ugotovil ekonomist Slavko Lisul in opozoril, da je potrebno obstoječo kovinsko industrijo »pod nujno« prestrukturirati na višjo tehnološko raven, če nočemo njenega sesutja. J. VOTEK ^•»iana SE PRODAJA Pr*ja bo J Mi otr°snikovih enotah živili. ^Vq J’*’ 250g Vll| *'*’ 500 9 550 A HELLMANS, 630 g A HELLMAN S, 165 g tuba 268,70 SIT/kos 494,10 SIT/kos 400,80 SIT/kos 575,50 SIT/kos 232,80 SIT/kos telo med občani. Ti se do inštitucij namreč obnašajo prej tradicionalno kot racionalno - glede na oceno kakovosti storitve ali kake druge ugodnosti ter prednosti druge konkurenčne hiše. Tradicija je nedvomno odsev visoke pripadnosti prebivalcev regiji, kar pa samo po sebi ni dovolj za uresničevanje razvojnih nastavkov. Nakup strokovnjakov in s tem preseganje strokovne kritične mase ob nerazviti razvojni infrastrukturi ne pomeni veliko ali celo nič za nagel vzpon regije na raven silicijeve doline. Cilja, doseči silicijevo dolino na kapitalski ravni ob pogojnem nakupu kritične mase strokovnjakov, ne more dvigniti iz pepela država s svojimi kapitalskimi injekcijami. Zgodba je podobna kmetijski. Za dvig iz pepela je potreben interes tega prostora, in to ne na deklarativni, ali če hočete »projektni« rav- Pa nič, in ta se je v petih letih sesula. Takrat so tru-sti, namesto da bi tvegali ali celo povezovali svoj vložek z razvojem, rajši čakali na sesustje in denar iz stečajnih mas. Zakaj recimo kapital ni postavil zahteve, da Elrad ostane znotraj poslovnega sistema Gorenje. Danes, ko je ponovno aktualno pisanje seznamov želja in ustanavljanje centrov za prodajo megle, še nimamo formiranega sklada rizičnega kapitala za dejanski razvoj tudi kmetijske silicijeve doline. To pa zaradi tega, ker se upravljalci kapitala še ne zavedajo, da je dolgoročno to najkakovostneje naloženi kapital z najvišjimi donosi. In na tej ravni tudi kratkoročne izgube pri propadlih projektih dolgoročno pomenijo dobiček. Izobraževanje na ljudskih univerzah v Pomurju Tudi to je pot do poklica 2 ^Zktualno okoli nas vestnik, 20. februar^ Tranzicijska piramida z usodnimi posledicami AlMniip ah o izgublje™ iluzijah Uničevanje mestnih hiš, odvetniških pisarn, sodnih palač, pretepi s policijo in smrtne žrtve so začetek konca »gospodarskega čudeži v najbolj obubožani evropski državi. »Gospodarski čudež« je zajel prebivalstvo kot šok, saj je bil ves čas grajen na temelju prevare. Stotisoči obubožanih, ki so padli na limance investicijskim fondom, ki so jim od leta 1993 obljubljali 25- odstotne mesečne obrest^ Demonstracije v Tirani: ko država piramido igra ... Jeza ogoljufanih je usmerjena proti vladi, saj naj bi ta zavestno zamolčala početje investicijskih mešetarjev. Režimsko kritičen časopis Koha jone domneva, da je okrog 80 odstotkov albanskih družin živelo od piramidnega sistema. Ko je konec leta 1996 sanjska tovarna Rrapush Xhaferi začela reklamno kampanjo z obljubami o luksuznem življenju pod palmami (podvojitev kapitala v treh mesecih), je približno 20 odstotkov ljudi prodalo svoje hiše in posestva. Od decembra naprej državno tožilstvo nastopa zoper četverico, kije obvladovala finančne fonde. Tri predsednike so zaprli. Četrtemu, gradbeniku Aleksandru Grunasu, je uspelo uiti skupaj z nekaj milijonov težko bor-šo. Albanska vlada, nevajena tržnega gospodarstva, se izgovarja, češ da ni hotela »zadušiti kapitalističnih tendenc«. Toda dacar-ska kontrola je pri dotičnih firmah očitno odpovedala. Podob- ne finančne goljufije so očitno tipične za tranzicijske države. Preživele sojih Rusija, Romunija, Bolgarija in ne nazadnje Slovenija. Toda nikjer ljudje niso žrtvovali toliko kot v Albaniji. Licence za poslovanje z denarjem so uradniki podeljevali brez posebnih kriterijev, dobil jo je vsakdo, ki sije to želel. Tako jo je dobila npr. tudi jasnovidka, opremljena s kristalnimi kroglami, kije v piramidni sistem zvlekla številne, ki so naivno ve- rjeli, da lahko vidi v prihodnost -očitno vse do trenutka, ko so zaprli tudi njo samo. Boter celotne finančne afere pa naj bi bil sam predsednik Šali Beriša. Večina ljudi namreč meni, da so v finančni škandal vpleteni najvišji državni vrhovi. Očitka, daje vpleten »v nesrečo s katastrofalnimi posledicami«, kot je predsednik označil zlom piramidnega sistema, mu zaenkrat še ni uspelo ovreči. Dolga leta je namreč vlada ignorirala svarila mednarodnega fonda (IWF) kot Opozicijske stranke so se odločile, da bodo oblastniške »demokrate« vrgle s prestola. Že leto in pol namreč opozicija bojkotira parlamentarna zasedanja in tako protestira proti volilnim manipulacijam v maju 1996. ( 1 š r ( i 1 J s t i ( i < t k t I Če poslušate slovenske politike, potem se zdi prašanje Nata in vključitve Slovenije v to organizacijo zgolj formalnost, ki jo mora potrditi določena klika slovenskih politikov Povsem drugo vprašanje pa je, kaj si o morebitni vključitvi mislijo druge Natove članice in seveda Rusija, ki ostro nasprotuje širitvi Nata na vzhod. Že oktobra 1993 je Državni zbor sprejel sklepe »ob obravnavi predloga Resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti z vidika obrambe, varnosti ter zaščite in reševanja«. Eden od njih pravi, da lahko DZ razpiše referendum o priključevanju Slovenije Natu. Vendar pa je poudarek na besedici »lahko«, ne pa »mora«. Na morebitno priključitev Slovenije Natu lahko gledamo kot na prednost, saj navsezadnje predstavlja tisto tako zelo želeno mejo s preostalim delom nekdanje Jugoslavije. Prav tako se z vključitvijo najbrž lahko izognemo takšnim in drugačnim »orožarskim aferam«, skratka poligonu, na katerem smo »nikogaršnja« zemlja, ki jo obožujejo vsi prodajalci in preprodajalci orožja. Tega, da tudi brez priključitve namenimo za obrambo določen del bruto nacionalnega dohodka, najverjetneje ni potrebno posebej poudarjati. Čeprav obstajajo med posameznimi ruskimi predstavniki občutne razlike, je jasno, da Rusija s svojim predsednikom na čelu nasprotuje širitvi Nata, čeprav ravno ta isti predsednik predstavlja nekakšno garancijo, daje Rusija na »dobri« tranzicijski poti. Rusija ne more pristati na širitev Nata, vsaj ne na priključitev Latvije, Litvije in Estonije, ki so tvorile Sovjetsko zvezo, s priključitvijo katerih bi, če ne drugega, morala priznati premoč prve svetovne velesile. Združenih držav Amerike. Zato se zdi, da slednje tri države ne bodo med prvimi, ki bi julija v Madridu dobile povabilo k priključitvi Natu. Ne glede na to, da v Natu zanikajo, da bi bila katera od deseterice favorizirana država, se zdi, da predvsem Nemčija podpira priključitev Poljske in Češke, s katerima je po petdesetih »hladnih« letih podpisala »spravo«. Res pa je tudi, da je z njuno priključitvijo Severnoatlantska zveza nekaj sto kilometrov bolj vzhodna. Tudi Madžarska ima vse možnosti, da postane vzhodna enklava Nata, težje pa se bo prebila Romunija, tudi zaradi tranzicijskih problemov, ne glede na to, dajo z vsemi silami podpira naklonjena ji Francija. In kje je Slovenija? Bo odrinjena v balkansko zvezo, ker Nato ni sposoben doseči kompromisnih rešitev z Rusijo, kljub vsem gospodarsko mamljivim obljubam, kot je npr. članstvo v skupini gospodarsko najbolj razvitih držav G 7? Vprašanje je, ali Nato potrebuje povezavo Italija-Slovenija-Madžarska, čeprav npr. Rusijo najmanj skrbi, ali bo Slovenija v Natu ali ne bo, saj jih z nekaj starimi letali in napol zarjavelo dediščino JLA res ne ogrožamo. Zato tudi odločitev Severnoatlantske zveze, da vključi Slovenijo (skupaj z Bolgarijo, ki ni med deseterico) v Sfor, mednarodne sile za stabilizacijo razmer v Bosni in Hercegovini pod Natovim poveljstvom, ne moremo razumeti kot garancijo Za članstvo v Natu. V tem trenutku smo namreč geostrateško pravšnja država, ki jo Nato lahko uporabi bodisi kot vojaškoletalski poligon bodisi kot rezervno bolnišnico na koncu mesta. To pa se zdi, da je tudi vse. Sanjati o pogojih, ki jih lahko postavlja Slovenija glede udeležbe v Sforju, se zato zdi vase Je mar predsednik Berisha vedel za finančne mahina- zagledano početje. A. P. cije fondov? tudi opozorila albanskega predsednika narodne banke, naj končno že zaprejo sisteme snežne kepe. Šele ko je IWF sredi decembra zagrozila, da bo Tirani črtala določena posojila, seje vlada zganila. Opozicija vladi očita, daje bila piramidna igra samo krinka za številne druge kriminalne aktivnosti vlade. Morda je to počela z dobrimi nameni, da bi v obubožani državi obdržala socialni mir, toda s pomočjo fiktivnega gospodarskega »booma«. Sumljivo je tudi to, da so štirje največji zastopniki »visokih obresti«, Kab-meri, Gjallica, Vefa in Silva, v preteklem letu sponzorirali parlamentarno volilno kampanjo demokratične partije, ki jo vodi predsednik Berisha. Državni primanjkljaj znaša 260 milijonov dolarjev, zato Berisha ni zmožen držati obljube, da bo del premoženja, kije izginil v piramidnih sistemih, ljudem dejansko povrnil. Zadnja obljuba je bila, da bo povrnil samo najrevnejšim med najrevnejšimi. Parlamentarci bi vrnili več, vendar pa tudi njim ni jasno, od kod naj bi odškodninski denar pritekel. »Rdeči teroristi« je psovka, ki jo državni mediji usmerjajo na socialistično opozicijo, kiji očitajo izrabljanje situacije za zrušitev albanske vlade. In dejansko je to cilj, ki ga generalni sekretar socialistov, profesor Rexhep, ne zanika v celoti: »Imeti moramo vlado ekspertov, ki bi državo izvlekla iz gospodarske katastrofe. Če demonstrantje zahtevajo našo podporo, jo bodo dobili.« Glavni komentator Koha jone pravi, da so na vidiku politični umori, s katerimi naj bi zastra-šili ljudstvo. Redakciji pro-tirežimskega časopisa grozijo, da jo bo- Iz Zagreba piše Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1997 je 2.200,00 SIT, celoletna naročnina je 8.800,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 7.000,00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 180,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-0011 2-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/1B z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. do zaprli, prav tako ji grozijo z bombnimi atentati. Tisoče članov socialistične stranke so zaprli. Bremenijo jih poziva k vstaji. Tirana seje ves čas upirala, da bi uvedla zakon, ki bi onemogočal pranje denarja, kar so med drugim od njih zahtevale tudi ZDA. Skozi sistem snežnih kep in piramidnih sistemov se je opralo ogromno dolarjev, lir in nemških mark. Mafija z vsega sveta, od Kolumbije do je uporabila albanski na^^, ga pranja denarja. Na tično nestabilnost Alban takoj odzvali s0®6^' Grčija je na mejo z Al stavila dva kordona, da J gnila valu novih enii8r .jji Italiji pa so močno P°oS ’ zor na obali. Priredba, foto Spie?el Ježa peoega kozla V brodskem Posavju, to je na območju Slavonskega Broda, se je pojavila nenavadna bolezen. Lani se je več živinorejcev odločilo, da nedonosno govedorejo zamenjajo s kozjerejo. Država je prek živinorejskega sklada kmetom priskočila na pomoč in oktobra so iz Francije uvozili večjo čredo koz. Toda zdaj se je pojavila kozja mrzlica, ki je okužila 24 kozjerejcev; vsi imajo visoko vročino, celo do 40 ° C! Še neokuženi pa iščejo grešnega kozla v politiki, ker jih je speljala na kriva pota, kot pravijo, v živinoreji. Ker se tudi za hrvaške razmere nenavaden primer dogaja v predvolilnem času, ki je nabit s čustvi, bo dogodek s kozami prispeval novo ploščico v mozaik politične stvarnosti naše južne sosede, kjer je doslej vse, kar je v zvezi s kozami, pravzaprav grešnimi kozli pripadalo le Istri. Zaščitni znak hadezejevskega ponaredka na polotoku je koza, z njo se namreč predstavlja regionalni IDS (Istrski demokratični sabor). To pa je edina hrvaška regija, ki jim pravijo županije, kjer je bila HDZ komaj omembe vredna opozicija. Tako kot HDZ ima tudi IDS brezoblične značilnosti množičnega gibanja, ne pa stalnosti politične stranke, zato je njegov vodja Ivan Jakovčič, podobno kot dr. Franjo Tudman, tudi ideološko pragmatičen. To pa povzroča zmedo tako med člani IDS kot med zunanjimi opazovalci. Celo tisti, ki so vajeni dobrikajočih se izjav zahodnih politikov, težko ugotavljajo, v katero smer jo po svojem prepričanju ubirajo Jakovčič (Tudman) in njegovi. Stalen cilj obeh gibanj je, ostati na oblasti, ki pa jo ogrožajo nesporni notranji prevrati. Tako kot je leta 1994 levo krilo HDZ zagrešilo nezaslišano dejanje skupinske nediscipline, ko je kakih trideset članov pod vodstvom prejšnjih premierov Stipeta Mesiča in Josipa Manoliča pretrgalo s Tudmanom, tako so pred nedavnim pustili na cedilu Jakovčiča soustanovitelji IDS: istrski župan Luciano Delbian-co, ideolog Ivan Paulleta, gospodarski »minister« Ivan Herak in drugi. . Nihče ne ve natančno, o čem kolektivno razmi- lil: sda napovedujejo, da naj bi HDZ zadržala o A v dveh od 21 županij, v zgornjem, ŽUP^.OM domu parlamenta, ki bo imel 63 izvoljenci ^1 cev in pet, ki jih po ustavi lahko imenuje “! man, pa naj bi hadezejevski poslanci zased I cijske sedeže. Ker je leta 1989 večina strank nastajala prek spora nekdanjih °P, kdo naj bi vodil določeno stranko, so prisl« predvsem pa politična nagnjenja do izraza • prvih večstrankarskih volitvah in tudi znotrJ M cijskih strank potekajo podobni procesi. 1“ HSP (pravaši) Dobroslava Parage razbila 1 strank, zdaj sta si v laseh siamska dvojci danji hadezejevski politiki Stipe Mesti' Manolič, nekdanji in sedanji predsednik1 stranke HSLS Dražen Budiša in Vlado Spor v hrvaški opoziciji zlasti nastaja ' posamičnih strank do HDZ in dr. Franja na, ki je uradno - pred volitvami - spet za je v izjavi zdravniškega konzilija zapisal Z jr j ni minister dr. Andrija Hebrang: »S pom mačih in tujih izvedencev smo odpravo J« bolezni.« Zato je za spremembo politicn Hrvaške nadvse pomembno, da je pred nastal pomladni dvojček, ki ga tvorita na!..fitH\\ opozicijski stranki HSLS in HSS (kmet ka), ki sta po političnem profilu nekakšna v ca Drnovškovih liberalcev in Janševih s0^ kratov (HSLS, s poudarkom na sociali)’ 3« ko je HSS primerljiva s Podobnikovimi nar Prvič po letu 1990 sta vsaj dve opozicif ki napovedali boj za oblast, ki pa bo v merilu ostala do oktobra 1999 v hadezef kah, ker se tedaj izteče mandat poslaM^d dnjega doma parlamenta, v njem pa pričljivo večino. Poleg tega ima dr. D ustavi vse možnosti, da razpusti zgornji’2 dom sabora, če bi v njem izglasovali njegovi vladi, zagrebška politična kriza, * novembra 1995, ker dr. Tudman ni prtik opozicije v hrvaškem glavnem mestu, P (K šljata vlada v Zagrebu (in regionalna) v Istri. Mo- svoje opozarja, da volitve na Hrvaškem merilo za morebitne spremembe v delih 0 | čeprav samo na terenu. Tu je še kup ne izhajajo iz negotovosti povolilne podobe z M območja hrvaškega Podonavja, kjer naj" la prav tako bile volitve. Znano je le to, at ft več kandidatov za ježo grešnega kozla volilno zmago, na njo pa lahko tako a vpliva tudi razvoj bolezni predsednika a 1 Tudmana, ki bo do smrti ostala prv° goče pa je napačno presojati hrvaško politiko po zahodnih merilih ali celo merilih držav na prehodu. Gre za plemenske politike, gre za preživetje, ponos, moškost in za to, da se nekako prebijejo, saj konec koncev gre za režim, ki nima prave politične opozicije. Kljub znamenjem, da moralno lepilo obeh množičnih gibanj na Hrvaškem popušča, je le malo dokazov, da naj bi bilo po 13. aprilu, ko bodo na Hrvaškem volitve v zgornji dom parlamenta, v občinske, mestne in županijske svete, kako drugače. Prve časopisne raziskave javnega mnenja re- državna skrivnost. PETER P0^ J d s 2 o š i n j 1 ( 1 k v c t t t t f n P n b n ž v p v 2 d ž ti ii d ti ■d c s 1 t ji ii 2 v p c s p p 11 d v k d ji 1 v k 8 I! ^stnik. 20. februar 1997 ^Fktualno doma 3 LDS v naročju SLS Hvala lepa za trimesečno mostovje 0 tistem, ko je kazalo, da bo pomladni trojček vendarle dočakal vsaj hladne dni, so si mnogi, ki so takoj po volitvah napovedovali lcijo LDS - SLS, ob napovedi nove vladne podobe najbrž oddahnili, ---zujoč, češ daje logično, da vlado tvorita dve najmočnejši stranki Ob vsem tem se seveda pojavlja vprašanje, ali je bil klan Podobnik ven«arle bolj zvit, kot je kazalo na začetku, in je za nos vlekel tudi Jan-so> v katerem so mnogi videli nesporno sivo eminenco pomladnikov l s«,., j ■ Seveda je Podobnik izrabil trenutek in še pretekli teden poudarjal, kako bo v vlado šel sam, če bosta drugi dve pomladni stranki to kategorično zavrnili. Da Janša ne bo šel v vlado, v kateri si Sa najbrž ne želijo (sicer bi mu tudi kaj konkretnega ponudili), m da Lojze tega ne more storiti tč® ju že tako prestvarjal Pucka ® zatrjeval, da stranka ne bo šla za njim), je bilo tudi jasno. Ven-“arpaje bil Podobnikov če v primeru že privolitev. Podobnik - ki se je iz aktivista kmečke mladine prelevil v poli-'ka, ki ga je še pred nekaj leti tnovšek pošiljal domov s TV- konferenc in ki je Drnovšku tudi na predvolilnih srečanjih v preteklem letu dokazoval, da ga tak, kot pač je, lahko vrže iz tira - je očitno po oblasti tako zelo hrepenel, da je ponujal tudi t. i. vlado narodne enotnosti, za katero se nikomur ni zdel primeren niti čas niti prostor. Vsaka b... svoje mesto najde. Po devetih letih na vladne otočke. Očitno so tudi dogovori pa podpisovanje takšnih in drugačnih zavezništev v politiki zgolj stvar trenutnega političnega razpoloženja. Zakon akcije in reakcije torej funkcionira, seveda brez globokoumnih špekulacij. Daje Podobnik »pozabil« na po-mladniški dogovor, bi pričakovali vsaj tri mesece prej, ne pa daje manipuliral s pričakovanji volivcev, seveda pa je najbrž tudi res, da bi pred nekaj meseci iztržil mnogo manj, kot je sedaj. Izgovor, češ da drugi dve pomladni stranki nista hoteli v vlado, je političen izgovor, ki ga opere pred samim sabo in tistimi, ki mu verjamejo. V njegovo opravičilo je tudi njegovo nenehna želja po gradnji mostov, po iskanju nekega ravnotežja, pa po priznavanju napak prejšnje vlade in skupni odpravi le-teh in še marsikaj bi lahko našteli iz skorajda »newageovskega« repertoarja prepevajočega vodje. Morda pa se bo tudi zdaj spomnil, da bi Sloveniji prav prišle nove volitve, vpra- Razkroj civilne družbe , kai je ozirom i, • * aanes ni povs • naj h' bda civilna družba na Slovenskem, nam 5’nio docela em /asno’ saj so si mnoge predstave in razlage o njej ne Z?l°st civHnonjasp.rotne’ amPak zavajajoče in celo zmotne, ker si na okviru nje se *as*ij° politične stranke in razne institucije in v ?e interesne sf mno^e organizacije, društva, gibanja, večje ali manj-Javne. Kajti ob Up'ne’ ven(iar je malo takih, ki bi bile hkrati civilne in ^a naj bi n?6 .med sab° neP°sredno povezano in do te mere veza-vd^3 kolike' 3 >C’v''na družba partnerica državi, se pravi oblasti, ki jo tr^Prevenč^ - a sProti kontrolirati, ji gledati pod prste, da se ne bi aja° 'n boleč S . Wav*> ker vrniti se na »pravo pot«, je pogosto dolgo- . 9vHna dr„-uCe ne ce’° krvavo in kruto. V1je danes n organizacija, JCkrat očitku Pre’ nJa zelo Vjs , ’ker je ideologiza-trT civilnOstr na 'estvici vred' J njo strukJ, Javn°sti- N°-t ?a imeti Vs v° ln hierarhijo fok° tud‘ civilni or8anizacija, p^izirane ? druzba. vendar pr e.ne smejo h ■ 8OVorjene vred-p^Snjem edin 111 P° nekem vna-be 'n Ce|° san^ Prav samodej-nav2apovedan0llnievne’ saJ no’ ž?n> sPrejemrrednostni Predz-no^žbe iz2 ustan«ve ci-gubljajo legitim- dpm^je šiba. n°družbeni eliti-žb^rg^^ tere ^btične str C'Ji6 Clvilne dru-ihstiF °b°ko ide anke in še neka-dev^je si na '°sko obarvane ti, j? 0 Svilno d e kr’Plje priza- Ceio javnUZb° kolonizira-V^nsah in ? na raznih sho-civiiSe’ kar sortdem°nstracijah. spop^ružbo'^ se Prisoja v C^so^ in Polito-ker v in p* zgubita civilnost in °J 8'°blji smisel «3^ komunikacije btore ^ogočimj: °biastjo ter z °ragn£riti "iti ‘ *nstltucijami ne slanstt2acije, kaPtpSameznik niti bomn ° Zadale 'v So s' za po-astv?°st. deid V°bodo in avto-'"biamSt-sa ° °8izacijo in ^žbe 81Zacijo 11Opr'klicevanje ^su^vtem^ anove civilne J v gio? ?nutku na Slo-krizi’ brez ^djivJ b°lj ru a °V’ amPak so ?ke’Prekv^11 bregovih e bo več katere niti brvi °tiu»n at ne ve’Saj Preprosto skrijmo« kam in h ^l?10 v sv0| ?a n'zamere, Qi ku. °J kot ln preda. ^bo^. - JC treba cim- 1 šanje pa je, kako bi se na teh odrezal. prej javno očistiti, saj je potrebna globokega samoočiščenja, vendar to pri mnogih ne pride samo po sebi. DRAGO KUHAR Da je podpisovanje koalicijskih dogovorov politični biznis, v katerem daš, da dobiš, je vidno tudi iz Drnovškovega vedenja do ZLSD, ki ji do podpisa pogodbe s SLS pismeno ni sporočil, da razveljavlja pogodbo z njimi. Da je Pahorju ponujal ministrsko mesto zato, ker je iz vrst ZLSD in so ti določeno število mest pač pribarantali, je razvidno iz tega, da zdaj ministra brez listnice za evropska vprašanja sploh ne bo predlagal. O tem, da Jelinčič ve, kdaj je bolje biti tiho, je dokazal minule dni. Glede na hitrost menjav v našem političnem prosto- ru, človek res nikoli ne ve ... Kako bosta SLS in LDS skupaj z DeSuSom, manjšinskima poslancema in Puckom res uskladila vladni program, je očitno drugorazredno vprašanje, saj je najpomembnejše, katero ministrstvo bo kdo dobil. Glede na Podobnikovo zaklinjanje na poštenost ... bo zanimivo videti, kaj bodo počeli v ministrstvu za pravosodje, še bolj pa, kaj bodo počeli v agraru. Zdaj bodo hočeš nočeš morali priznati, da ob zadrugah, hranilnicah, predelovalcih obvladujejo tudi ministrstvo. Med vsem tem pa očitno ne bo lahko najti skladnosti, sploh pa ne na poti v EU. Bo torej to njihov zadnji vladni let? Razen ministrstva brez listnice, pristojnega za koordinacijo delovnih teles na področju socialne varnosti, ki naj bi ga zasedel Janko Kušar, ki na prejšnjem zaslišanju ni dobil podpore (najbrž tudi ne zgolj zato, ker ni vedel, kje bo imel svojo mizo in sedež), si bosta preostala vladna mesta razdelili LDS in SLS. LDS naj bi ob predsedniku vlade še imela: ministrsta za zunanje zadeve Zorana Thalerja, ministra za gospodarstvo Metoda Dragonjo, ministra za finance Mitjo Gasparija, ki tudi ni dobil dovolj velike podpore, ministrstvo za delo naj bi vodil Tone Rop, za kulturo Jožef Školč, za okolje Pavle Gantar, za šolstvo Slavko Gaber ter za notranje zadeve Mirko Bandelj. Marjan Podobnik naj bi postal podpredsednik vlade, odgovoren za koordiniranje državotvornih ministrstev, minister za obrambo naj bi postal Tit Turenšek, minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj, minister za promet in zveze Anton Bergauer, minister za znanost Lojze Marinček, za zdravstvo Marjan Jereb, za pravosodje Tomaž Marušič, za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur, minister brez listnice, odgovoren za lokalno samooupravo, pa Božo Grafenauer. Kako dolgo pa bo formula 25 + 19 + 5 + 2+1 vzdržala? Če se najmočnejši stranki ne nameravata vesti konformistično, bomo najbrž pogosto priča petelinjemu boju. A. POTOČNIK. Vroč odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma Lendava Sodstvo v sodstvu Kdo je v Sloveniji zadovoljen s sodstvom in počasnimi sodnimi mlini Da obstaja nevarnost politizacije sodstva, je bilo vidno ob Drnovškovem predvolilnem sestankovanju s predstavniki tretje veje oblasti. Da je sodniška neodvisnost relativna, smo bili priča ob sojenju Bernardu Nežmahu, novinarju Mladine, ki ga je tožil ljubljanski župan Dimitrij Rupel. Primerov obtoževanja novinarjev je v »demokratični« in poosamosvojitveni Sloveniji ničkoliko, izgubljanje primerov na sodišču pa prej kot na »svobodno« novinarstvo kaže na spogledovanje sodstva z izvršilno vejo oblasti. Zadnji primeri iz sodstva, kot je odstop Urbasa iz Sodnega sveta ali konstituiranje t. i. »konference predsednikov okrožnih sodišč«, ki ji predseduje »padli« kandidat za ministrstvo za pravosodje Aleš Zalar, kaže na ustanavljanje parasodnih združenj, ki nimajo podlage niti v ustavi niti v zakonih niti v aktih Sodnega sveta. Obstaja dilema, ali je t. i. konferenca res nastala z namenom, da bi sodni mlini začeli hitreje mleti, ali pa z namenom, da bi prek nje v neodvisno, sodno vejo oblasti posegli tudi politiki. Slednje lahko sklepamo predvsem zaradi sodelovanja Ministrstva za pravosodje s t. i. konferenco. Res pa je tudi, da je Sodni svet potreboval precej časa, da se je začel ukvarjati s problemi »počasnega mletja« sodnih mlinov. Obdobje od osamosvojitve pa do leta 1997 je vendarle tranzicijska doba, za katero so značilne takšne in drugačne mahinacije. Če zlobno dodamo, še dobro, da se nam ni zgodila Albanija. Kakorkoli že, Sodni svet je za leto 1997 napovedal izvajanje programa oziroma merila, s pomočjo katerega se bo »pričakovan obseg sodnikovega dela« ocenjeval s številom rešenih zadev, ne pa s številom ur, ki jih sodnik porabi za obravnavanje posamezne zadeve. Pri tem za merilo uspešnosti velja, »da je (sodnik) po obsegu v celoti opravil svoje delo, če se pri njem niso pojavili zaostanki, to je, če na koncu leta nima v delu bistveno več zadev, kakor jih je imel na začetku«. Uvajanje merila kaže na to, da imamo v Sloveniji očitno dovolj velik sodni aparat, dovolj sodnikov in birokratskega aparata, le da ga do nedavnega niso spravili v tek. Predsedniki okrožnih sodišč so se pred časom povezali v t. i. »konferenco predsednikov okrožnih sodišč«, ki naj bi jo narekovale razmere. Da t. i. konferenca ni povsem nedolžna zadeva (če odmislimo, da nima niti zakonske niti ustavne podlage), je razvidno iz njene vloge pri pripravljanju odstopa člana sodnega sveta okrajnega sodnika Toneta Urbasa. Zgodba je bila objavljena v zadnji sobotni prilogi Dela. Konferenca je poskrbela, daje odstopna izjava skupaj »z nepodpisanim gradivom« tri tedne pred prispetjem na Sodni svet malo poromala po slovenskih okrajnih in okrožnih sodiščih, v katerem se odreka legitimnost posameznim članom Sodnega sveta in Sodnemu svetu kot celoti. Torej ali vsa »afera« ne diši po političnih spletkah, kako imeti takšno ali drugačno moč in nadzor nad sodišči, sodniki in torej nad procesi? In kako naj državljani republike Slovenije pričakujemo, da bodo »zlomljeni« sodniški mlini mleli v prid odločanja o pravicah državljanov? A. P. Komu skalpel in komu zdravniško torbo »Občina Lendava ustanavlja s tem odlokom javni zdravstveni zavod za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti za Občine Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci in Kobilje.« Tako se glasi prvi člen predlaganega Odloka o ustanovitvi Zdravstvenega doma v Lendavi, ki ga je pripravila lendavska občina ter ga razposlala v sprejem preostalim in s katerim je zagotovo dodobra pognala kri po žilah županom preostalih štirih občin. Predlagani odlok namreč predvideva, da bi ustanoviteljstvo nad zdravstvenim domom prevzela le lendavska občina. Druge bi torej izgubile ustanoviteljstvo nad javnim zdravstvenim zavodom ali imele le omejeno možnost odločanja, toda v celoti skupaj z ustanoviteljem odgovornost za obveznosti zdravstvenega doma. Zakaj se je torej lendavska občina odločila za tak odlok? Lendavski zdravstveni dom je po tem, ko je bila izpeljana lokalna samouprava, poslal na naslove petih novonastalih občin spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda, v katerem je predvideval novo sestavo sveta zavoda (v devetčlanskem svetu bi imela vsaka občina po enega člana) ter glede na število prebivalcev občine izračunal »težo« posameznega glasu (ponderirani način glasovanja). Občine Črenšovci, Turnišče, Odranci in Kobilje so spremembe odloka sprejele, zavrnila pa gaje lendavska občina. O tem druge občine niso bile obveščene oziroma so izvedele, da Lendavčani odloka niso sprejeli, šele takrat, ko je bilo postavljeno vprašanje, zakaj dopolnitve odloka niso bile objavljene v Uradnem listu. Pripravljene spremembe odloka torej niso bile po volji Lenda-včanom, najprej zato, ker bi po njihovem'mnenju spremembe odloka morale biti usklajene med župani, predvsem pa dorečeno vprašanje ponderiranega načina glasovanja. Po mnenju odbora bi glasovalna moč v svetu zavoda morala izhajati iz lastništva posameznega ustanovitelja oziroma biti v skladu z vloženimi sredstvi. To pa pomeni, da bi se prej moralo rešiti pravno premoženjsko stanje javnega zavoda. Toda vprašanje delitve premoženja nekdanje lendavske občine še vedno čaka - zakaj, ker se o delitvi župani ne morejo dogovoriti, ali pa nekomu ustreza, da se reševanje tega vprašanja zavlačuje, ali drugim vprašanjem dajejo prednost? Spremembe odloka torej niso bile sprejete, prav tako ne rešeno vprašanje delitvene bilance, zato je poslal lendavski občinski svet na naslove preostalih štirih občin pa tudi javnega zdravstvenega zavoda predlog odloka, v katerem bi ustanoviteljstvo nad zdravstvenim domom prevzela lendavska občina. Odlok so skoraj v celoti povzeli po vzorcu odloka, ki gaje pripravilo ministrstvo za zdravstvo za tiste javne zavode, kjer se nove občine niso uspele dogovoriti o vprašanju ustanoviteljstva. (Vzorec odloka je bil razposlan v maju.) To, da so v Ljubljani »problem« spet rešili z neživljenskim predlogom - če se občine ne dogovorijo glede ustanoviteljstva, bomo eni pač dali vso moč in bo problem rešen -, ni nič novega. Toda to lahkomiselnost ministrstva za zdravstvo pri reševanju problema ustanoviteljstva zavrača 100. a člen zakona o lokalni samoupravi, ki govori prav o tem, kako v primeru, če se občine glede ustanoviteljstva javnih zavodov ne uspejo dogovoriti. Pravi, da dokler se občine ne dogovorijo o izvrševanju ustanoviteljskih pravic, ena občina lahko prevzame ustanoviteljstvo javnega zavoda le, če s tem soglašajo druge občine. Župana občin Črenšovci in Turnišče sta lendavskemu občinskemu svetu že sporočila, da se s predlogom odloka o ustanovitvi Zdravstvenega doma Lendava ne strinjata ter da se občini ne nameravati odreči ustanoviteljstvu. In ravno na to so v Lendavi tudi čakali. Z odlokom, za katerega so že vnaprej vedeli, da ga vse občine ne bodo sprejele, so hoteli »potipati« druge občine glede njihove usmeritve, in sicer ali bodo še naprej ustanoviteljice zavoda ali pa razmišljajo o »odcepitvi« z namero po ustanovitvi lastnega javnega zdravstvenega zavoda. Sum o slednjem so seveda pridali črenšo-vski in turniški občini, kjer že imajo zdravstveno postajo in v kateri sta občini v zadnjem času veliko vložili, pa tudi odranski, ki se pripravlja na postavitev zdravstvene postaje od dogovorih z beltinsko občino. Izrečena pripravljenost, ostati med soustanovitelji, pa po drugi strani spet zavezuje k sprotnemu poravnavanju obveznosti ob nakupu opreme za zdravstveni dom. Druge občine so o tem pomišljale še posebno takrat, ko je šlo za opremo, ki so jo postavili v lendavski zdravstveni dom. Nesprejetje odloka bo torej skoraj gotovo spodbudilo dogovarjanje županov o delitvi premoženja lendavskega zdravstvenega doma, toda to vprašanje bo sprožilo številna druga. Tisto pravo razvozlavanje se bo začelo šele potem, ko si bodo razdelili premoženje. Začelo se bo z vprašanji: ali je samo lastništvo tisto, ki ustanoviteljem daje moč pri odločanju, saj vendar gre za neprofitno dejavnost javnega pomena, katerega največji del se financira iz naslova zdravstvenega zavarovanja? Če se bo lastništvo povečevalo (po logiki delničarstva), ali ga morajo v enakih deležih povečati vsi ustanovitelji ali pa se bo delež nevlagateljem ustrezno zni- ževal? Večinski lastnik bo imel, še posebno, če ga podprejo člani sveta izmed zaposlenih, premoč, zato, katere bodo tiste zadeve, kjer bo terjano soglasje pri sprejemanju odločitev, ali pa jih sploh ne bo? Drugi venček vprašanj pa se bo spletel, če se bo katera od občin ali več le-teh odločilo, da se odrečejo ustanoviteljstvu ter bodo z lendavskim zdravstvenim domom sklepale pogodbe o opravljanju zdravstvenih storitev za njihove občane. Toda kakšne bodo te pogodbe, saj opravljanje zdravstvenih storitev osnovne zdravstvene dejavnosti ne more biti »občinska lastnina« ali lastnina ustanoviteljev javnega zdravstvenega zavoda, katere bi potem slednji mogel ponujati na trgu in zaračunati storitve? Vsekakor dvotirnost, ki si ga je umislila država pri zdravstvenih domovih, in sicer da je ustanoviteljstvo, odgovornost za poslovanje in dolžnost opremljanja zdravstvenih zavodov prepustila občinam (zdravstvenim domovom našla lastnika in odgovornega za pokrivanje izgube ter kupovenje medicinske opremo, vozil), opravljanje storitev pa je zadržala v državni pristojnosti, skrajno zapleta vse dogovore okoli delitve premoženja in dela javnih zdravstvenih zavodov med občinami. MAJDA HORVAT vestnik, 20. februar^ Vestnikov forum Kmečka silicijeva dolina Tresla se je gora, rodila se je miš? Ne, pri Zvezdi na VRSTNIKOVEM FORUMU ni bilo mogoče zaznati kakršnihkoli posebnih vsebinskih tresljajev pa tudi nič novega se ni rodilo. A vseeno smo lahko zadovoljni, da se med nas zopet vrača tisto, kar smo vsaj nekateri v tej pokrajini že prav kronično pogrešali: to je javna razprava. Dobro obiskana prireditev na - milo rečeno - zelo široko temo primerjalnih prednosti, razvojnih možnosti in regije je tako pokazala najmanj dve stvari: da ljudem z obeh bregov Mure ni vseeno, kako bo ta pokrajina dočakala in mogoče tudi preživela vse, kar jo čaka že v bližnji prihodnosti, ter da za to potrebujemo jasno strategijo razvoja. Evropsko združevanje bi v tem trenutku zelo prizadelo naše zelo »neevropsko« kmetijstvo, globalizacijski procesi v svetu pa največjo delodajalko v pokrajini -tovarno Muro -, ki je praktično že dolgo »v Evropi«, izpostavljajo vedno večji konkurenci. Okrog teh delovno intenzivnih panog gospodarstva oziroma okrog iskanja drugih možnosti za preživljanje se je potem tudi sukal večji del razprave. Magistra Stanka Kukar iz ljubljanskega Inštituta za ekonomske raziskave je poudarila že velikokrat omenjeno dejstvo, da smo v naši pokrajini sicer nerazviti, vendar perspektivni. Kukarjeva vidi možnosti pokrajine predvsem v njenih naravnih danostih, ki postajajo cenjeno blago povsod v Evropi, veliko slabos.t pa vidi v slabi izobrazbeni strukturi. Gost in gostja iz Ljubljane sta opozarjala na visoko stopnjo fragmenta-cije, to je organizacijske razcepljenosti, posameznih sektorjev v regiji in širše, pri čemer je dr. Ivan Svetlik omenil zdraviliški turizem v Sloveniji, kjer se vsako zdravilišče praktično samo reklamira in se zato v tujini kapitalsko dosti težje uveljavlja. Zanimivo je tudi gledanje dekana Fakultete za družbene vede dr. Ivana Svetlika na kmetijstvo; v nasprotju z vodilnimi slovenskimi »agrarologinjami« in »agra-rologi«, ki po slovenski deželi pravoverno širijo nekoliko zastarele vzorce intenziviranja obdelave v Evropi, se Svetliku zdi združevanje zemlje in večanje posesti nekoliko šibak scenarij za našo pokrajino. Če bi se namreč hoteli ravnati po evropski normi, ki določa velikost posesti okrog 30 ha ali več, potem bi to pomenilo tudi presežke predvsem starejše delovne sile v tem sektorju, ki bi jo bilo praktično nemogoče preusmeriti v druge dejavnosti. Vprašanje je, ali je prostovoljno združevanje posesti sploh mogoče in ali bi država zmogla tukaj kaj pomagati, da bi se ljudje odpovedali zemlji in jo združevali. Svetlik se nagiba k ohranitvi majhne posestne strukture, vendar ob uvajanju drugih poljščin. Konkretno navaja zelenjavo, pridelavo semen ter vrtnarstvo in turizem kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. Vsekakor pa je po Svetlikovem mnenju nujno tako tehnološko kakor tudi marketinško povezovanje malih proizvajalcev ter pošiljanje domačih kmetijskih pospeševalcev v tujino in gostovanje tujih pri nas; za vse to je potrebnega dosti več in tudi drugačnega znanja, kot ga imamo na tem področju sedaj. Svetlik je omenil tudi težave, s katerimi se otepa delovno intenzivna industrija v celotnem razvitem svetu, in nakazal možnost selitve delovnih operacij, ki ne zahtevajo dosti znanja, v dežele, kjer je delovna sila cenejša. Tako bi se morala tovarna Mura truditi za večjo koncentracijo z znanjem opleme nitenih proizvodov ter na ta način dosegati ustrezne cene na svetovnem trgu. Seveda pa ostaja še naprej problem nekvalificirane in polkvalificirane delovne sile, ki bi jo bilo treba potem došolati in tudi prešolati. Kako in kam došolati in prešolati, tega nam Svetlik ni povedal. Plače, plače ... Razpravljale! doma iz naše pokrajine, ki so bili povabljeni na VESTNIKOV FORUM, so opozarjali, da moramo imeti v regiji večjo mero optimizma, kajti ni vse tako črno, kot to radi vse prevečkrat vidimo. Generalni direktor Mure gospod Božo Kuharič je med drugim poudaril, da ob taki politiki plač, kjer se z državo ni mogoče pogajati o zniževanju stroškov, ter denarni politiki, ki je uničujoča za izvoznike, je vsak izvoz nesmiseln. Kuharič pravi, da Mura sicer ima določene težave, vendar hkrati razvija svoje blagovne znamke, veča produkti vnost, je dovolj agresivna na tujih trgih, se počasi prestrukturira in dela pač vse, s čimer lahko zasluži. Iz relativno velikega števila zaposlenih v tekstilu v Evropski zvezi, ki se sicer zmanjšuje, in obsega investicij v tej panogi po svetu gospod Kuharič sklepa, da ima ta panoga prihod nost tudi v Sloveniji. Če pa ni tako, potem je treba to tudi jasno povedati ter najti odgovor na vprašanje, kam s temi ljudmi, dodaja generalni direktor Mure. Zato se Kuharič tudi sprašuje, kakšne so sploh razvojne možnosti te pokrajine, in ugotavlja, da nam strokovnjaki iz Ljubljane s tem, ko poudarjajo težave, ki jih sami tako ali tako poznamo, ne govorijo nič novega. Direktor Interinga, uspešnega mednarodnega podjetja v prekmurskem lastništvu, gospod Stanko Polanič si želi še več objektov zdraviliškega turizma višjega cenovnega razreda, podobnih tistim v Radencih in Mora vcih, ter se ne ogreva za pretirano povezovanje slovenskih zdravilišč. Pri tem navaja zgled iz sosednje Avstrije, kjer naj bi zdravilišča v glavnem skrbela sama zase, ki se ločeno tržijo in kjer ni neke medsebojne krovne povezave. Kot možnosti razvoja označi Polanič tudi ekološko kmetijstvo, servisno in montažersko^ nost ter trgovino, pri čem®!1 dari velik odliv kupne drugo stran regijske meje. J n t n S P v z v d h Si č P r d 8’ 0 š n d S n d d it Nakup strokovni Vsekakor zanimiv^' predlog pa je še enkrat p<* rektor območne Zavaro". Triglav gospod Rudi Cipot : namreč omenja potrebo PL tični masi znanja v naši pov ter navede silicijevo dol ZDA kot možganski trust,. pozitivne učinke sinergije 1* svoje širše okolje. Po Cip0 ■ mnenju k nam ni potr^|| seljevati posameznih od ‘ katere od dveh slovensk' verz, lahko pa bi v našiP°^: . ustanovili nekakšno se ukvarjala z uporabni®1 f ti s področja kmetijstva, vnjake pa bi pri tem lahk° j tako doma kakor tudi ' Torej, če Domžale v Sl * predstavljajo koncentratu djetniškega znanja in ak'L bi lahko v naši pokrajini , nekaj podobnega v kme® Izpovedi posameznihFjj zasebnih akterjev iz regtje ne moremo poimenovati ; »razprava«. Veliko je bilo j izpovedanega, premalo P0^ ga in vse preveč je bilo tr Ino iskati vsebinsko P® med tistimi za in tis'11^^ omizjem. Pri tem na teri . nikakor ni odveč tudi (J kritika organizatorja in P0,^ ca VESTNIKOVEGA V MA, ki je v svoji želji po J vljanju dinamike in stro\ razprave s preprečevanje J logov retorično sposo političnega življenja vse krat pozabil, »da so tudi regije samo ljudje«,ter morejo priti do izraza v J zboru, jim je treba Pustl de vsaj v kavarni b° . .J Kakor koli že, aktivni J občinstva, navzočnostj murskih poslancev, n zočih županov ter PflPa vseh stanovskih skupin * so podobne razprave p J kako potrebne. To, oa y pogovarjamo in to tudi je namreč prvi korak se podrejo namišljen1 P jih nosimo v svojih rf ANDREJH . i d n č; v d šl tv ir Z: z zi So kupci Elradovih hal na Meleh vedeli, kaj kupujejo? Kupili mačka (probleme) v Žaklju Z menjavo lastništva tovarniških hal Elrada v stečaju so prišle na dan številne pomanjkljivosti v dosedanjem komunalnem in stavbnem urejanju gornjeradgonske občine Ker tudi Petrolov bencinski servis na Meleh pri Gornji Radgoni še nima zgrajane čistilne naprave niti lovilcev maščob (te gradijo šele sedaj, čeprav na črpalki že nekaj mesecev zadovoljujejo potrebe avstrijskih šoferjev in njihovih avtomobilov), se kupci Elradovih hal ne bi smeli preveč bremeniti, kdaj bodo sprejeti ustrezni odloki in kaj bo v njih zapisano. Edini problem je v tem, da njim dovoljenj za poslovanje ne izdaja »država«, ampak tukajšnja upravna enota, ki pa zahteva, da je vse po predpisih. Tudi izgovor, da je imel prtejšnji Elrad povezavo s čistilno napravo, kar lahko dokazuje z nakazovanjem rednih plačil, je za lase privlečen izgovor. Danes je vsem znano, da je bila postavitev čistilne naprave v Gornji Radgoni le pesek v oči: čeprav je radgonska čistilna naprava 1980. leta celo dobila uporabno dovoljenje, nikoli ni v resnici delovala. Njen namen je bil neke vrste »kamuflaža« za vse, ki so želeli nadaljevati s proizvodnjo ali pridobivati ustrezna dovoljenja, saj so se lahko vedno izgovorili, da se »navežejo na obstoječo čistilno napravo«. To ve tudi odgovorni za okolje in prostor na Upravni enoti Gornja Radgona, saj je bil vsa prejšnja leta odgovoren za isto področje pri prejšnji gornjeradgon-ski občini. Kako so potem lahko prodali hale Elrada kupcem Rodosu, Muri in MIR-u, ne da bi jih obvestili o vseh zapletih, ki jih čakajo s pridobivanjem dovoljenj za opravljanje dejavnosti? Ali prodajalec ni dolžan predhodno obvestiti kupca, v kakšnem stanju je določena lokacija, objekt? Če ne prodajalec, pa je to naloga občine! Vsi so prav dobro vedeli, kaj jih čaka - občina, prodajalec in kupci. Vsi so računali, da bo šlo po dosedanji praksi: «... pa saj ja ne boste sedaj komplicirali, saj gre za skupni interes.« Morebiti pa so slišali celo takšen stavek: če boste onemogočali prodajo, vas bom tožil, ker ovirate prodajo stečajne mase, zaradi česar ne morem izplačati upnikom. Marca 1996 je upravna enota sporočila občini, da bo morala sprejeti določene sklepe o odmiku od zazidalnega načrta: če piše v zazidalnem načrtu, da se problem odplak rešuje z enotno čistilno napravo, morajo zato, ker le-te ni (nove pa ne bo še nekaj časa), sprejeti sklep, da novi lastniki začasno rešujejo problem z individualnimi čistilnimi napravami ali greznicami .Tega do danes niso storili. Dodatna ovira za učinkovito reševanje prostorskih in okoljevarstvenih problemov je nesodelovanje med občinsko upravo in občinskim svetom. Na zadnji seji je občinski svet sprejel rešitev za podjetje Rodos (Sinokapčev je bil prvi kupec Elradovih prostorov, v objektih nekdanje vratarnice in ambulante pa bi opravljal prodajo stekla in zaposlil ljudi; žal je uspel dobiti ustrezno dovoljenje šele po dveh letih), tako da bo reševal problem odplak ločeno - z mini čistilno napravo ali greznico. Za druge porabnike prostora v industrijski coni pa bi občinska upra va vseeno želela celostno rešiti problem z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o' no-velaciji zazidalnega načrta »Industrijska cona Gornja Radgona«, ki gaje Občinski svet Občine Gornja Radgona obravnaval na zadnji seji 6. februarja. Po mnenju odgovornega Dragana Kuju-ndžiča bi kupci prostorov prejšnjega Elrada pred začetkom uvajanja nove proizvodnje morali naročiti študijo o presoji vplivov na okolje in na osnovi te bi potem lahko določili, kakšno čistilno napravo ali način reševanja odplak potrebujejo. Dokler pa ni znano,’ s kakšno dejavnostjo se bodo ukvarjali, lahko problem rešijo le s skupnim odlokom, v katerem bo zapisano, da se Komunalne ali tehnološke odpadne vode severovzhodno od železniške proge odvajajo v ustrezno dimenzionirano vodotesno kanalizacijo, kije sklenjena s skupno čistilno napravo za mesto Gornja Radgona. Do zgraditve skupne čistilne naprave se komunalne ali tehnološke vode odvajajo v skladu z veljavno zakonodajo. S takšno rešitvijo pa niso zadovoljni na Upravni enoti Gornja Radgona. Trdijo, da takšnega stavka - odvajajo v skladu z veljavno zakonodajo - ne morejo zapisati v konkreten občinski odlok. Zapisati morajo povsem jasno: ker ni skupne čistilne naprave, mora imeti vsak prihodnji koristnik objektov v industrijski coni svojo ustrezno čistilno napravo ali greznico - odvisno pač od vrste dejavnosti, ki jo bo opravljal. Da ravnajo prav, so jim potrdile tudi ustrezne službe na Ministrstvu za okolje in prostor. Seveda nekomu ni v interesu, da bi to zapisali v odlok in s tem obvezali nekoga, da mora imeti svojo čistilno napravo. Eden večjih »uspehov« je odločitev Mesne industrije Radgona, da kupi hale nekdanjega Elrada v Meleh in preseli proizvodnjo iz mesta v industrijsko cono. »Nekdo« jim je verjetno obljubil, da ne bo okoljevarstvenih problemov, ker da bo mesto gradilo skupno čistilno napravo, tako da dodatnih stroškov z novo čistilno napravo ne bodo imeli. Pa se je ta »nekdo« očitno uštel ali pa mu jo je nekdo namerno zagodel, saj mora biti vse po predpisih. Pri tem ne pomaga (ali pa), da sedi Milan Križan, direktor MIR-a, v občinskem svetu. Drugi problem, zaradi katerega se vse zapleta in ustavlja pri Upravni enoti Gornja Radgona, je komunalni prispevek. Načelnik UE Vinko Mlinarič trdi: »Občina mora imeti za področja, ki se urejajo s prostorsko-ureditvenimi akti, V| r< tr I tr di ir d to se pravi z zazidal>,'",'lllf p, sprejet investicijski pr0^^ le denar, ki se zbira iz na^ nalnega prispevka, je d dek občine. Upravna e" J r. izda odločbo, vendar J p izhodišč, kijih pripravi0 s; taknilo se je že pri h Elradu... vendar je tiM J S( vtvu za enako komuna^ M (j /jenost, kot je bila do51 Elradu (na Meleh, Op- H/ za druge dejavnosti- / Je zapletlo, ko sta se d^: pritožila na odločbo o d° J 'Kanalnega prispevka i"J uspela, ker občina "d" j! cijskega programa. P°s,°r^ dva smo prekinili, saj 51 nadaljevati postopek Z M vanje gradbenega dov00 , dobno kot pri Sinokap^J Marsikaj torej ni voju občine. Toda sprejeli in rešili, če pa J svet in uprava - nP10'^ nagajata. Po drugi strU^ govorni na Upravni dgona točno vedo, si in odloki manjkaj0’ Prej odgovorni za to P° j f P: d. Pl 0| je GE v glavnem zap^’’ Oanji občini. Naza^A vni krivci kupci pr°st° | njega Elrada. BERNARD^5' P vi S( n a, d( p. vestnik, 20. februar 1997 5 J i Marketinški prijemi izvoznikov Osvajanje Vzhoda ^Ub geografski bližini in podobnosti jezika so se slovenski izdelki sorazmerno P^no začeli uveljavljati na Češkem, Slovaškem, Madžarskem in na Poljskem neznan? p6 na trgu, ki je za marsikaterega izvoznika dokaj Revizije Č 0 .^“^tavnejših možnosti je oglaševati prek nacionalne mreže po n ®ac’onalnih dnevnikov s pomočjo mednarodne oglaševalske Se sPomnXrinCI,,U naro^®>tam zavrtijo tvoj sinhronizirani spot, pralni pra" 15°sP°^'nj ’n gospodinjcev, ki nas prepričujejo, da je njihov Počnejo n56 ’ čistilno sredstvo za posodo najboljše - in to drugi stran*V V VStb lez'kih in na vseh televizijah enako. Grozno. Po venskih dii?*raz’s^ava podjetja Kline & Kline, v kateri so 1180 slo-znamke so starih do 25 let spraševali, katere blagovne vnih multin ^'^ednejše, dokazala nesporen učinek oglaševanja sveto-Ekdanje po satelitskih-kabelskih televizijskih programih; ker državi lahk eviz'je n' več omejeno na zgolj nacionalno TV, se v neki Mačih medf Usidrai° blagovne znamke, ki sploh ne oglašujejo prek do- ampak so skupaj z uvoznikom v določeni državi našli ustrezno domačo reklamno agencijo, ki »pozna bolj potrošnike, ekonomska sporočila so lahko bližja njim. Zato je potem tukaj zahteva po produkciji novih ekonomskih spotov in novih filmov. Mi smo se pač odločili, da imamo v teh državah svoje agencije. Mi podpišemo z njimi pogodbo, ne uvoznik. Na ta način imamo tudi kontrolo. Na osnovi mojih izhodišč - kaj bi rad povedal, kakšna Zgled samozaposlovanja Od konjička do poklica Gostinec in gimnazijka oblikujeta glino Pravimo, da je vsak začetek težak, in tako je bilo tudi pri Cojhterjevima iz Lendave, ki izdelujeta okrasno in uporabno keramiko. No, zdaj še ni vse tako, kot bi rada, saj je delavnica hkrati neke vrste razstavni prostor, njuna želja pa je, da bi izdelke razstavila v posebnem prostoru. Ščasoma bosta Seie odločb Radenske češkem 5 daboza nastopna «kem tr™ Ske.m in madžar-Pnjente Po^v^1'3 nove’svoje flnančnih ieh etlh sicer še ni nos«in n,„ak°V’ po odzivujav-dajijev zeS^ 'ahko rekli, sk°knaVrh pkratke^^^ za n »Rajanju« so se Hvalcev .Pomoe domačih oglasa, oehsJ poznaj° specifike nih MediievPrek reS'°nal-sAvenijo ž,SlednJe velja tudi za Pojavljajo Se 1rUgi nepresta-drUgimi U? S televsjh k? p°jav|ja tudi v ZI&PR°DEJ) d d' Na češko* Vrh minera'nih Sačih V0(1keni trgu je veliko J!0 Močnih«’se Več »marketin-vl1?'’ Mua m UVoženih znamk Artes' D°bra I ?°naqa va.men’ Oasa>Ju-zi pMia. ToM ° Vlc’ Radenska , '°bjav|jen a p° njihovi anali-i lau^do 450e blla v dnevniku zi?0|eRaden J1Soc 'zv°dov) v^Mna m a uporablja na-ra&e več km^A ker le ta voda rakrbsn°vi In ^°^mg/l mine-upo-tr^Za izdelkPp Vdna tem novem dar?Parentih i adenske na vseh ’ Po?Vtem dat 8asevanjemje < Ud am “terjan o ’ >liPET"a^^ ' V* -K n?1^102 etiko. ? W °bdelanz r htr8 jekar ' Mo kavami. Mnoraznimi Spada2bU|tate šek° ahko zaP'še-va|ca Mdenska ne’po kateri : se v/^neralnih na vrl1 og'aše-brestujejo v fi- i radi specifike trga je bil tudi način oglaševanja temu prilagojen -prek lokalnih medijev z območja, kjer prodajajo mineralno vodo. Sicer pa že vsi poznajo geslo: če imaš Prago, imaš pol Češke! Češka ima resda 11 milijonov prebivalcev, od tega jih 10 odstotkov živi v Pragi, vendar pa odpade kar 45 odstotkov kupne moči na glavno mesto. so razpoložljiva sredstva, okvirni razrez po medijih - mi pripravi medijski in terminski plan, ki ga nato potrdimo,« je povedal direk- prodali na Hrvaškem okrog 100 milijonov litrov. Danes sicer napovedujejo neko »otoplitev« v gospodarskem sodelovanju, toda realnost je taka, da Radenska prodaja zadnja leta le nekaj malega mineralne vode v Zagrebu, Istri in na otokih. Oglaševanja skorajda ni, kljub temu pa se ne mislijo popolnoma umakniti s trga, kajti g. Hojnik je prepričan:”Vsi vidijo, da eno gospodarstvo potrebuje drugo. Škoda bi bilo, če bi se popolnoma umaknili iz Hrvaške, to sem vedno trdil, kajti potem je vstopnica, da prideš nazaj, bistveno dražja. Prodajne centre smo držali do zadnjega, 1993. in 1994. leta smo celo še oglaševali. Toda tu ne velja tržno pravilo, da če ti prodaja ne gre, moraš bolj oglaševati. Tukaj zakonitosti trga ne veljajo, tu gre za politične zadeve in plačujemo ceno, da se sploh ohranimo na trgu. In dokler ne bodo zadeve glede meja, pristojbin in drugega rešene, ne bo mogoče prodajati. Ni nobene logike, daje potrebno na ceno transporta in carine plačati še trošarino in pristojbino, tako da stane jamnička 2,5. kune, naša mineralna voda pa 9 kun. Dokler se pač problemi na ravni držav, kot so meje, nuklearka, devizni varčevalci in cestni koridorji, ne bodo rešili, tako dolgo uredila tudi to. Kako sta začela? Uradna nosilka obrti je Cvetka, gimnazijska maturantka, ki pa ni uspela dobiti zaposlitve, zato se je ogrela za Marjanov predlog, da bi začela s samostojnim podjetništvom. Je namreč naravno nadarjen za likovno upodabljanje, kajti že v osnovni šoli je nenehno nekaj risal in iz plastelina ter gline oblikoval razne like. Zanimivo: ni pa šel v kako likovno, ampak v gostinsko šolo, kjer se je usposobil za tus izdelkov domače obrti, zato so seveda tipično prekmurski. Povsem drugačni pa so izdelki, na primer vaze, v katere Cojteijeva »vdihneta« svojo dušo - umetniško domišljijo. Predmeti so sicer uporabni, a so okrašeni z domišljijskimi (abstraktnimi) slikarijami, vrhnja površina pa je razgibana. Barve? Različne, ampak meni se zdi, da prevladuje kobalt - aristokratsko modra. Taka je tudi vaza, ki sta mi jo podarila. kuharja. V tem poklicu je »vzdržal« pet let, a hudo ni bilo, ko pa je tudi tam z rokami gnetel in oblikoval, vendar ne glino, ampak - testo. Čisto zares pa je šlo v lončarski delavnici, ki je svojčas delovala pri lendavski opekarni. Nad učenci sta bdela in nanje prenašala svoje izkušnje lončarski Posebej vešč oblikovanja gline oziroma keramike je Marjan, ki je skoraj ves ljubi dan za lončarskim vretenom. Cvetka je že tudi osvojila skrivnosti gline. Navsezadnje je ona nosilka obrti. Na fotografiji so tudi nekateri njuni izdelki. Spomnijo se okusa in treh src Skorajda neverjetno, kako je tudi pri trženju vse povezano. Čehi se spomnijo mineralne vode Radenske iz časov »juge« in svojih prvih osvobajajočih se počitnic na obalah modrega Jadrana, ko so enakovredno ležali na soncu ob Nemcih in Italijanih in pili mineralno vodo, ki je bila v tistih letih res prav povsod ob jadranski obali. Verjeli ali ne, marsikomu je ostal v spominu, okus po tej vodi (češke vode so v glavnem »kislice« z usedlinami, uvožene pa destilirane pitne vode) pa seveda tri srca. Zaradi tega učinkovitega grafičnega elementa so imeli pred leti velike težave v zahodnoevropskih državah, saj so jim ga hoteli oporekati - ker da preveč spominja na zdravstvo in naj bi zato Radenska »srca« izkoriščala za reklamiranje. Vendar jim ne more nihče nič, kajti vseeno je to »naravna mineralna voda«, ki lahko Ena večjih sprememb v trženju izdelkov Radenske, ki smo jo lahko opazili tudi na domačem slovenskem trguje usmeritev večje pozornosti (in sredstev) maloprodajnim mestom in nasploh prodajni mreži. Če sta bila v Sloveniji nekoč le dva zastopnika, jih je danes 12, tem pa so se pred kratkim pridružili tudi pospeševalci prodaje. Ti imajo dolžnost, da obiščejo vsako prodajno mrežo, preverijo police, hladilnike, založenost s propagandnim materialom in darilci, na primer dežniki, prti na mizah in podobno. Vse to je prodaja. tor Centra za marketing v Radenski g. Milan Hojnik. Če namesto tržnih veljajo politična pravila Če se češki, slovaški in madžarski kupci danes še spomnijo mineralne vode s tremi srci kot vode, ki sojo pili v času svojega dopusta, pa bi jo danes zaman iskali ob jadranski obali. Še 1990. leta so tudi mi ne bomo veliko vlagali v oglaševanje.« Prav zanimivo je, da je prodaja na celotnem trgu nekdanje »juge« tačas najboljša prav v Bosni. Toda to je tvegan posel: danes je, jutri ga ni. Prijateljske stike imajo z nekdanjimi zastopniki in prodajalci po vseh republikah, toda še vedno ne bi radi preverili, kaj bi se zgodilo, če bi na primer sredi Niša postavili veliki jumbo plakat s tremi srci. BERNARDA B. PEČEK mojster Alojz Bojnec iz Filovec in likovni mojster Peter Fenesi iz Vojvodine. Marjan Cojhter seje tam naučil oblikovanja izdelkov iz gline na lončarskem vretenu. Čez čas se je zaposlil v zasebnem podjetju Marker v Murski Soboti, brez gline pa ni mogel tudi doma v Lendavi. Življenjska sopotnica Cvetka se je ščasoma tudi izurila v oblikovanju, pridobila dovoljenje za popoldansko obrt in tako s samozaposlitvijo rešila svoj zaposlitveni problem. Zdaj imata redno obrtno dovoljenje oziroma status samostojnega podjetništva. Delavnica, ki je hkrati skladišče in razstavni ter prodajni prostor, je pretesna. Ščasoma bo najbrž kaj več prostora; morda bosta uredila celo stalno razstavo. Tačas sta veliko denarja porabila za ureditev plinske peči za žganje glinenih oziroma keramičnih izdelkov. Prejšnja je bila na elektriko, kar pa je bilo predrago. Na policah sem videl več njunih »klasičnih« izdelkov, ki pa so vsi unikati (prav vsak posebej oblikovan), torej ni nobenega »štan-canja« oziroma vlivanja. Med tako imenovano okrasno keramiko sta v pogovoru uvrstila: vaze, cvetlične lončke, svečnike, pepelnike ..., med uporabno keramiko pa sta nanizala: sklede, vrče za vino, lonce, krožnike ... Del njunih izdelkov ima celo sta- Nenavadni so njuni lončarski reliefi, tako imenovane keramične slike. Razkrila sta tudi skrivnost: na glineno ploščo nastavita dele svojih Ion- . carskih oziroma keramičnih izdelkov in ti se potem pri žganju »zapečejo« z glazuro. Svoje izdelke sta doslej razstavljala v Lendavi, Tržiču, Ljubljani in v Slovenj Gradcu. In kje jih je mogoče kupiti, razen seveda v Lendavi? V cvetličarnah in butikih v Ljubljani, Celju, Mariboru, Postojni... Če bi na koncu tega pogovorčka zapisal, da uporabljata surovino iz lendavskih glinokopov, bi se zlagal. Sama si pač ne moreta kupiti strojev za predelavo gline, v Keralu v Veliki Polani, kjer je imajo na pretek, pa jima je menda nočejo prodajati. Tako sta prisiljena kupiti surovino na svobodnem tržišču: v Italiji in na Madžarskem. Od tam dobivata tudi kakovostno snov za glazuro. Cojhterjeva iz Lendave sta z ustanovitvijo zasebne keramične delavnice rešila svoje zaposlitvene težave. Nov dokaz, da kdor išče, najde. In lepo je, ko nekomu postane nekdanji konjiček redna poklicna dejavnost. Opravlja jo z veseljem in ne pod nobeno prisilo - nujo za preživetje. Besedilo in fotogrtafija: Š. SOBOČAN Mejni prehod na Kobilju Ga bodo uspeli odpreti še letos? ro Ztiamk^ne ^ne Je vrstni red priljubljenih bla- Ad- s’ ^it naslednji: Coca Cola, Nike, P^as in p 0 Loom, Benetton, Pepsi, Sprite, Milka, ■ Prva slovenska blagovna znamka ' ^stu na mestu, Alpina na 20. in Gorenjka na •^nč^ ne Pr°dai/?da takn stotne akumu-Cčenes^ ip i 'M °daj0 nJ s’pe Žanješ. ep0p0|PravZaprav -m tfgu so se N?0*aJ^^ se SasL ?ekdanjeUSda mreža na ^Mečt^8 P0DJJU8e« in seje VjatiCnVegari p . u°ma zaprl, ^o^no svJi?'0 VzPosta-Xu Pe Posle ni0^®20’ zat0 ki Ori°ZntkuPi ®da11 general-Sljend8°VarL tertrade CS U 'n deklah VSe pap>rje, ka|ne distr ?Je ln nato tr'buterje. Za- skrbi tudi za naše zdravje. Pri osvajanju Vzhodne Evrope niso želeli ponoviti napake drugih - torej da bi se pojavili na trgu z enakimi reklamnimi potezami kot v Nemčiji ali Italiji. Zato so tokrat pozabili na hišno agencijo Studio za marketing in možnost elegantnega oglaševanja s pomočjo mednarodne mreže, »V soboto so se v Kobilju zbrali številni odgovorni s slovenske in madžarske strani, ki si prizadevajo, da jih meja ne bi več tako ločevala. Da bi čim prej prišlo do odprtja mejnega prehoda, so se srečali župani sosednjih občin Kobilja, Nemesznepa in Cseztrega, poleg tega so bili na sestanku tudi poslanci z obeh strani, dva z našega in štirje z madžarskega konca, ter drugi. Razpravljali so o tem, kako daleč so, vsak na svoji stran, pri odprtju mejnega prehoda Kobilje - Nemesnep in kje so težave. Vseh pogojev namreč še vedno ni, kljub temu pa si nadvse želijo, da bi bi ga lahko odprli še letos. Številni pogoji za odprtje me-jenga prehoda so že izpolnjeni, cesta na primer, v lanskem letu jo je dobila tudi Madžarska. Tudi hiša, kjer bi lahko slovenski in madžarski cariniki skupaj imeli carinarnico, že stoji. Torej, nekaj tehničnih stvari je že urejenih, vendar se bodo morali na obeh straneh še nekoliko potruditi. Laszlo Kosa, župan Nemesne-pa, je pozval vse poslance na obeh staneh meje, naj po svojih močeh o tem čim pogosteje obveščajo tudi na državnem nivoju. Pri nas je sedaj to težje, kajti še vedno nimamo vladnega kabine- do sprejemali in sprejeli proračun. Slovenski poslanec Ciril Pucko je zagotovil, da na slovenski strani ne bi smelo biti težav s prerazporeditvijo sredstev. Prav gotovo bo nekaj več težav na madžarski strani. Tako je na finančne težave, s katerimi se ubadajo na madžarski strani, opozoril Varga Laszlo. Po njegovem mnenju tudi skupna stavba carinarnice ni primerna rešitev. Lotil seje tudi vprašanja odprtosti mejnega prehoda in se zavzel za to, da naj bi bil v začetku odprt osem ur, saj bo kasneje laže podaljšati čas. Slišali ta, vprašanje pa je tudi, kdaj bo- pa smo lahko tudi, da bi nov mej- ni prehod vplival na že odprte mejne prehode z Mažarsko, predvsem bi se lahko zmanjašale obremenitve v Dolgi vasi in Pincah. Porodilo pa se je tudi vprašanje. ali naj bi mejne prehode oddprli v kompletu ali posamezno. Maria Pozsonec se še posebno zavzema za to, da bi jih odprli skupaj. Še posebno si prizadeva, da bi kobiljanski mejni prehod odprli skupaj z mejnim prehodom v Prosenjakovcih. Med tem pa je bila poslanka v madžarskem parlamentu Katalin Szabo mnenja, da ni potrebno čakati, še posebno če kakšen od prehodov že izpolnjuje, da začne delovati. Od madžarskih predstavnikov pa smo ahko slišali samokritiko, daje včasih lažje odpreti mejni prehod z državo, s katero imajo več odprtih in še nerešenih vprašanj. Mislili so na Češko, s katero imajo Madžari več mejnih prehodov. Joszef Balaško, predsednik Pomurske madžarskre narodnostne samoupravne skupnosti, pa je v imenu majšine izrekel vse priznanje in čestital g. Pucku, ker se je odločil in podprl Drnovška, s čimer je tudi dal legitmnost manjšinama. Ciril Pucko je tudi povedal, da bodo pomurski predstavniki v parlamentu nastopili kot skupina in poslanski klub in ne kot posamezniki in samo predstavniki posameznih strank. Ena od njihovih nalog pa bo tudi predstavitev vseh vprašanj, ki se porajajo na meji z Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko. Dejal je še, da imata s Pozsončevo vsa zagotovila in podporo vlade, da bo do odprtja tega mejnega prehoda prišlo. Že meseca aprila naj bi se slovenski premier mudil na Madžarskem, takrat pa naj bi podpisali ustrezen sporazum med državama. ALEKSANDRA NANA RITUPER »Sociala, šolstvo, zdravstvo vestnik, 20. februar 1$ Izobraževanje na ljudskih univerzah v Pomurju Tudi to je pot do poklica V izobraževalni verigi imajo pomembno mesto tudi ljudske univerze, ki so prav tako že razpisale svoje programe za šolsko leto 1996/97. Kaj ponujajo tovrstne ustanove v pomurski regiji? Izobraževalna fondacija Pomurja podala poročilo o delu v letih 1995 T vlaganjem v znanje Tisti, ki to želijo, bodo lahko na Ljudski univerzi M. Sobota končali 6., 7. in 8. razred osnovne šole. Kdor pa je že končal osnovno šolo, se lahko vpiše v naslednje programe: voznik, zidar za zidanje in ometavanje, tesar opažev, polaganje keramičnih oblog, priučevanje v lesarstvu, natakarski pomočnik in sobarica. S končano srednjo šolo pa se je mogoče vpisati v program računovodja. Poleg tega so uspeli pridobiti nekatere programe za visoko strokovno in univerzitetno šolanje (izredni študij), in sicer: poslovna ekonomija (3-letni program Ekonomsko-poslov-ne fakultete Maribor), javna uprava (3-letni program Visoke upravne šole Ljubljana) in predšolska vzgoja (3-letni program Pedagoške fakultete Maribor). Prav tako je mogoč vpis v 3. letnik univerzitetnega študija prava. Na Ljudski univerzi Gor. Radgona bo mogoče v novem šolskem letu končati 7. ali 8. razred osnovne šole za odrasle ter se usposabljati v naslednjih poklicnih programih: računovodja, zidanje in ometavanje, tesar opažev, komercialist, poslovni sekretar. Ljudska univerza Lendava v tem šolskem letu ni razpisala nobega programa za končanje obvezne osemletke, tistim, ki so jo že končali, pa so na voljo programi: tesar opažev zidanje in ometavanje, polaganje keramičnih oblog, natakarski pomočnik in kuharski pomočnik. Kdor pa je končal 4-letno srednjo šolo, se lahko vpiše v programa računovodja in poslovni sekretar. Čeprav je v primeru Ljudske univerze Ljutomer v razpisu naveden samo program osnovne šole za odrasle (8. rlzred), izvajajo tudi naslednje programe: varstvo pri delu, viličarist in trgovec. Kdor želi uspeti, se mora zavedati, da so znanja in sposobnosti pri tem poglavitni dejavnik, obenem pa so človekovo »orodje«, s katerem lahko išče odgovore na nove izzive življenjskega okolja in ohranja z njim svojo konkurenčnost na trgu dela. J. GRAJ do dobrih kadrov Izobraževalna fondacija Pomurja je neprofitna in humanitarna pravna oseba, ki je začela delovati leta 1994 z namenom, da bi z zbranimi sredstvi dodatno spodbujali pri izobraževanju uspešne dijake, študente in podiplomce. To svoje poslanstvo je skušala fondacija ves ta čas opra- vljati kar najbolj zavzeto. Upravni odbor, ki ga vodi Duša Verlič (predstavnica Radenske), je sklical pred dnevi letni zbor članov Izobraževalne fondacije Pomurja, na katerem so obravnavali poročilo o dveletnem delu, finančno poslovanje in nadaljnji pravni status fondacije. Njena predsednica Cveta Ča-huk - Mandič je med drugim v svojem poročilu dejala, daje v zadnjih dveh letih finančno in drugače pomagalo fondaciji 25 pravnih in 23 fizičnih oseb; na javna razpisa za dodelitev finančne pomoči pa se je prijavilo čez 70 potencialnih upravičencev. V letu 1995 je upravni odbor ugodno rešil prošnje 13 študentom, 5 dijakom in 2 podi-plomcema ter jim nakazal finančno pomoč v skupni vrednosti nekaj čez 2 milijona tolarjev. Sredstva so bila porabljena za nakup računalniške opreme, lite- rature in tiskanje knjig, za nakup harmonike in klarineta, za izpopolnjevanje v stroki in za tečaj tujega jezika. V letu 1996 morali vsaj moralno zavezati, da bi se oddolžili za finančno pomoč. Ker pa gre v vseh primerih za sposobnejše kadre, bi si le-ti morali znati tudi sami najti priložnost za razvijanje svojih intelektualnih sposobnosti v regiji, če že ne morejo najti vsi zaposli- Čeprav gre za regijsko (pomursko) izobraževalno fonda-cijo, je okrog 90 odstotkov njenih članov iz Upravne enote M. Sobota, nekaj jih je tudi iz UE Gornja Radgona in Lendava, medtem kot na območju UE Ljutomer v zadnjih dveh letih ni bilo več zanimanja za sodelovanje v tej fondaciji. Škoda, da je tako. pa so odobrili pomoč 19 prosilcem v skupni vrednosti 2,1 milijona tolarjev (za nakup ali posodobitev rač. opreme, za izpolnjevanje v stroki, za jezikovno izobraževanje v tujini in za plačilo šolnine). Kako pa »iztržiti« vložena sredstva za razvoj regije? Po mnenju Radiju Cipota (dir. Zavarovalnice Triglav) in nekaterih drugih razpravljalcev bi jih Glasbena šola Lendava je postala javen dvojezični zavod Sprememba le v poimenovanju? Imenu zavoda v slovenskem jeziku je dodan tudi prevod »Žene iskola Lendva«, o učnem jeziku in poslovanju pa v odloku ni napisano ničesar Pred kratkim je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen tudi »ODLOK o ustanovitvi javnega dvojezičnega zavoda Glasbena šola Lendava«. Zanimalo nas je, ali se je s tem kaj bistveno spremenilo v vsebini njihovega dela, ker so postali dvojezična ustanova, ali pa gre predvsem za spremembo v poimenovanju. V pogovoru z ravnateljico SUZANO KOCUVAN pa smo želeli dobiti tudi nekoliko širšo sliko o dejavnosti te šole. Delovati je začela že leta 1959. Pouk je organiziran v matični šoli v Lendavi, kjer so vključeni učenci iz dvojezičnih osnov- arhiv. Potem bi bili res lahko zadovoljni s prostorskimi razmerami za delo (tudi za pihalni orkester). Ker imajo v ta namen že tve v obstoječih podjetji ustanovah. Lahko koristili« med drugim tu brezplačna predavanja, K° I te, razstave itd. Pravna podlaga za ust^( tev Izobraževalne fonda^U. murja je bila zakonodaja Dravske banovine. Leta 1 J je bil končno sprejet sloM zakon o ustanovah. V t6,® j nu je med drugim doloc' mora imeta fondacija i®e^ ne ustanovitelje, ki P°,e® < rejo upravo fondacije-^ sprejeli razrešnico dose \ organov Izobraževalne ifo< Pomurja in imenovali n°c j odbor (skupino), ki naj 1 J mesecih pripravil vse P° za oblikovanje nove pmv bine fondacije. JOŽE^1 Dvajset delavnic na gimnaz|l v Ljutomeru Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer je bil minuli petek zares nekaj posebnega. Oblikovali so kar dvajset šol- pripisali tudi naslednjo 0 J tev: »Počeli smo stvari. *1• ■ tranje bogatijo, in ni o° J smo dan sklenili s spoZ° j da bi delavnice morali org ti večkrat.« (J. G.) n si is V V Sl p d v h s: Sl p n n P ži ši P d nih šol iz Lendave, Genterovec in Dobrovnika. V njenem sklopu pa delujeta še dislocirana oddelka v Črenšo-vcih, ki ga obiskujejo učenci OŠ Bistrica, Črenšovci, Odranci in Velika Polana, ter v Turnišču, ki vključuje učence OŠ Turnišče in Kobilje. Vseh skupaj je okrog 170. Največ učencev se zanima za učenje igranja na klavir (64), harmoniko (43), trobento in kitaro (po 18), drugi pa se učijo igrati na klarinet, flavto, violino in saksofon. Poučuje jih deset redno zaposlenih učiteljev (z ravnateljico) in dva honorarna sodelavca (eden je iz Madžarske). Na voljo imajo dve učilnici za nauk o glasbi (uporabljajo ju tudi za individualni pouk), tri učilnice za individualni pouk, manjšo dvorano in dve pisarni. V dislociranih oddelkih pa pouk poteka v prostorih osnovnih šol. Že šolah, na občinskih in krajevnih prireditvah, ob cerkvenih praznikih in ob drugih priložnostih, pripravljajo samostojne koncerte ter sodelujejo tudi na glasbenih revijah. V minulem šolskem letu je ponovno zaživelo tudi sodelovanje z glasbeno šolo v Lentiju na Ma-žarskem, s katero načrtujejo letos SUZANA KOCUVAN: »Mislim, da ne bi smel biti problem, če bo na spričevalih, ki jih bodo prejeli naši učenci tudi v enotah zunaj narodnostno mešanega območja, dvojezični pečat, saj je bilo tako že, dokler smo delovali v okviru skupnega Vzgojno-izobraževalnega zavoda Lendava.« dva skupna koncerta, in sicer po enega na vsaki strani. - Z novim odlokom, ki ga je sprejel lendavski občinski svet, ste postali javen dvojezični zavod, kar je vsekakor novost v statusni opredelitvi vaše ustanove. Ali to pomeni, da boste vpeljali tudi dvojezično delo, da bodo učenci dobili ob koncu dvojezična spričevala in da bodo morebiti lahko poučevali na vaši šoli samo kadri, ki bodo obvladali oba jezika? »Pravzaprav ostaja tako, kot je bilo. Za nas to ne pomeni veliko. Mi smo specifična šola. Že pred leti, ko drugi o tem še niso razmišljali, smo mi že lahko posegali po vsej mogoči literaturi; in ker glasba ne pozna meja, se pravi nobenih jezikov, se mi pogovarjamo predvsem z notami. Že doslej smo veliko vključevali v pouk ma- dalj časa si prizadevajo, da bi v matični stavbi v Lendavi preuredili podstrešje, kjer bi lahko pridobili štiri zelo potrebne dodatne učilnice, zbornico, sanitarije, garderobo za učitelje in prostor za izdelane načrte, si obetajo, da bodo dela stekla morda že letos. Kot se pričakuje od učencev glasbene šole, dokaj pogosto nastopajo v raznih kulturnih programih na osnovnih in srednjih džarsko literaturo, tako da je to pravzprav normalna posledica vsega tega. Mislim, da bo ostalo vse tako kot doslej. Imamo pa take učence, ki obvladajo oba jezika, in to lahko upoštevamo pri našem delu, a samo pri tistih, ki bodo to želeli. Te zadeve so tore} le formalne; nanašajo se na napis, pečat in podobne stvari. Po zakonu moramo imeti dvojezičen napis, in ta je že zunaj. V glavnem ne vidim tu nobenih problemov, ker smo tako delali že doslej. Mogoče bomo odslej laže sodelovali na kakšnih mednarodnih seminarjih na Madžarskem, za kar bomo imeli pravno podlago; podobno velja za nadaljnje izpopolnjevanje naših učencev na Madžarskem.« - In kako bo z enotami zunaj narodnostno mešanega območja? Po besedah ravnateljice Suzane Kocuvan bodo ohranili zunanje enote, dokler bodo zaže-Ijeni. »Upamo, da nam šole v p-ri-hodnje ne bodo zaračunavale najemnine za prostore, saj poučujemo njihove učence, tako kot tudi mi ne delamo problemov glede stroškov za nakup glasbil, kijih potrebujejo po enotah.« V odloku je opredeljeno, da lahko zavod po predhodnem soglasju z ustanoviteljico organizira delo v enotah, če so za to zakonski razlogi. Najbrž s tem niso mišljene dislocirane enote, kot sta v Črenšovcih in Turnišču, ampak različne enote znotraj zavoda. Če pa gre v resnici za zunanje enote, potem si je takšno opredelitev težko razložiti, ker je v 7. členu omenjenega odloka zapisano, da »zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po' osnovnem glasbenem izobraževanju otrok na območju Upravne enote Lendave«, v upravno enoto pa spadajo tudi občine Kobilje, Turnišče, Odranci in Črenšovci. Potemtakem bi najbrž morala imeti glasbena šola dolžnost, da poskrbi za svojo dejavnost na širšem območju, ne pa da to lahko JOŽE GRAJ stori. skih delavnic, v katerih so potekale različne dejavnosti - risanje, slikanje na svilo in steklo, aranžiranje, ples, glasba itd. Pri tem so se jim pridružili tudi dokaj številni gostje kot zunanji mentorji. Člani novinarske delavnice, ki so nam poslali tole fotografijo, so k njej p vi n m hi Prosta mesta v dijaških don10 Hkrati i razpisom prostih mest za prve letnike srednjih š°' šolskem letu so tudi dijaški domovi v Sloveniji objavili svoj« ’ prostih postelj, s katero vabijo nove stanovalce. , , Dijaški dom M. Sobota ima 96 prostih mest (64 za za dijake), v dijaškem domu Srednje kmetijske šole imeli 40 prostih postelj za dekleta in 20 za fante, v sP^ Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci pa bodo la*1 11 46 fantov in prav toliko deklet. ni le Hi je m ni m p. d« in C C? S M ZIMOVANJE OTROK VVZ GORNJA GONA NA GLAŽUTI - Tako kot je to pri cih že dolgoletna tradicija, so tudi v vzgojno-varstve^,0|sP dih začeli organizirati vrtec v naravi. Skupina 23 Pre js1^ otrok iz enot radgonskega vrtca se je pred kratkim sk K jOj mi vzgojiteljicami preselila za teden dni v plan|n p? Glažuta na Pohorju. Tam so se največ igrali, veliko c.j|av>’ namenili tudi učenju smučanja, saj sta se jim Pr* ,Uoad^ telja Brane Klun in Miha Potočnik, člana SK Gornja , . Po besedah vzgojiteljice Verice Fartek noben otrok po domu, torej sploh niso imeli domotožja. Vsi so ; novo okolje, sklenili so prijateljske vezi, se naučili nadihali svežega zraka, si pridobili nove izkušnje za nost... To je bilo za vse res enkratno doživetje. (J. u hi h; je d, id h $1 «1 L ^tnik' 20. februar 1997 Občine Matične zadeve od rojstva do smrti Statistika ni nujno suhoparna! 0, v -----—------------------------------------------------- e ze kdaj pomislili, da vas matične zadeve pravzaprav ^Pgfflljajo vse življenje: od rojstva do smrti mogoče po^k posameznika je v tako imenovanih matičnih službah ste nanj 01^ .p ^raz^neJŠc podatke, pa najsi gre za rojstni datum, če iskane osebe6 *** 'Z kakršnegakoli razloga pozabili, za ime in priimek Vse to bi lahL-Za poroke’ državljanstvo ali za arhiviranje zadev umrlega, v Posebnih d° " kralko označili za osebna stanja, s katerimi se pečajo V bjih seved SC™ jelkov za upravno-notranje zadeve upravnih enot. So v »sala vodijo evidenco o vseh prej naštetih področjih, ki ^nppraksi velikega pomena. Potrebovan ’ da nikoh nlste d°kumenta kkrsnega izpiska iz viti svot ’ k° Ste skušali uvelJa-državnim pravico Pred kakim ^večkratrganom ‘n institucijo, stni list in Je Verjetno šlo za rojstvu. Zakn P°tr<^i 1° 0 državljan-Podatkov ? i° VarovanJu osebnih na®esto v’a??eh 11Stin ne more "Pr. sosed TVlgniti kdo drug'’ '^izjemna. °Je mogoče storiti glasil P"merih- m sicer s ?nski članial! pa najožji dru-$ za otroka’ kotJe’ denimo, star-^etnaS^™110' Kako ne-t0Vrstnega a i 1Zguba ali kraja d°’ kije že ^kumenta, ve vsak-ukradli aj.'zgubil alipa so Potni li« j„ OSebno izkaznico, ‘n dmge dokumente. ul osebne glista ’ tolarjev Jen° staln0 nature 'mate prija-p Vate novo Preblvališče, in zah-n°st°Pek za izkaznico. j°Sebne ‘zkaz’ ?!°šnem unr P°dlagi zakona o 1'^nierjo^ nem Postopku, n a 'Zdati še L^fSoče pravilo- Ve °Sebne izka7an izdai° Laznice boste od za povečanje telovadnice pri OS v Crenšovcih » "iMpovec •oralno vsi za, finančno pa ^ta tab Pp« /s kktiv’ da bi | ll erna L-renšovci je veliko zanimanje za igranje roko-Prujet * ^°rtna do^*0 rekb’ da tc ,0 Prv' kP°rt na njihovi šoli in edina ko-jesoijjv 2. držav Ja^0St’ k' vključuje ženske. Imajo kar dve ekipi, ki tek-pNm| j Prvakinje vzbod’ Starejše deklice so postale celo letošnje $ adka ’ tžkrog 30 deklic pa se uči rokometnih veščin v okviru ^Zu^^ko lepo vreme. Spndbuaj na igrišču^0 kakšno teK cev. K^^ceišn- ’ kjer j'b vedno Pa Din dar imaio?lStevil° giedal-^oti^.0 najeti t°i Vezne<< tekme, •ovad ak Radenc:K °Vadnico v M. 'ka. Klca v Oren?’ š°lska te- P’tani s? precej s°an‘hje pre^a-skorSj nit1 ’ poleg ‘ega 'Mt/9 °bčinst. aj0 Podpore do- NdlOp°daljštZe 0 zel'j°- da bi r ta nam Pti čre?Ja ?bst°ječe te-aV"i ortk6" s<> že i VSki osemletki. d°pask% kijeme“?vali “rimači kraietVl' tudi Oh'njlbovo pobu' i tolarjev davo okrog 30 pOrt„ J so sli Jt' Pobudi Ntj^na^ Crenš0Vci v kraJevnib Cl’ vehka Pola- šteli 250 tolarjev. Izgubo potnega lista osebno naznanite pri upravni enoti, na oddelku za upravno-notranje zadeve, na območju katere imate prijavljeno stalno prebivališče. Tu izpolnite obrazec, v katerem podrobno navede okoliščine in čas izgube potne listine ter priložite upravno takso, ki trenutno znaša 180 tolarjev. Podati je potrebno ustno izjavo na zapisnik, ki je osnova za potrdilo o naznanitvi pogrešane potne listine, ki jo stranka uporabi za preklic v Uradnem listu RS. Stroški prekli- ca znašajo približno 500 tolarjev. ... , , je njihovo število v minulem letu Več umrlih kot rojenih! Sicer pa tokrat ne bomo govorili o marsikdaj suhoparni statistiki, ampak se bomo bolj osredotočili na najbolj značilne primere in zanimivosti. Pri tem nam je pomagal vodja odseka za osebna stanja na oddelku za upravno-notranje zadeve Upravne enote Murska Sobota Tonček Gider. Pomudili se bomo pri osnovnih podatkih o rojstvih. Murska Sobota je regijsko središče, kjer je tudi osrednja bolnišnica, zato se tu zbirajo vsi podatki o rojstvih na območju sedanjih 18 pomurskih občin. V zadnjih treh letih je rahel porast števila roj- na in Bistrica ter člani občinskega sveta? Povsod je bilo rečeno, da moralno podpirajo to zamisel. 11. izredna seja gornjepetrovskega občinskega sveta Jih druga stran res zanemarja Tako nekako je izzvenela razprava na izredni seji Občinskega sveta Občine Gornji Petrovci, ko so se odločali o soglasju za lokacijski načrt gradnje železniške proge Puconci-Hodoš-državna meja. Člani sveta so ugotovili, da se o nerešenih zadevah oziroma o njihovih zahtevkih že zelo dolgo pogovarjajo, konkretnih rezultatov pa od nikoder. »Na ta način se ustvarja prepričanje, da nas druga stran ne želi in noče poslušati, prav tako pa tudi ne upoštevati naših zahtev,« so opozorili občinski svetniki. Pri tem jih je tudi motilo, da se sestanka ni udeležil nihče od povabljenih predstavnikov investitorja, to je Slovenskih železnic, pa tudi ne ministrstev za promet in zveze ter okolje in prostor, pogrešali pa so tudi predstavnika ZEU iz Murske Sobote. Svetniki so se vprašali, ali se s tem ne kaže odnos teh ljudi do njihove celotne problematike, ki jo želijo rešiti v sklopu graditve železniške proge. Ugotovili so, da z druge Strani ni razumevanja in pripravljenosti za reševanje njihovih problemov ter se odločili, da zavrnejo izdajo soglasja k lokacijskemu načrtu za gradnjo železniške proge. Od odločitve ne bodo odstopili vse dotlej, dokler ne bodo izpolnjene vse njihove zahteve, oziroma do izdaje pisnega zagotovila inve- štev. Medtem ko seje leta 1994 rodilo 982 otrok, je leto kasneje na svet privekalo 1.052 dojenčkov, lansko leto pa 1.039. Toda po drugi strani je v primerjevi z desetletjem ali dvema opazen viden padec števila rojstev. Leta 1986 seje namreč rodilo 1.361 otrok, leta 1976 pa 1.638. Skrb zbujajoče pa je, da je v enakem obdobju umrlo več ljudi kot se jih je rodilo. Leta 1994 jih je umrlo 1.033, leta 1995 je njihovo število naraslo na 1.052, leta 1996 pa 1.075. Ob porastu izpiskov manj porok Zanimivi so podatki o osnovnih dokumentih, kot So rojstni listi in potrdila o državljanstvu. V primerjavi z letom 1995, ko so našteli 13.237 raznih izpiskov, se povzpelo že na 20.147. Pri tem ugotavljajo, da dokaze o državljanstvu, kot sta nova osebna izkaznica in slovenski potni list, še vedno premalo upoštevajo v praksi, zato se pojavljajo najrazličnejši zapleti. To velja tudi za nekdanji rumeni karton, ki ga premalo upoštevajo določeni organi, zlasti pri uveljavljanju zemljiškoknjižnih prenosov. Glede na določilo v zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki opredeljuje tudi zunajzakonsko skupnost, v Upravni enoti Murska Sobota upada število porok. Za primerjavo navajamo, da so leta 1994 imeli 266 porok, leto kasneje 262, v lanskem letu pa le še 202. Narašča število ljudi, ki doživijo 50 let zakonske zveze. Teh je bilo v mi vprašanje pa je, ali bodo lahko primaknili tudi kaj finančnih sredstev, saj je sprejeta odločitev, da je nujno potrebno povsod zgraditi kanalizacijo, poleg tega pa rešiti probleme oskrbe s pitno vodo, vzdrževati in posodabljati ceste idr. Članom občinskega sveta pa se je porajalo še vprašanje, ali bo stitorja, to je Slovenskih železnic ali Vlade Republike Slovenije, da bodo upoštevali njihove želje. Na seji so sprejeli sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb Občine Gornji Petrovci v letu 1997, in to do potrditve rednega občinskega proračuna v letošnjem letu. Na seji so sprejeli program obnove tega osnovnošolskega objekta. Omenjeni program so posredovali v obravnavo organom šole in drugim pristojnim organom. nulem letu 12, leto prej pa 2. Ne gre prezreti, da so v letu 1996 imeli kar 3 biserne poroke (60 let skupne zakonske zveze), letos pa so startali kar z diamantno poroko (65 let zakonske zveze). Kdaj bodo lahko proslavili želez no poroko, ki jo označujejo za 70 let zakonske zveze, pa je v tem trenutku seveda težko napovedovati. V oči bode tudi podatek, po katerem so matičarji v matične knjige vpisali v letu 1995 39 razvez, v letu 1996 pa že 79. Spremeniti je mogoče tudi priimek in ime Čeprav je treba za spremembo priimka plačati 4.860 tolarjev, se je zanjo lani odločilo 54 oseb, leto poprej pa 50. V tem obdobju je bilo približno toliko tudi sprememb imen (48 oziroma 47). Pri slednjih gre večinoma le za malenkostno spremembo ene od črk, predvsem mehkega č-ja v trdi č ali pa za spremenjeno ime, kot npr. Anice v Ano, Janeza v Ivana, Josipa v Jožeta, Jožeta v Jožefa. Podobno velja za nekatera tuja imena: Gabriela v Gabrijelo, Diana v Dijano itd. In v kolikem času po razvezi zakona je treba spremeniti prvotni priimek? To se mora zgoditi najkasneje v šestih mesecih; seveda s podpisano izjavo pri matičarju. Če namreč zamudite rok, je treba odšteti 4.860 tolarjev. Kot zgled navajamo, daje pri priznanjih očetovstva mogoče spremeniti otrokov priimek. Najnovejše gospodarske razmere v Evropski uniji pa vplivajo tudi na povečanje dela matičarjev pri nas. To se zgodi zlasti takrat, ko je v primerih izgube delovnega mesta v tujini najbolj neprijeten odpust iz slovenskega državljanstva. V državah Evropske unije je močan pritisk na tujce, saj so lani odpustili 114 oseb z območja Upravne enote Murska Sobota, leto prej pa 22. Vse te stranke v svoji vlogi navajajo, da bodo lahko zagotovile državljanstvo v državah, kjer delajo (Avstrija in Nemčija). Ker pri nas ne najdejo ustreznega dela, se velikokrat odločajo za takšno MILAN JERSE potezo. lahko povečana dvorana »preživljala« sama sebe (kdo bo plačeval visoke stroške?) in ali obstaja jamstvo, da rokometni klub nekega dne ne bo razpadel. Zadnje besede pa kljub temu še niso rekli, ampak se bodo o pobudi še enkrat odločali, ko jim bo športno društvo posredovalo konkretnejši predlog in zagotovila o sofinanciranju iz vseh virov. Mogoče pa bi lahko vseeno »našli« v ta namen kakšnih 10 milijonov tolarjev v občinskem proračunu? J. GRAJ V nadaljevanju seje sveta je bil govor tudi o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje na območju Občine Gornji Petrovci za leto 1997. Zbrana sredstva bodo dohodek krajevnih skupnosti, ki bodo denar lahko uporabile za vzdrževanje vaških cest. Potrdili so pripravo idejnega projekta za ureditev regionalne ceste, in sicer skozi dele naselij Gornji Petrovci in Stanjevci. Ureditev zajema gradnjo pločnikov, javno razsvetljavo, avtobusna postajališča in ustrezno svetlobno signalizacijo na prehodu za pešce. Poleg tega naj bi zgradili odstavne pasove v križišču regionalne in lokalne ceste v Gornjih Petrovcih. Vse to bo očitno nujno, ker se bo z zgraditvijo nove železniške proge precej spremenil prometni režim na tem območju. MILAN JERŠE Bo 6. aprila že znan novi soboški župan? Kot je znano, je državni zbor 28. novembra lani potrdil poslanski mandat Andreju Gerenčerju, županu Mestne občine Murska Sobota. S tem datumom mu je zaradi nezdružljivosti obeh funkcij prenehalo poklicno opravljanje županstva. Hkrati je s statutom Mestne občine Murska Sobota določeno, da do izvolitve novega župana Andrej Gerenčer začasno opravlja to funkcijo nepoklicno, in sicer najdlje do 15. marca. Medtem je občinska volilna komisija razpisala nadomestne volitve župana, ki bodo v nedeljo, 6. aprila. O tem so obvestili krajevne skupnosti in mestne četrti ter politične stranke. Po določbah zakona o volitvah lahko določi kandidata za župana skupina najmanj 50 volivcev, ki imajo stalno prebivališče v občini. Volivec da podporo s podpisom na obrazcu pred organom, ki vodi evidenco volilne pravice, to je na oddelku za upravne in notranje zadeve Upravne enote Murska Sobota. Pravilno izpolnjen obrazec odda kandidatu oziroma predlagatelju kandidature, ki mora priložiti kandidaturi najmanj 50 pravilno potrjenih obrazcev. In kakšen je rokovnik za izvedbo volilnih opravil? 12. marec, zadnji dan, ko se pri pristojnem upravnem organu lahko podpiše obrazec podpore, se hitro približuje. Tega dne, najkasneje do 19. ure, pa je treba pri občinski volilni komisiji vložiti kandidature za župana. To velja tako za politične stranke kot volivce, pri čemer velja opozoriti, da se tokrat ne bodo upoštevale tiste kandidature, ki bi bile oddane na pošti na ta dan, občinska volilna komisija pa bi jih prejela šele naslednji dan. Zatem sledijo postopki za preizkus zakonitosti kandidatur, žrebanje vrstnega reda, 22. marca pa bodo javno objavili seznam potrjenih kandidatov za župana. Od 1. do 3. aprila bo potekalo predčasno glasovanje za vse, ki se iz kakršnegali razloga ne bodo mogli udeležiti nedeljskih volitev 6. aprila. Sicer pa se župan voli po večinskem sistemu absolutne večine, to pomeni, da v primeru, če v prvem krogu nihče od kandidatov ni dobil glasu več od polovice oddanih glasov, se glasovanje ponovi. Le-to se opravi v dveh tednih ali kasneje (občinska volilna komisija še ni določila natančnega datuma) med dvema kandidatoma, ki sta v prvem krogu glasovanja prejela največ glasov. To pomeni, da ni nujno, da bi bil že 6. aprila znan novi soboški župan. M. JERŠE Tiskovna konferenca Upravne enote Murska Sobota Zaposlovanje upravnih delavcev je zastalo! »S 1. januarjem leta 1995 smo se dokončno ločili od lokalne samouprave, delo nam kroji zakonodajalec, konkretno parlament. Izdajamo listine in s servisnimi storitvami pomagamo občanom. Upravna enota pokriva devet novih občin, za kar v petih oddelkih skrbi trenutno 95 upravnih in drugih delavcev. Od nekdanje soboške občine smo prevzeli 106 delavcev, torej jih je zdaj za 11 manj. Na sistemiziranih 126 delovnih mestih je trenutna zasedenost le 75,4-odstotna, kar dokazuje, da se zaposlovanje upravnih delavcev ne širi,« poudarja načelnik Upravne enote Murska Sobota Geza Farkaš. Zaposlovanje je ustavljeno zaradi moratorija zaposlovanja novih delavcev in ne dokončno razmejenih pristojnostih med državno upravo in lokalno samoupravo. Soboška upravna enota je razdeljena na pet oddelkov. Kadrovska zasedba je dobra, saj le 6,3 odstotka zaposlenih nima ustrezne izobrazbe. Zdaj imajo 12 upravnih delavcev z visokošolsko izobrazbo, 19 z višješolsko, 54 pa s srednješolsko. Zaradi nove zakonodaje pri prometu z zemljišči nameravajo okrepiti oddelek za kmetijstvo z diplomiranim pravnikom in inženirjem. Tako bi bili lažje kos nakopičenim primerom, saj se denacionalizacijski postopki vlečejo že dolgo. V minulem letu so obravnavali v upravnem postopku 42.886 najrazličnejših zadev, kar je v primerjavi z letom prej manj za 2.444 ali 5,4 odstotka. Od tega so v letu 1996 uspešno rešili 40.486 zadev, s čimer beležijo 3.565 manj takih primerov oziroma 8-odstotno zmanjšanje. Število nerešenih zadev se je povečalo za 87,6-od-stotka ali od 1.279 na 2.400. Po besedah načelnika Upravne enote Geze Farkaša, to število ni skrb zbujajoče, saj predstavlja le 5,6 odstotka vseh zadev, ki so jih obravnavali v letu 1996. Nerešenih zadev ne prenašajo iz prejšnjega leta, ampak se je obseg njihovega dela povečal zaradi t. i. vojne zakonodaje. Oddelek za obče zadeve je prejel 1.335 novih zadev, zlasti v zvezi z uveljavljanjem pravic mobilizirancev med drugo svetovno vojno. Pri denacionalizaciji omenjajo 547 zahtevkov za vrnitev kmetij, gospodarskih in stanovanjskih hiš ter gradbenih zemljišč. Pri tem je doslej vloženih 131 odločb, od katerih jih je 115 pravnomočnih, 16 pa jih čaka zaradi pritožbe strank. Poleg tega so v 251 primerih izstavili delne odločbe, ker je nekaj primerov v odškodninskem skladu, medtem ko so izdali že 382 odločb, v postopku pa je še 165 zadev. Vsekakor pa je aktualnih okrog tisoč hektarjev beltinske grofije, kjer je več dedičev in državljanstvo še ni rešeno. Tudi v tem primeru je usoda vračanja zemljišča v rokah novega parlamenta. Sodelovanje z občinami je prek sosveta načelnika upravne enote vzorno, kar poskušajo ohraniti s 15 krajevnimi uradi. Zaenkrat se ne pritožujejo nad prostorskimi razmerami in delovnimi razmerami, ker so pridobili približno tretjino občinske stavbe v Murski Soboti. Arhiv je trenutno shranjen v rakičanskem gradu, za izpitni center pa so najeli prostore v zasebnem podjetju Gaber ob Noršinski cesti v Murski Soboti, kjer je na voljo sodoben prometni poligon, s čimer so se izognili gostemu mestnemu prometu. Od nekdanje soboške občine so prevzeli tudi šest avtomobilov. V prihodnje si bodo prizadevali dvigniti raven kakovosti svojih storitev z dodatnim izobraževanjem in usposabljanjem upravnih delavcev. Skušali bodo posodobiti računalniško opremo. Vse to naj bi pripomoglo, da bi se v državni službi začeli približevati zahtevnim ISSO standardom, kot je to v gospodarstvu. MILAN JERŠE Ziasveti vestnik, 20. februar Kaj prinašajo davčne številke? Pred leti je nekdanja jugoslovanska oblast določila, daje treba prebivalcem dodeliti enotne matične številke občanov - EMŠO, iz katerih bo razvidno, kdaj je kdo rojen, v kateri republiki prebiva in kakšnega spola je EMŠO je postala del našega vsakdana, naša zvesta spremljevalka, ki jo je bilo treba napisati pravzaprav na vsak papir. Veste, koliko let je minilo od takrat? Dobrih petnajst. Marsikomu se zdi, kot da bi jo imeli že od vekomaj. Naša slovenska oblast pa nas je sedaj osrečila z drugo številko: z davčno številko. Presenetljivo je, koliko razburjenja je povzročila ta številka, iz katere ni razvidno nič drugega, razen tega, da smo (potencialni) plačevalci davkov od svojih dohodkov državi Sloveniji. Nekje je treba začeti Vsaka država za svoje delovanje potrebuje denar in večina med njimi ga zbere tako, da predpiše in pobere davke. Da pa bi država vedela, koliko davkov je kdo dolžan plačati, mora imeti urejen davčni register. Slovenija je neke vrste davčni register prevzela še iz starih časov. Za povezavo podatkov med evidencami ji je pri fizičnih osebah služila EMŠO, pri pravnih pa matična številka organizacije (MŠO). Kaj kmalu pa se je izkazalo, da je stari register precej neurejen in neažuren. Začelo se je delo pri pripravi novega davčnega registra. Zveza potrošnikov svetuje Zveza potrošnikov Slovenije analizira urejenost prometa z nepremičninami. Ker želimo ugotoviti, s kakšnimi težavami se srečujejo potrošniki, kadar opravljajo nakupe ali prodajo nepremičnin prek nepremičninskih agencij, vabimo potrošnike, da nam posredujejo svoje izkušnje in čim več dokumentacije na naslov Zveza potrošnikov Slovenije, območna pisarna Murska Sobota, Slovenska ulica 48 (ZZZS / 3. nadstropje), p. p. 207, 9000 Murska Sobota, ali po telefonu (069) 27 300, v ponedeljek in sredo od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00 g. Andreju Cimru. In začelo se je z davčnimi številkami. Davčna uprava je konec lanskega leta poslala davčne šte-_ vilke vsem, ki so bili vpisani v evidencah bivših RUJP in APP-NI, pa tudi vsem, rojenim do 2. decembra 1996, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče in še nikoli niso imeli opravka z davkarijo. Kaj je (bo) vpisano v davčni register V davčni register so zaenkrat vpisani in preverjeni podatki o imenu in priimku oziroma firmi, datumu rojstva in stalnem prebi vališču oziroma sedežu davčnih zavezancev. Ti podatki so bili navedeni na obvestilu o dodeljeni davčni številki. Če niso bili pravilni, smo na priloženi obrazec navedli pravilne podatke in davkarji jih bodo sedaj popravili. Poleg davčne števike in osebnih podatkov pa bodo v davčni register vpisani še naslednji podatki: a) za fizične osebe: - EMŠO oziroma EMŠT, če gre za tujca, - državljanstvo, - podatki o kapitalskih naložbah (npr. v katerih podjetjih imamo delnice), - številke računov pri bankah in hranilnicah, - podatki o zaposlitvi; b) za pravne osebe in druge osebe, ki opravljajo dejavnost: - firma, sedež in naslov (tudi številke telefonov in telefaksov), - podatki o številu in lokaciji poslovnih in drugih prostorov za opravljanje dejavnosti in pridobivanje dohodkov, - naslovi poslovnih enot doma in v tujini ter krajev, kjer se hranijo listine, - podatki o ustanoviteljih (njihove davčne številke in drugi podatki), - podatki o kapitalskih naložbah doma in v tujini, - imena, priimki in rojstni podatki odgovornih oseb ter EMŠO oz. EMŠT, - identifikacijska številka, ki jo določi statistični organ, - šifra dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti (šifra razreda in podrazreda), - številke tolarskih in deviznih računov pri bankah in hranilnicah, - davčne številke in številke tolarskih in deviznih računov pri bankah in hranilnicah tudi za osebe, s katerimi je povezan, - število zaposlenih na dan prijave v davčni register, davčne številke zaposlenih in datum izplačila plač, - firma oziroma ime, sedež in naslov osebe, ki vodi poslovne knjige. Davčna uprava bo imela torej na. voljo dovolj podatkov, da bo lahko ugotavljala, kdo komu in koliko. To pomeni, da bo davkarija lahko povprašala našega soseda, od kod mu denar za lepo hišo in velik avto (ki v nas zbuja toliko zavisti), če po njihovi evidenci zasluži le toliko, da bi bil skorajda upravičen do socialne podpore. Kam je treba napisati davčno številko Davčno številko je treba napisati le na tiste papirje, kakor to določa zakon. Zaenkrat imamo le en zakon, ki določa njeno uporabo, in to je zakon o davčnem postopku, ki se uporablja od 1. januarja 1997. Od 1. januarja smo torej dolžni pisati davčno številko: - na vse papirje, ki jih pošiljamo davčni upravi (na primer na obračune akontacij davkov, prispevkov ... na različne davčne napovedi: za davek iz dejavnosti, za odmero dohodnine ... na pritožbe in prošnje oziroma zahtevke -.) - fizične osebe pa smo dolžne sporočiti davčno številko vsem tistim, ki nam izplačujejo kakšne dohodke, npr. plačo, dividende, honorarje, nagrade za rešene križanke ... drugače nam jih izplačevalec ne sme izplačati. Zaenkrat nam ni treba davčne številke pisati nikamor drugam -na nikakršne naročilnice, račune ali kakšne druge obrazce, ki niso namenjeni davkarjem. Prijazni smo lahko na primer na bankah: ko nas bodo povprašali po davčni številki, jim jo lahko damo, saj jo bodo banke dolžne navesti na izpisku prometa na žiroračunu, ki ga bodo poslale nam in davkariji ob letu, ko bomo spet pisali napoved za dohodnino (takrat za leto 1997). A če nočemo, bodo morale banke najti drugo pot, da pridejo do te številke. Banke se bodo torej morale tako ali drugače dokopati do naše davčne številke, zato ni pravega razloga, da bi jo pred njimi skrivali. Kaj se je torej spremenilo Lahko bi dejali, da pravzaprav nič, le za davčne namene smo eno številko zamenjali z drugo. Ne verjamete? Poglejte si na primer sklicevalno številko na položnici, s katero plačujete nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Sestavni del te številke je EMŠO lastnika. Na naši p!^ ni listi je navedena tudi EMŠO. EMŠO je napisana^ na obvestilih o prejeti pdW brezposelnost pa na obvestilu-izplačani (certifikatni) in še na vrsti drugih papirieVi jih dobimo. Od 1. januarja^ naj bi vse te EMŠO nadom* i davčne številke. S tem seb«': ' predvsem dame izognile zad# j da bi praktično vsakdo lahko f , del, koliko so pravzaprav stare. Pa v zvezi z našimi račuW ( bankah? Tudi tu ni pravzaf ( nič novega. Tako kot vsaM ; bodo morale banke davkarij1^ J staviti podatek o našem pM f na žiroračunu. Med letom k- I davkariji dostavljale le podat ‘ odprtjih, spremembah in®fJ, 1 tekočih in žiroračunov, n«P 1 stanju (razen na posebno-2’, r vo davčne uprave seveda, 1 kakega davkoplačevalca,2S J 1 rega sumi, da je kaj davkov”< < natančno pregledala). In*e 1 banke ne bodo davkariji sp°^ le nič takega, kar ji j j dolžne sporočiti že t ma česar po 1. januarjuj^j bi bili itak dolžni sporočiti5 a Vsi, ki moramo biti vpisT j davčni register, moramo n” , svojemu davčnemu uradu J j spremembo katerega koli P j tka, ki je vpisan v davčni ref in to v petnajstih dneh Pl Stanku spremembe (tak°^ f. suje zakon o davčni službuj c žične osebe moramo najstih dneh davkariji javl1^ spremembo priimka, ročimo, spremembo naS°J se preselimo, spremembo . na, če ga na novo odpre I starega zapremo ... J| Davkarija se torej orga in pripravlja teren, da bo ujela čimveč tistih, ki da utajujejo. Mi jih seveda n«' jejo jih le oni drugi -nam je torej ob vsem te čudno pri duši? . -AtljU TOMAŽ^ KAJ JE RENTNO VARČEVANJE? Rentno varčevanje je posebna oblika namenskega varčevanja, ki z nadpovprečno donosnim nalaganjem prihrankov varčevalcu omogoča, da si na koncu varčevalne dobe ustvari sredstva, ki jih lahko uporabi za različne namene: kot pokojnino kot štipendijo za šolanje otrok za pomoč otrokom pri njihovih življenjskih načrtih ali preprosto kot kapital za uresničitev katere od velikih in sedaj še neuresničljivih želja. KAKŠNI SO NAČINI RENTNEGA VARČEVANJA? Glede na to ali že imate prihranke ali jih šele želite ustvariti z rentnim varčevanjem in glede na to ali bolj zaupate domači valuti ali devizam, lahko varčujete: Prihranki iz rentnega varčevanja so zavarova pred inflacijo ne glede na to, če se varčeval6 I odloči za tolarsko ali devizno varčevanje, I saj lahko izbira med tremi različnimi načini j ohranjanja vrednosti glavnice (temeljna obre® mera, varčevanje v tolarjih z valutno klavzu ali varčevanje v devizah). Pri tolarskih rentn depozitih in pri tolarskem rentnem varčevanj so obresti še posebej ugodne. Do izteka pogodbe o rentnem varčevanju I varčevalec čas za razmislek o tem, kako bo ko rento. To pomeni, da bo lahko odločitev o skupnem času in dinamiki izplačevanja rente prilagodi takratnim potrebam. Varčevalec, za uživalca rente lahko določi I drugo osebo, oziroma njegovi dediči, dobij6.^ izplačano celotno privarčevano vsoto na n3^ | ki ga sami izberejo (enkratno izplačilo, me$e izplačila od najmanj 24 mesecev do najvec 240 mesecev). z vplačilom enkratnega tolarskega depozita vplačilom enkratnega tolarskega depozita valutno klavzulo vplačilom deviznega depozita obročnim varčevanjem v tolarjih v enakih ali neenakih mesečnih zneskih z obročnim varčevanjem v devizah v enakih ali neenakih mesečnih zneskih KDO SE LAHKO ODLOČI ZA RENTNO VARČEVANJE? Rentno varčevanje pri LB Pomurski banki je omogočeno tudi tistim z manjšimi prejemki, saj je najmanjši znesek mesečnega pologa 5.000 tolarjev ali 50 DEM pri varčevanju v devizah. PREDNOSTI RENTNEGA VARČEVANJA PRI LB POMURSKI BANKI Najkrajša varčevalna doba je 5 let. Po končani varčevalni dobi jo varčevalec lahko podaljša. Najdaljša varčevalna doba je 20 let. A Skupni znesek izplačil pri daljšem času izplačevanja je bistveno višji, saj se bodo privarčevana sredstva med izplačevanjem obrestovala po enaki obrestni meri kot me varčevanjem. J 5^ Pomembno je, da na donos privarčevanih sr ne vplivajo starost, spol, življenske navade zavarovanca,saj je izplačana renta odvisn3 le od višine privarčevanih sredstev. Donosnost varčevanja je določena z । mero in ni odvisna od finančnega rezultata I garancija za varno naložbo pa je kapital moč banke. Podrobnejše informacije o rentnem varče^3 J zahtevajte v svoji enoti LB Pomurske ban ž k d (I P ti r; n ž z 1 v č a ti P h r, L c v /O Pomurska bank# februar 1997 Ametijska panorama 9 Licenčna reja domačih telet Zlato zrno Poskusni projekt različnih slovenskih Witucjj in podjetij doma vzre' ° blagovni mamiti ZLATO ZRNO, s katero bi označevali dodobra nr*1*? se i® Pojavila že pred afero bolezni norih krav, ki je zakoljemo ti S'*a -VS° E'™?0- Glavni razlog je bilo dejstvo, da v Sloveniji kakovost n C Ve'’ko manjši teži kakor v drugih evropskih državah, tudi postook n'^a- Zato naj bi z novo blagovno znamko določali lečjeea »7. e’ in pravila za vzrejo telet za predelavo in dodelavo te-a v celotni verigi »od hleva do mize«. NOsoe±,imenoni ZLATO ZR-ličnih inštitu^1™^ iz raz’ 11161 iz Pod 1J ln podietij’ na Pri-nega cent. Je’ Lmone - Razvoj-dežele Kr™ prehrano, Mesnine Panajhi^01" ^ugih, z njim-visoke klav80^0^1 pitanie telet do kr-in se- te zrno, e,10Vanim prav tako zla- Podobno ime, s katerim bodo označena teleta, vzrejena po licenčni reji, in krmilo, bo imela tudi novembra lani ustanovljena Poslovna skupnost, katere soustanovitelji so vsi dosedanji nosilci projekta, pridružili pa so se jim tudi Gospodarska zbornica Slovenije s svojimi združenji (za agroživilstvo, trgovino ter turizem in gostinstvo), Zadružna kmetijska družba in ŽZP Kmečki glas. Glavna naloga Poslovne skupnosti Zlato zrno bo skrb za licenčno vzrejo domačih telet (tu bo verjetno nadzor nadvse strog, kajti dvomljiva so tudi teleta, ki prihajajo iz uvoza) do visoke teže z namenom zakola za nadaljnjo predelavo, dodelavo in prodajo sveže teletine in iz nje pridobljenih delikatesnih izdelkov za vrhunsko kulinarično rabo. Še posebno pomembna bo raba takšnega mesa in izdelkov, označenih z blagovno znamko, v gostinstvu in turizmu. Ker v Sloveniji zakoljejo teleta s prenizko težo (okrog 30 odstotkov), se je od leta 1990 prireja goveda zmanjševala za 8 odstotkov letno. V okviru novega projekta naj bi vzredili in prodali najmanj 2000 telet, dolgoročno pa najmanj 10 tisoč telet letno. Osnovni namen celotnega projekta je torej oblikovati tako poslovno mrežo rejcev telet in način hranjenja telet kakor tudi vplivati na povečanje pridelave in prodaje mesa visoke kakovosti v trgovinah, gostinstvu, bolnišnicah, domovih za ostarele in šolskih kuhinjah. V spomladanskih tednih bodo organizirali 15 regijskih predstavitev blagovne znamke in projekta. BBP Gnojevka ni odpadek Po žetvi 3. del ostanke na rastlinske d”0 ^cef^n0/73®0 po Predho-(zmulčeni) slami napravami na cisterni, ki razporejajo gnojevko v vrste. Boljši izkoristek dušika dosežemo, če gnojevko istočasno vdelamo - inkor-poriramo ali zadelamo v tla. Moč- ° vnosu nevarnih snovi in rastlinskih nranil p tia Uredb (UrL RS 68/96) rnulja te? orne^e uporabo blata čistilnih naprav, komposta ali Sim tudi Snov'prinamakanju in gnojenju rastlin... med dru- Vnos rasteh-navedeno gnojenje: gn°jevko i 'll1spdi hranil v tla je prepovedan pri gnojenju z 'n^leh^gn°jnico: ^'nah, ki‘S‘Ceni!J z vodo' Prekritih s snežno odejo, na velikih strta hodnih rgn°jevka odteka po površini, na zamrznjenih tleh ter 'ta knietii^Č10^"^ de^Uarj(J zen>Htščih brez zelene odeje od 15. novembra do 15. ^ikom j^^9d' vafstvenega pasu za zajem vode, gnojenje z du-Sfne Preše 'j?1 gnojil pri začetnem gnojenju in dognojevanju ne ^kiht^^^kgN/hana lahkih tleh in 80 kgN/ha na srednje 8aČ)dlklhtleh- niIaz živin?? prepovedano vnašati v tla rastlinska hra- Na ob m ad kninskimi gnojili (razen pri sajenju sadik). '^Jekta za /,U v°dnega zajetja ali na razdalji do 200 metrov od Medana ajem vode sta vnos dušika in preoravanje travinja pre- d g°spod^ Laznpo naJmanj 200.000 SIT so kaznovani za prekr-ravna v nasn- dnii^a ap druga pravna oseba ali posameznik, če Protju z navedenimi določbami. Podrobnejša pojasnila so na voljo pri: KMETIJSKI SVETOVALNI SLUŽBI no gnojenje z gnojevko najbolj I izkoristijo okopavine (koruza, krompir, sladkorna pesa), pri žitih lahko povzročimo poleganje. Tra-vinje na njivah, posebno ljuljka, je z gnojevko dragocena kombinacija za ohranjanje rodovitnosti tal zaradi visoke tolerance do gnojevke, zaradi dolgotrajnejšega prekrivanja tal in preraščanja s koreninami (tudi čez zimo), kar ščiti večje količine dušika pred izpiranjem. Dolgoletno gnojenje z gnojevko trajno izboljša vsebnost dušika in humusa v tleh, medtem ko se nadpovprečno poveča vsebnost fosforja in kalija. Raba gnojevke na kmetijskih površinah naj bo pravilno načrtovana in gospodarna. Pri tem so kmetovalcem lahko v pomoč predvsem terenski kmetijski svetovalci (v strokovno zahtevnih primerih lahko tudi specialist za zemljo in gnojenje). Strokovno pomagamo pri izdelavi gnojilnega načrta in izračunu bilance hranil na kmetiji, na željo kmetovalca pa izmerimo (doma na dvorišču ali podrobneje v laboratoriju) tudi vsebnost hranil v gnojevki. Priporočam vsem, ki že dalj časa gnojijo z večjimi količinami gnojevke, da dajo zemljo v analizo in pokličejo svojega svetovalca, da izmeri hranilno vrednost gnojevke. aide nr koruze. k0ristij0 Pten ^a biti Za razkroj slame tu ^reč'jo njegnJCefrana)in tako 2anJ 2 istoča.n* hko dose’ h dor ali za kSrnm°oSetvijo rastlin %ojeVart! višine. Z 8noJevko 6etkU doT?*6’ krmne koše-ath, ? ^Setacij0^^®0 pred za' razrJ-Začetku L 'konec febru-Ptimfe0 gnojev^ h količin c Gn°Jlmo v . Trav ZadUšitve Zdsk°rjenja ozi- Žita FLISAR NOVAK, dipl. inž. agr. Med najboljšimi pridelovalci vina Pred nedavnim je bil v Ljutomeru letni občni zbor društva vinogradnikov in prijateljev vin, na katerem je svoje novosti predstavilo podjetje Agroruše. Letnemu poročilu o delovanju društva je sledila razprava o njegovi vključitvi v Zvezo društev vinogradnikov Slovenije. Jasno je, da najboljših slovenskih vin, torej prleških, ne bi bilo, če ne bi pridelali kakovostnega, zdravega itd. grozdja. In za zdravo grozdje je potrebno skrbeti z različnimi škropivi... Zaenkrat na tržišču še ne prevladujejo bioizdelki, čeprav so se iz podjetja Agroruše pohvalili kar z nekaj bio-proizvodi, kot je biosol, za katerega so dobili v EU tudi certifikat. Letošnje leto bo za ljutomersko društvo v znamenju 125-letnice. 29. junija 1872 je bilo v Gradcu registrirano prvo ljutomersko vinogradništvo društvo, zato bi bilo najbrž prav, da bi sedanje društvo dobilo svoje prostore in tudi vinoteko. Do takrat pa bo ocenjevanje vina najbrž potekalo kar v županovih prostorih v mestni hiši, saj ima župan »strašno rad dobra vina«, čeprav sam nima vinograda. Priznati moramo, da nas po svetu marsikje poznajo ravno zaradi odličnega vina iz Ljutomersko-Ormoških goric. Da bi to bogastvo tudi marketinško lansi-rali in promovirali Ljutomer, si župan prizadeva, da bi najstarejšo vinsko trto, ki raste v Mariboru, dobili tudi v Ljutomer, kjer naj bi krasila Mestno hišo. Na zboru so sprejeli sklep, da kot vinogradniško društvo pristopijo v Zvezo vinogradnikov Slovenije, ki je bila lani ustanovljena na gomjeradgon-skem sejmu, toda šele takrat, ko bodo legalizirani in registrirani. Blagovna znamka, ki bo očitno tudi znak za kakovost, se imenuje VINIS. Čeprav je predsednik zveze Ljutomerčan g. Stane Šoster, se nekateri niso strinjali, da bi bil sedež zveze v bližini Ajdovščine, med drugim tudi zato, ker sta bila predhodnika republiške zveze Društvo vinogradnikov Štajerske in Društvo vinogradnikov Prekmutja. Ljutomersko društvo pa bo tudi letos priredilo veliko martinovanje. Večji dogodek bo tudi postavljanje klopotca v Železnih Dverih. Za strokovno izobraževanje članov pa bodo poskrbeli s predavanji in ekskurzijo. A. P. Dognojevanje ozimnih žit Po končani zimi, takoj ko se začne vegetacija, pregledamo posevke ozi-min ter ugotovimo njihovo stanje in gostoto. Optimalna gostota za ozimna žita je 350 do 450 rastlin (glavnih poganjkov) na kvadratni meter. Ozimna rž in ozimni ječmen bi morala biti na začetku zime v fazi polne razrasti, to pomeni, da so poleg glavnega poganjka še dobro razviti stranski poganjki, ki so sposobni dati klas. Pšenica ima v nasprotju z drugima dvema žitoma sposobnost razraščanja spomladi. Pri pšenici strmimo za tem, da ima poleg glavnega poganjka dobro razvit še 1 ali 2 stranska poganjka. Intenzivnost razraščanja pa uravnavamo z dognojevanjem z dušikom. V fazi intenzivne rasti od razraščanja do klasenja morajo imeti žita poleg drugih hranil na voljo tudi dovolj dušika, ki je motor rasti. Ob pomanjkanju dušika so posevki žit svetlo zeleni in se slabo razraščajo. Dušik vpliva na razraščanje posevkov in s tem na število klasov, v poznejših fazah razvoja pa na dolžino klasa in število klaskov, ob pomanjkanju zgornji del klasa zakrni. Ker pa se dušik, posebno rastlinam dostopna nitratna oblika, ob večjih odmerkih hitro izpere v podtalje - zunaj območja korenin - in postane za rastlino nedostopen, poleg tega pa lahko onesnaži talno vodo, moramo z njim gnojiti racionalno glede na lastnosti tal in fazo razvoja žit. Prvo spomladansko dognojevanje opravimo najprej pri posevkih, ki so poškodovani, redki in slabo razviti. Tu je pomembno predvsem to, da ukrepamo čim hitreje, takoj, ko se začne vegetacija. Za dognojevanje uporabimo gnojila s poudarkom na dušiku. Čimprej in z večjo količino dušika dognojimo posevke, ki so slabo razviti, redki, poškodovani in posejani na slabše rodovitnih tleh in površinah, ki v kolobarju niso bogato gnojene z organskimi gnojili. Goste in bujne posevke na rodovitnih tleh dognojimo z manjšo količino dušika ali pa razdelimo zgodnje spomladansko dognojevanje na dva obroka. Za prvo dognojevanje priporočamo 40-80 kg/ha čistega dušika za pšenico in 30-70 kg/ha za ječmen in rž. Za dognojevanje uporabimo eno od naslednjih gnojil. * KAN v količini 150-250 kg/ha vsebuje 27 % dušika, ki gaje polovica v hitro delujoči nitratni obliki in polovica v počasi delujoči amonijski obliki. * NPK starterji: NPK 20-8-8, NPK 22-6-6, NPK 24-4-4, NPK 18-12-12, NPK 15-15-15 v količini 300-400 kg/ha. Z NPK-starteiji dognojujemo na slabše založenih tleh s fosforjem in kalijem in tam, kjer jeseni nismo opravili osnovnega gnojenja. * Norveši soliter ali kalcijev nitrat, 200-300 kg/ha, pride v poštev tam, kjer so posevki močno poškodovani in je potrebna takojšnja pomoč, predvsem na močno kislih tleh (za kislost tal sta občutljiva ječmen in pšenica). Kalcijev nitrat vsebuje 15,5 % dušika in 28 % CaO. * Ozimna žita lahko uspešno dognojujemo tudi z gnojevko, 15-20 m'/ha. Največji učinek oziroma izkoristek gnojevke dosežemo z uporabo vlečnih cevi, ki so pritrjene na cisterno in s katerimi se gnojevka enakomerno razporeja med vrste posevka. Natančne odmerke dušika pa lahko določimo na podlagi N analize tal v laboratoriju ali talnega nitratnega testa na terenu. Vzorec vzamemo takoj po koncu zime, tik preden dognojujemo, ugotovimo vsebnost dušika v tleh in s tem potrebno gnojenje. Talni nitratni test opravljajo kmetijski svetovalci na terenu, neposredno na njivi. To je prispevek kmetijske svetovalne službe za doseganje večjih in kvalitetnejših pridelkov ozimnih žit. Če se ne boste imeli naših analiz za prognozo gnojenja z dušikom, naj vam bo v pomoč naslednja tabela. Pomožna tabela za gnojenje ozimnih žit z dušikom Srečanje pomurskih kmetic Dopolnilne dejavnosti med željami in možnostmi Letos so v soboškem hotelu Diana našteli kar 132 žena in deklet, tistih, ki vztrajajo na zemlji, ob živini in ob tem »podpirajo še tri vogale pri hiši«. Te so po besedah Janka Slaviča, vodje KSS za Pomurje, ki je zbrane uvodoma tudi pozdravil, gonilna sila za kmetije. Čeprav se vloga kmečke žene tudi v naši družbi le počasi spreminja, velja potrpeti in vztrajati. spomladanko gnojenje vmesno pozno vi obroku deljeno na l.obro k 2. obrok Priporočilo kg/ha N 50-80 40-60 40-20 20-60 40-60 po izkušnji obrata Vreme pozimi a) manj propustna tla suho, blago a tl 0- O suho, hirzlo O O 4 O O normalno vlažno, blago O tl O O o mokro, mrzlo ♦ ♦ O o o mokro, blago ♦ t ♦ t o b) propustna tla suho, blago O tl 4 o suho, mrzlo o 6 O o normalno vlažno, blago o O o o mokro, mrzlo t O o o mokro, blago ♦ ♦ ♦ o Organsko gnojenje ( gnojevka, hl.gnoj, podorma, listje pese, slama+N) za posevek o 0 6 tl za prejšnji posevek a- o 0 O o brez org. gnojil o o ♦ ♦ o slama brez dodan. N ♦ o ♦ t ♦ Predposevek pesa, krompir o o 6 a o koruza, ogrščica o t O o o stmo žito ♦ ♦ o t o gostota posevka velika > 550 klasov/m2 b o D 6 ♦ majhna 400 klasov/m2 0 o Zapleveljenost močnejša zimska ali spomladanska ♦ o t ♦ o Obdelava zemlje: slaba struktura (obdelava v mokrem) ♦ ♦ o t o Zelo dobra struktura, obdelava pri idelanih razmerah b o tl O o Vreme spomladi: posebna rast o o 0 tl o zaostajanje v rasti o o ♦ ♦ o namen pridelave- kvaliteta zrna o o o O ♦ število število U vsota dodatkov in odbitkov gnojenje v kg/ha N preveliko breme, nepopolna pa je tudi zakonodaja, ki ureja uvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Po besedah svetovalke Ivanke Donko se v Sloveniji z dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja okoli 1.100 kmetij, med njimi prevladuje domača obrt, saj se z njo ukvarja 530 kmetij, na 300 kmetijah je razvit kmečki turizem, prav število turističnih kmetij pa naj bi se že kmalu podvojilo. Na kmetijah je vedno večje zanimanje tudi za predelavo kmetijskih pridelkov. Ob bogatem kulturnem programu, ki so ga pripravile učenke turniške osemletke ter tamkajšnje ljudske pevke, mladi pevki iz Kobilja, ženske iz Šalamenec ter aktiva kmečkih žena iz Radgone in Ljutomera pa so Kristini Vargazon in Klari Gregorec izročili tudi zlati medalji, ki sta jih prejeli za razstavljene pogrinjke na 43. gostinskem zboru kaj se splača. Čeprav so se slovenske kmetice organizirale že pred leti, z delom Zveze kmetic Slovenije Pomurke niso zadovoljne, saj je začetni zagon prehitro pošel. Morda tudi zaradi preobremenjene predsednice Mihaele Logar, kije bila v prejšnjem mandatu poslanka v državnem zboru. Tako je ostalo veliko problemov nerešenih, plačila za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so za kmete Kako priti do dodatnega vira dohodka na kmetiji, je zbranim spregovoril Damjan Jerič in predstavil predvsem možnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Možnosti in oblik, kako zaslužiti dodatni tolar, je veliko, le prave stvari seje treba lotiti na pravem mestu in ob pravem času. Ker igra pri vsem glavno vlogo vendarle kupec, je potrebno najprej raziskati trg in ugotoviti, GEZA GRABAR na Bledu. fr Ju ri o s posebnimi Kmetje tmo me£Oč bed zastonj mleko, PRiČLi NA OBLAST-■■ • J er J A J fA FA JtELiMO EATb, KER fMO AJA 08LASTI (po Sturm-u, 1974) Žita FLISAR - NOVAK, dipl. inž. agr. Turnišče - cene pujskov Na četrtkovem sejmu pujskov v Turnišču so rejci ponujali 31 pujskov, starih od 8 do 10 tednov in težkih od 18 do 30 kilogramov. Za par je bilo potrebno odšteti od 11.500 do 15.000 tolarjev, prodali pa so 22 živali. 10 vestnik, 20. februar Podarjen denar z Zahoda? Že pred karnevalom v Benetkah in kurentih s ptujskega polja je v dežel« Slovensko prispela vesela vest, da je pa sedaj res samo še vprašanje časa, kdaj bed« predstavniki naše vlade podpisali ustrezni sporazum s predstavniki istih funkcij na strani Evropske zveze. Komisija Evropske zveze in slovenska vlada naj bi še do kanca tega meseca podpisati »Memorandum e dogovoru o izvajanju čezmejnega programa tri-stranskih akcij Phare 1995 Madžarska - Slovenija - Avstrija za Siove-nqo«. Konkretno gre za 12,95 milijmia ekujev, ki jih namerava Komisija nameniti financiranju posebnih akeij na področju večstranskega sodelovanja, ali še konkretneje: Slovenija bo znotraj tega programa dobila možnost za sodelovanje z Avstrijo in Madžarsko, za kar je od zgornjega zneska namenjenih IB milijonov ekujev. Kdor čaka, dočaka?! Vse kaže, daje tako. Potem ko so leta 1994 v Evropski zvezi ugotovili, da bo širitev proti Vzhodu celotno evropsko skupnost preveč stala, ter ko so kritike na račun vse prepogosto vprašljive učinkovitosti regionalnih in drugih razvojnih skladov znotraj Zveze postale vse glasnejše, se je pokazala politična in dejanska potreba po »širjenju«. V okviru že obstoječih medregionalnih programov je prišlo do njihove razširitve v okviru programa čezmejnega sodelovanja Phare in programa Inter-reg. Želja snovalcev čezmejnih programov je, da bi se potencialne članice EZ še med predpripravami na pridružitev privadile nekaterim pravilom obnašanja in po možnosti čim bolj izenačile medsebojne ravni razvitosti. Na račun (ne)učinkovitosti posameznih razvojnih skladov - tudi sklada Phare -, je bilo v Evropski zvezi narejenih že nešteto raziskav, vendar je to tema za drugo pisanje. Dejstvo je, da bo Slovenija od Evropske zveze kmalu dobila relativno veliko količino denarja za pomoč pri razvoju in vsa čast strokovnim delavcem in delavkam v pristojnih ministrstvih, da bodo kljub nestabilnosti vladne ladje in svojih služb ta sporazum pripeljali tudi do dokonč Čezmejno sodelovanje Slovenije z Avstrijo in Madžarsko TRI-N KRAJINSKI PARK Delež Phare Sofinanciranje SLO Skupaj Inventar 70.000 14.000 84.000 Program managementa in razvojni načrt 63.000 7.000 70.000 Program managementa 28.000 28.000 Razvojni načrt 35.000 35.000 Informacijski center - Grad Goričko 315.000 63.000 378.000 Kolesarske poti in pešpoti 70.000 14.000 84.000 Mejni prehodi 70.000 14.000 84.000 Čistilni sistemi 112.000 28.000 140.000 SKUPAJ 700.000 140.000 840.000 TRI-D REGIONALNI RAZVOJ Strategija Delež Phare Solin. SLO Skupaj in programski razvoj Akcije za podporo 130.000 130.000 integriranemu pristopu Institucionalni razvoj 290.000 290.000 in zaposlovanje 80.000 80.000 Fond za male projekte 300.000 300.000 SKUPAJ 800.000 800.000 Vir tabel: Urad za evropske zadeve, MZZ RS nega podpisa, to pa pomeni tudi takojšnjo sprostitev sredstev. V uvodu tega zapisa v omenjenem dokumentu so poleg osnovnega načela o delovanju programa definirani tudi institucionalna ureditev izvajanja, standardna izvedbena določila, finančne operacije ter spremljanje in vrednotenje programa. Obmejna regija spada z Madžarsko in Avstrijo pod okrilje Programa tristranskih akcij, ki se bo napajal iz že omenjenih 10 milijonov ekujev, ki jih bo treba porabiti do konca leta 1998. Izvajanje programa bo potekalo v okviru Okvirne pogodbe iz leta 1992, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS naslednje leto pod št. 56/93, kot izvedbeni organ pa je v Memorandumu o dogovoru o izvajanju navedeno slovensko Ministrstvo za gospodarske odnose in razvoj, ki bo Komisiji Evropske zveze tudi v celoti odgovarjalo za komunikacijo, izbiro izvedbenih ustanov in prevzem del. Za sklepanje in spremljanje pogodb z izvajalci sta bila določena dva organa, in sicer TRI-N - Čezmejni krajinski park, v okviru Ministrstva za okolje in prostor, ter TRI-D - Regionalni razvoj, v okviru Ministrstva za gospodarske odnose in razvoj, pri čemer je posebej navedeno, da se pogodba podeli izključno v skladu s postopki programa Phare. V okviru prvega organa, torej za krajinski park Goričko - Orseg - Raab, se bo razdelilo 700 000 ekujev sredstev, ki jih bo dal Phare, ter dodatnih 140 000 ekujev slovenskega denarja. Financiranje regionalnega razvoja v okviru regionalnega razvoja Pomurja pa je predvideno izključno iz Bruslja, in sicer v višini 800 000 ekujev. Vrednost celotnega programa za Slovenijo, ki ga bo financirala EZ, je torej 1,5 milijona ekujev. Sredstva v enaki višini so bila odobrena tudi Madžarski, medtem ko Avstrija kot tretja partnerica v tem programu za sodelovanje ni dobila od EZ nobenih dodatnih sredstev ter bo morala svoje aktivnosti financirati iz lastnih proračunskih sredstev. Po drobnejša razdelitev sredstev je predstavljena v tabeli. Tenderski razpisi bodo javni in v primeru pogodb, katerih vrednost je ocenjena na milijon ekujev in več, bodo morali biti hkrati objavljeni tudi v Uradnem listu Evropske skupnosti. Pri razpisu bodo lahko pod enakimi pogoji sodelovale vse fizične in pravne osebe držav članic Evropske skupnosti in partnerskih držav programa Phare. Iz dopisa predstavnika Komisije Evropske zveze, odgovornega za odnose s Srednjo Evropo, gospoda Sipkeja Brouwerja slovenskemu zunanjemu ministstvu, je razbrati, da so v financiranje projektov v okviru Čezmejnega programa tristranskih akcij za leto 1996 poleg Slovenije vključene še štiri države, podpisnice pridni- žitvenega sporazuma: Češka republika, Madžarska, Poljska in Slovaška. Pristojni organi na slovenski strani bodo ustanovili odbore za ovrednotenje tenderskih ponudb, da bi izbrali uspelega ponudnika, pri čemer bodo nujni ustrezno sodelovanje in dogovori z Komisijo. Nadzor, kontrola del ter začasni in končni prevzem bodo potekali pod vodstvom slovenskih organov za sklepanje in spremljanje pogodb ter izvedbenimi organi, ki bodo svoje nadzorne postopke predložili Komisiji Evropke zveze, ki lahko kadar koli zahteva dodaten nadzor in/ali neodvisno strokovno mnenje, kar je Posojilo v Avstriji Odločitev je vaša Ali lahko dobijo naši državljani posojilo? Pogoji za varčevanje in najemanje kreditov v slovenskih bankah so na splošno znani, posebej še v zadnjem času, ko so v vsa gospodin-sjtva poslali pisno informacijo LB Pomurske banke. Kaj pa krediti v Avstriji? Na splošno velja, da bančne obrestne mere - tako pasivne kakor tudi aktivne - v tujini že dolgo niso bile tako nizke, kot so ravno v teh časih. Za občane in občanke kot dajalce svojega denarja bankam na posodo, pomenijo nizke obresti manjši donos od prihrankov. In če je varčevanje prebivalstva na ravni celotnega narodnega gospodarstva manjše, potem je, v zaprtem gospodarstvu, na razpolago tudi manj sredstev za investicije. Na drugi strani pa med seboj konkurirajo tudi banke -po trditvah nekaterih domačih strokovnjakov tudi pri nas - tekmovanje med bankami pa potem pripelje do bolj ali manj ugodnih cen za kredite. Kmečka logika razmišljanja nam torej pravi, da se danes ne splača varčevati, da pa se splača denar izposojati pri bankah z najnižjimi obrestmi ter ga naložiti tja, kjer predvidevamo, da bi utegnili biti donosi večji. Torej investicije. To pa je tudi tisto, za kar si v časih visoke nezaposlenosti prizadeva domala vsaka evropska vlada. Menda si bo tudi naša - ko bo seveda potrjena. Vendar priznajmo: vsako posojilo, pa naj ga vzameš v kateri koli domači ali tuji banki, je drago. Pa vendarle: mnogi, ki nameravjo vzeti ali pa so že vzeli posojilo v Avstriji, trdijo, da je tam najem ugodnejši, češ da je treba plačati le določene obresti (10'do 11 odstotkov), ki so nižje kot pri nas. V Sloveniji je drugače: banke obračunavajo poleg rednih obresti (12 in več odsttkov) še TOM (temeljna obrestna mera), ki je enak slovenski inflaciji. Lani je bila ta okrog 10 odstotkov, kar potemtakem pomeni, daje treba pri nas plačati najmanj 22-odstotne obresti. Tisti, ki so prepričani, da so tuji krediti ugodnejši, pa seveda pozabljajo, da v tujini ne odplačujejo oziroma ne bodo odplačevati mesečnih obrokov v tolarjih, ampak v tuji valuti, katere vrednost (v razmerju do tolarja) pa se znižuje. Torej, če ste v zadnjih dveh letih varčevali v avstrijskih šilingih in ne v slovenskih tolarjih, potem se je realna vrednost vašega denarja zmanjšala. Če ste pa najeli kredit v šilingih, pa močan tolar napram šilingu govori v prid treba financirati iz tega programa. Za plačila bo odgovorna Centralna finančna enota, ustanovljena pri Ministrstvu za finance. Na prvi pogled torej zelo »evropska« razdelitev del in nalog, pri čemer pa vse sloni na državni (ministrski) ravni. Komisija Evropske zveze pa sodeluje zgolj takrat, ko se to od nje posebej zahteva. Pri tem še posebno bode v oči zadnji del poševnega tiska v zgornjem odstavku, iz katerega je razvidno, da je vsaka dodatna kontrola, ki bi potekala zunaj oziroma mimo dogovorjenih strank, praktično nemogoča, ker je povezana z dodatnimi sredstvi, saj težko verjamemo, vaši iznajdljivosti in zato redaj realno plačujete manj tolarske protivrednosti za svoj avstrijski kredit. Kaj pa, če bi se zgodilo nekaj, za kar si prizadevajo slovenski izvozniki in za kar Banka Slovenije trdi, da je nemogoče, namreč, da bi tolar devalviral? Ker je v primeru sistema drsečega menjalnega tečaja možna samo depreciacija in ne devalvacija, saj seje Banka Slovenije zavezala, da ne bo nasilno posegala v enkratno zmanjševanje vrednosti tolarja, strah pred devalvacijo nima nobenih strokovnih osnov. Vendar pa bi tudi v primeru postopnega zmanjševanja vrednosti domače valute obroki za odplačevanje posojila, ki smo ga najeli v tuji valuti, torej v šilingih, ostali nespremenjeni, toda zanje bi morali odšteti veliko več tolarjev. Sreča je torej, daje slovenska valuta trdna. Iz navedenega torej sledi, da se najemanje kreditov v tuji valuti splača, varčevanje - če že -pa naj kar ostane tolarsko. Toda najemanje kreditov v tuji valuti je mogoče tudi pri domačih bankah. Le-te pa tudi niso od muh ter se dobro zavedajo »odliva« potencialnih kreditojemalcev v tujino. Zato se domače cene kreditov ne bi smele - in se realno tudi ne - dosti razlikovati od tistih v tujini. Seveda pa je to zopet problem, ki ga v državi zabeležimo kvečjemu na makro ravni, torej na ravni celotnega narodnega gospodarstva, in posamezne banke kratkoročno ne prizadene. Toda vseeno smo se vprašali, zakaj si slovenski državljanke in državljani tako radi izposojajo denar v tujini. Ali je res razlog relativno močan tolar? Ali je zaupanje v tuje banke mogoče'pripisati domači inflaciji, ki je pri nas višja od tiste pri naših sosedih? Ali pa celotno krivdo za najemanje kreditov v tujini rajši zvalimo na psihologijo in povemo, da je tako tudi zaradi »zgodovinskega spomina« slovenskih varčevalcev in varčevalk; domače banke so nam ob nastanku Slovenije omejile dostop do naših lastnih prihrankov, krediti pa so bili takrat dejansko predragi - če se jih je sploh dalo dobiti - in zato med ljudmi še sedaj velja prepričanje, da mora biti na drugi strani meje pač vse boljše. V avstrijski Radgoni smo da bi se lahko financirala iz za aktivnosti programa predvidenih sredstev. Prav gotovo se naša regija na ta način tudi vključuje v tekmovalnost med regijami - tako tistimi zunaj kot tistimi znotraj Evropske zveze. Vendar pa to še ne pomeni veliko, saj kot pravi vodja oddelka za regionalno ekonomijo na ifo inštitutu v Munchnu, dr. Robert Koli, »bistveni element konkurenčnosti neke regije predstavlja možnost, da lahko v političnem prostoru zastopa svoje interese, pri čemer je prvi pogoj za to minimalna avtonomija ustanov«. In če je tako že v »Evropi«, kako bo in že je pri vključevanju posameznih obiskali banko X Y in se lepo v slovenščini pogovarjali z uslužbenko na kreditnem oddelku. Prvo vprašanje, ki smo ji ga zastavili, se je glasilo: Ali lahko najame pri njih kredit slovenski državljan? Odgovor je bil: da! Brž nato pa je sledilo poga-snilo: Pod pogojem, da ima garanta, ki je avstrijski ali nemški državljan; lahko pa je garant tudi slovenski državljan, ki je zaposlen v Avstriji najmanj 15 let. Garant je lahko tudi Slovenec, ki dobiva (dobro) pokojnino na tekoči račun te banke. Kaj pa hipotekarno posojilo? Svojčas je banka dajala kredite tudi slovenskim državljanom, ki so jamčili vrnitev kredita s svojimi nepremičninami, zdaj pa ne več, ker kot tuja pravna oseba menda ne more uveljaviti (v primeru neodplačevanja kredita) lastninske pravice na tako zastavljenem premoženju. Tudi posredništvo neke slovenske zavarovalnice, pri kateri je avstrijska banka zavarovala vrnitev kredita, najetega na podlagi zastavne pravice, se ni izkazalo kot ravno najbolj uspešno, kajti slovensko sodstvo prepočasi rešuje tovrstne pravne spore. Tuja banka je od najbolj rizičnih poslov torej rajši »dvignila roke«: nič več posojil za tujce, ki nimajo avstrijskih ali nemških garantov, pa naj imajo (zainteresirani kreditojemalci) še tolikšno premoženje, ki bi ga bili voljni zastaviti. Če hočete torej avstrijski kredit po obrestni meri 10,75 odstotka in vseskozi plačevati enak (devizni) obrok, potem si najdite zahtevanega poroka. Stroški kredita znašajo 2,8 odstotka in banka vam jih poračuna v okviru kredita. Pomembno opozorilo, ki si ga tukaj le zapomnimo, je, da avstrijske banke za svoje storitve obračunajo tudi določene stroške, ki niso zajeti v okviru obljubljenih obresti in ki se jih plača ob prvem prejetem obroku. Tako obrestna mera ne znaša toliko kot piše na pogodbi, temveč vedno nekoliko več, v višini stroškov kredita pač. Adijo, tuji kredi? Morda pa ne. V avstrijski Radgoni smo »odkrili« urad za finančno svetovanje, imenujmo ga kar »Katarina«. Ob pomoči sodelavcev in sodelavk urada je mogoče dobiti avstrijski kredit, četudi nimate avstrijskega ali nemškega garanta oziroma našega poroka, ki prejema avstrijsko pokojnino, vprašanje pa je, ali se vam to tudi splača. O tem boste pač sami presojali, mi pa vam bomo napisali osnovno informacijo: regij potencialnih članic, ki«; gionalne ustanove nimajop® tično nobenih možnosti c* nja oziroma se - vsaj vsW‘ skem primeru - niso niti Šef« malno izoblikovale. Ali prihaja čas za »Evropo kakor nam to vedno znova ved ujejo domači politiki, k11 tokrat z dokajšnjo zarn^l našajo k nam ideje evroP^ strokovnjakov izpred nek’1 Zavedajmo se, da je EZ tralizirana in nehomogen^ tična tvorba in kot taka vr« vsake demokratične kritikaI dar pa je program Phare boljših pogruntavščin za razvojnega denarja v tencialnih članic. Kako “ znale te države tudi izk°rlS tem si pa Evropa že nef^ več glave, to je že stvar I I 1 prejemnic. Andrej110''’ stroški najemanja hipotekaroj kredita znašajo 10 odstokov stotek več ali manj). Specl J cija je tale: 2,5 odstotka zna stroški Banke Slovenije, ■ stoikov je posredniške pr0^1 ki jo pobere »Katarina«, stotka dobi avstrijska ban- . obdelavo pogodbe, 2 °as.31) pa znašajo stroški odvetn' osebno zavarovanje. Da * razumljivo: če na primer vz te 100. 000 avstrijskih si» kredita, boste takoj - še P^ dobite denar v roke -10- .p lingov odšteli (dobili stroške. Pa obrestna mera-■ . manj 10,5 odstotka ah n A 12,5 odstotka, odvisno PLj, banke, pri kateri se kred1 .( me. Pa še to: obrestna m variabilna, to pa v čas1 ( nizkih obrestnih mer nika^ govori v prid podpisovanjI I šnih pogojev. In kaj P°lre g o) . (poleg tega, da plačatestj stotkov stroškov od vre . kredita) za najem aVStrl^|jjšli{ posojila? Izpisek iz zenj^j knjige in posestni list. P1’ statusu kmeta ali obrt110 Ijenje oziroma dokaz o ^^1 ciji podjetja, trimesečno podjetja, fotografijo h|S\j| kopije potnih listin vse h solastniki nepremičnine, pridejb ocenit. / Prijazna, nekoliko e na, a vsekakor nadvse P® gospa slovenskega P° uradu za finančno sve nam je pojasnila svojo v ^1 nančne posrednice; ura pu zaupanje več kot po^i rom po Avstriji. Ban j dijo denar uradu. u potem posoja naprej- uep0S^ postopek sicer, vendar! dništvo, kot si lahko P^ Ijamo, zmerom nekoh je, kakor pa, če grerm' nost k banki. ČePraV mo »Katarina« seveda sprotno. Pri tem je - P^očO tevanih dokumentov "0 jjpK J o tem, ali ste vredni V ne. v končni fazi odv subjektivne presoje u cev in uslužbenk tega n 1 ^fil ga urada, ki si svoj®. n81 ustvarijo tudi z obisk' ^lU nu. Gospa nam je še P ■ da samo njena P'sarnhčaO skim občankam in %jpn letno posreduje milijoni avstrijskih pila*11 ditov. Vsota, ki bi dvomno vesela tudi m 1 ra slovenska banka- ujliTI Ne, ne bomo ne ? odvračali od najetja tujini, kajti kredito!6^ ra sam presoditi, kje s . vStm splača: v Sloveniji ah d Na odločitev, kot sim lej ne vplivajo takšnni 5l((| gačne obresti in drug kredita, ampak tu. kredita za biznis sničitev kakih osebo ja h1’ potreb, denimo kar s ^11 (z)graditi hišo, *Pa N. kolikor hoče«, kot ra a. S-’ / < 1 J 2 I r \ c r k v r L s d c č z p r s c P ž p ji I 4 i it I: n z tl d b k Cl čl Ž o n I n k k P h P, a: v v k o. Sl It h St Sl K tt o v n st it ■Si Pl ^stnik, 20. februar 1 997 ^^ulturna obzorja 11 Kultura malih je velika Za zeleni jezik (99) Ceje kultura na obrobju politike, pa je središčna pri ljudeh, Pglih ljudeh, ki jih ljubiteljska kultura bogati in jim polni dušo nar ob A V°^e ^ubBelskih skupin črenšovske občine župan Anton Tor-Ijubiteljsk6?1 !iultu^e P°vabil, da s svojini delovanjem in ljubeznijo do ra tuja Z h a e š? naPrei prestopajo plotove do tistih, ki jim je kultu-^ahvalil 3 •■ °. tUd' B začutili polnost, ki jo kultura daje duši, dobro vol^rf1?1 za.trud 'n delo ter povzdignil njihov entuziazem in spomini e ati za 'jud' ter jim priznal, da se jih bodo po njihovem delu J h se mnogi rodovi. ku'turo je v svojem Rajko M tron P°stavd tudi kultura ma-bejcS^^j6 oklical za ple-da,Prav°°hranila identiteto na^ ® izročila i°d° branitete narodne-računalniškone ®Ospodje Patriciji. ?leško bova pismenieno in an-dovalj8V n.reci’ ki bodo zagospo-Prihaja v FvrT Veku- ®i°venija demokraf;x ?po z razvejeno in Zaboj“ razvo^T? dimlje v sno-že V bubiteljske kulture “kalne samn^ napreT Prvo leto delež za rU?rave so proračun-^štva, kot ku turo razdelili med °db°ra za a povedal predsednik pevske n/a.Zbene dejavnosti “anienom .Clne-I°že Gerenčer, Plovno za«,- S' 'e ta opomorejo, inv' Uspeli ?J° ab nastanejo celo d bil> z dačrto’t0ilikakol za l?t0 da bi tn' Uenar n°St V dei°vanju sku-D>je vo^^en za izobra-aJablien^^ ' 2at° 1 0 Premalo pri-Sa bodo razdelili med Zgodovinski listi številka la. K^iše še Za rustvo Ljutomer “o ki' s° Z»na en° ktovilko glasita / že n°'"lski i’sti, ki redni d^Ukaeijo Sn ° te*0- Prispevke do^tea i« zun "apisali rcdni čla-bosk^.i* 'n avt 1J.,.sode,avci, zgo-kaln?nib strok'L'Jl1dru8ih druž-te. Prt^klosm t°bravnavai° lo-tiha i.teidu revi! tomcra 'n okoli-Ju^herJ?0 pomagali Ob-^aL^nvec (n"81 P°krovitelji. osnov Vaških c (?avodl,° za vzdr-H /d°kutnen^ leta 1783) na ^feh^^kega ?lTPoščirle Bra' “e a’ Piše 0 n krbnika Xaverja terp Vodi'ih gospošči- Po spreje-PoduJ'h mora/ ntu lz leta 1763, Dr Tkivse doi,ZdrŽevati tudi rOeil 'T«neP do leta 1848. ^rnij? °kupat e°c (Orožniško po-'tealj;?0 °rganizte'e-m vdoru v od-v“ Mka najdeni ?° v Prlekiji ) ''Lju^^tVa ' d°kument v arhi-]ani’ Orožni-?tranje zadeve °dPor,/tezbitju n k® postaje Lju-a?ke sku Prve organizirane %/b|11očju P ne na Ijutomer-Sv Pomemhta 194 L Doku-XieZ8otiov^eKn, dr°bec k os- MinskutCme 'i'10 Predv- ■Pos°lft'ica v Vh^i km 'yskih P.iše s po' n “Mu^^ki zad Ov !n literature Sem Id’ nastali Posojilnici ki s^Chu zZae leta 1899, ter Je PosnP azV0J kmetij-iritn°84odaenovklju^^ njete Ugo.i 0,l ^“tb^tvo s 8odnth posojil. V črenšovski občini deluje devetindvajset ljubiteljskih kulturnih skupin, v katerih je aktivnih nekaj manj kot petsto ljudi. Delujejo pevski zbori, gledališke, folklorne, recita-cijske in literarne skupine, tamburaši, skupina domače obrti, etnološka skupina, Kleklov odbor, odbor mlinarskih dnevov na Bistrici in drugi. društva v upanju, da bo v njih spodbudil željo po izobraževanju. Torej tudi znanje in nenehno izpopolnjevanje ljubiteljski kulturi ne more in ne sme biti tuje, ampak jo bogati in jo pripelje v svet. Računalnik zatorej ne more biti krivec njenega zatona, saj je le sredstvo v rokah človeka, njegova računalniška opismenjenost pa je lahko prednost, ki človeku odpira vrata v svet, s tem pa tudi predstavljanju naše kulture, običajev in ljudi drugim narodom, je razmišljal ravnatelj črenšovske šole Štefan Ftičar. Kulturi naj gre mesto, ki ji pripada, a kje je potem tu mesto za kulturo osnovnošolske mladine? Kulturnih prireditev je na šoli vse manj, saj šola za to nima denarja, je ugotavljal Štefan Ftičar. Pred dvema letoma so si na šoli še lahko privoščili dve, morda tri kulturne predstave zunanjih skupin, letos pa jih skorajda ni. Ni denarja, da bi koga vabili na šolo, da bi se učenci srečali še z drugo, ne le svojo kul- Frančišek Ferencek (Šola in učitelji v Cezanjevcih) piše po literaturi in ustnih virih o nastanku in razvoju šole, njenih učiteljih od 1824 do 1925 leta ter pomenu Janeza Gottweisa, prleškega rodoljuba, politika in mecena, ki je postavil temelje šostva v Cezanjevcih. Srečko Pavličič (Zaslišani v »volovski tožbi« 1581) navaja na osnovi izvirnega dokumenta tožbo trga Ljutomera proti graščaku Allapyu iz Podgradja (Gornji Grad) zaradi zaplembe dveh volov. Bolj kot tožba je dokument zanimiv zaradi navedbe zaslišanih prič, katerih priimki sb v danem okolju še danes živi. V drugem prispevku Pozabljene osebnosti - Gregor Warashiz trški župan in sodnik ljutomerski avtor išče po matičnih knjigah in drugih arhivskih virih izvor priimka, sorodstvene vezi ter predstavi življenje in dejavnost enega najpomebnejših in priljubljenih ljutomerskih županov v zač. 18. stoletja, znanega borca za pravice trga proti fevdalni gospodi in domnevno znamenitega borca proti krucem. Mirko Šoštarič (Alojz Perger) piše o življenju in znanstvenem delu znamenitega rojaka, pravnika in filozofa ter preporodovca, roj. leta 1776 v Destrniku pri Ptuju. Bil je pesnik, Ukvarjal pa seje tudi z arheologijo in geodezijo. Njegova pesem - oda -elegija krasi Župnijsko kroniko Ljutomera. Franjo Štebih (125-letnica ustanovitve Vinorejskega društva v Ljutomeru) piše o vlogi društva na temelju ustanovnega akta, o pripravah na obletnico in omenja spremljajoči zbornik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina kot naslednika društva, kije nastalo leta 1872. turno ustvarjalnostjo, ni denarja, da bi svojo delo in ustvarjanje predstavili drugim, ali če že šolske skupine gredo na srečanja, potem na račun denarja, ki naj bi ga šola namenila za učila, elektriko ... In prav v mladih gre iskati nove člane amaterskih in ljubiteljskih kulturnih skupin. Medsebojna prepletenost, vzajemnost delovanja ter življenja šole in društev v skupnosti je namreč jamstvo za obstoj ljubiteljske kulture. Pri tem pa bi sploh morali pozabiti na minilokalne »vaške« ograje, je razmišljala Draga Kolenko, predsednica črenšovskega kulturnega društva. Skupina, delujoča bodisi v tej ali oni vasi, bi morala biti odprta za ljudi, ki bi s svojim prispe- Prekmurska domača obrt v Ljubljani Glina, šibje in slama na ekonomski fakulteti Mag. Ivan Rihtarič (Kronika tri-razredne meščanske šole v Ljutomeru) na temelju šolske kronike in ravnatelja Jana Baukarta niza dogodke iz dejavnosti šole, profesorje, učence in učni uspeh v šolskem letu 1925-28. Šola je bila nadaljevanje enorazredne meščanske šole in nižje realke, danes je to Gimnazija Franca Miklošiča. Sašo Radovanovič, prof. (Nekaj o Ljutomeru v 17. stoletju), glavni poudarek avtorja je na analizi matičnih knjig (matrik) župnije sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru (rojstva, poroke, umrli), ki so odličen vir za proučevanje prebivalstva, duhovnikov in verskega življenja tržanov. Miroslav Novak, prof. (Pojem »viničar« v viničarskem redu iz leta 1863), razlaga izvor in pomen besede »viničar« v sprejetih viničarskih redih, njegov status, ki je bil v začetku formuliran kot pravni, kasneje pa kot socialni status v razmerju najetega delavca do lastnika vinograda. Viktor Vrbnjak, prof. (Fran Kovačič in zgodovina Ljutomera), piše o odličnem prleškem zgodovinarju, pisatelju in organizatorju znanstvenega dela v Mariboru, udeležencu mirovne konference v Parizu, rojenem leta 1867 v Veržeju, avtorju številnih zgodovinskih monografij, med katerimi je najpomembnejša Zgodovina trga in sreza Ljutomer izšla leta 1926. Dr. Vladimir Drozg, mag. Damijana Počkaj - Horvat (Cven -morfološki in socialnogeografski oris) v študijski raziskavi tipične panonske vasi predstavljata narav-nogeografske (položaj naselja, tipe kmečkih hiš, izraba kmetijskih zemljišč) in družbenogeografske (število prebivalstva, starostna struktura, dejavnost) razmere, infrastrukturo in razvojne možnosti naselja. ANTON RATIZNOJNIK vkom lahko obogatili njeno dejavnost. Združeni bi lahko dvignili tudi kakovostno raven posameznih skupin. V tem razmišljanju jo je med drugimi podprla tudi Majda Frančič, kije veliko naredila za mlade ter za njihovo mladostniško okušanje kulture. Sobesednica okrogle mize Draga Kolenko je opozorila tudi na nerešeno vprašanje delovanja občinske knjižnice ter s tem izvabila obljubo župana, da se bodo o tem na ravni občine kmalu odločili v korist vseh, ki radi posežejo po knjigi. Občina pa bi tudi v prihodnje morala primakniti kak tolar več za društva, ki si želijo na primer prenoviti folklorna oblačila ali pa jih podpreti pri iskanju pevovodij, je bilo slišati z bistriškega konca, kajti, kot je povedala Slava Donko, skoraj ni meseca, da se na Bistrici ne bi kaj dogajalo. Tistim, ki pogosteje prebirajo našo rubriko, ni neznano, da je to rubrika Slavističnega društva Pomurja, natančneje njegove Sekcije za slovenščino v javnosti, saj to večkrat omenimo. Tem bralcem in preostali javnosti na obeh bregovih Mure sporočamo, da je občni zbor kot najvišji organ dosedanjega Slavističnega društva Pomurja v torek, 28. januarja, sprejel sklep o preimenovanju društva v Slavistično društvo Prekmurja in Prlekije (SDPP). Na organizacijski ravni preimenovanje ne prinaša bistvenih novosti, pač pa je ta formalna sprememba bolj odsev aktualnega družbenega čutenja v svetu ob Muri, čutenja, ki svoj jutri povezuje s tem, koliko pozornosti in možnosti bo danes namenjeno kulturni, duhovni in sploh pokrajinski značilnosti posameznih pokrajin ob Muri. Sicer pa se nekoliko spomnimo prejšnjega zapisa (nositi bi moral številko 98, pa smo ga po pomoti označili za 97. po vrsti). V njem smo v zvezi z reklamnim letakom podjetja Family©shop med drugim govorili tudi o tem, da je v Republiki Sloveniji uradni jezik slovenski. Poleg slovenščine je na t. i. dvojezičnih območjih, kjer živita madžarska oz. italijanska narodnostna skupnost, poleg slovenskega uraden še madžarski oz. italijanski jezik. Podčrtali smo besedno zvezo »poleg slovenskega«, to pa zato, ker je bilo na Sekcijo za slovenščino v javnosti pri SDPP naslovljenih kar nekaj negodovanj, češ da se jezikovni uporabniki v Lendavi čedalje težje prebijajo s slovenščino npr. na občini, v trgovini in še kje v uradnih ali poluradnih govornih položajih. Seveda se v tem trenutku ne moremo izreči razsodilno, ker niso bili natančneje opisani konkretni govorni položaji »prizadetih«. Pač pa lahko še enkrat poudarimo ustavno določilo, daje na dvojezičnih območjih jezik majšine uraden poleg slovenščine in da so k spoštovanju pravic drug drugega, tudi jezikovnih, zavezani oboji, pripadniki večinskega naroda in pripadniki narodnostne skupnosti. Ustavno določilo o uradnih jezikih v slovenski državi se seveda ne nanaša na hrvaški jezik, zato je bralec M. R. upravičeno negodoval, ko je na Ininem bencinskem servisu v Šalovcih prejel tale račun. INTERINR B. S. ŠRLOCUI ŠRLOCUI 168 b 9204 ŠRLOUCI 8.S. št. 0008104691 Tel.069 / 59 266 Fax. 2144 Rn.št. 01/01/2118 30.01.97 *0005 PLO D-2 2000,20 SIT* *TT 03 26,74 1 . 74,80 SIT/1 T18* Tar.ST18-05014-136,1350Z 1153,14 SIT Čaren vrč pa notri voda, čarna piitra puna krnice. Čaren prt, že ide bejla dekla. S temi verzi filovčarja Jožeta Gutmana je bil zaznamovan spremni list k razstavi na temo prekmurske domače obrti, ki je bila na ogled v knjižnici ekonomske fakultete v Ljubljani. Vendar pa je bilo -poleg glinenih - predstavljenih še nekaj drugih izdelkov iz temeljnih materialov, iz katerih je človek iz pokrajine ob Muri od vekomaj črpal navdih za oblikovanje tako funkcionalnih kakor tudi estetskih predmetov svojega okolja. V mesecu januarju je bila strogost tega osrednjega slovenskega neformalnega »sestajališča« profesorjev ter študentov in študentk ekonomije okrašena s skledami, »bidračami« (ali modeli za peko šarkljev, kot se jim pravi v knjižni slovenščini), potem z »labo-škami« (kozicami), »bograči« (visokimi kozicami) in vrči za vodo filovskih lončarjev Alojza Bojne-ca in Ivana Ferbarja. Stene, na katerih se vsak mesec vrstijo platna uglednih slovenskih slikarjev in slikark, so bile tokrat »obtežene« s košarami za perilo in nabiranje krompirja, ki jih je iz šibja spletel Janez Zadravec z Ivanec. Da bi bila elementarnost materialov iz dežele ob Muri, predstavljenih v urbanem okolju ekonomske knjižnice, še bolj poudarjena, je Zadravec dodal tudi dna še nedokončanih košar, poleg okrasnih izdelkov iz slame Jakoba Smodiša iz Lipovep pa je bilo na ogled tudi dovolj slame, tega osnovnega materiala za pletenje »doužnjekov«. Glina, šibje in slama torej. Kaj pa drugi materiali? Zadruga v ustanavljanju »Pri strini«, ki je stala za vsebinsko postavitvijo tega »obiska« delčkov domače obrti iz dežele ob Muri v Ljubljani, v razstavo recimo ni vključila predstavitve turniških izdelkov iz koruznega ličja. Kljub tej in še marsikateri vsebinski pomankljivosti opisane razstave pa povejmo, da je bila razstava še en pozitiven zgled pri uveljavljanju blagovne znamke z imenom »Iz dežele ob Muri«. ANDREJ HORVAT VESTilK Z računa je mogoče poleg drugega razbrati, daje bil izdan 30. januarja letos, daje g. M. R. kupil pogonsko gorivo D-2 in daje -sedaj pride presenečenje - wkupni iznos« računa 2.000,20 tolarjev. Iz oblike računa in načina izpisa je mogoče sklepati, da imajo na šalovskem bencinskem servisu računalniško vodeni strojni izpis računov, pri katerem so nekateri podatki (naslov bencinskega servisa, besedna zveza »ukupni iznos«, tarifni razredi) že vprogrami-rani, tako da za to jezikovno malomarnost ne moremo obtoževati delavcev na bencinskem servisu. Kolikor nam je uspelo izvedeti, upravlja Inine bencinske servise v Sloveniji delniška družba INTE-RINA s sedežem v Ljubljani. Njej oz. njeni upravi velja torej jezikovna kritika in poduk, da je v Republiki Sloveniji »ukupni iznos« skupni znesek. FRANCI JUST Poredošov Janoš Čeprav je Evgen Car svojo predstavo Poredošov Janoš v Murski Soboti zaigral že večkrat, je povprešavanje po vstopnicah še vedno izredno veliko. Nekateri si je še niso uspeli ogledati, mnogi pa so taki, ki bi vedno znova radi prisluhnili Janoševi življenjski zgodbi. Življenjskim anekdotam prekmurskega kmeta in vinogradnika, ki četudi odide v mesto, ostane zvest kmečki dediščini, saj tudi pravi: Kjer koli smo, nam ne mine dan, da ne bi pomisili na svojo rodno okroglino, kjer rože dajo boljši diš, kjer tiče znajo dosti viž. Monodramo je v celoti, besedilo, režijo in igro, pripavil igralec Evgen Car. Ponovitev monodrame je bila tudi v okviru razglasitve Pomurke in Pomurca leta v sredo, 19. februarja. n* glasbeni sceni vestnik, 20. februar ^ Jazz & Blues George Clinton Ne predsednik, ampak pevec Medeski Martin & Wood Ko prvič slišite glasbo skupine Medeski Martin & Wood, mislite, da gre vsaj za kvartet ali celo za kvintet. Zmota. Medeski Martin & Wood je trio, ki z svojim igranjem ustvarja občutek večje skupine. Vse je tukaj: bobni, tolkala, bas, orgle in osnovna linija, ki vodi celotno skladbo z močno, a preprosto podlago. Gre vsekakor za eno najbolj svežih mladih skupin v zadnjem času, ki s svojo t. i. »power« glasbo ne kažejo nobene obremenjenosti s kakršnim koli glasbenim stilom. Skupino sestavljajo John Medeski, ki igra vse mogoče klaviature, Billy Martin igra bobne in tolkala in Chris Wood, ki igra električno in akustično bas kitaro. Skupina se zaenkrat še zelo dobro upira vsesplošni komercializaciji svoje glasbe, kar se zelo čuti na njihovih dosedanjih ploščah. Ker nimajo založbe, ki bi stala za njimi, so pri svojih odločitvah popolnoma samostojni. Na turneje potujejo z avtobusom skupaj z vsemi zaposlenimi. Za sabo imajo štiri izvrstne albume. Zadnji album Shack-man pa dosega visoka mesta na raznih lestvicah za moderen jazz. V njihovi glasbi je vseeno čutiti dokaj velik vpliv funka, vendar člani pravijo, da tega ne počnejo zaradi komercialnih namenov, ampak zgolj zato, ker so ob tem odraščali in jim to leži. »James Brown, Booker T and the Mgs, Tony Williams Lifetime, električni Miles Davis, George Clinton, Ahmad Jamal in Herbie Hancocok so pač imena, ki jih nosimo v sebi,« pravi John Medeski. Vendar pa je poleg funka v njihovi glasbi čutiti tudi velik vpliv jazza, rocka, bluesa in celo kup prvinskih afriških ritmov. Veliko nagnjenje k jazzu kaže skupina skozi vse svoje plošče, ki so jih posneli do sedaj. Na svoji prvi plošči iz leta 1992, ki nosi naslov Notes Front Teh Un-derground, so obdelali znane klasike jazza, med drugim skladbo Duka Ellingtona Caravan ter skladbi Wayna Shorterja Orbits in United. Naslednje leto je izšla njihova nova plošča z naslovom It’s A Jungle Here, kije verjetno njihova najboljša do sedaj. Medeski je iz klavirja presedlal na orgle, ki so tako postale njegov prvinski inštrument. Na plošči pa sodeluje tudi pihalna sekcija, ki skupini pripomore k bolj jazzovskemu zvoku. Ploščo odlikujeta dve odlični jazz priredbi Theloniusa Monka Beinsha Swing in Johna Coltrana Syeeda’s Song Flute. Leta 1994 izide njihova naslednja plošča z naslovom Friday Afternoon In The Universe, kjer zopet posežejo po skladbi Duka Ellingtona Chino-iserie. Veliko spoštovanje do velikanov jazza pa kaže skupina tudi na svojih nastopih, saj preigravajo v svoji preobleki skladbe Horaca Silvera, Charlesa Mingusa in celo skladbe Milesa Davisa, Medeski Martin & Wood je vsekakor skupina, ki je še kako dobrodošla predvsem mladim poslušalcem, ki kažejo zanimanje za jazz, saj prek njih in njihovih svežih in modemih predelav klasičnih jazzovskih skladb na nekoliko lažji način spoznajo jazz. Založba Milestone, za katero je tenorsaksofonist Sonny Rol-lins snemal zadnih dvajset let, je izdala zbirko najboljših skladb, ki jih je posnel ta legendarni saksofonist za to založbo. Dvojna plošča nosi naslov Silver City. 27. 2. 1997 se obeta vroč bluesovski dogodek v Festivalni dvorani v Ljubljani, ko bo tam nastopil blues kitarist in pevec Luther Allison. Pred kratkim je njegova založba Ruf izdala ploščo Live In Monteux 1976-1994. Zbirka živih nastopov tega glasbenika je zelo primerna za vse, ki se tega koncerta ne boste udeležili. Iztok R. / Glasbena uganka-------------------------- Nekateri so se resničnno potrudili in narisali novo ime Princa, nekateri so znak izrezali, nekateri pa so nam poslali tudi kakšno sliko temnopoltega pevca s svojo ženo Mayte. Izžrebali pa smo dopisnico Sabine Mesarič, Ižakovci 63, 9231 Beltinci. Čestitamo! Obvestilo o nagradi bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke: Alije Michael Jackson prejšnji teden dobil hčerko ali sina? Odgovor: c k* Odgovore pošljite do 28. februarja na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih glasbenikih želite brati v tej rubriki. Vseh vaših pripomb,c pohval, mnenj in predlogov smo zelo veseli. GLASBA VIKTORJI ’96 RADIO Viktor Ime in priimek: Viktor Moj naslov: Moj naslov: V ZDA zelo dobro poznajo dva Georga Clintona, eden je predsednik, drugi pa je odličen pevec »soula in funka«. Čeprav je prvi v zadnjih petih letih neko- delic je začel ustvarjati novo zvrst glasbe, tako imenovani P-funk, ki je polagal temelje hip hopu. Prvo postavo skupin Fun-kadelic so sestavljali Eddie Ha- liko bolj v ospredju, pa je drugi svoje ime ustvarjal že v sedemdesetih letih. Kot glabenik pa se je začel pojavljati že prej, svojo prvo garažno skupino pa je ta svetlolasi kodrasti črnec ustanovil pri petnajstih letih. Še danes pa ga kličejo dr. Funkenstein, Starchild ali Maggot Overlod. Rodil se je leta 1940 v Severni Karolini, s svojo zasedbo Funka- zel, Billy Nelson, Tawl Ross, Tiki Fulwood in George Clinton, ki je prevzel bistveno vlogo v skupini. Svoj pravi pohod na sceno so začeli v začetku sedemdesetih let. V enem letu so takrat posneli kar dva LP-ja - Free Your Mind And Your Ass Will Folow (zelo duhovito) ter Maggon Brain. Albuma sta v tistem času veljala za nekaj povsem svojega in drugačnega, prav gotovo pa velja omeniti, da sta vsebovala veliko slengovskih in žanrskih besed. Torej jezika ulice, na katerih so živeli Afroameričani. Danes to ni nič posebnega, saj si sodobne glasbe, še posebno črnske, brez tega skorajda ne moremo predstavljati. Seznam albumov, ki jih je s skupino Funkadelic in Parlia-ment (prej The Parliaments) izdal George Clinton, je obsežen. Mon Ami: Sex, Ta štajerska dance skupina je nastala pred tremi leti. V začetku je delovala še kot duet, v katerem sta nastopala Robert Lesnikar in Milan Bratuša, v lanskem letu pa se jima je pridružila še pevka Mojca Zorjan, kličejo jo tudi Sexi M. V letošnjem letu so izdali kaseto Sex, Musič And Fun. Na njej pa lahko najdete tudi skladbo Energija noči, ki jo marsikdo pozna, fanta in dekle pa stavijo na nov hit Ne me aretirat. Novice od tu... V soboto, 22. februarja, bo na slovenski televiziji izbirna oddaja za slovenski Evrosong, kjer bodo izbirali slovensko pevko ali pevca. Najboljši bo branil čast slovenske glasbe na Irskem, za potovanje na Irsko pa se bodo med drugim potegovali tudi Tanja Ribič, Dominik Kozarič, večno druga Irena Vrčkovnik in še nekateri. Vestnikovci pa bomo pogledali tudi v zakulisje dogajanja. Ena najpopularnejšiuih slovenskih dance skupin Babilon je pred kratkim izdala svojo novo AUDIO - VIDEO - CD ftlSHOE TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43, 9000 Murska Sobota tel.: (069) 37 333, faks: (069) 37 331 ploščo, hkrati pa so izdali tudi videokaseto. Imenuje se Full Se-xes. Pravkar pa so najbolj zaposleni s kreiranjem svojih novih oblek - v smislu plastik fantastik. in tam David Bowie je dobil prejšnji teden v Los Angelesu svojo zvezdo in se tako pridružil celi vrsti zvezdnikov. V petek, 21. februarja, bo v diskoteki Super Li nastopila skupina Heavy Les Wanted. Nastopajo tudi Miš pod ničlo ter D. J. Mirko in D. J. Kolja. Koncert se začne ob 21. uri. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo EJ RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.30 do 22.30 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: V katerem italijanskem mestu stoji znameniti poševni stolp? ODGOVOR:_______________________________________ Odgovore pošljite najkasneje do 26. februarja 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: prvomajski konectedenski paket v prvomajskem RELAXOVEM KLUBU v Novigradu. KUPON ŠT. 4! VIKTORJI ’96 Ime in priimek: Oddaja: TeVe Viktor Moj naslov: VIKTORJI ’96 Ime in priimek: Oddaja: prav tako pa je obsežen se® njegovih skladb ali pa vsaj o® skladb, ki sojih raperjitako* »skinili« in jih predelovali. M' njimi tudi Ice Cube, Yo-Yo, op in drugi, Clinton pas0 tudi s številnimi znanim'® sbenki, tudi z Red Hot C Peppersi. Glasbeniki z rap in se®P ske scene pa najraje sežejo skladbah, kot so Chocolate ■ Give Up The Funk, Kn®®P^ in podobnih. Čeprav je Clinton žev 1 še vedno pogosto nastopa.1,, naši bližini, najbolj pase " J približal konec prejšnje?3 ko je nastopil v Gradcu. Pevca Milana kličejo tudi Mister Musič, študira pa solo petje in poje tudi v SNG Maribor. Umetniško ime Roberta Lesni-karja je Grand Master Rap, študira na EPF v Mariboru, z glasbo pa se ukvarja že pet let, v svoji Ob otvoritvi je povedal, da imajo sedaj vsi njegovi oboževalci priložnost, če bo kdaj posnel kakšen slab album, da hodijo po njem - po zvezdi na Be-verly Hillsu namreč. j ' > Fantje iz skupine Boyzone pravijo, da so koncerti, turneje in medijske obveznosti tako naporne, da morajo kondicijjo vzdrževati vsak dan. Vsak prosti trenutek zato izrabijo za vaje v fitnesu, v najboljši formi pa je Mi-key, ki napravi petdeset vaj več kot drugi. 1 V { glasbeni karieri je igral nih skupinah, piše patu la in glasbo za njihov® ® Mojca je še srednješm kuje srednjo tekstilno so riboru. j Najprej sta fanta Ls3 la v angleščini, kas^ ugotovila, da se da tudi ščini. . Ji Njun prvi hit je b" noči, ki je bil celih na glasbeni lestvici. In sji! njihovi načrti? ŽeliJ0^!1 nove skladbe za drug0 no ploščo in kaseto, _a|F izšlo že jeseni, načrtuj®! snemanje videospota-veliko nastopajo in SI jji’ več, in ko bodo prišli n^^ nec, vas bomo o tem P* obvestili. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. H0W BIZARRE - OMC 2. W0RDS - Boyzone 3. DAYS - Kirsty MacColl 4. THE LOVE WE MAKE - Symbol 5. DREAM A LITTLE DREAM - Terry Hall 6. WE NEED JEALOUSY - Marc Almond 7. BEAUTIFUL ONES - Suede PREDLOGI: SILIKON - Bajaga INTO MY ARMS - Nick Cave IS THAT WHAT IT S ALL ABOUT - Mark Owen LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. SLEDI SIVIH CEST - Gimme 5 2. CIGANKA - Šarm 3. PESEM ZA AČKIJA - Orlek 4. ZVEZDICE BELE - Vlado Kreslin 5. TIH, DEŽEVEN DAN - Gimme 5 in Cole Moretti 6. JAZ TE NIMAM RAD - Faraoni 7. MARKO SKAČE - Drago Jošar PREDLOGI: MOJA LJUBEZEN - Marjan Zgonc CECILIJA - Patrol POZABLJENA - Jan Plastenjak LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA 4 1. SONCE MOJIH DNI - Slapovi in Simona Weiss 2. LETO JE OKROG - Ans. Nika Zajca 3. DECEMBRSKI DAN - Primorski fantje 4. NAJLEPŠI DAN - Bobri 5. HENČKOV ABRAHAM - Henček 6. ŽIVLJENJE JE VESELO - Ans. Maksa Kumra 7. ZIMSKO VESELJE - Trs PREDLOGI: SLOVENCI - Alfi Nipič in njegovi muzikanti POZDRAVLJENA, OČKA, MAMICA - Dan in noč TETKA POVEJTE - Ansambel Lojzeta Slaka Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 27. februarja 1997, na nasl°*-Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvi - Kupon št. 8--------------------------------------------------— Glasujem za skladbo: 'tuja:___ 'domača: 'narodnozabavna: Ime in priimek ter naslov: f r 1 1 I i r č i J c g r ti o š 1: g s g s ( s b 11 11 d c g » t t v r n r. k n z ^-stnik' 20. februar 1 997 f?dsevi mladosti 13 Posebno Priznanje kulturnih organi- Gornja Radgona je dola posebno priznanje, ki ji Saje podelila Narodna gale-a ker vsako leto organizi-a za osmošolce ogled stal-riii xrrke v omenjeni gale-«'• Nagrade so dobile tudi 0MSn^ne šole v nekdanji bcini Gornja Radgona. a .V pone^eljek, 3. febru-nihnoT^™1™ taj‘ odn.r v Romana Sluge nik vS° » P.°.en Predstav-Pravii; Saler'ji so nam pri-PriznaSprejem s podelitvijo Mod nj ln knjižnih nagrad. tXeratorka je imela nekaj boli i -’,?aj 50 J' nekako s2 lezah Stegovci. Bili držav?'? S tega konca naše preieip’ draga Poznanja so 'i«1*"- SANJA PLOHL, 8. a GS Gornja Radgona Najbolj norčav n(lšem razredu V iT? ““ sem držal Pero °Pišem. v koga naj kislim dCn°Sem se sP°mnil-fantvnašaj6 najbolj norčav v Bn? raLZredu David. Do-ase> Zato ??? -Ima zlat0 riave etom. Žani ■Sec mn°gim dek-P°stav0 jn J?'6 hh tudi z lepo krat je vespi e ‘mi zobmi. Veliko-®as Havdus;In zabaven. Pogosto cijo. s kakšno svojo nor- Nekega j Združb?6 je pri uri spoznajo »ckrn- metal deklet°m na ^atonj? muhe- Ko so ?JeonavP v,eda!a učiteljici in ’ Sej«lesS’ zakaJt0 POč-ehljal in rekel, da Pa mislim sjili Vse\tako’ da bi učenci e.1’ da jih tnV°Je obveznosti v bi ve' sJ^avljani se d°mače naloga ? "a PamemSn?Vi’ učenJe pe’ sit s°lska obv n Se kakšna dru-E b' naJbrž Strmega ne a.d bodil v a°l°-bij?’ bo krenpk°gar ne bi b’lo 4? d°mače n!?1 Zaradi poza' na deAaJ jo Vsi ’J praksa drugač-Znamo! No, so-gofstanje niti naš‘h anketiran-imeli' ““ M°- * '•••« ul.1”?-da Uč?ej0 Zaradi । kl se ne pri-ved?a' Ali Pa . °mačih nalog in riliu^dkrito ne uPajo po-njih Clteljem k V? ne bi zame' N^Mje? Šnew^ 6' Po s. P° Vrnitv’ ■ haloge delam SPri m1Z!01e-Običaj-4, ‘"»»»I' i« ' Staršev takrat {aSjXtako , Se zgod, m I1' ne poma’ S°' n?a katere mate-e^rai znam rešiti, v 8ot°vim, da so Srečala sem Prešerna Ljudem se dogajajo nemogoče stvari. Nekateri čez noč postnejo predsedniki, drugi vidijo v prihodnost, tretji srečujejo že davno mrtve ljudi... Mnogi mi tega, kar se mi je zgodilo, ne verjamejo, zdaj pa vam bom to napisala črno na belem. Dan je bil zelo vroč in da bi se ohladila, sem si privoščila pri slaščičarju hladne kepice sladoleda. Sedela sem in gledala na cesto. Mimo mene so hiteli ljudje. Zanimivo jih je bilo opazovati. Na vsakem sem našla neko posebnost. Naenkrat pa je zbudil moje zanimanje človek, ki je kot zgubljen taval okrog. Imel je čudno, dolgo črno oblačilo, rahlo nakodrani lasje pa so mu plapolali v vetru. Stopila sem k njemu in ga ogovorila. Obrnil seje k O pustu Pust je veselje otrok - velikih in majhnih. Dedki in babice nam pripovedujejo, kako so se nekdaj šemili. Bili so na raznih prireditvah, se zabavali, peli, plesali ... fant v so mu šle muhe na živce. Naslednji teden mu je učiteljica ukazala, naj pobere papir in ga odnese v koš. David gaje res hitro pobral, a ga ni odnesel v koš, pač pa, ko se je učiteljica obrnila proti nam, ga je hitro vrgel v bližnje korito za rože, nato pa se je spet začel smehljati. Čez nekaj dni pa si je dal preluknjati uho in vstaviti zlat uhan. Vsi vemo, daje David zagledan v eno punco, a nikoli ne pove, v katero. Če ga kdo vpraša o tem, mu odgovori, da v Pamelo Anderson- in se zasmeji. David ima rad tudi živali. Všeč mi je, ker se vedno, ko kaj ušpiči, le smehlja. MARKO NEŽIČ, 5.b,0Š Križevci „t(o domačih nalogah in učenju) imeli tudi drugi težave. Takrat prosimo učiteljico, da nam še enkrat razloži, in potem jo vsi skupaj rešimo. Mislim, daje tako tudi prav.« DANIJELA ČRNČEC, 6. raz., OŠ Stročja vas: »Pri pouku mi je v glavnem zanimivo, zato rada poslušam in sodelujem. Na ta način si tudi sproti skoraj vse zapomnim, tako da se mi doma skoraj ni potrebno učiti. Redno pa seveda delam domače naloge, ki jih je najbrž kakšen dan res preveč, vsaj za nekatere. Še največ domačih nalog dobivamo pri nemškem jeziku, toda mislim, da nam to koristi, ker se več naučimo.« SIMONA ŠEBJANIČ, 8. raz., OŠ Odranci: »Nimam občutka, daje domačih nalog preveč. Pišem ali rešujem jih večinoma kmalu potem, ko se vrnem iz šole. Če mi kaj ne gre, stopim do prijateljice, da mi razloži. Včasih p.a tudi v šoli pred poukom pogledam pri drugih, če sem prav rešila kakšno nalogo. Prepisovati pa nimam navade. Za domače naloge in učenje porabim vsak meni in malo je manjkalo, da nisem padla v nezavest. Pred menoj je stal pravi, pravcati Prešeren! »Zakaj tako čudno vi me gledati, nisem duh, sem le izgubljena duša, ki močno si želi, da, dekle njegovega srca mu svoje srce da?« me je vprašal v svojem pesniškem jeziku. Presenečena sem mu povedala, da njegova izvoljenka ne živi tukaj. Nič mi ni rekel. Prijela sem ga pod roko in odpravila sva se v park. Tam sem mu vse podrobno pojasnila, on pa je žalostno zavzdihnil. »Hej, zakaj pa si tako žalosten? Prepričana sem, da bi te marsikatera hotela, če bi se malo posodobil,« sem mu dejal. Takoj je bil boljše volje. Odpravila sva se spremembam naproti. Najprej Tudi zame je pust nekaj lepega, saj se lahko našemim, v kar se želim, in počnem vse mogoče stvari. Nihče mi ne more prepovedati zabave. Pust ti tudi pomore, da za nekaj časa pozabiš na slabe trenutke. SIMONA VINKOVIČ OŠ Apače kkk Bil je lep sončen torek. Iz hiš je lepo dišalo. Cvrli smo krofe. Bil je pust. Naenkrat so prišle pustne šeme. Rekla sem, naj vstopijo. Med njimi je bil tudi klovn. Nosil je rumeno lasuljo, imel je rdeč nos, čevlje pa kot žolna. Maškaram smo dali krofe. Bile so zadovoljne. Nato so šle dalje po vasi. KLEMENTINA KUZMIČ, 2. a OŠ Grad Pišite, rišite, sodelujte dan do dve uri; včasih manj, včasih pa tudi kaj več.« ANJA OZMEC, 8. raz., OŠ Ivana Cankarja Ljutomer: »Doma porabim za domače naloge in učenje eno do dve uri. Mislim, da to ni preveč. Najbrž pa morajo nekoliko več delati doma tisti, ki jim gre v šoli slabše. Jaz se moram še največ dodatno učiti doma za zgodovino, biologijo in fiziko. Naloge niso pretežke, tako da jih večinoma vse sama rešim. Dve uri pa nista dovolj, ko pripravljam kakšen referat ali pa me čaka kontrolna naloga.« sva zavila k frizerju, potem pa še v butik. Ko je stopil iz njega, ga ni bilo moč več prepoznati. Kratke hlače, majica pisanih barv in na kratko postriženi lasje - vsaki bi bil takoj všeč. Na vrsti je bila učna ura modernega govorjenja. Tu pa kar ni mogel iz svoje kože. Kar naprej je govoril v verzih in na koncu sem obupala. Mimo je prišla skupina deklet in svetlolaska se je takoj ogrela zanj. Poslovila sem se od svojega nenavadnega prijatelja in odšla. Nisem naredila niti deset korakov, ko sem zaslišala za sabo: »Vedno pomnil bom dekle, ki mi je pomladilo srce.« In odšel je za vedno. SIMONA HAMER OŠ Apače P. S.: Le zakaj ti mnogi tega ne varjamejo, saj se lahko v domišljiji zgodi prav vse, ali ne? kkk V šoli imamo vsako leto maškarado. Našemimo se učenci in učitelji od prvega do četrtega razreda in gremo po vasi. Jaz sem bil klovn. Kupil sem si piščalko. Z njo sem piskal. Zima se je prestrašila in posijalo je tople sonce. Tega dne sem se tudi do sitega najedel krofov. MIHA BERKE, 3. a OŠ Bakovci kkk Lani sem se našemila v mačko. Imela sem dolg rep. Bratec pa je bil miš. Bil je zelo majhen. Šla sva od hiše do hiše in govorila: »Kusta repa, dugi len, fašenek je celi den!« Ljudje so bili prijazni. Dobila sva veliko denarja. Najinega obiska je bila zelo vesela tudi babica. SANDRA SMODIŠ, 2. a OŠ Grad Valentinovo Kateri dan je 14. februar? Je to dan, ko rože cvetijo ali dan, ko burja zapiha? Ne, to je dan zaljubljenih, ki pravi se mu Valentinovo! To je dan, ko se ptički ženijo in možijo. Takrat prodajajo rdeče vrtnice in nageljne, ki jih zaljubljeni kupujejo svojim ljubljenim osebam. To je dan, ko se imajo ljudje radi. Ampak morali bi se imeti radi vsak dan, saj to je lepo! DUŠKO LAINŠCEK, 6. c OŠ III M. Sobota Srečanje s pisateljem B. Novakom Ob prijetnem srečanju s pisateljem Bogdanom Novakom smo zvedeli veliko zanimivega. V dobri uri nam je opisal svoje življenje in predstavil dela, zlasti Življenje pod Rožnikom in Zvesti prijatelji. Meni so bili posebno všeč njegovi spomini iz otroških let. Rekel je, da je bil razposajen, a priden dečko. Posebej rad je lovil Dan ljubezni Vsak je praznik prav poseben, a tale sreče gromozanske je deležen. Veselje, ljubezen ta dan žari, srečo v tebi spet zbudi. Fant dekletu najlepšo rožo podari, da sledek spet poljubček on dobi. Vsi na ta dan rad se imemo, saj ljubezen ceniti še znamo. Tudi ptički žvrgolijo, se svoje gostije srečni veselijo. Naj ljubezni deležen bo vsakdo, saj to je VALENTINOVO! NATAŠA ZAKOJČ, 6. a OŠ Črenšovci Miška (priliznjeno): Ne bodi užaljen, Hrastov palček! Prepričana sem, da bomo me veliko boljše prijateljice kot Piki! Hrastov palček: Nočem vašega prijateljstva, saj se nenehno prepirate! Poiskal bom kužka! Vrana (odločno): Verjemi nam, ne boš ga našel! Palček išče kužka. Joče. Končno ga najde za grmom. Piki: Palček, moj palček! Hvala ti, ker si me rešil! Zlobni vrana in miška sta me zvezali in zvlekli za tale grm. Hrastov palček: Pomembno je le to, da sva zopet skupaj/ Piki: Tako je! Ostala bova dobra prijatelja (Vrana, Miška in Lisica se spet prepirajo in kričijo na ves glas.) Lisica: Vedve, kroti neumni! Kako to, da sta Pikija skrili tako slabo? Vrana: Miška je kriva! Miška: Ni res! Kriva je vrana! Lisica: Krivi sta obe! Trapi neumni! Vrana: Kaj si rekla? Da sem JAZ trapa?! Ti bom že dala! (Se lovijo in prepirajo. Kuža in palček se smejeta in se začneta igrati igro Hrastov palček Ob igri še zapojeta pesem.) “Lepo je, lepo je imeti prijatelja, prijatelja; lepo je, lepo je imeti prijatelja, prijatelja. Prijateljstvo pravo resda velja več kot na kupe, kupe zlata! Imeti prijatelja vsak si želi, da z njim poigra se, pozabi skrbi! Lepo je, lepo je imeti prijatelja, prijatelja; lepo je, lepo je imeti prijatelja, prijatelja.” kače. Izdal nam je tudi zanimivo skrivnost. Njegov oče je bil strog učitelj slovenščine, zato je imel ubogi deček šolo tudi doma. Kot vsak mladostnik pa se je tudi on zaljubil v deklico z dolgimi rumenimi kodri, a žal se lepa deklica ni zmenila zanj. Ker se ji je hotel prikupiti, je pisal pesmi zanjo; in še danes napiše kakšno hudomu- Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota; nagrade pošiljamo po pošti.) Ker je tale rubrika enkrat izpadla, je izostal tudi odgovor, kdo je izdal prvi koledar v slovenskem jeziku. Samo trije ste odgovorili prav, in sicer daje bil to Primož Trubar (Ta slovenski kolendar kir vselej terpi inu .... leta 1557). Žreb je določil, da je dobitnik naše nagrade MITJA PETERKA iz Beltinec (Partizanska 18). Med tistimi, ki ste odgovorili, daje bil 8. februar izbran za slovenski kulturni praznik zato, ker je tega dne (leta 1849) umrl velikan slovenskega pesništva France Prešeren, pa je imela pri žrebanju največ sreče VERA VEREŠ iz Bakovec (Poljska 25). Obema nagrajencema čestitamo! KUPON št. 21 - ALI VESTE? Ali veste, kaj je to beli šport? Odgovore (s kuponi, če želite sodelovati v žrebanju) pričakujemo najpozneje do 26. fenruarja. KONEC šno za otroke. Zato mu lahko rečemo tudi pesnik. Njegovo pripovedovanje je bilo res zanimivo in pestro, tako da sem ga kar vzljubila. Je prijeten možak in oče, ki pa še zmeraj ve razmišljati tudi kot otroci in mladostniki. Iz njegovih knjig pa sem ugotovila, da razume težave mladih. KSENIJA VRATAR, 8. raz. Dvojezična OŠ Prosenjakovci 14 Iz naših krajev vestnik, 20. februar 199? ZLATOPOROČENCA ŽERDIN IZ VELIKE POLANE - Štefan Žerdin iz Velike Polane si je za življenjsko dužico izbral Ano Petek iz Gomilice, kije po poroki 1946. leta prevzela možev priimek in se preselila v Veliko Polano. Ukvarjala sta se s kmetijstvom, Štefan pa je tudi precej let delal na tujem. Aktiven je bil v krajevni skupnosti, znan pa je tudi kot dober pevec, saj že vrsto let poje v Kmečkem oktetu. Od začetka izhajanja sta naročena na Vestnik. Pred kratkim sta Žerdinova v družinskem krogu proslavila zlati jubilej. Zahvalno mašo je opravil velikopolanski župnik in dekan Franc Kodila. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, od katerih živijo še: Ignac, Štefan in Ivan. Imata sedem vnukov in dva pravnuka. - Fotografija: J. Ž. LJUTOMER - Planinsko društvo Ljutomer šteje 470 članov, od ____ tega 284 iz vrst šolske mladine z območja sedmih OŠ ljutomerske občine. Društvo skoraj vsak mesec organizira izlet z avtobusom na bolj ali manj znane turistične točke, tradicionalen pa je pohod na domači Jeruzalem. Marca pa bodo šli na Mrzlico, maja na Slivnico, junija na Košuto, septembra na Peco, oktobra pa na Kum. Predsednica društva je Žalika Lubi, tajnica Vera Topolinjak, blagajnik pa Štefan Smolko. (N. Š.) PETANJCI - Člani Rafting kluba Most Petanjci skrbe tudi za lepo ____ okolje. Tako kot lani, bodo tudi letos izvedli očiščevalno akcijo na obrežju Mure. Čimprej bi radi dogradili čolnarno oziroma društvene prostore. Predsednik kluba Viktor Zamuda je povedal, da bodo skušali pridobiti več pokroviteljev, kajti le tedaj bodo uresničili svoje načrte. Prvega maja bodo imeli kresovanje pri petanjskem mostu, načrtujejo piknik ob Muri in seveda - tekmovanja na »divjih« voda. (F. KI.) ANDREJCI - Strelsko društvo Strelec iz Andrejec praznuje le-____ tos 15-letnico delovanja. Člani društva, ki jih je tačas 30, so uredili strelišče v kletnih prostorih vaško-gasilskega doma. V Andrejcih pa ne le da streljajo, ampak so lani pripravili rally z motornimi kolesi okoli Torkovega brega. Dirka je veljala za državno prvenstvo. Letos bo spet, in sicer 29. junija. (G. G.) Obisk pri frizerki Anica v stiku z modo Apaška dolina je območje, kjer v zadnjih letih nekako vsi čutimo razmah drobnega gospodarstva Anica Breznik iz Stogovec je z uresničevanjem svojih ciljev začela pred 25 leti, ko se je odločila za frizerski poklic. Tega je vzljubila kakor tudi bližnje Apače, kjer vsa ta leta dela kot frizerka. Moderno opremljen frizerski salon, prijazne besede Anike in Polone, modne frizure ... vse to privlači. - Fotografija: B. M. Začetki so bili seveda težki, a se je sčasoma marsikaj popravilo na bolje. Začela je v stavbi nekdanje vojašnice in vsi, ki smo jo poznali, smo k njej zahajali po frizerske storitve. Zadnjih 12 let ima salon na novi lokaciji in strank je še več. Večinoma domačini, nekaj pa tudi iz sosednjih avstrijskih krajev. Cene za vse frizerske storitve niso visoke. Pa še nekaj je: Anika - tako jo ogovarjajo - ima do strank vljuden in celo prijateljski odnos. Rada jim ustreže z najnovejšimi prijemi, za katere hodi na sprotna poklicna izpopolnjevanja v agencijo Ilirije Vedrog v Ljubljano. Pred časom je zaposlila dodatno moč: frizerko Polono Cunk in tako pripomogla k zmanjševanju števila iskalcev dela. Brez nje skoraj ne gre več, saj se je treba strankam vedno bolj posvečati. Zadovoljna pa je z dobro založenostjo Slovenije s frizerskim materialom za splošno porabo. O Anici oziroma Aniki pišemo tudi zato, ker rada prisluhne različnim akcijam, ki jih izvajajo krajani, saj neštetokrat pomaga, na primer pri organizaciji srečelovov z darili (brezplačnimi frizerskimi storitvami). B. MACUH Tišina Mladi kmetje se izobražujejo Kmetje iz krajevnih skup-nosti Gederovci in Tišina89 se polnoštevilno udeležili prt davanja o prašičereji. Pre®' vali so strokovnjaki z Z® norejsko-vetrinarskega da Murska Sobota. O selekciji v prašičereji, ki je nujna, če hočemo 8 kovostne pitance, je govon la dipl, inženirka Zof® Abraham - Panič. 0 0®e^ nem osemenjevanju, ni6® vih prednostih in p°®" kljivostih je predaval dr. -terine Branko Belec. Nje® so posebno prisluhnili 1 kmetje, ki imajo merjasc • O pomenu sejanja str® nih dosevkov je bilo na predavanju prav tako ve govora, saj zagotavljaj0 čjo krmno zalogo in 5 . možnost reje večjega ate govedi za pitanje ali nic. Na tišinskem ob®° ■ se s tem ne morejo ra pohvaliti, saj imajo n® na Petanjcih le 13 inv , dišču 30 rejcev krav®^ nic, ki oddajajo m?e^0'yo vilo krav se pač nen® zmanjšuje. Nova 0°c Cankova-Tišina zdaj P skuša z dotacijami SP° । diti nakup svetlolisas goveda. 1 1 ( 1 1 ( I I I Teološki tečaj v Murski Soboti Vznemirjati in povezo^1 Tudi letos zanimive teme, zato spet pričah I s 1 t I j J ( 2 I t 2 V S c 11 s v c D TRIJE SVETNIKI V KRIŽEVCIH - Te dni so se vrstijo dokaj številne proslave v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Kulturno društvo Križevci pri Ljutomeru jo je pripravilo v večnamenskem prostoru tamkajšnje osnovne šole. Obiskovalcem so se najprej predstavili člani križevskega moškega pevskega zbora in skupina ljudskih pevcev iz Bučečovec, nato pa je nastopila dramska skupina KUD-a Bubla iz Radenec s kmečko burko Trije vaški svetniki. Vsi so prijetno presenetili. (Besedilo in posnetek: J. G.) Iz dopisnikove beležnice (3) Ljudje in podeželje »Hodo san gor in dol po Prekmurji« Občina Črenšovci je namenila 8.000.000 tolarjev za obnovo dvorane v »zadružnem« domu v Veliki Polani, kar je dovolj le za polovico načrtovanih del. Razliko bodo zbrali v KS Velika Polana. 25.000.000 tolarjev bo Občina Moravske Toplice prispevala za preurditev stanovanjske hiše v Moravskih Toplicah v otroški vrtec in za ureditev enoodelčnega vrtca v Fokovcih. Tam okrog prvega aprila bi malčki že lahko sedli okrog miz in se igrali. V Melincih so ustanovili kul-turno-umetniško društvo, za predsednika pa izbrali Štefana Ozmeca. Kmalu naj bi oživili več sekcij, med njimi: dramsko in re-citacijsko, bolj naj bi zaživel mešani pevski zbor in več bodo storili za ohranjanje domačih običajev. Nekaj pa so že storili: ci-glarski dnevi so se že uveljavili. Načrtujejo tudi ustanovitev turističnega društva. Na območju gasilskega poveljstva Občine Beltinci ima že več let domovinsko pravico sv. Florijan, saj menda ni gasilskega doma, kjer ne bi bilo njegovega lika; zdaj pa so sklenili, da bodo gasilci korakali še v velikonočni procesiji v Beltincih. Čez leto bo več gasilskih vaj in tudi nekaj novih tehničnih pridobitev v posameznih društvih. Gasilsko društvo Lipovci pa se je domislilo še posebno privlačnega tekmovanja s starimi ročnimi brizgalnami. Z njimi naj bi se enkrat poleti pomerili starejši člani. Gasilstvo je dobro razvito tudi na območju lendavskega gasilskega poveljstva. Izobraževanje je na prvem mestu, v ospredje pa postavljajo tudi preventivo, kajti prav vsak gasilec je nekako odgovoren za požarno varnost in preprečitev požara na svojem območju. Ker pa lahko gasilci pri svojem delovanju doživijo ne srečo, jih bodo v skladu z ustrezno zakonodajo zavarovali. Poskrbeli bodo za podmladek in na osnovnih šolah bodo skušali ustanoviti društva mladih gasilcev. V zaselku Bukovje, ki spada k Mali Polani, so sprejeli samoprispevek za ureditev javne razsvetljave. Zgledovali so se po zaselku Mačkovci, ki prav tako spada v Malo Polano, kjer so s pomočjo samoprispevka, sprejetega v lanskem letu, že uredili javno vaško razsvetljavo. Kot je najmanjša vas v Prekmurju in tudi tam si ne morejo pomagati drugače kot s samoprispevkom. Denar namenjajo ureditvi vaških cest, plačali so popravilo oziroma obnovitev vodovodnega črpališča, na vaškem domu so sezidali dva dimnika in postavili javno telefonsko govorilnico. Marsikaj pa postorijo s prostovoljnim delom. Te dni so prebarvali mize in klopi v vaškem domu. Pa načrtovana letošnja dela? Prizidek k vaškemu domu, gradnja mrliške vežice in ____ GORNJA RADGONA ___J - Lovska družina Gornja Radgona ima 67 članov, ki gospodarijo s 3.000 hektarji lovnih površin. Predsednik Janko Kralj ugotavlja nagel padec divjadi, zlasti male, kot so fazani, jerebice in zajci. Po lovnem načrtu naj bi uplenili 204 srne, a sojih le 177, kajti tudi visoke divjadi ni na pretek. Nekoliko sojo zredčili psi. Mrtve srne so našli pri Gornji Radgoni in Orehovcih. Lovci so uplenili pet lisic. O steklini za zdaj ni poročil. (L. Kr.) Od nečesa je treba živeti. V Lipi sem posnel štiri mlade Rome - godce samouke, ki so v prt^P11^ jil1 hodili od hiše do hiše in - igrali. Verjetno so jim povsod dali stotaka ali celo več, saj so melodij®’ bljajo s svojimi instrumenti, in pesmi tako milodoneče. Pomembno: v romščini znajo zapeti c® himno. - Fotografija: J. Ž. utrditev vaških poti. Potekli sta dve leti, odkar so v Melincih ustanovili samostojno upokojensko društvo. Na nedavnem občnem zboru so se strinjali, daje bila odločitev pravilna, kajti upokojenci so bili dobro udeležbo Naslov letošnjega teološkega tečaja, ki se ho začel hruarja, sklenili pa ga bodo v nedeljo, 2. marca, je Vznen povezovati. Predavanja bodo v veroučnih učilnicah katol^ 'Ji oziroma župnije v Murski Soboti, začela pa se bodo ob slovi posameznih sklopov in predavatelji: Lepota večno no nova (dr. Marjan Turnšek), Ne imej drugih bogov P*3 niP1 (dr. Jurij Bizjak), Dr. Matija Slavič - duhovnik, znan« politik (dr. Andrej Hozjan), Kaj naju vznemirja in po^^.-njČ1 Vanja Kržan), Kako obvladati razburjenje? (dr. Rudi Dr. Anton Trstenjak: Za človeka gre! (dr. Vilko Potočnik)' Teološki tečaji za izobraževanje študentov, izobražen0®1^,' gih, kijih to področje zanima, imajo v Sloveniji 30-letno h3 Pomurju pa so uradno od 1979. leta. Posameznih pr® udeležuje celo po 200 slušateljev in najmanj toliko jih Pf S tudi letos, ko so prav tako zanimive teme. F. K' $ zelo dejavni. Predsednica bo še naprej Rezika Škafar, podpredsednik je Jože Forjan, tajnica Milka Jerebic, blagajnik pa Ivan n o S] n o Horvat. V tem letu bodo šli na izlet na Madžarsko, sodelovali bodo na vseslovenskem srečanju upokojencev v Celju- ^li bodo srečanja Pornll0)itCf' kojencev v Kobilju- * (f bodo zapeljali na i®1 ško ... L ^stnik, 20. februar 1997 fc naših krajev Obisk pri vas doma Poštarica in kiparka poslej seje »skrivala« pred novinarji vinarii i yeni,Kaj je na meni tako zanimivega, da me zalezujejo no-Gornii R je povedala Marija Maša Šeruga iz Črešnjevec pri navdušen* 8°"' Pos.,ejse J' je vedno uspelo »skriti«. Tudi tokrat ni bila 1 Melov 3 na” p'sanjem 0 seb' *n pregovoriti se je dala šele mami Mariji Šoferji so kupili čevlje lŽvV^.19511eta na 10 Po je vedno diša' očein m Vt0 sta bi,a vPeta Vdovah Bila^ Pa Sem tUdi vedno B .sem Posebnež; Mislim Počutila kot moški, ce. Da eveda na »moške« poklica, novp ,Sem vseeno Prava žen-gojila dva da Sem rodila in vz’ poroeen nam hčerk« Pa tudi sem se v Je pa res’ da Poklic av? ddlh leUh odločila za ^ftpold °e ektr'karke in bila blisku V Mn80,let0 vaJenka pri biradaelmrSkl Soboti- Ker pa sem se pri^la do k™ha, aMd a 'n končala pri klicne Sobota šolo za Bila sem °znike motornih vozil. Hiji. Dedp " \ Prekmur'u in Pr' Paj delali;^ atenmismo sku-fer sem oZPIt’So me od veselja Zrakin , 8a naredila) metali v ga nic° SeiTI Zgubila čevelj. n°ve čevlji0^?11’ so mi kuPiH ZaP°slila n , vozn'ca sem se Vača jn * a AMD Štefana Ko- "a Krndtttovornjakom pe-Phjektov m- । a industrijskih 'n.drugih p a’ Panonije, Mure s^a Pri Int0^^® sem se zapo-n^akom1^11 Maribor in s to-°k°kcira7v ™ P° Mariboru in Pekovske krub 'n druge Stalila Poš« n°Vorila.^ raz- 1 dah me je a Jevala je: »Nemir-8nal Po svetu. Pote- pala sem se po Dalmaciji. Več o tem ne bi govorila. Moram pa reči, da sem imela smolo pri službah: komaj sem začela, že je bilo moje delovno mesto ukinjeno ali pa je podjetje propadlo. To se mi je zgodilo tudi v Elradu. Več sreče pa imam s službo na Pošti Slovenije, saj sem že 17 let redno zaposlena kot poštarica na pošti Radenci. Upam, da bom tam dočakala penzijo.« Marija Maša Šaruga je v rani mladosti pisala pesmi in nekaj jih je celo objavila. Umetniška snovanja pa so se ji »odprla« predvsem v zadnjih letih - po pre- stanih težkih boleznih in operacijah. Kiparjenje v lesu je bilo del terapije za ozdravljenje. Celo v bolnišnico v Maribor je ponesla nožič in izrezovala figurice in si tako lajšala trpljenje. Ščasoma je ustvarila več del. Les je zanjo topel, dovolj trden in hkrati tudi mehek, zato se da oblikovati tudi ženskim rokam. Njen ateljeje kuhinja. Proseče iztegnjene roke »Kaj predstavljajo liki proseče iztegnjenih rok?« »Ustvarjam tisto, kar mi veleva duša. Vsaj pri kipih je tako. Po naročilu pa rezbarim le like, ki si jih zažele imeti vinogradniki na sodih. Pa še tam dodam kaj svojega umetniškega navdiha. V mojih kipih, kjer silijo roke kvišku, pa pomenijo roke zahvalo bogu, da meje ohranil pri življe LUDVIK KRAMBERGER Marija Maša Šaruga pri svojem likovnem ustvarjanju. - Fotografija: L. Kr. nju; da lahko živim, ustvarjam ... Bile so že brez moči, pa so mi jih zdravniki rešili z operacijami. Bila sem zapisana smrti, pa so me rešile roke kirurgov. Hvaležna sem dr. Šparašu in dr. Bičani-nu iz mariborske bolnišnice.« »Na vaših kipih pa roke le niso vselej dvignjene kvišku, saj vidim tudi stisnjeno pest, kazalec pa moli ven.« »Figo, ne bom se umrla, še bom živela in ustvarjala!« Maša ustvarja nabožne podobe. Ko je starejšemu duhovniku pokazala Marijo, jo je pokaral, češ da ima preveč izrazite boke. Posvarila ga je: »Gospod, kako si vi predstavljate žensko, ki je rodila, brez bokov?!« Marija Maša je srečna, ker gre po njenih stopinjah hčerka Maja, ki za začetek ustvarja lesene okrasne loparje. Usoda vaško-gasilskega doma Poslovna stavba vaško-gasilskega doma v Filovcih, ki meri z okolico 3 are in 43 kvadratnih metrov, ni več v lasti velike soboške občine, ampak novoustanovljene Občine Moravske Toplice. To se je zgodilo ob prenosu nepremičnin oziroma delitveni bilanci med novonastalimi občinami na območju nekdanje soboške občine. V tem primeru gre za objekt, ki ga skupno uporabljajo v razne namene. Tako so v njem vrtec, ki spada v Občino Moravske Toplice, prostor Krajevne skupnosti Filovci, eno sobo in garažo pa ima na voljo Prostovoljno gasilsko društvo Filovci. Da bi lastnino razmejili glede na dejansko uporabo objekta in s tem razdelili stroške vzdrževanja, je seveda najbolje, da se lastništvo prenese na dejanske uporabnike, in sicer po deležih uporabnih prostorov zgradbe. V ta namen je svet Krajevne skupnosti Filovci že sprejel sklep, da se s pogodbo o brezplačnem prenosu omenjena nepremičnina prenese iz Občine Moravske Toplice na Krajevno skupnost Filovci. S tako rešitvijo so se strinjali tudi svetniki moravske občine, ki so sklenili, da se dvetretjinska deleža razdelita med Krajevno skupnostjo Filovci in domačim prostovoljnim gasilskim društvom, preostalo pa dobi Občina Moravske Toplice. M. JERŠE ZLATOPOROČENCA KLOBASA IZ RADMOŠEC - Te dni sta slavila v krogu najdražjih 50 let skupnega življenja Terezija in Franc Klobasa iz Radmošec. Terezija seje rodila 1921. leta v Radmošcih, Franc, rojen 1922. leta, pa je bil doma na Brezju. Ves čas svojega življenja sta delala in se preživljala na majhnem posestvu, Franc pa je bil tudi zaposlen, in sicer v gradbeništvu, pozneje pa v komunalni dejavnosti. Življenje sta dala osmim otrokom, imata trinajst vnukov in šest pravnukov. Ob zlatem jubileju je bila najprej civilna slovesnost, med katero jima je župan Občine Gornja Radgona Miha Vodenik izročil poročni šopek in spominsko listino Upravne enote Gornja Radgona, pozneje pa je bil zlatoporoč-ni cerkveni obred v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni, opravil pa ga je dekan Andrej Zrim, ki jima je tudi čestital k visokemu jubileju. Čestita jima tudi Vestnik, saj sta na naš časopis naročena že 30 let! - Fotografija: L. Kr. ”25 । ENCa ŠTIHEC IZ LENDAVE - Karel Štihec se Re^Mla r»jei^ta V Ecndavskih Goricah, Marija (dekliško Škafar) hov Vc'K Na j *9^' leta v Odrancih, a je otroštvo preživljala v v lurn’* S*S Se 'n prcd 'ed P°r°čha v cerkvi Marije Vne-je. v st u- Pred drugo svetovno vojno sta hodila na sezon-je ž "ajst |e| D°m hi družino sta si ustvarila v Lendavi. Ona rija^i bolej„ a a v nekdanjem Primatu, on pa več let v Nafti, a se ^ragica",Upokoj'b Rodili so se jima trije otroci: Štefan, Ma-Porn?.Zn*ke. Pf z'yijo v tujini, a ju često obiščejo, vsekakor pa >0 si .lnj'ju s” živela tudi vnuka Roman in Komi, a sta se 'Auk^1 nekaj dom- Vseh vnukov imata pravzaprav pet. Dozir Komi sania- Zlato poroko sta praznovala na domu Pa je bil J^°je G, Aezanjevci je bila v dvorani gasilskega doma v Bra-s s° JS°'e’Je ()ZVene'a himna, ki sojo zapele učenke višjih razredov M ^sem k° ZadPOmenU Prazn'ka govorila učiteljica Jožica Jurša. °dFaVec 'n učenc' deklamirali in peli Prešernove pe-Utasli|1aih g|asbi|.',sicer mladih glasbenikov, je zaigralo osem melodij PaJe zaDi 'b; Pred nekaj tedni ustanovljena folklorna skupina Sala po taktih harmonikarja Janka Laha. (F. Fe.) — STOGOVCI - Kdaj — bo v Stogovcih urejeno avtobusno postajališče? Kot kaže, niso krivi organi KS, kajti ti se zavzemajo, da bi zadevo uredili, temveč »nedostopnost« krajanov središča Stogovec, ki niso pripravljeni prodati potrebnega zemljišča za gradnjo tako željenega in potrebnega postajališča. Morda pa postajališče le bo; če ne prej, ko bodo obnavljali regionalno cesto. (B. M.) — ČREŠNJEVCI - Ne — vem. kdo je bil bolj srečen (ob nedavnem srečanju babic in dedkov z varovanci vrtca v Črešnjevcih); babice in dedki ali njihovi Vnuki in vnukinje! Najbrž je bilo vsem lepo. Tako tudi vzgojiteljici Verici Fartek in varuhinji Slavici Banfi, ki sta organizirali srečanje. V skoraj enournem programu seje predstavilo s pesmimi in igricami vseh 20 malčkov. Podobna srečanja imajo tudi v drugih prleških in prekmurskih vrtcih. (L. Kr.) — RADENCI - Na seji — Turističnega društva Radenci so opozorili na neurejenost na komunalnem področju. Tako v severnem delu Radenec še vedno stoji opuščen zabojnik radgonskega komunalnega podjetja, številne ulice še vedno niso preimenovane, ponovno pa naj se tudi preveri primernost postavitve kioska zelenjave pred trgovino Koloniale. (G. G.) ZLATOPOROČENCA KOZAR IZ PRISTAVE - Pred 50 leti sta se poročila Verona Bedernjak, rojena 20. oktobra 1921. leta v Črenšovcih, in Janko Kozar, rojen natanko štiri mesece pozneje, iz Pristave. Verona, ki seje preselila na možev dom, je prevzela, kot je bil takrat običaj, možev priimek. Vse življenje sta delala na majhni kmetiji. V zakonu so se jima hodili trije otroci: hčerki Marica in Danica ter sin Vlado. Danica je ostala doma, v rojstni vasi pa si je hišo postavil sin Vlado, Marica pa se je poročila v Avstrijo. Kozarjeva imata enega vnuka, štiri vnukinje, tri pravnuke in dve pravnukinji. Vsi ju radi obiskujejo in tako je bilo tudi ob njuni zlati poroki. N. Š., fotografija: D. T. ZLATOPOROČENCA LUTHAR IZ MURSKE SOBOTE -Leta 1946, torej pred dobrimi 50 leti, sta si obljubila večno zvestobo Karel Luthar, rojen 1912. leta, iz Križevec v Prekmurju in Irma Gurman, rojena leta 1921, iz Kuzme. Po poroki je Irma prevzela možev priimek in naselila sta se v Murski Soboti. Ona se je zaposlila pri Pomurskem tisku, on pa je delal v Pečarstvu v Beltincih. Luthar-jevima sta se rodili dve hčerki: Lidija in Marta. Prva je v Mariboru, druga pa v Murski Soboti. V spomin na dobre starše sta se fotografirali. Sicer pa imata Lutharjeva dva vnuka: Primoža in Matjaža. Zlatoporočna slovesnost je bila najprej na matičnem uradu, nato pa še v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti. Š. S., fotografija: F. D. 16 Reportaža vestnik, 20. februar 19^ Starševsko ravnanje iz prepričanja Otroka sta hitela materi naproti, ko je prihajala z delavsk avtobusa. Pozabila sta na zapenjanje jopic pa na kapo in v napol zavezanih škorenjčkih sta hitela materi v objem. Oba, vsa srečna, sta jo objela okoli pasu, radostna, da je mama prišla domov. Mama se je sklonila in ju stisnila k sebi. Opazovala sem to čudovito dejanje pričakovanja in dotika, da je vztrepetalo srce. Včeraj je bila pepelnica, opomin Toda ta mama bi lahko bila tudi drugačna mama, ki bi hiteča otroka najprej okarala, da tako nezape-ta in napol obuta skačeta po cesti in da ni prav, da si zaradi mraza nista nataknila še kape in ovila šal. Bi potem naslednjič otroka še imela v sebi toliko žara, prihiteti materi v objem in se razveseliti njenega prihoda? Zakaj bi, če je materi bolj kot njuno veselje pomembno to, da je jopica zapeta? Imamo otroke, ker si jih želimo, ker jih potrebujemo, ker jih imamo radi. Zanje prevzemamo odgovornost, toda odgovorno starševstvo staršem vendar ne daje pravice lastništva nad drugim človekom, pa četudi je to njihov otrok. Otroci, čeprav od staršev, niso njihova last in zato naj bo tudi oblastno obnašanje nad lastnimi otroki, kot pepelnični prah - v razmislek. Pričakovanja so kot črne klešče »Dokler si sam s sabo v svojem okolju, izoliran od drugih, delaš kot čutiš in dejanja so popolnoma pravilna. Kadar pa prestopiš to mejo, se pojavijo drugi in začneš se primerjati in sestavljati vzorec, kaj je normalno in kaj je družbeno sprejemljivo. V tistem trenutku, ko se začnemo primerjati, nasta.nejo problemi, pričakovanja. So kot črne klešče, ki ne dovolijo razvoja ravnanj in dogodkov po nekem kozmičnem redu, naravnem zakonu, ker jih dušijo. Tu se vse ustavi in potem začneš otroka mrcvariti. In to delamo vsak dan in to je naš davek civilizaciji,« je razmišljala Lili Šiftar, ki se že nekaj let poglobljeno ukvarja z vprašanji življenja in človeškega ravnanja. Lahko se začne že takrat, ko mati svojemu novorojencu ponudi prsi. Njen otrok se bo hotel hraniti na vsako uro in pol, otrok druge matere morda na dve ali celo tri ure. Njen otrok bo spal vso noč, otrok druge matere pa se zbuja in se pomiri ob nežnem dotiku. Kaj je »normalno«, je vprašanje, po katerem matere začno že dojenčke razvrščati v vnaprej postavljeneJcalu-pe, kakšni morajo biti. »Matere bi morale prebrati knjige, potem pa ob lastnem otroku nanje povsem pozabiti. Opustiti bi morale tudi primerjanje. Čisto po občutku bi morale ravnati s svojim otrokom, ga opazovati in tako ravnati. Nekdo je že povedal, da majhen otrok ne more biti razvajen, saj nima miselnih vzorcev od prej, ker je še premajhen,« je razmišljala Lili Šiftar. »Materino mleko ima, gledano globalno, vsaj dve koristi. Otrok se najbolje razvija in raste v fizičnem smislu, poleg tega pa ima materino mleko etersko energijo. Eterska energija je ena od petih energij, ki nas obdajajo v avri in je najkakovostnejša. Ni naključno, da so prsi na srčnem nivoju. To je tudi povezava matere in otroka,« je povedala Lili Šiftar. Starševska moč nad otrokom Otrok je takrat, ko ga starši v nekaj silijo, nemočan. Nima se s čim braniti. Njegovo upornišvo se tu pa tam obnese in starši popu stijo, večkrat pa mora obveljati njihova, če ne zlepa, pa zgrda. Siljenje otroka k nečemu z opravičilom in pojasnilom, da starši pač vedo, kaj je dobro za otroka, ima lahko kaj kratke noge. Sila staršev nad otroki se lahko prične s prvo žličko hrane, ki jo otroku tiščimo v usta. Izbljuval jo bo, če mu ne uga- Jehovove priče globoko verjamejo v svetost krvi in zato odklanjajo transfuzijo. (Odklanjajo, tudi avtologno transfuzijo, glede transplantacije kostnega mozga pa prepuščajo odločitev vesti bolnika. ) Sklicujejo se na že kar obsežno strokovno medicinsko literaturo o tem, da se je transfuziji mnogokrat mogoče izogniti in uporabiti (skoraj enako učinkovite) alternativne metode zdravljenja, ki poleg tega pogosto prinašajo manj tveganj glede nezaželenih ali nevarnih učinkov. Vendar so možne tudi medicinske okoliščine, ko je transplantacija polne krvi ali posameznih elementov po današnjem znanju in najboljši presoji odgovornega zdavnika edini medicinski ukrep, ki lahko reši bolnikovo življenje. Če gre za mladoletnega otroka, ki ni sposoben avtonomnega odločanja o svojem zdravljenju, a je v smrtni nevarnosti, staršem oziroma skrbnikom ne moremo brez pomislekov priznati pravice, da bi tak ukrep v njegovem imenu odklonili. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in dostojanstva človeka v zvezi z uporabo biologije in medicine v šestem členu določa, da se pri mladoletni osebi, ki po zakonu ni sposobna dati veljavne privolitve k medicinskemu posegu, tak poseg lahko opravi le s pooblastilom njenega pravnega zastopnika ali osebe ali organa, ki ga pooblašča zakon. Mnenje mladostnika pa je potrebno upoštevati kot vse odločilnejši dejavnik sorazmerno starosti in zrelosti mladoletne osebe. (Isis, 8-9/96) ja. toda naslednjič jo bo spet dobil na žlički, ker je to »dobro za otroka«, ker tako vsi pravijo in ker so že nas tako učili. Toda ali je res dobro za vse otroke in ali res tudi za mojega otroka? »Svojega otroka silim, da poje hrenovko s kruhom, ker so me učili, daje tako dobro. Nekaj časa silim, potem pa ugotovim, da posiljujem. Postavim se v otrokovo kožo in se zavem, da zaradi mojega siljenja otrok trpi, saj čuti mojo moč in premoč. Na tebi je sedaj, ali vztrajaš in delaš tako, kot so te učili, ali pa si upaš prevzeti odgovornost, da narediš po svojem občutku. Če z občutkom pristopiš k otroku in čutiš njegovo stisko, potem ni takega prepričanja, da bi mene prepričalo, daje to za otroka dobro in nujno,« je povedala Lili. S hrano nad otroke Poln krožnik hrane, ki jo otrok po prepričanju staršev, morda tudi drugih sorodnikov mora zaužiti, da bo zdrav in velik, ali hrano, ki velja za »najbolj zdravo za otroke«, vendar jo naš otrok odklanja, je kot orožje v rokah staršev zoper otroka. S hrano se otroku grozi, morda z odtegovanjem posameznega obroka tudi kaznuje, s hrano se nagrajuje. Kolikokrat otroci vedo povedati, da ne smejo od mize, dokler ne pojedo vsega, kar so jim doma naložili na krožnik, tudi da so za použito naprimer zelenjavno jed nagrajeni s tortico, da so si s praznim krožnikom »izborili« naimenit-nejšo igračo, ki so jo videli v trgovini. Hrana na krožniku postane tudi kupčija, ki jo otroci kaj hitro znajo sklepati. »Starši, ki otroku kar vsilijo določeno hrano, po svoje delajo nasilje nad otrokom. Za nasvet ti največkrat ne vprašajo,« je povedala pediatrinja dr. Zdenka Kanič - Korošec ter načela tudi vprašanje dodajanja raznih vitaminskih preparatov otroški prehrani. »Pri zdravem otroku in normalni prehrani je nesmiselno dodajati vitaminske preparate, čeprav ljudje še vedno to tako radi počno. Multivitaminski preparati sploh niso potrebni pri normalni prehrani, saj lahko imajo tudi hude stranske učinke, na primer prekoračitev vitamina A v nosečnosti lahko povzroči, da se rodi hudo prizadet otrok. Žlička cedevite na dan ni preveč, čeprav je res, da z njo otrok dobi toliko, kot če bi pojedel eno pomarančo ali spil limonado. Multivitaminske pijače pa so tudi sladkane. Vsi vitamini, ki jih potrebujemo, so v naravni obliki in jih telo tudi bolje absorbira, vsrkava, kot pa sitetične in umetne v kapsulah in napitkih.« V zadnjem času pa se vse bolj širi prepričanje, ki mu sledijo že mnogi starši - vegetarijanska prehrana za otroke. Starši sami vegetarijanci tako hrano ponudijo ali celo strogo zastavijo za svojega otroka - nedolgo od tega ideja o vegetarijanskem vrtcu v Ljubljani, potem zahteve staršev vegetarijancev do vzgojiteljic, da njihovemu otroku v vrtcu pri malici in kosilu ne smejo ponuditi mesa ali morda še katerih vrst živil. Spet prisila staršev nad svojimi otroki? Ali res moremo verjeti trditvi, da starši najbolje vedo, kaj je prav in kaj je dobro za njihovega otroka? Ali jim starševstvo daje tudi pravico odločati za otroka iz lastnega prepričanja, saj otrok vendar svojega prepričanja še nima izoblikovanega? Zaradi ideje kršeni naravni zakoni »Trdim, da nikogar ne smeš siliti v nekaj, tudi otroka ne. Moraš začutiti in se odločiti po občutku, po svojem lastnem občutku. Če odvzameš del prehrane, če izločiš meso, toliko bolj moraš paziti na preostalo hrano. Vegetarianska hrana je zelo pisana in imaš dosti možnosti, da nadomestiš odvzeto. Če gre za ekstremno stanje v organizmu, za hudo bolezen, kjer klasična medicina ne more pomagati, se je že dokazalo, da se z ekstremno dieto da pomagati. Tu so črtane vse beljakovine živalskega izvora. V teh primerih se strinjam, ne pa, da bi kdo zaradi ideje kršil naravne zakone. Če ljudje pozabijo na lastni občutek, tisti zdravi, razumski, srčni, jih odnese. Če sledijo neki ideji, ki je neprizemljena, potem se podrejo naravni zakoni. Trdim, da vsakdo mora ostati razumski, realen, na tleh in delati po občutku, da bi sledil ideji, ki lahko pripelje v ekstremizem,« je razmišljala Lili Šištar, sama večletna vegetarijanka, ki pa svojemu otroku pripravi tudi meso. »Dvignilo pa me je, da v medijih in nasploh vse zmečejo v en koš, češ vegetarijanstvo je slabo in zaradi tega umirajo otroci.« Vzroki za rastlinsko, vegetarijansko prehrano so različni, lahko zdravstveni, shujševalne diete, alternativne oblike prehranjevanja, verski, etnični, socialni, pa tudi filozofski, uvod v meditacijo in drugi. Vegetarijanska hrana ima več vej in oblik. Pri vegetarijanski prehrani je najbolj liberalna oblika laktoovovegetarianska, kjer vegetarianci ne jedo le mesa klavnih živali. Druga oblika je laktovegetarianska, ki izloča meso in jajca, vključuje pa mleko in mlečne izdelke. Ta način prehranjevanja še vedno sodi v okvir zdrave prehrane. Najbolj stroga oblika pa je vegans, saj vegetarijanci ne uživajo mesa, mleka, jajc in drugih živil živalskega izvora pa tudi ne predelane in rafinirane hrane. Ena veja strogega vegetarijanstva so zmerni fruturianci, ki jedo le sadje, orehe in oreščke, potem pa so še ti, ki uživajo le presno zelenjavo in oreščke, morda še žitne izdelke ali pa še tega ne. »Za vegetarijansko hrano nasploh velja, da ima majhno energijsko gostoto in večjo nasitno vrednost. Zato je priporočljiva pri shujševalnih dietah, obolenjih srca in ožilja, ob zvišanem krvnem tlaku in ob previsoki telesni teži pri obolenjih lokomotornega aparata. Vegetarianski jedilniki so lahko zelo pestri, toda lahko se pokaže pomanjkanje energijskih hranil, predvsem v prehrani otroka zaradi manjše zmogljivosti želodca. Zelo stroga vegetarijanska prehrana pa povzroča pomanjkanje esecialnih hranil, zato ni primerna za odraščajočo mladino in otroke. Vplivati je treba na starše, ki so po svojem prepričanju strogi vegetarianci, da Pred leti je bil zaradi meningitisa ali vnetja ampak vanjo vključijo vsaj mleko in mlečne izdelke ter jajca ali ribe,« je povedala vodja prehrane v murskosoboški bolnišnici, diplomirana inženirka živilske tehnologije Jolanda Prelec - Lainščak. Potrjeno je tudi, da so otroci, ki so hranjeni s strogo vegetarijansko hrano, manjše rasti od svojih vrstnikov. »Vzrok za to je najverjetneje prav v tem, da je zanje vegetarijanska hrana energijsko redka, potem pomanjkanja beljakovin ter vitaminov, predvsem vitamina D, B12, B6 ter kalcija in cinka,« je povedala strokovnjakinja s področja prehrane in predsednica skupščine nutricionistov v Sloveniji. Pediatri pa pri otrocih -odsvetujejo tudi polnovredne kruhke, v katerih je dosti balasta, ki preprečuje ab-sorbcijo vitaminov v črevesju. Kakšne bodo posledice strogega vegetarijanstva pri ljudeh, predvsem pri tistih, ki so strogo vegetarijansko hranjeni že od otroštva? Spoznanj o tem seveda še ni, zagotovo pa je umestno razmišljanje, kakšne bodo posledice pomanjkanja kalcija v času klimakterija za ženske (bolezen osteoporoza j. Že sedaj pa se kaže, da imajo otroci strogih vegetarijancev v kosteh pomanjkanje kalcija. (Materi, strogi vegetarijanki, se je rodil otrok z mehkimi kostmi. Zaradi poroda je prišlo do zloma novorojenčkove hrbtenice.) Življenje ali smrt otroka v rokah staršev Starši smo svojim otrokom dali življenje. Ali nam to daje tudi pravico, da odločamo o njihovem življenju ali celo smrti? Toda v življenju, najpogosteje pa v zdravstvenih ustanovah se zdravstveni delavci srečujejo s trenutki, ko starši odločajo tudi o življenju ali smrti svojega otroka. Pogostokrat se dogaja, da starši svojih otrok nočejo preventivno cepiti. Doslej nekateri iz malomarnosti niso skrbeli za otroka, v zadnjem času pa se pojavljajo tudi primeri, ko starši svojega otroka ne dovolijo cepiti iz prepričanja. Tu je na strani otroka in njegove pravice, biti varovan pred določenimi boleznimi, zakon, saj je cepljenje po zakonu obvez-no.Toda dolga in zapletena je pot od zakonskih določil do tega, da starši otroka dajo cepiti. Če ga sploh. VESTNIK možganske ovojnice v zdravstveni dom pripeli01 otrok, toda starši niso I dovolili, da bi ga odpelji na nujno zdravljenje v bolnišnico. Otrok je že dni bolehal doma. S prepričevanjem staršev, mora otrok na pregled^, bolnišniso, so starši venW pristali, da so otroka . prepeljali v bolnišnico, naslednji dan je umrl Večji otrok je bil zaradi sepse ali zastrupitve krvi napoten v bolnišnico, na zdravljenje v bolnišrdf hotel iti. Tja so ga starš'' | pripeljali šele čez nekaj d"’, vendar prepozno. Otrok1' I bilo več mogoče potna?" V bolnišnico je prišla punčka, ki je bruhala in imela drisko. Bila ježe j izsušena, toda starša dovolila, da bi otroku d"! I infuzijo. __jB »Mi staršem lahko nikakor pa ne moremo 0 j£ Če nas starši ne poslušaj0^« tudi naš neuspeh. Starši pa lahko delajo po svoji vesti i J-jem znanju, četudi nekaj zelo narobe, ne moreš st°f,‘^ gega, kot da svetuješ in z jjflt argumentov prepričuješ, da I li drugače. Zdravnik lahko proti volj nastopi šele takrat, koje°‘r življenje ogroženo, tu Pa f f1 zelo ozka meja in dosti^ ■ tudi vsaka pomoč prepoj vedala pediatrinja dr. - Korošec. »To so velike d” jtf/ vsakega zdravnika je Jehovove priče na njajo trasfuzijo za svojega “ ip1 toda jaz sem še vedno zma moram delati tako, da vaNJ^ jjH kovo življenje. Kri mu m0^ če jo otrok n ujno potrebuj ){rf nadomestki niso ustrezni- le me obvezuje zakon. Čel pef P ogrožen, to pravico ima1”' in st je St dt v« cc Pt bt 16’ oc ba povedala sogovornica- Mjir Zdravnik se odloči 'n-eV oO voljo in prepričanje za življenje otroka. V k' nutkih, v hudi dilemiin mora vendarle biti otr° l»j de Pr K nik. branilec pred volj0 Čanjem staršev. Seveda če f otroka sploh pripeljejo vsako prizadevanje zdra X in man. V takih primerih ^ti'J* (l nik imeti možnost Pok (3 sodnika za prekrške, da1. olj sko odredi, da se dol°če stveni posegi pri otroku »To so grozni trenut* nas jih je,« je še dodala d j fotografije: JURIJ ZBU ^gstnik, 20. februar 1997 /eportaža 17 Oljarna na Krivem Vrta Oljarna na Krivem Vrhu? - Le kje pa je to, se bo morda vprašal kak Prekmurec ali J6* ~ Naj malo pomagam: pri Sveti Ani oziroma donedavna Zgornji Ščavnici Zinia i? m i„ X— । __________ .v vas Konn, ampak tudi izdelave dobrega domačega bučnega olja. Vsaj tako sem sklepal, potem pa me je oljar Roman Moleh s Krivega Vrha podučil, da so sezona stiskanja bučnega semena v dišeče olje začne kmalu po spravilu pridelka, torej jeseni. V mislih je imel seveda golice in ne starega semena, ki ga je treba prej ne le posušiti (kot golice), ampak olupati. Ročno smo to nekoč počeli v dolgih zimskih večerih, zato se R čas stiskanja zavlekel tja v november, december ... Zdaj, ko skoraj povsod sadimo samo bučna semena, iz katerih zrastejo buče, ' katerih so semena golice, se je sezona stiskanja olja pomaknila Precej naprej. Mnogi kmalu potem, ko seme posušijo, gredo v nljarno zmlet, spražit in stiskat 'rsaj po nekaj deset kilogramov kriic, kajti zažele si čim bolj sveže °lje. In takega hočejo imeti tudi Pozneje, zato ne dajo naenkrat Predelati vsega pridelka, pač pa ' delajo oljovo« (kot se temu reče Prekmursko) dvakrat ali celo "'krat. Vsekakor pa tudi spomladi Pred solatno sezono. Posušene bučne golice »morajo« najprej v mlin na kamne (ne na valje!). Moleh, ki »nadzoruje« vnašanje in delovanje mlina. P v^Sač, "•ačeol- • ? h Saj je lastnik lud* na turistični kmetiji Benko v Spodnji Šča-nton "lastnoročno« pražil zmleto bučno zmes. sadijo stn?h ^^murskih VečkraT1,’ ste v Ve’ > Jarnj v c, rali- Kako pa stegno je goricah? Ve8aV?hPevajo. M0V Ud' buče ^4 haPn s Kri- I poini’5 hektaria ,Ani lmajo si- I ^6; U^Sti^ v J Jev. let1 "a pQVr d Jo pa tudi I °dvisn° Prei Pa n- 7 hektar-barjeni° Pač oj - ^aldarjih, k°lo- °dPrtoOn]’ Povrh n dl s kmečkim 'bo s tr OkrePčevf1d 'niaj0 redno i i "men b"° - olb "a Krivem ( W'^2 StV°' I ^'^.^delavo V T SVOip nro I Sr^ga >0 bu -hras,lin^^ I Sa iz dom ^8a 0,ja^ . in ku- Zlje, ob petkih pa je ponavadi čas, ko ljudje iz bližnje in tudi daljne okolice, na primer celo iz Bogojine, pripeljejo bučno seme, iz katerega jim iztisnemo olje.« Ne valji, ampak pravi kamni Tako je dejal Roman Moleh, nato pa dodal, da pri njih ni čakanja, kajti v oljarni imajo tri mline, v katerih niso »volcni« (valji), ampak klasični »kamni«, s katerimi se da seme »pravilno zmleti« in je olje boljše. Opazil sem pet pražarnih mest in tri hidravlične stiskalnice, kar samo potrjuje, da gre delo hitro od rok. To pa je tudi v skladu z-,današnjim ritmom življenja, ko mora biti vse hitro opravljeno. Da, hitro, pa spet ne tako, da bi zaradi tega trpeli medčloveški odnosi. Ne Romanček (tako je njegovo ljubkovalno ime), ne njegova žena Antonija oziroma Tončka, ne nihče drug ni nikogar priganjal v oljarni, to pomeni, da je delo potekalo normalno. Ko so seme zmleli, so ga dali pražit, potem v stroj, ki ga je zmešal, pri čemer je bilo treba dodati nekaj vode, nato pa hajd z njim v hidravlično stikalnico, nakar je Pogled na eno od petih pražarnih mest. Na desni je domača Antonija Moleh, ki - četudi ima veliko drugega dela - rada zaide v oljarno, za njo pa je stranka Irena Rajšp iz Selnice ob Muri. Na levi strani fotografije je Roman Časi, ko so spraženo bučno olje stiskali z navadnimi stiskalnicami, so mimo. V oljarni Moleh na Krivem Vrhu imajo celo tri hidravlične stiskalnice. Na fotografiji je delavec pri upravljanju stiskalnice. Ne, to ni nafta (tudi te bi bili veseli, ko bi kje pri nas pritekla), ampak dišeče bučno olje, ki teče iz hidravlične stiskalnice. Marija Pesel iz Zgornje Bačkove je lani posadila bučno seme na površini 10 arov in pridelala 200 kilogramov suhega semena. Del tega je dala predelati prejšnji petek v domače bučno olje. Bilo ga je za dve kangli in dve plastični posodi. začelo teči v vedro dišeče olje. In med vsem tem se je našel tudi čas za klepet. Pijače pa ljudje v oljarno prejšnji petek niso prinesli, kajti najbrž niso hoteli delati konkurence Molehovemu kmečkemu turizmu in gostišču. Presenečenje v delavnici • »Morda vas še zanima, kaj imam v delavnici?« je bil zgovoren Roman. Seveda sem pogledal tudi tja in videl napol izdelan stroj za čiščenje bučnega semena. Sogovornik je povedal, da je njegov izdelek. Potem je razkril, da je naredil tudi več strojev za trebljenje buč in da je bil en tak izdelek inovacija, za katero je dobil na kmetijsko-živil-skem sejmu v Gornji Radgoni zlato plaketo. Tudi v oljarni je večina strojev in naprav, ki jih je v glavnem sam naredil. Med vožnjo s Krivega Vrha proti Benediktu se mi je utrnilo vprašanje: le kam neki je odšel Roman zdaj, ko sva se poslovila: v oljarno, delavnico, bližnji vinograd, gostišče, turistično kmetijo ... To je le nekaj torišč njegovega dela. Resnici na ljubo pa moram zapisati, da mlada Molehova nista sama, saj imata otroka, pri močeh pa so tudi starši, skratka: uigrani mlada in malo manj mlada družina. Besedilo in fotografije: ŠTEFAN SOBOČAN 18 »Satira vestnik, 20. februar 19^ Vsi svetniki moravske občine so se na pepelnično sredo dosledno postili, saj niso zaužili niti drobtinice, kaj šele kako ribico. To je sodilo v priprave na sejo in svetniški ogled Taverne v Ajdi na mali fa-šenek. Po seji sveta je namreč direktor Moravskih toplic Bencik - Levo krilo počastil svetnike s svojim tesnim prijateljem županom na čelu s svečano večerjo. Račun je bil poravnan od turistične takse. *** v občini Sv. Jurij bo na Slavkovem trgu javno zborovanje s pripravljeno grmado za tisto Agato Swarzkobler, ki ogroža mir in spokoj predsednika občinskega sveta. Grožnje na zborovanju so izključene. Za razsodnost bo skrbel Jožef Kocuvan - Potrjeni. *** '• Miha Vodenik - Burger-meister bo svoj urad preselil v eno od dvakrat prodanih Elradovih hal na Meleh. Tako bo lahko v miru upravljal občinski proračun. Andrej Gerenčer - Broker je bil na posvetu pri Cirilu Pucku - Driblerju. Ta mu je predaval, kako priti do odpravnine, ko odhajaš iz državne službe v državno službo. Bela Pavlič - Potiskani je že izračunal, da bodo takse od reklamnih napisov zadostovale za županovo odpravnino. *** Jože Nemeš-Verona je opravil že nekaj pogovorov z Ivanom Obalom -Idžijem, da ga zamenja na krmilu Panonke. Svetoval mu je, naj pri sanaciji upošteva rotacijski škropilni koledar Ervina Pitza - Ek-sdirektorja, ki je izšel v samozaložbi. *** Jeno Sapač - Brzič in Jožek Tivadar - Zadružni sta pred pričami v Ljubljanico metala kovanec za mesto državnega sekretarja. Zadel je Tivadar. *** Miran Lovrin - Zemljiški je bil na zapitku v županovi kleti v zahvalo za opravljen zemljiški transfer na ho-tiškem brodu za Inino rafinerijo. Na podoben zapitek se ponosno odpravljata tudi glavna izvajalca del pri lendavskem kulturnem domu integrirani podjetji Gradbenika in In-gre. Slo bo za občudovanje lastnega dela. Neposredne posledice prometne nesreče na gorenjski magistrali si lahko ogledate pred glavnim vhodom v Obrambno ministrstvo Združenih držav Slovenije. Ne glede na vreme in letni čas stojita tam dva vojaka, dva mlada fanta, ki si nabirata revmo za stara leta. Če je bil pilot vsaj enkrat v življenju v nezavesti več kot pet minut, mu je za vse večne čase prepovedano prevažati potnike. Lahko bi ogrozil varnost dvesto ljudi. Za ministre taka omejitev ne velja, četudi bi s svojim »poškodovanim« ravnanjem ogrozili ves narod. Ne bodimo preveč kritični do ministrov, saj niso samo oni prizadeti. V politiki in na visokih položajih je veliko takih, ki bi jih že bežen psihiatrični pregled izločil in ne bi bili več nevarni svoji domovini. Pravila in ugled države pač zahtevajo, da je ministrova rit na toplem, vojaka pa naj zmrzujeta na prostem, ker bomo zaradi tega vsi bolj varni. Kasen za V Braziliji je bila podpisana pogodba o pokroviteljstvu med soboškim Potrošnikom in nogometnim klubom Publikom, kije na turneji v Braziliji. Publikom že nastopa pod imenom Publikum Potrošnik, kar je med dobavitelji kave soboškemu Potrošniku naletelo na velik odziv. Ketlerja -Berlusconija ni bilo pri podpisu. BESEDAM KOHJ Kako dobro se še spominjam njenega prvega dne med nami; zgodnjega jesenskega dne pred dvema letoma, ko sem stopila v učilnico, odložila jopo in hotela oditi na hodnik, da bi še malo poklepetala s sošolkami. Pr6-stor, v katerem smo preživljali tretjino življenja, sem poznala tako dobro, da bi opazila vsak uvel list na številnih lončnicah, če ne bi več rasel tam kot običajno. Povsem nemogoče se mi je zato zdelo, da bi me kdo izza vrat že ves čas opazoval. Šele ko sem se namenila nazaj v razred, sem zaslišala: »Rekli so mi, da boste vi moji novi sošolci.« Vstala je in mi ponudila roko. Minevali so meseci, nekateri so jo vzljubili, drugi so jo zaničevali. Slovela je po svoji prerani zajetnosti in je zato pridobila vzdevek Debeluška. Bila je majhna, na vse strani zaokrožena, tolsta, nabuhlih prstov, ki so bili v členkih nabrani kakor venec klobasic; njena polt je bila blesteča in napeta. Obraz ji je bil podoben rdečemu jabolku ali popku še nerazcvetene begonije. Včasih so jo zaradi postave grdo zasmehovali, toda imela je trd karakter in se je vedno branila. Nekoč so jo napadali po končani uri, ko so razredni asi mislili, da so se kaj naučili. Debe-luško so stisnili v kot in jo vprašali: »Ali veš, kakšen tip bi bila ti po KRAČO-MERCU?« »Ne, po Kračo-mercu res ne ' vem. Ali pa ste morda mislili na psihologa Kretschmerja?« Fantje so se nekoliko zmedli, toda še vedno niso popustili. »Ti si pravi piknični tip! To pomeni, da imaš zelo dosti maščevja. Najbrž imate doma vsak dan obilne piknike in cvrete mastno hrano!« Debeluška pa se ni dala užaliti: »Morda imam res nekoliko več maščevja kot vi, toda prav to me varuje pred zbadanjem takih, kot ste vi. Mislim pa, da tega vi niste sposobni razumeti, zato se lahko naučite od mene. Poglejte natančneje besedo piknični. PIK-nešjo, pa ji NIČ NI!« Tokrat so bili fantje potolčeni in so se zamišljeno praskali po glavi. Le eden še ni odnehal: »Pa kaj me briga, če se delaš pametno, sem pa vseeno rajši as-tenik, kot pa piknik!« klub H| KLUB TOK-TOK odpira vrata Vaše sreče! »Kaj praviš? A, STE(Z)NIK si rajši! Ali to pomeni, da se razteguješ čez odvečno maščevje?! Torej imaš vendarle rad debelu-ške, le priznati nočeš!« »Neeee, to ni res! Sicer pa sem hotel reči, da sem atletski tip!« »Jaz pa mislim, da bi se kar takoj lahko prekrstil v kakšnega imbecila,« je porogljivo dodala Debeluška. Od takrat naprej je dolgo več niso skušali osramotiti in njena močnejša postava ni bila nikomur več v napoto - vsaj do tistega jesenskega jutra, ko smo spet dobili v razred novega debelega sošolca. Na tablo je nekdo napisal pesmico z velikimi črkami: Za zajtrk pet kruhov, tri jajca, pršut; za malico štrudelj, s sladkorjem posut. Opoldne pečenko in sočen krompir, zraven še torto, špagete in sir. Ob takšni jedači čez trideset dni,jedci požrešni, mastno debeli so vsi! Debeluška se ni razburjala, mirno je stopila do novega sošolca in mu nekaj zašepetala na uho. Čez eno uro sta se vrnila s polnimi steklenicami olja, jih izpraznila nad avtorji pesmice in na tablo pripisala: Kdor se norčuje, vse nekoč nazaj dobi, zato suhci neumni zdaj mastni so vsi! NI-GRA Gorički župani se v svojih pragozovih ne znajdejo ravno najbolje. Da bi dobili jasno podobo pred lobiranjem programa Phare za financiranje mednarodnega krajinskega parka, so najeli vodnika, ki jim bo pojasnil specifiko krajine, in sicer tajnika beltinske občine Srako - ki je bil prej direktor kot župan. Da se župani ne zgubijo, bo poskrbel eden od uspešnejših razvojnikov Goričkega Feri Lainšček - Prostozidar. Pokrovitelj pohoda bo Geza Bačič - SZDL, gostitelj pa Geza Bačič - Zeleni. *★* Karlu Pojbiču - Melene-mu je v Braziliji zmanjkalo glinastih golobov. Zato so v Mlinopeku za en dan ustavli peko kruha in pekli glinaste golobe, ki so jih poslali za svojim šefom v najetem DC-10 beograjskega JAT-a. v Ljubljani Kujski val, škandal Celotno uredništvo Kujskega vala z novinarji vred je bilo zaprto v kleti ljutomerske občinske stavbe več kot en mesec. Šele po vztrajnem poizvedovanju svojcev so jih odkrili v slabem stanju med najdenimi predmeti. Gostilna Pri vrču Danes je vse manj dobrih gostiln, tarna pevec. Slovenci pa tarnamo, ker izginjajo dobre stare domače gostilne. Vsak del naše do-movinice ima svoje značilne gostilne, le-teh pa je vsak dan manj. Še tam, kjer je bila pred kratkim dobra stara gostilna z značilnimi težkimi mizami in stoli, soba pa obložena v od starosti potemnel les, danes najdete bufet, bistro, snack bar, pizzerio, igralnico z avtomati ali ne vem kaj drugega. Gostilna Pri vrču je kljub vsemu še dosti pristna. V stari slovenski gostilni so visele slike, ki so prikazovale lovske prizore ali pa slikovite krajine. Slike so bile počrnele od starosti in tobačnega dima. Danes je takšnih slik čedalje manj. Nadomeščajo jih reklame za Jack Danniels Old Kentucky Burbon, Coca Colo, Johnny Walker Rare Schotch Whiskey in podobne zadeve. Tudi mi se neizbežno amerika-niziramo. Veliki mehiški pisatelj Carlos Fuentes pravi: Gringo v Mehiki, to je enako samomoru. Tako je bilo nekoč, danes je drugače. Danes je gringo že v čisto vsaki hiši, v vsakem domu, seveda Lendavski jM&Gl Pozdravljeni! Tisti, ki ste pozorno prebrali prejšnje Pereče, ste verjetno opazili, kaj se lahko zgodi človeku, ki je obseden z rekom: Vino in ženska sta dva najslajša strupa. Zapisalo se mi je namreč, da so pred nami »pustni dnevi«, dejansko pa je tedaj »fajnšček« že minil in začeli so se resni postni dnevi. Bralcem se seveda opravičujem. Kdor dela - tudi pisanje je delo, saj sami veste, kako težko je napisati navadno pismo -, pač greši. In kdor to prizna in se pokesa, temu bo oproščeno. Mi je odpuščeno? Oh, kako hitro beži čas, mar nel? Zanimivo je, da se čezenj ne pritožujemo le starejši, ampak tudi vse več mladih. Pač hiter utrip življenja, toliko bi hoteli narediti, a tega ne storimo, ker se dan prehitro prevesi v noč (tudi ponoči veliko ne naredimo). Teden mine kot bi trenil in ni nas malo, ki zagovarjamo spremembo koledarja, po kateri bi moral teden šteti ne sedem, ampak deset dni. Mesec pa naj bi bil krajši, da bi tako pogosteje dobivali plače, starostne in redne kmečke pokojnine, delavske pokojnine in - kar je na območju upravne enote Lendava/Lendva še posebno aktualno: francoske pokojnine. In kar na našem območju tudi ni neaktualno: so- cialne podpore. Mi je prišlo na ušesa, jih prejemajo tudi taki, ki jih »boli« hrbet' Moji informatorji so ob koncu tedP odpovedali, zato danes ne bo kakih Pre^„, sljivih novic. Kaj pa praznik naše vske) občine? S prejšnjim smo »odp^"1"' treba je določiti nov datum. Sem slišal, 0 so svetniki izbrali 20. avgust, ko je bila . štampana« prva knjiga. V redu? Ne, druga polovica avgusta je ja v znatne™ kmetijsko-živilskega sejma v Gornji FadP. ni, ko smo zaposleni s kupovanjem še v traktorjev, ogledom bikov in telic - P0? seči pa mi niso tudi drugi predlagani SP $ minski dnevi: 15. julij, ko smo »opravi'1" Turki, borčevski 22. junij, 28. oktobe spomin na regionalni obrtniški sejeta^ Zakaj ne? Figo smo se znebili Turkov, pa jih kot ubežnike čež državno mejo vi varno vsak dan pa tudi s tovornjaki dNl po naših cestah. Praznik v spomin na jem 1366. leta pa je nora pogruntavšc1 No, če bi se sejmarska tradicija nadalieV. la, prerasla v pomurski sejem (ki so s nam, Lendavčanom, in Murskosobo nom speljali Gornjeradgončani), tedal seveda glasoval za tak datum. Zdal nam ostaja 20. avgust, ko goduje Betn™^ Je morda vsaj kak svetnik? y Preiskava o nezaslišanem dogodku silovito poteka, vendar najbrž ne bo nikoli končana, ker v uredništvu ni nobenega domobranca. Kujski val, zvedeli smo Policija je na meji med Prekmurjem in Prlekijo postavila cestne zapore, kjer ustavljajo izključno Prleke. Policisti (škoda, da Polonca ni postala ministrica, ker bi jim potem lahko rekli polonezi) iščejo zlato. V davnih časih so v bogato Prekmurje hodili ropat Turki, zdaj zlatarne ropajo Prleki, policisti so o tem sveto prepričani. V Ljutomeru in ožji okolici je zadnje čase cena zlata močno padla. Med zadnjo maškarado so bili vsi Prleki z njim bogato ovešeni. tudi v vsaki gostilni. Danes je skoraj samomor, če ni gringov v bližini. Oštir Vrč (sam bog si ga vedi, kako mu je v resnici ime) ponavadi mrko sloni ob točilni mizi ali sedi pri mizi v kotu. Ponavadi ima v roki »špricar« ali po naše brizganec. Kot smo že omenili, je mrk mož, ki skoraj nikoli z nikomer ne govori. Za goste se ne zanima, tisti, ki ga ne bi poznal, bi menil, daje le eden od gostov, ki premišlja temačne misli in jih utaplja v tako imenovanem brizgancu. Nikoli nikogar ne pozdravi, le redkokdaj pije brizganec v družbi kakšnega redkih znancev, ponavadi je sam. Vozi se v mercedesu, verjetno meni, daje s tem dosegel stopnjo, ko njemu ni potrebno pozdravljati tistih, ki capljajo peš ali se vozijo v slabših (beri cenejših) avtomobilih. Tedaj vstopimo mi, Vrč niti z najmanjšo potezo obraza ne da vedeti, da nas pozna ali da ima kakršen koli odnos do nas. Sicer pa je popolnoma razumljivo, da ga ljudje, ki pijejo le kavo, torej prinašajo majhen zaslužek, ne morejo posebno zanimati. Tudi mi se Kujski val, za zunanjo uporabo Prvo opravilo ameriške zurw ministrice še pred jutranjo kav*10 je bil obisk Vatikana. Tam jo je zasačil naš novink Vljudno se ji je predstavil in jo P0' baral (pobarati ni poseksatilJ8 lahko kaj izjavi za Kujski val. O5* no ga je zavrnila, da je za Kurd* vprašanja odgovorna OZN, in1* brzela dalje. Kujski val, slastni oglas Prodam prekrasno svinjo23 j kol ali nadaljnjo rejo, sto dvaj^; težko mis Pomurja, najlepšo sw daleč naokoli. Bedra ima take) po zalita, trebušček pa meN _ krasno zaobljen, da bi jo WI kar gledal in gledal. Za tiste.' bodo prišli prepozno, so na*1* še njene nič manj mične sestre. Kujski val, nasilna reklama Pan Agra, podjetje v razW®J ponuja v predprodaji veli^ vost. Naprava za polivanje ni očetov je nekaj, česar ne P mogli več pogrešati. Zmeraj. I sodelavec dobil otroka in sj hoteli politi, ste zgrešili in je bi j mesto njega moker kdo drwf tem neverjetnim izumom ga P z zanesljivo zadeli točno v 9 Pohitite z naročili. delamo, kot da Vrča ne bi po^ mirno in uživaško se posvet' kavi. j Tedaj pridrvi v gostilno nek . ki vpije: »Kaj so naredili, veste. . s n n so naredili?« sp(f »Le kaj so naredili?" 9® šujejo izza omizja, kjer po- sedijo razni obrtniki in pU 1 gance v bateriji (serijsko e drugim). za4 Kramarju za vogalom s j jj vrata, pripoveduje na po1* , pol ogorčen. Takšne, maj i vinice so sprva prinašale | danes jih čedalje več nel$ ! Kramar za vogalom ni z.j mesecev poravnal najem pr plačal elektrike, ne vodein #1 vkov. Lastnik lokala ga 1®.^ 1 J opominjal, potem mul® |V/ elektriko in končno phP® ca, ki mu je zavaril vrata. Prvi preplah je mimo./k eden več v stiski, življe^^pf vrača v stare tirnice, ob^n y ročijo nov »rundo« brizga^ y spijemo kavo, potem se P01^ mojster s »fleksarco« vrata trgovinice, ki spet, sno, začne poslovati. . $ BORI^°j ža P< so di to Jir Po m ee ko ta ta ^tn'K 20. februar 1997 X?od listki 19 ^nčija - dežela templjev in religij J #51 /> € Piše: Janez Jaklič wot na vzhod Ni čudno, da so bili viktorijanski arheologi šokirani. Eni pravijo, da slike predstavljajo seksualno plat končne odrešitve - nirvane, drugi pa, da je to veren zapis orgij, ki naj bi se v templjih tudi dogajale. Še danes se strokovnjaki sprašujejo, kaj je gnalo vladarje, da so dali samo v 1. stoletju vklesati svoje fantazije v kamen tako bogu za hrbtom. Khajuraho je danes majhna vas, ki je skozi dolgo vročo sezono vroč, suh in prašen silno neudoben kraj. In ni nobe- Samath je bil eden uaji l ^dokazov, da bi bilo pred tisoč-Mem tu kaj drugače. Kakorkoli samo zaradi tega dejstva, ve-''ke odmaknjenosti, so spomeniki °stali ohranjeni in so se izognili n"1slimanskim uničevalcem. Kreativni genij, ki je ustvaril ta povita dela, se je oplajal z in-d’isko religijo. Sveto trojico, ki Mrnlj živi v indijski ljudski zave-V’ Podstavljata bogova Višnu in ^a. Višnu je svetlo in dobrohot-no božanstvo, ki se je v dobrohot-skrbi za človeštvo osemkrat ute-esdo. On je varuh kozmičnega najpomembnejših budističnih centrov. reda, drahme. Njemu nasproti stoji bog Šiva. Navadno ga predstavljajo sedečega na tigrovi koži, visoko med ledenimi gorami. V rokah drži trizobe vile, okrog vratu pa ima ogrlico iz nanizanih človeških lobanj. Okrog Šive veje asketsko razpoloženje. Čeprav se ga večkrat loti neobrzdan uničevalski bes, je tudi on nekajkrat deloval za človeško dobro. Njegov zaščitni znak je mesec, ki je moško božanstvo, in pride vsakih trideset dni oplodit vode in rastline, da se lahko obnavljajo. Tako se razodeva še ena vloga Šive, njegova spolnost. V svetiščih ga predstavljajo pokončni kamni lingi. Ponavadi lingo spremlja predstava ženskega spolnega organa: nožnica, ki jo prebada penis. Tretja velika osebnost hindujskega bajeslovja je boginja Devi. Je to ena boginja ali jih je več? Hindujci sicer častijo več boginj z različnimi imeni, vendar so to lahko tudi različni obrazi, različni značaji ene in iste boginje. Ena od njih je Kali, zaščitnica tu- PLEČNIKOV PRISPEVEK WAGNERJEVI ARHITEKTURI gov, ki jo upodabljajo kot starko s povešenimi prsmi, počrnelo poltjo s škrbastimi zobmi. Z njenih ustnic se cedi kri, ona pa vihti mesarski nož in nosi ogrlico iz človeških kosti. Včasih so ji žrtvovali ljudi, danes pa ji darujejo živali. V njenem templju v Kalkuti zakoljejo vsak dan stotine koz in drugih živali. Ker so vsi bogovi poročeni z boginjami in imajo tudi svoje otroke ter se lahko tudi večkrat utelesijo, se je indijski panteon razširil do neslutenih razsežnosti. Bogov je toliko, da ima skoraj vsaka družina svojega, ki ga vsakodnevno časti v svoji hiši v obredu, imenovanem pudža. Obred se dogaja na oltarju boga bodisi v hiši ali na prostem. Ljudje pokličejo svoje božanstvo s tradicionalnimi besedili in ga povabijo na obed. Z njim ravnajo kot s častnim gostom: Umijejo mu noge, darujejo mu cvetje in dišave, dajo mu jesti in se končno od njega poslovijo, ko je obed končan. Med ljudstvom je eden najbolj priljubljenih bogov Geneš, sin Šive in boginje Parvati. To je bog s slonovo glavo na človeškem telesu. Ob tolikem številu boginj niti ni čudno, da je v določenem obdobju v nekaterih predelih Indije v hinduizmu prevladala spolnost, kot se je to zgodilo v Khajurahu. V indijski religiji so se veliki arijski bogovi poročili z dravidskimi boginjami. Ker hindujska religija nima vrhovnega za-povednika, nekakšnega papeža, je paleta barv njenega izkazovanja široka vse od orgiastičnih pa do mističnih kultov. Večkrat pa pride tudi v nasprotje sama s seboj. (nadaljevanje prihodnjič) Ob arhitekturnih člankih, ki jih boste lahko prebirali v prihodnje v tem časopisu, naj vam danes pobliže predstavljam dogodke na začetku tega stoletja na dunajski šoli za arhitekturo, seveda v povezavi z našim arhitektom Plečnikom, ki je v času sprememb pojmovanj in arhitekturnega ustvarjanja ob prihodu industrijske revolucije odigral vidnejšo vlogo. Ob prebiranju objavljenih publicističnih zapisov v obdobju po petinštiridesetem letu pa vse do danes ugotavljam, daje vpliv arhitekta Plečnika v našem kulturnem prostoru dokaj močan in da je njegovo dolgoletno delovanje v Ljubljani tako močno vplivalo na našo srednjo generacijo ustvarjalcev, da kar nekaj časa niso našli svoje prave identitete. Razloge zato je predvsem potrebno iskati v dejstvu, daje Plečnik že v času svojega zgodnjega ustvarjanja zelo vplival na splošno pojmovanje arhitekturnih trendov še v času, ko je sodeloval z vodjo dunajske specialke arhitektom Otom Wagne-rjem, predvsem pri projektiranju fasad oziroma zunanjosti objektov. Po nekaj šolskih uspehih in s pomočjo priporočila mojstra Wagnerja sije Plečnik relativno hitro nabral krog vplivnih naročnikov in investitorjev, ki so bili ob nekaj izjemah predvsem in-dustrijalci. Na nekaj adaptacijah, ki niso prinesle večjih sprememb v organizem stavbe, pač pa so se kazale v imenitnih in domiselnih rešitvah zunanjosti, je Plečnik vztrajno dokazoval, da je vreden zaupanja večje investicije. Tudi med natečajnimi rešitvami, ki so jih reševali Wagnerjevi učenci, je vidno odstopal ter opozarjal nase z rešitvami, ki so jasno kazale, da Plečnikove fasade nimajo le dekorativne in statične funkcije, marveč ureja tudi dinamične stile stavbe. Tako je šlo pri mojstru Plečniku dejansko za to, da je arhitekturo jemal tudi kot orodje za vzpostavljanje novih razmerij v prostoru, in to seveda s pomočjo oblikovanja fasade, ki pri njem nikoli ni bila le tanka opna, ampak plastična gmota in skrbno ter premišljeno oblikovana grajena struktura. To je najbolje demonstriral v znani Zacherlovi hiši na Dunaju, kjer je po nekajletnem razvoju od dobljenega natečaja leta 1900 uspel leta 1904 na zanimiv način doseči, da je prišel do izraza sam material (granitne plošče), ga estetsko proporcioniral ter le z načinom pritrditve ustvaril potreben ritem. Čeprav je večina Wagnerjevih učencev po odhodu s specialke razočarala, saj so hote ali nehote ustvarjali arhitekturo, ki sojo poprej zanikali, ter se v času učenja raje identificirali z avantgardo, pa je le peščici študentov ter mladih ustvarjalcev vse do padca monarhije uspelo snovati moderno arhitekturo. Ob Wa-gnerjevi hranilnici naj omenim še cerkvi na Steinhofu, Olbri-chovo Secesijo, Hofmannov sanatorij v Purkersdorfu pa tudi Plečnikovo Zacherlovo palačo in cerkev v Ottakringu. Prava zgodovinska vloga dunajske šole je osvobajanje fasade v času secesije, predelava fasadnega dekorja in ornamentike, prevzete še iz historičnega stavbarstva, in s tem stvaritev novega funkcionalnega ornamenta, ki vidno poudarja konstrukcijske prvine stavbe. S tem so odprli vrata ter možnosti za ustvarjanje tako imenovanega funkcionalizma, kjer je prišel do izraza arhitekt Loos, sicer tudi študent pri Wagnerju. Če razmišljanje povzamem kot opisovanje krasnega darila Wagnerjevi šoli pri ocenjevanju njenega vpliva na razvoj arhitekture kot umetnosti, ki ga je Plečnik s svojim talentom, marljivostjo in prizadevanjem ter z realizacijo nekaterih objektov vsekakor prispeval, pa moram omeniti tudi drugo in izredno pomembno dejstvo, da je Plečnik veliko naprednih nazorov ter tehničnega znanja pridobil prav na podlagi kakovostnega šolanja ter dolgoletnega spopadanja s tehničnimi problemi ter rešitvami, ki jih je sprejel v času študija in delovanja prav v Wagne-rjevem ateljeju. (nadaljevanje prihodnjič) PONUDBA ZA NAJEM GASILSKEGA DOMA PGD Prosenjakovci oddaja na osnovi sklepa občnega zbora z dne 2. 2. '97 najboljšemu ponudniku v najem del prostorov novega gasilskega doma. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: PGD Prosenajkovci Prosenjakovci 21 9207 Prosenjakovci h'6'0’ kako Sk-je vsa družina pražila na soncu, ki je B°r's je mJ । mora'° nadomestiti vse deževne dni. | gojeno na£rabljeno seno v plasti. Delal je s I d°.Se vile J°H Notranja moč ga je oplajala tako, da | seno ? v e s Peresn° lahkoto in v loku metale i?ra°sti, sai a V domačih ni zbujal posebne po-I h1” ostalo^ tUd' preJ ve(ino prijel za delo. Prikrito 0 '^koto in ^stvo’ da je tokrat storil to z neverjet- Zdelo Ce bil moral splezati na vrh sveta, se bil zmogel. ’ k ?°Se na d ? CUt111 utrujenost. Tudi Borisove miši-I ?a- družjna° $ern traVr|iku le preveč naprezale. In Za^' drUgi pole8|a na ležišča, se je zanj I Mi 'n lo no' • aVn'ka' Knjige so ostale ves dan I ]e, .Olha se i C S1 Je. zadal na svoj urnik slovenščino. ho?'Ce’ Jih nn Pobijal skozi književnost, izpisoval ZasPati Preklinja' in začel znova. Ni tie pr'itnkj’- n vsajle obsežne snovi z zamota-I Se n di malo” Se bo,j z deli’ predvsem z dramami, s|j>rila na možganih v predalčke. Kazalca sta Predah” vSt‘C?’ ko je zaprl knjiE° in si omi.' thu • Mige jn ? končno je ugotovil, da za to noč Prek”?0 Privos—^nje Prepusti jutru. Intenzivne misli SentlZanimi 0110 sPanca. Ležal je na hrbtu in s kako?Preniaknn na prsih mečkal prste. Ustnice Mil« 'Zrinili t e M°žgani pa so premlevali samo, resj?11! slutiu°5ek in Ponedeljek priključili sredi, sebik^mišijai’ kako gaje zmedla. Nikdar doslej ni lijo (^.Posebne ° SVojem temperamentu. Je nosil v No v nru 8a ab se taki nenavadni občutki nase-“ ljubih ^se re^'^™0’v njegove vrstnike? dalj r leMu. PanrreS 'zcimHe različne variante, tudi k”6 ljube?Je S° razen Robija na široko razkla-^atoo Pustolovščine. Vsi pač njiho- Hoj2p jezanes|JU niso nasedli in verjeli. Boris je. 0 je izsuh i r-*e tud’ on moral nekaj pridati. Miie‘lce. Smeš k Tokrat so mu zopet nastavljene Se , 'Zoblji, da si sploh upa kaj domišljati, dihalo'enec np na’ zrela osebnost. Kako začeti, ^hai?Znova °SI?eši? Misli so se mu pretakale, NveR' |°riti rt1„.Ve|Ze vstaJale. Končno so se motivi Mrej jubezg- , da m ne. Neizkušenost in poraz harn°Ve brazd ega dozivetja se lahko ponovi in ^Odi ,?d'l Veli], el takšue, da bo rajši kot bi še tve-^Ntiik a ostal Vlnek okoli žensk. In lahko se mu Tisu Vedno pred zaprtimi vrati kot brez- Se z? °'?ne’ ko -ie ze ce'° uro Prej krožil 0 d s sladoledom, za pogum zvrnil rum s kokto, je list njegovega življenja skrenil z uhojene steze. Notranje zavore so začele popuščati, ko je s prstom prvič pritisnil na gumb ob vratih dolge, masivne pritlične hiše. Nobenega glasu, nobenih stopinj, le nenadoma je stala pred njim kot duh Milena. Ljubka glava seje urno zavrtela na tankem, dolgem vratu, najbrž je bil videti tak zaradi njene kratke pričeske, glas je vabil, čisto domače: »Torej poznate uro! Kar naprej! Sama sem. Babica je s Tinko na sprehodu.« Dnevna soba ga je presenetila s starim, klasičnim pohištvom, z veliko knjižno omaro in predvsem z visokim stropom z veliko rozeto v sredini, s katere je visel bogat lestenec. Takšno meščansko razkošje ga je presunilo, zlasti ker je bil v prostoru sam, samo kakšne sekunde in oči so se napasle na različnostih med tem in njegovim domom. Tedaj je prišumela s knjigo in popisanimi papirji. Natanko so se skozi tanko, modro obleko zarisali obrisi njenega telesa. V vsej vitkosti so njeni boki in prsi pridobili komaj za nekaj centimetrov in poudarili ženskost, manj so ličili na materinstvo. Prisedla je, odgrnila drobno počečkane liste. Rahel, spontan dotik z roko. Občutenje njenega diha ... Onemel je. Suha usta so hlastala za ustrezno besedo. Ni je. Zopet ona. Z nasmehom, brez zadrege reši položaj: »Upam, da se bo stroj zavrtel. Če bi ga imela, bi ga preizkusila.« »Ne, sestaviti ga moram,« je končno izvlekel iz sebe. Da bi razkropila gostoto zadrege, je dregnila vanj s čisto nepričakovanim vprašanjem: »Kuznecov sem prebrala priimek. Ste to vi?« »Jaz, ja.« »Nenavadno, se pravi rusko, kajne?« »Niste se zmotili. Tu sem ostal, sad neke ljubezni.« »A tako! In je v sadu ostala koščica ruskega značaja?« »Ne razumem. Bi se moral ločiti od vašega?« »Najbrž po genetskem zakonu kaj ostane, na primer kanček melanholije se gotovo najde v vašem temperamentu.« »Tu sem zrasel, vse v meni se je zlilo in izoblikovalo po vaših šegah. Otožnosti v določenih trenutkih se nihče ne more izogniti.« »In ti trenutki nastopijo ...?« Izziv, ki ga ne more preslišati, priložnost, da se postavi na preiskušnjo, ga prisili k besedi: »Bolj poredko, a zdaj so.« To priznanje je izzvalo v njej dolg in miren pogled naravnost v njegove oči. Ni trenila in on tudi ne. Nedopovedljivo je obviselo v zraku, kaj sta iskala drug v drugem v zenicah. Ni ustreznega izraza ... Milena je nežno položila svojo dlan na njegovi roki, ki sta nemirno prepletali prste na mizi. In zgodilo seje, brez uvoda in ceremonij... Na kavču ... Prvič je začutil mehkobo in voljnost telesa, ki mu je vračalo strast za strast, lepoto za lepoto. Brez besede. Samo drhtenje dveh ubranih teles, kot bilke v vetru ... in brez strahu pred koso. Samo minuta, dve, pet. Kdo šteje velike ure in minute? Izpeli sta se telesi ... Melodija pa ni smela izzveneti do konca ... Tu ni konca, samo začetek. Milena si je hitro zapela obleko in počesala lase. Nežno je šla s prsti tudi skozi njegove, se sklonila in ga poljubila na čelo: »Dober si, fant! Povej, si prvič?« »Drugič, a resnično prvič,« je tiho priznal in ji položil roko okrog ramen. Malo sta vedela drug o drugem, vendar dovolj. Več bo razkril in prinesel čas, ki bo delal zanju ali se bo zarotil zoper njiju. Karkoli bo že, času in priložnosti morata biti hvaležna, da sta jima podarila novo vstopnico na neizhojeno pot... Sonce se tiste junijske dni ni spustilo z oboka. S prijaznim obrazom je spremljalo na poljski poti fanta, srce je burno tolklo od neučakanosti. Zavil je na glavno cesto in noge so z vso močjo tlačile pedale, da bi kmalu dosegle cilj. Resda nista bila zmenjena niti za dan niti za uro, vendar je že tako veljal tihi dogo- vor, da se srečata na njenem domu, ko se vrne. Izgovor za mater je bil že ustaljen: inštrukcija. Mati seje umaknila na vrt ali je bdšla običajno s hčerkico na sprehod. Vsak sestanek pri njej gotovo ni dajal priložnosti za intimne stike. Čeprav se je kri ob dotiku rok že hitreje pognala po žilah, se je bilo treba večkrat podrejati okoliščinam, ki vselej niso dovoljevale sprostitve v popolni ljubezni. Gramoz se je motal pod naglimi koraki, ki so vodili naravnost v hišo. Na dvoriščnem oknu se je zganila zavesa. Za njo je zaslutil radovedne oči. Koraki so začeli omahovati. Vhodna vrata v hišo so bila odprta in v prostorni veži s svežimi vrtnicami na mizi se je prikazala Milena. Zadržano je stopila proti njemu in glasno vabila: »Kar naprej! Nalogo sem že pripravila.« »Opravil...«je bruhnilo iz njega. Milena mu je položila prst na usta in zaprla vrata. »Pridi, fant, in povej, tu za zaprtimi vrati.« Odmaknil se je za korak, dva in povedal: »Opravil, s prav dobrim.« »Vedela sem. Čestitam! Tu pri nas ne bova slavila, ker morava tvoj uspeh zamolčati.« »Zamolčati? Čemu le?« »Da boš lahko še naprej prejemal inštrukcije,« mu je pomežiknila, »kako bi sicer opravičila tvoj prihod pred mamo in ... možem.« Zadnja njena beseda, izrečena s posebnim poudarkom, je hipoma razkrojila prejšnji občutek vzhičenosti. Seveda, ta mož, ki je trenutno bil še brezimen, je obstajal, živ, več ali manj prisoten, in če je že ni oplajal z ljubeznijo, jo je pač misel nanj plašila. Čisto neprizadeta do njega ni mogla biti. Te misli je utegnila zbrati v času, ko ga je pustila samega. Brž pa se je izza priprtih vrat slišalo rahlo cingljanje kozarcev. Oprezno je na sproženih golih rokah nosila pladenj in ga nato z buteljko in dvema kozarcema postavila na mizo, »Tako, danes upravičeno točiva! Na uspeh tvoje mature!« je še vedno šepetala in se mu zapičila v oči. »In njene spremljajoče sreče, ki se imenuje Milena. Brez mature je ne bi bilo ...«je resno prikimal. »In dnevi se nama iztekajo. Mamo lahko še nekaj časa zavajava, njega ne bova mogla,« je otožno pridala. »Morava res sedaj govoriti o tem, ko še kozarcev na veselo temo nisva izpraznila?« je vprašal razočaran. »Gotovo je odložljiva. Opraviva z njo, dokler je še mama doma. Ko odide, bom bolj sproščena.« »In ne bova ga več uvrstila v spored?« »Kako da ne?! Tu je. Obstaja. Najkasneje v zimskem roku bo diplomiral, vse je pripravljeno ...« »Potem pa?« »Obljubljena služba ... v Ljubljani.« V njegovih očeh seje zaiskrilo in hlastno je pristavil: »Ti z njim?« »Seveda, dokončati moram študij. Nočem ostati na pol poti. Šola, kjer delam, je sicer prijetna, vendar zam£ samo prehodna. Rada bi postala prevajalka, tudi simultana.« »Ah, visoko leteči načrti! Uvodoma si se torej preizkusila na mojem stroju. Dobro si opravila. Brezhibno se sicer ni takoj vključil. Po kratkem drhtenju je začel opravljati svojo funkcijo.« (nadaljevanje prihodnjič) vestnik, 20. februar 19^ Predstavljamo vam Okrepitve Beltinec in Mure V zimskem odmoru je prišlo pri obeh prekmurskih nogometnih prvoligaših Beltincih in Muri do precejšnjih igralskih sprememb. Beltince so zapustili Neiman, Sirk, Komar, Vidovič, Granov, Tadič, prišli pa so Mitja Judež, Ladislav Franko, Bahrija Hadžič, Sašo Novak, Miran Neuvirt, Boštjan Damiš in Duško Vickovič. Muro so zapustili Bakula, Breznik, Ščulac in Belec, prišli pa so Matej Vidovič, Sašo Lukič in Dino Lalič. V moštvo pa so vključili tudi nekaj mladih igralcev. Ker je drugi del prvenstva v prvi državni nogometni ligi pred durmi, vam predstavljano okrepitve Beltinec in Mure. Mitja Judež -NK Beltinci. Obrambni igralec, star 30 let. Nogomet je začel igrati pri ljubljanskem Slovanu ter nadaljeval pri Olimpiji, Korotanu in Ljubljani. Zelo hvaležen obrambni igralec, ki bo s svojo prizadevnostjo in izkušnjami veliko koristil beltinskemu prvoligašu. V Beltince je prišel iz drugoli-gaša Ljubljane, ker želi igrati med najboljšimi slovenskimi nogometaši. Dino Lalič -NK Mura. Vratar, star 22 let. Nogomet je začel igrali pri kranjskem Triglavu, nada ljeval v Naklem in Mariboru, od koder je prišel k Muri. Ponudbo iz Murske Sobote je sprejel, saj želi igrati v uveljavljenem 'slovenskem prvoligašu. Prizadeval si bo, da bo upravičil zaupanje in da bodo v nadaljevanju prvenstva izboljšali uvrstitev Mure na prvenstveni lestvici. Ladislav Franko - NK Beltinci. Napadalec, star 26 let, iz Ukrajine. Kot nogometaš se je najprej uve ljavil v Rovnu v tretji državni ukrajinski ligi. Pred dvema letoma je prišel v Slovenijo in dve sezoni igral za nogometaše Radgone v mariborski nogometni podzvezi. Trener Janko Irgolič, ki je doslej treniral Radgono, ga je povabil v Beltince, kjer se dobro počuti in upa, da bo uspešno igral. Duško Vickovič - NK Beltinci. Napadalec, star 31 let. Z nogometom se je začel ukvarjati pri Metalcu v Sisku, igral pa je še za špansko reprezentanco, zagrebški Dinamo, Muro, Nafto, Kaučuk_(Češka) in Inker (Zaprešiči). S slednjim je sporazumno razveljavil enoletno pogodbo in prišel v Beltince. Prišel je v znano okolje, saj je z nekaterimi igralci že igral. Razpoloženje je enkratno in upa, da bodo temu primeni tudi rezultati. Sašo Lukič -NK Mura. Obrambni igralec, star 24 let. Z nogometom se je začel ukvarjati pri NK Po brežje v Mariboru in nadaljeval pri Mariboru Braniku in Olimpiji. Iz Ljubljane je prišel v Mursko Soboto, ker bi rad igral prvoligaški nogomet. V novem okolju se dobro počuti. Želi si dobrega štarta Mure v nadaljevanju prvenstva, kar je zelo pomembno za nadaljnje tekmovanje. Rokoborba Bačič drugi, Miholič tretji V Zagrebu je bilo odprto prvenstvo Hrvaške v rokoborbi za člane. Tekmovanja sta se udeležila tudi člana Rokoborskega kluba Murska Sobota mladinec Slavko Miholič in Rade Bačič ter dosegla lep uspeh. Sašo Novak -NK Beltinci. Obrambni igralec, star 22 ■ let. Prihaja iz Ljutomera, kjer je igral za vse selekcije kluba. V zadnjem času pa je igral mali nogomet za Interier MF iz Ključarovec v prvi državni ligi. V Beltince je prišel, ker se mu je ponudila priložnost, saj bi rad igral v prvi državni ligi. Naporne priprave je uspešno prestal in upa, da bo lahko uspešno igral za beltinskega prvoligaša. Matej Vidovič - NK Mura. Napadalec, star 26 let. Z nogometom se je začel ukvarjati v Črni na Koroš kem, kjer je igral za vse selekcije. Igral je tudi za Fužinarja, Slovenj Gradec. Rudarja iz Velenja, Korotan, Maribor Branik in Beltince. Upa, da si je izbral dobro okolje in bo s svojo igro prispeval k uspehu Mure in dobri uvrstitvi v državnem prvenstvu in pokalnem tekmovanju. Bahrija Hadžič - NK Beltinci. Obrambni igralec, star 30 let. Gre za izkušenega nogometaša, ki je nogomet začel igrati pri Nogometnem klubu Zagorje. Igral je tudi za Izolo in nazadnje za trboveljskega Rudarja, odkoder prihaja v Beltince. Ponudbo iz Beltinec je sprejel, saj si želi prvoligaškega nogometa in upa, da bo lahko s svojo igro prispeval, da se bo Beltinčanom izpolnila želja, obdržati status prvoligaša. Boštjan Da-miš - NK Beltinci. Obrambni igralec, star 24 let. Nogomet je začel igrati pri Mariboru Bra niku, nadaljeval pri Dravinji in Dravogradu, odkoder je prišel v Beltince. Želi si prvoligaškega nogometa, saj je pred leti že igral za Maribor v prvi državni ligi. Ta priložnost se mu je ponudila pri Beltincih in upa, darjo bo dobro izkoristil. Je optimist in pričakuje, da bodo Beltinci pristali na sredini lestvice. Miran Neuvirt - NK Beltinci. Igralec sredine, star 22 let. Kot nogometaš se je uveljavil v mladinskem moštvu mariborskega Železničarja. Igral je tudi za Palomo Sever s Sladkega Vrha. V Beltincih se mu je ponudila priložnost, zato se je brez pomisleka odločil, saj je cilj vsakega mladega nogometaša, da igra v prvi državni ligi. Upa, da se mu bo uresničila želja in da bo s svojo igro upravičil pričakovanja. F. Maučec V kategoriji do 69 kg je bil Rade Bačič drugi, v kategoriji do 54 kg pa je Slavko Miholič zasedel tretje mesto. Na turnirju sta sodila Sobočana Vito Kranjec in Stanko Šernek. (RB) Prekmurska prvoligaša pred startom Nadoveza in Irgolič zadovoljna s pripravami Spomladanski del prvenstva v prvi državni nogometni ligi je čedalje bližje, saj nas od prvega kola loči le še deset dni. Oba prekmurska prvoligaša Beltinci in Mura sta se vneto pripravljala za nadaljevanje prvenstva. Več o pripravah, spremembah in možnostih v prvenstvu smo se pogovarjali s trenerjema Mure Perom Nadovezo in Beltinec Jankom Irgoličem. Pero Nadoveza - trener Mure: »S pripravami za drugi del prvenstva sem zelo zadovoljen, saj smo v Poreču imeli idealne možnosti za delo, kar smo izkoristili, odigrali pa smo tudi pet prijateljskih tekem in se vrnili brez poškodb. S priza-d e v a -njem igra 1 c e v sem žari o v o -Ijen, tudi mladih. Ne- Mali nogomet Soboški zdravniki državni prvaki V športni dvorani soboške tretje osnovne šole je bilo drugo odprto prvenstvo Slovenije v malem nogometu za zdravnike in zobozdravnike. Med osmimi ekipami iz Slovenije, Hrvaš-ke in Madžarske so imeli največ uspeha Sobočani, ki so zasedli prvo mesto in postali prvaki Slovenije. Pomurski zdravniki so že v predtekmovanju brez težav zasedli prvo mesto v skupini, v finalu pa visoko s 4 : 1 premagali Zagreb. Za tretje mesto je Celje premagalo Ljubljano s 3 : 1. Za ekipo Murske Sobote so nastopali: Ki-raly, Vojvodič, Budja, Šepič, Lukač, Pal, Kramberger, Kapun, Lazarevič, Prettner in Hodošček. Najboljši na turnirju so bili: igralec Vladimir Kramberger (Murska Sobota), strelec Mladen Prli-na (Zagreb), vratar Ludvik Ki-raly (Murska Sobota). Vrstni red ekip: 1. Murska Sobota, 2. Zagreb, 3. Celje, 4. Ljubljana, 5. Maribor, 6. Szombathely, 7. Varaždin, 8. Primorska. (OB) Košarka Radenska premagala Medvode V prvem krogu sklepnega dela prvenstva v državni moški košarkarski B-ligi je Radenska premagala Proton Medvode sili: 97 (64 : 45). Po petih minutah igre so Razi tletika ------------- Grabar zmagal v Avstriji V Kumbergu v Avstriji je bil peti in hkrati zadnji mednarodni kros za pokal Toyote. Med 150 tekmovalci so sodelovali tudi pomurski tekači in dosegli lep uspeh. Najbolje se je izkazal Geza Grabar (TŠ Radenska), saj je zmagal v teku med člani na 9.800 metrov. Grabarje zmagal na treh krosih, na enem pa je bil drugi in postal končni zmagovalec. Mojca Meglič (AKPomurje) je pri članicah (4.200 metrov) zasedla drugo mesto, vendar je postala skupna zmagovalka v svoji disciplini. Drugo mesto je zasedla tudi Polonca Horvat (AK Pomurje) pri ml. deklicah v teku na 2.000 metrov in v skupni uvrstitvi zasedla drugo mesto. Damir Časek (AK Pomurje) je pri ml. dečkih na 3.000 metrov zasedel peto mesto, v skupni uvrstitvi pa je bil četrti. (G. G.) kaj težav z vadbo smo imeli po vrnitvi, tako da smo hodili na treninge v Moravske Toplice. V zimskem odmoru je prišlo do precejšnjih sprememb pri igralcih, tako da je težko napovedovati, kakšne so možnosti Mure v drugem delu prvenstva. Vsekakor smo z odhodom Bakule, Breznika in Ščulca slabši v obrambi, saj razen Lukiča nismo dobili ustreznih zamenjav. Mislim, da se bo v moštvo lahko uspešno vrnil Štampfer, še vedno pa je vprašanje, kdaj bo lahko zaigral Cifer, ki bi ga v tem trenutku zelo potrebovali. Kljub vsemu pa je razpoloženje v moštvu dobro in optimistično gledam na tekmovanje, tako da uspeh ne bi smel izostati.« Janko Irgolič - trener Beltinec: »Priprave za spomladanski del prvenstva smo realizirali več kot stoodstotno. Morda bi bilo dobro, če bi tri dni še ostali v Ankaranu, kjer smo imeli idealne možnosti za delo. Uspešno smo odigrali tudi šest prijateljskih tekem, kar je veliko, tako da so dobili Atletika Izenačen rekord Špura V Ljubljani sta bila državno dvoransko atletsko prvenstvo za mlajše kategorije in atletski miting za preostale kategorije. Odlikoval se je zlasti Damjan Špur, ki je v teku na 60 metrov zmagal in izenačil pomurski rekord, ki gaje pred 12 leti postavil mladinec Vito Šiftar (6,88). Tomaž Horvat je bil šesti (7,23), Marija Števa-nec pa četrta (8,35). V državnem prvenstvu seje izkazal Davorin Čeleš v skoku v višino, saj je preskočil 191 cm in zasedel drugo mesto. Daniela Žalig je preskočila 156 cm in zasedla peto mesto, Maja Šogorič pa je bila v teku na 60 metrov z rezultatom 8,09 osma. (G. G.) Kegljanje ............ Fužinar premagal Radensko V štirinajstem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški denčani prevzeli pobudo in si priigrali prednost 20 točk ter zmagali. Trenerje v končnici omočil igranje tudi košarkarjem s klopi, kar so izkoritili gostje in razliko znižali. Tekmo sije ogledalo okrog 200 ljubiteljev košarke. (BG) Smelt Olimpija 8 7 1 15 Radenska 8 5 3 13 Hrastnik 8 5 3 13 Rogla 8 4 4 12 Prebold 8 4 4 12 Cerknica 8 4 4 12 Parklji 8 4 4 12 Medvode 8 3 5 11 Nova Gorica 8 2 6 10 Maribor 8 2 6 10 ■ Plavanje - V Kranju je bilo državno plavalno prvenstvo za dečke in deklice. Zopet seje izkazala Lendavčanka Sendi Lešnjak, saj je zmagala v disciplini 50 m delfin in 50 m hrbtno, na 100 m prosto in 200 m prosto pa je bila druga. Lešnjakova trenira v Len-tiju na Madžarskem, saj v Lendavi nima možnosti za vadbo. (F. Bobovec) ■ Pikado - Na Ravnah je bilo območno tekmovanje invalidov v pikadu. Sodelovali so tudi člani DRŠI Murska Sobota in dosegli lep uspeh. Najuspešnejša sta bila Franc Sluga in Helena Gregom, ki sta v svojih kategorijah zasedla prvi mesti. Franc Gombbc in Angela Marinič sta bila druga, Janez Pugelj trinajsti, Anica Židanek štirinajsta, Tomo Židanek petnajsti in Albina Babič šestnajsta. Na državno prvenstvo, ki bo 8. marca, so se uvrstili: Franc Sluga, Franc Gomboc, Helena Gregom in Angela Marinič. (TK) ■ Namizni tenis - Na namiznoteniškem turnirju veteranov v Ljutomeru je med štirimi ekipami zmagala ekipa Kamen-ščaka pred Ljutomerom, Grlavo in Branoslavci. (NŠ) priložnost vsi igralci. Trdim, da so tekme naj-boljši trening, vendar v ciklusu štirih tekem niso igrali vsi, temveč so imeli posamezni igralci dan počitka. Nekoliko težje razmere za vadbo smo imeli doma, vendar smo stvari uredili. Sicer pa sem zelo zadovoljen s prizadevnostjo vseh igralcev, zlasti pa z njihovim odnosom do treninga in igre. Škoda, da je še vedno poškodovan Črnko in da se je na tekmi z Nafto v Lendavi zgodila nesreča Godini, ki bo moral biti nekaj časa odsoten z igrišča. Pred drugim delom prvenstva v prvi državni ligi sem velik optimist in mislim, da smo sposobni uresničiti cilj, to je obstanek v prvi državni ligi.« (FM) Rokomet ...................... Nesrečen poraz V štirinajstem kolu prvenstva v prvi moški rokometni B-ligi je Šešir iz Škofje Loke v Murski Soboti premagal domačo Pomurko s 25 : 24 (13 : 13). Bakovčani so v prvem polčasu vodili s 13 : 8, v drugem pa z 21 : 16, vendar so vseeno nesrečno izgubili tekmo. Zgrešili so tudi tri kazenske strele. Pomurka: B. Buzeti, R. Vereš, A. Vereš 1, Ritonja 2, Kavaš 10, S. Husar 4, J. Husar, Javemik, S. Buzeti 1, B. Vereš, Okreša 2, Lovenjak 4. V tekmovanju druge državne moške rokometne lige je Celje premagalo Polet iz Murske Sobote s 30 : 27 (12 : 13). Strelci za Polet: Lovenjak 7, Mertica 7,' Škraban 4, Čemela 4, Žugelj 3, Slamar 2. Ormož pa je premagal ligi je Fužinar na Ravnah premagal Radensko s 6 : 2 (5315 : 5067). Točki za Radensko sta dosegla Šebjanič z 846 in Drvarič z 860 podrtimi keglji. Tekmovali so še: Hojnik, 189, Mau-ser, 858, Steržaj, 877, Lešnik, 855, in Šalamun, 582 podrtih kegljev. Sl. Konjice Fužinar Dravograd Litija Šoštanj Rudar Dadas Žalec Radenska Korotan 1410 0 4 75:37 20 14 9 1 4 71:41 19 14 9 1 4 70:42 19 14 9 0 5 70:42 18 14 8 0 6 62:50 16 14 6 1.7 45:67 13 14 6 0 8 51:61 12 14 6 0 8 49:63 12 14 3 011 32:80 6 14 2 1 11 35:77 5 Strelstvo Balaškova in Pajič V organizaciji SD Škorpijon je bilo medobčinsko tekmovanje v športnem streljanju za osnovne in srednje šole. Sodelovalo je 25 strelcev in 15 Ali bo Mura plačala kazen? Nogometna zveza Slovenije je od FIFE dobila obvestilo, da se mora NK Mura it Murske Sobote v enem mesecu dogovoriti z Dinamo® iz Bukarešte za odškodnino za igralca Lavrentia. Omenjeni nogometaš je bil osnovi certifikata, ki gaje izdalala Nogometna zveza Romunije, registriran za NK Muro, vendar ni igral niti ene prvenstvene tekme, temveč je samovoljno odšel neznano kam. Po šestih meS^ cih je NK Leoben iz Avstrije zaprosil NZS za izdajo certifikata s tem, da je Mura zah-tevala od NK Leoben povt’ nitev stroškov za omenjen* ga igralca. Tako je Leoben plačal Muri stroškov za 25-000 DEM. Sedaj pa je Din* mo iz Bukarešta vložil P° FIFI zahtevek za odšto®® no 80.000 dolarjev. Kdo N1 pri tem potegnil manjši^ nec je vprašanje. Pomurke Radgono s 25 : 23 (14 A Strelci za Radgono: Klun M buc 4, Smolko 3, Bratk° Žinkovič 2 in Rauš 2. R0*0 ši Kroga so bili prosti. PKL - moški Rezultati-11. kolo Sebeborci: Miarte 77 :6° Radgona : Claudia shop 80' Lindau : Brod 75 : 62 Sobota prosta ai Claudia shop 9 8 1810:59" Radgona v. 9 8 1 706:56^ (j Sobota v. 9 6 3643:62' (j Miarte 9 6 3740:73® Lindau 9 3 6596:6®“ j Sebeborci 9 0 9 589:73 j Brod 8 0 8497:66® j) Strelstvo -----— Gančani dru^ v Postojni .fi/ v Postojni je bilo |j/ državne dopisne strel8* / Tekmovanja seje ude^^K’ ekipa SD Gančani in d0?®/ uspeh, saj je s 1082 krog D z na iz Pomurja zasedla ( sto. Uspešen je bili Hari, ki je zadel 369 Kr / zasedel drugo mesto. M*1 A P lažic je dosegel 358, |/ n brica pa 355 krogov. N' / [ žavne dopisne strelsk® / $ 23. marca v Postojni-1 2 vat) j / I c 1 strelk z osnovnih ter 5 8 s srednjih šol. 11 Rezultati - osnovne80 .A pnodečki: l.OŠUMgP. bota (Pajič, Pajič, Ba>L p krogov, 2. OŠ Canko^ OŠ Tišina 464 krogov: P [j,# no: 1. Valter Pajič s 185, 2. Simon Šoštarič^ 178, 3. Vito Pajič (°s . n 178 krogov. v Ekipno deklice: L A d (Balaško, Faflek. Ger^S* g 2. OŠ Cankova 409 J . J gojina, posamezno. J- I laško (OŠ III MS) D* jA Gerenčer (OŠ IH M A v dreja Smodiš (Cank g krogov. f Srednje šole: L Gre| 4 boši (SETUAŠ) 343. A J- j d Cor (Gimnazija MS). maž Kerčmar (SSTS 1 I krogov. 5/. ( Regijsko tekmovanj®^ v in srednjih šol bo v S/A/ februarja, ob 9. uri v boti. 20. februar 1997 »Šport 21 Namizni tenis Visoka zmaga Arconta v derbiju V nadaljevanju prvenstva v prvi državni namiznoteniški ligi je Arcont Radgona premagal neprijetnega nasprotnika Radlje. Odlični Kovač je zanesljivo premagal oba nasprotnika in se maščeval za poraz Kusu v prvem delu tekmovanja. Drugi trije Radgončani niso bili tako prepričljivi in je vsak po enkrat izgubil. Moravske Toplice Sobota so dosegle nepričakovano najvišjo zmago v Križah, kjer so domačini nastopili brez drugega igralca Polanška. Rus Goussev je igral z visoko temperaturo in nepričakovano izgubil z mladim Kocuvanom. Tudi Unger z njim ni imel posebnih težav. V pomurskem derbiju je Arcont Radgona z visokim rezultatom premagal Moravske Toplice Soboto. Radgončani so Veleslalom------------------ Prvenstvo osnovnih in srednjih š Smučarski klub Murska Sobota je na Arehu pripravil regijsko Prvenstvo osnovnih in srednjih šol v veleslalomu. Sodelovalo je 52 smučarjev in smučark. Rezultati - nižji razredi ' deklice: 1. Horvatova, 2. Varlova, 3. Cvetkova (vse OŠ 111): dečki; 1. Juteršnik (OŠ I), 2. Ko-°ša, 3. Ferenčak (oba OŠ 111); 5. ® č razred - deklice: 1. Praprotna (OŠ 111), 2. Beloglavčeva 1); dečki: 1 . Bertalanič (OŠ >^.Banfi(OŠ 111), 3. Sadi (OŠ T 7 in 8. razred - deklice: 1. Po dveh uspešnih zimskih Počitnicah svetovna prvakinja Marika Kardinar tudi te zimske počitnice organizira rekreacijsko kegljanje 6., 7, m 8. razred osnovah šol, kjer se mladi sezna-aijo s prvimi koraki keg-Tianja. Doslej je tokratna aktivnost potekala le na ke-kljišču Nafte v Lendavi, to-Krat pa tudi na kegljišču Radenske v Radencih. Prvi dan se je zbralo na kegljišču v Radencih 18 mladih, med njimi tri dekleta z OŠ Radenci (14) in OŠ Kapela W). Na kegljišču v Lendavi da se je zbralo 20 mladih. Rekreacijsko kegljanje bo 'rajalo od 17. do 21. feb-ruarja. Marika Kardinar ^ed mladimi na kegljišču v Radencih. (FM), fotogra-uja: Jure Zauneker Šport od tod in Nogomet - V prijateljski nogo-otni tekmi je soboška Mura v oudavi premagala Nafto s 3 : 0. ca golov: Vučičevič 2 in Bre-Košarka - Ob dnevu slovenske leV-e Ljubljani je v ženski se-^trši izbor državne član-nihI^rezenlance) v ekipi zele-Sv^^opila igralka Pomurja ' m^a(iinka Daliborka Dri, ' $aca- T ° j« vsekakor lepo sai '8ralki kot klubu, kari 10 da ’e kaka kosar' Ivi iT Romarja po osamosvoji-šartA ^na dn^u slovenske ko- Mm ' V Prijateljski nogo- nena • prvoligaš Beltinci drmL47' Pomagali domnačega wkWšaNafto -l 2 :0. Strelca Na tek bda Stanko in Baranja. ^2 r težie P°škodova' Ke„v Godma-vanjji 7 V U' ko'u tekm°' gljašv; v dr^ni moški ke- Retrm Nafta premagala s 6 •: 2 (4534: S^0 So Zma8aVu Ra' P’ Reric 834, Horvat podrtih kegljev. ^atkQ tso*0 ae; Matjašič 369, keov J 'n Levačič 397 podr- '°-k°lu tekmo-tetji državni ženski ke- igrali s toliko napora, kolikor ga je bilo potrebno za visoko zmago, saj so bili varovanci trenerja Mirana Močana precej razglašeni, še posebno Horvat. Pri domačinih je bil odličen Kovač, Benko zelo dober, Rihtarič pa soliden. Za Sobočane je edino zmago dosegel tretji igralec Solar, kije premagal Benkoviča. Radlje : Arcont Radgona 3 : 4 (Kus : Benko 21 : 15, 21 : 18, Slatinšek : Kovač 7 : 21, 10 : 21, Petar : Rihtarič 11 : 21, 12:21, Kus-Petar: Kovač-Benko 17:21, 16:21, Kus : Kovač 18:21, 13 : 21, Petar : Benkovič 21 : 15, 21 : 19, Slatinšek : Rihtarič 22 : 20, 21 : 18). Križe : Moravske Toplice Sobota 0 : 7 (Goussev : Kocuvan 18 : 21, 21 : 23, Snedič : Unger 10 : Kerečeva (OŠ II), 2. Pušenjako-va (OŠ III), 3. Šadlova (OŠ I): dečki: 1. Recek, 2. Gomboši (oba OŠ III), 3. Kerec (OŠ II). Srednje šole - dekleta: 1. Pivčeva, 2. Radičeva (obe Gimnazija MS), 3. Koroševa (SZŠ); fantje: 1. Fartek (SSTŠ MS), 2. Čosič, 3. Virag (oba Gimnazija MS). Absolutna kategorija: 1. Čep (OŠ III), 2. Juteršnik (OŠ I), 3. Šubonski (OŠ III). V skupni uvrstitvi je zmagala OŠ III Murska Sobota. gljaški ligi se je srečanje med Nafto in Krilatim kolom iz Maribora končalo s 4 : 4 (2267 : 2219). Za Nafto sta zmagali: Novakova, 414, in Staničeva, 380 podrtih kegljev. Tekmovale so še: Vargova, 388, Utroševa, 362, Žalikova, 375, in Ščapova, 348 podrtih kegljev. (M. Žalik) Strelstvo - V pomurski strelski ligi je bilo na sporedu 7. kolo. Med ekipami vodijo Gančani z 21 točkami (7656) pred SCT-jem, 19, (7504) in Bakovci, 17 točk (7508). Med posamezniki je prevzel vodstvo Goran Maučec (Bakovci) z 2557 krogi pred Marjanom Balažičem (Gančani), 2555, in Jankom Kuzmo (SCT), 2554 krogov. (T. Horvat) Judo - V Slovenski Bistrici je bilo državno prvenstvo osnovnih šol v judu za starejše dečke. Sodelovalo je 116 tekmovalcev iz 17 osnovnih šol. Med njimi so bili tudi pomurski tekmovalci in dosegli naslednje uvrstitve v svojih kategorijah: Balažič (OŠ Bakovci) in Pertoci (OŠ III MS) sta bila peta, Škraban (OŠ III MS), Maček in Žalik (oba OŠ Sv. Jurij) so bili sedmi. Namizni tenis - Na regijskem mladinskem prvenstvu v namiznem tenisu za posameznike in 21, 9 : 21, Mali: Horvat 13:21, 17 : 21, Goussev - Snedič : Unger-Horvat 10:21, 15: 21, Goussev : Unger 19 : 21, 17 : 21. Mali: Solar 18 : 21, 20 : 22, Snedič : Horvat 9:21,13:21). Arcont Radgona : Moravske Toplice Sobote 6 : 1 (Kovač : Kocuvan 21:5, 21:11, Benko : Unger 21 : 19, 21 : 19, Rihtarič : Horvat 17 : 21, 21 : 18, 21 : 17, Kovač - Benko : Unger -Horvat 21 : 19, 21 : 18, Kovač : Unger 23 : 21, 21 : 18, Benkovič : Solar 20 : 22, 19 : 21, Benko : Hovat 13:21,21 : 15, 26 : 24). MTS H : Branik 7 : 0 (Šbul 2, Puhan 2, Smodiš, Koščak, Koščak - Šbul). M .U. Olimpija 1312 1 69:22 25 Maribor 1311 2 63:24 24 Arcont 1310 3 66:25 23 Krka 12 9 3 60:24 21 MT Sobota 13 7 6 51:40 20 Vesna 13 5 8 42:49 18 Radlje 13 4 9 35:56 17 Preserje ■ 13 310 36:55 16 Križe 12 3 9 26:58 15 Melamin 13 013 0:91 13 ■ Kegljanje - Na Ravnah na Koroškem je bilo tekmovanje v kegljanju za invalide. Med šestimi ekipami je ekipa pomurske regije zasedla četrto mesto, med posamezniki pa je bil Slavko Dunaj četrti, Franc Borovnjak pa peti med 30 tekmovalci. ■ Nogomet - Odigranih je bilo nekaj prijateljskih nogometnih tekem. Rezulati: Čren-šovci : Serdica I : 2, Odranci : Križevci 7 : 2, Drava : Bakovci 2 : 2, Varteks II. : Bakovci 4 : 0. dvojice, ki je bilo v Murski Soboti, so oba naslova osvojili igralci Moravskih Toplic Sobote. Med mladinci je zmagal Kocuvan pred Solarjem in Koščakom. Med osmerico so se uvrstili: Šbul, Puhan in Gydrek. Pri dvojicah sta zmagala Kocuvan - Solar, tretji pa so bili: Koščak -Šbiil in Puhan ■ Gydrek. (M. U.) Nogomet - V prijateljski mednarodni nogometni tekmi sta se moštvi Beltinec in Flavije Solve iz Avstrije razšli z neodločenim izidom 1 : I. Gola za Beltinec je dosegel Gajser iz enajstmetrovke. Smučanje - Smučarskega maratona 14. pohorske smučine na 50 km dolgi progi od Grmovškovega doma na Kopah do Areha se je udeležil tudi Zdravko Ma-uko, član TS Radenske. Med 141 tekači je zasedel 46. mesto. Odbojka - V prvenstveni tekmi tretje državne moške odbojkarske lige so Beltinci premagali Celje s 3 : 0. Košarka - Med zimskimi počitnicami bodo v Trbovljah (21 -23. februar) priprave državne košarkarske reprezentance za mladinke. Na priprave sta vabljeni tudi igralki Pomurja Skiny iz Murske Sobote Marina Glišič in Daliborka Jocič. V Mariboru pa bo 21. februarja pregledni trening za sestavo državne košarkarske reprezentance kadetinj. Odbojka Pomembna zmaga Sobočanov v Novem mestu V desetem kolu drugega dela prvenstva v državni moški odbojkarski 1. A-ligi je Abanka Olimpija v Ljubljani premagala Pomgrad iz Murske Sobote s 3 : 0 (15 : 6, 15 : 7, 15 : 8). Sobočani tokrat niso prikazali pričakovane igre, tako da je bil poraz neizbežen. V enajstem kolu tekmovanja pa je Pomgrad iz Murske Sobote v Novem mestu premagal domačo Krko s 3:0(15: 7, 15:8, 15: 12) ter dosegel pomembni točki. Sobočani so tokrat zaigrali tako kot znajo in uspeh ni izostal. Pomgrad: Berdon, Janža, Kerec, Bačvič, Novak, Topovšek, Portedoš, Bakovič. V tekmovanju državne ženske odbojkarske 1. A-lige je Infond Branik premagal Ljutomer Zavarovalnico Maribor s 3 : 0 (15 : 6, 15 : 8, 15 : 3). Odbojkarice Kemiplasa iz Ko- ■ Mali nogomet - V tekmovanju prve slovenske lige v malem nogometu je Cosmos iz Litije premagala Interier MF iz Ključarovec s 7 : 4. Strelca za Interier: Ciglarič 3 in Kolbl. Strelstvo - V Murski Soboti je bilo na sporedu 6. kolo tekmovanja regijske pionirske strelske lige. Med pionirji je ekipno zmagala MI Pomurka s 503 krogi pred Coalom, 496, in Graničarjem, 495 krogov, med posamezniki pa Vito Pajič s 182 krogi pred Valterjem Pajičem, 178, in Leonom Pajžlarjem (vsi Pomurka), 174 krogov. Med pionirkami je bila najboljša ekipa Škorpijona s 487 krogi pred Štefanom Kovačem Turnišče, 430, in Graničarjem s Cankove, 419 krogov, med posameznicami pa je zmagala Andreja Smodiš (Graničar) s 173 krogi pred Mojco Balaško (Škorpijon), 169, in Vesno Draškovič (ŠK Turnišče), 165 krogov. Nogomet - Nogometni klub Mura organizira tra dicionalni mednarodni turnir v malem nogometu za pokal Pepsi cole za dečke do 14 let. Na turnirju, ki bo v nedeljo, 23. februarja, v športni dvorani soboške tretje osnovne šole, bo sodelovalo sedem ekip: Šturm in Fe-ring iz Avstrije, Varteks iz Hrvaške, ZTE iz Madžarske ter Ježica, Aluminij in Mura iz Slovenije. Na trening so vabljene Sobočanke Mira Svetina, Natalija Kerec, Sara Pušenjak, Irena Kolman, Sandra Mate in Urška Luk ter trener Zlatko Tibaut. (ZT) Judo - Na državnem prvenstvu osnovnih šol v judu za st. dečke v Slovenski Bistrici so dosegli lep uspeh tekmovalci Judo kluba Lendava. Najuspešnejši je bil Matej Časar iz Lendave (65 kg), ki je zasedel prvo mesto in postal državni prvak. Uspešna sta bila tudi Aleš Nedelko (65 kg) iz Odranec in Daniel Perme (38 kg) iz Lendave, ki sta bila druga. Sedmi mesti sta zasedla Zadravec (Odranci) in Škafar (Turnišče). DOŠ Lendava je ekipno zasedla drugo mesto. (D. Legčevič) Namizni tenis - V Ljubljani je bil namiznoteniški turnir dvanajstih najboljših invalidov. Med njimi je sodeloval tudi član DRŠI Murska Sobota Davor Dervarič in zasedel peto mesto. (TK) Nogomet - V ponedeljek, 24. februarja, bo v Ljubljani volilna skupščina Nogometne zveze Slovenije. Kandidata za predsednika sta dosedanji predsednik Rudi Zavrl in Rudi Meršak iz Kamnika. Med petimi kandidati za podpredsednika Nogometne zveze Slovenije je tudi predsednik Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota Tugomir Fraj-man. pra so premagale Ljutomer Zavarovalnico Maribor s 3 : 0 (15 : 5, 15 : 5, 15 : 6). Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodila, Šoštarič, Lukienko, Kosi, Vrbnjak, Pirher, Adami-na, Vrečko, Kolar. Odbojkarice Novega mesta so v Murski Soboti premagale Soboto s 3 : 1 (15 : 13, 15 : 12, 10 : 15, 15 : 1). Sobočanke so tokrat zaigrale dobro, vendar pa tega niso izrazile v rezultatu. Sobota: Osipčnik, Drevenšek, Zver, Resanovič, Šlebinger, Draš, Kuhar, Časar. V desetem kolu drugega dela prvenstva v državni moški odbojkarski 1. B-ligi je ekipa Simonovega zaliva v Izoli premagala Ljutomer s 3 : 0 (15 : 7, 15 : 6, 15 : 5). Ljutomerčani domačinom niso ponudili pričakovanega odpora. Odbojkarji Ljutomera pa so Razpored tekem - 2. SNL 16. kolo - 9. marca (15.00) Vevče : Domžale Drava: Naklo Dravograd : Šmartno Zagorje : Nafta Piran : Rudar Šentjur: Železničar Jadran : G. opekarne Črnuče : Ljubljana 17. kolo - 16. marca (15.OO) Črnuče : Vevče Ljubljana: Jadran G. opekarne : Šentjur Železničar: Piran Rudar: Zagorje Nafta : Dravograd Šmartno : Drava Naklo : Domžale 18. kolo - 23. marca (15.00) Vevče: Naklo Domžale: Šmartno Drava : Nafta Dravograd : Rudar Zagorje : Železničar Piran : G. opekarne Šentjur: Ljubljana Jadran : Črnuče 19. kolo - 29. marca (15.00) Jadran : Vevče Črnuče : Šentjur Ljubljana: Piran G. opekarne : Zagorje Železničar: Dravograd Rudar: Drava Nafta : Domžale Šmartno : Naklo 20. kolo - 6. aprila (16.30) Vevče : Šmartno Naklo : Nafta Domžale : Rudar Drava: Železničar Dravograd : G. opekarne Zagorje: Ljubljana Piran : Črnuče Šentjur: Jadran 21. kolo - 13. aprila (16.30) Šentjur: Vevče Jadran: Piran Črnuče : Zagorje Ljubljana: Dravograd G. opekarne: Drava Železničar: Domžale Rudar: Naklo Nafta : Šmartno 22. kolo - 20. aprila (16.30) Vevče : Nafta Šmaftno : Rudar Naklo : Železničar Domžale : G. opekarne Drava: Ljubljana Dravograd : Črnuče Zagorje : Jadran Piran : Šentjur 23. kolo - 27. aprila (16.30) Piran : Vevče Šentjur: Zagorje Jadran: Dravograd Črnuče: Drava ■ Judo - Lendavski judo klub organizira v soboto, 22. februarja, v Lendavi tradicionalno tekmovanje v judu za pokal Lendave. Pričakujejo okrog 300 tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri. (F. B.) premagah Granit iz Slovenske Bistrice s 3 : 0 (15 : 12, 17 : 16, 15 : 10). Ljutomer: Raj-nar. Zidar, Šmauc, Babič, Do-bošič, Pirher, Primec, Grut, Onišak, Horvat (NŠ, FM) Odbojka - 1. A moški Salonit 1210 2 33:10 20 Gradis 10 9 1 27:9 18 Fužinar 11 7 4 25:16 14 Olimpija 10 6 3 21:13 12 Pomgrad 11 6 5 21:17 12 Krka 11 4 7 18:26 8 Šoštanj 11 2 9 9:30 4 Kamnik 12 012 4:36 0 Odbojka - 1. A ženske Koper 9 8 1 26:8 16 Branik 8 7 1 22:8 14 N. mesto 9 6 3 22:13 12 Krim 9 5 4 16:16 10 Ljutomer 9 5 4 15:16 10 Bled 9 3 6 16:19 6 Sobota 9 1 8 5:28 2 ŠOU 8 0 8 6:24 0 Ljubljana: Domžale G. opekarne,: Naklo Železničar: Šmartno Rudar: Nafta 24. kolo - 1. maja (16.30) Vevče : Rudar Nafta : Železničar Šmartno : G. opekarne Naklo: Ljubljana Domžale : Črnuče Drava: Jadran Dravograd : Šentjur Zagorje : Piran 25. kolo - 4. maja (16.30) Zagorje-: Vevče Piran : Dravograd Šentjur: Drava Jadran : Domžale Črnuče: Naklo Ljubljana: Šmartno G. opekarne: Nafta Železničar: Rudar 26. kolo - 11. maja (16.30) Vevče : Železničar Rudar: G. opekarne Nafta : Ljubljana Šmartno : Črnuče Naklo: Jadran Domžale : Šentjur Drava: Piran Dravograd : Zagorje 27. kolo - 18. maja (16.30) Dravograd : Vevče Zagorje : Drava Piran : Domžale Šentjru : Naklo Jadran : Šmartno Črnuče : Nafta Ljubljana: Rudar G. opekarne : Železničar 28. kolo - 25. maja (16.30) Vevče : G. opekarne Železničar: Ljubljana Rudar: Črnuče Nafta : Jadran Šmartno: Šentjur Naklo: Piran Domžale: Zagorje Drava: Dravograd 29. kolo - 28. maja (16.30) Drava: Vevče Dravograd : Domžale Zagorje: Naklo Piran : Šmartno , Šentjur: Nafta Jadran : Rudar Črnuče : Železničar Ljubljana: G. opekarne 30. kolo - 1. junija (16.30) Vevče: Ljubljana G. opekarne : Črnuče Železničar: Jadran Rudar: Šentjur Nafta : Piran Šmartno : Zagorje Naklo : Dravograd Domžale : Drava Me zgodi se vsak dan vestnik, 20. februar 199? O. J. Simpson Po tistem, ko je bil pred večinsko črno poroto nekdanji nogometni zvezdnik O. J. Simpson jeseni leta 1995 oproščen dvojnega umora, je bila verjetnost, da bo izgubil civilno tožbo, ki so jo že takrat napovedali starši umorjenega para, Simpsonove nekdanje ljubice Nicole Brown in njenega prijatelja Ronalda Goldmana, toliko manjša. Toda pred nedavnim je večinska belska porota v najbolj špektakularnem ameriškem procesu stoletja razsodila, da je Simpson kriv. Izguba t. i. civilnega procesa pomeni, da bi nekdanji multimilijonar, ki je večino svojega premoženja porabil za drage odvetnike in proces (tako naj bi bil težak samo še 11 milijonov dolarjev), moral plačati sorodnikom umorjenih okroglih 8,5 milijona dolarjev. Seveda če jih bo imel, že zdaj je namreč nad njegovo vilo v Los Angelesu hipoteka v višini 3,8 milijona dolarjev. Da bi zbral potrebni denar, je Simpson že prodal hišo v Laguna Beachu, apartma v New Yorku, del verige z restavracijami in tudi svoj ferrari. Bently, ki mu je preostal, je vreden »samo« 35.000 dolarjev. Tudi davčniki so poskočili in Simpson je moral plačati več kot milijon dolarjev starih davkov. Ker ga družini Goldman in Brown sumita, da je na varno spravil večje vsote denarja, sta najeli zasebne detektive - toda skrivališč denarja niso našli. Zato se bodo morali sorodniki zadovoljiti s tistima 2,5 milijona dolarjev, ki ju je obsojeni naložil kot starostno zavarovanje in do katerih bodo prišli v petih letih. Linda de Mol Za svoj 32. rojstni dan je Linda dobila od svojega ljubega Sandersa Vahleja majhnega labradorja. Ta se bo kmalu lahko igral z otročičkom, ki bo aprila privekal na svet. Poreden William Štirinajstletni angleški princ William, mladi poganjek ločenega naslednika angleške krone princa Charlesa in princese Diane, je s svojim občudovanjem ameriškega su-permodela, Cindy Crawford (30). povzročil svoji babici, njenemu visočanstvu Eliza-bethi (70), precej slabe volje. Iz hišne biblioteke so pred nedavnim izginile nekatere redke in neprecenljive knjige ter stari manuskripti. V kraljevi družini so celo domnevali, daje nepridiprav kljub vsem varnostnim ukrepom vdrl v čitalnico. Kraljica je poklicala na pomoč Scotland Yard. Toda policisti so kradljivca kmalu izsledili, kajti »ukradene« knjige so bile v knjižnici, okrašene pa so bile z lepo Cindy kot kazalnikom. Policisti so kraljici zato predlagali, naj nepridiprava poišče v lastni družini. Lahko verjamete, da se kraljica pri tem ni zabavala. Kaj je bolj grozno kot smrt otroka? Nekateri ostrmijo v bolečini kot Bill Cosby, nekateri dvomijo v boga, tretjim »poči film«. Nesrečne zvezde Na njegov grob je položil kitaro iz cvetlic. splačalo živeti.« Za filmskega producenta in režiserja Petra Jacoba se je zdelo, da je razvajen od sreče. Leta 1957 se je poročil z lepotico in originalno igralko ter režiserko Ellen Schwiers. Leto pozneje se jima je rodila Ka-terina, leta 1963 pa še sin Daniel Peter, prav tako nadarjen dečko. Toda pri 22 letih je umrl zaradi raka. Od takrat naprej obstaja nagrada za mlade in nadarjene igralce, ki se imenuje po Danielu Jacobu. NEWMAN -mamila Danes 72-letni Paul Newman je bil od svojega rojstva naprej programiran za uspeh. Samo kot oče je doživel katastrofo. Ko je bil Scott star sedem let, sta se starša ločila. Bil je težaven otrok: metali so ga iz šol, z 18 leti je bil odvisen od alkohola in drog. Paul New-man mu je poskušal vedno znova pomagati - priskrbel mu je delo in terapije -, toda zaman. Sin je umrl zaradi prevelike doze mamila in alkohola. Cindy (30) in njen občudovalec princ William (14) ENNIS COSBY - ustreljen »Bil je moj junak,« je rekel Bill tjo njegovega edinega sina je umrl del njegove sreče, upanja, življenja. Smrt . nega Ennisa se zdi nesmiselna, grozna, skorajda naključna. In ravno na Ennisa je jjjiO tako zelo ponosen. Uspelo mu je, kljub težavam z učenjem zaradi legastenije, izpit iz psihologije in specialne pedagogike ... Toda nočni izlet s prijateljico v m®rcejpeF vega očeta ga je stal življenja. Na cesti v San Diegu je počila guma. Od zadaj se je P nani morilec, ustrelil in pobegnil. Policija ga je našla v morju krvi. Sin Eriča Claptona, Conor, je bil za »Olda Slowhanda« človek, rešil iz mučnih depresij in smrtnih bojazni. »Bili so časi, ko sem j poslati kroglo skozi možgane. Skorajda bi to storil. Toda P°*e,nLrf Conor.« Nato se je zgodila nesreča, Conor je padel skozi okno. , je izdavil: »Otrok je letel in letel. Njegove roke in noge so letele v Oče je doživel živčni zlom. »Zdaj nima ničesar več, za kar samomor JONATHAN PEČK- Senzibilen hollywoo-dski igralec Gregory Pečk je trpel zaradi ločitve svojih staršev. Zdelo se je, da je njegova sreča toliko večja, ko si je s svojo prvo veliko ljubeznijo, maskerko Greto Konen - Rice, ustvaril družino. Jonathan je bil prvi od treh sinov. Po njegovem rojstvu se je začel velik vzpon Peckove kariere. Toda očetov uspeh je bil za sina prevelika teža. Pod pritiskom očetove slave se je zdel samemu sebi kot nesposobnež. Občutek osamljenosti se je še povečal, ko sta se ločila njegova starša. Z 29 leti si je Jonathan vzel življenje. ^tnik, 20, februar 1997 vsakogar nekaj 23 POMURSKE LEKARNE RAZKRIVAJO ZDRAVILNE SKRIVNOSTI (2) u^V-'la S° učiBkovita po svoji »mi naravi (neučinkovita zdra b^ansK*3^-Vama P° svoji s# «zdravila lekarna’1 P® svojem P* »ohia «’ kl S° mu “amenjena, P»-* njegova bolezen. SjJez’ navadni (Althae of- Grabna dela: List in korenina. T': Svet Evrope ga ličinah k?e v maJhaih ko-benim izS Prehram-Hčina no k°m’ dovoljena ko-učin-ločena Cnem izdelku ni do' co, da nme- Pa S’ pridržuJe pravice bi se postavi Pozneje, ^odaian; Zkazale za smiselne, kom dovor eZa živilskim izdel-ZDA JUje tudi zakonodaja V.'judskem zdravi-stnostj. pnPlsujejo naslednje la-'^^jevanie'^3 ^Šelj’ 01ajša Je> mehča sapnično Pri srčnem infaktu z normalno sliko holesterola (takšno ima okrog 70 odstotkov prizadetih) zmanjšujejo zdravila, ki znižujejo nivo maščobe v krvi, nevarnost smrtnega infarkta kar za 37 odstotkov. TBC na pohodu Epidemiologi svarijo: novi povzročitelji tuberkoloze so agresivnejši in odpornejši. Do leta 2006 naj bi zaradi tuberkoloze umrlo kar 30 milijonov ljudi, svarijo v svetovni zdravstveni organizaciji. Vzrok: večanje odpornosti povzročitelja TBC-ja proti znanim antibiotikom. si nj> med zvezdami Začeli da bita odločitev pravilna, saj se O^ce Popazil^' prv' rezultati. Koristno bi bilo, da d ’ Se h3-na p°teze zavistnih sodelavcev, bili ’Js že rgs 2S navezal na nekoga, ki tega ni vre-zadovo|jPri’ a s trenutnimi razmerami ne smeš bi nil Sv°je /m v.endar bi bilo dobro, če bi pravilno B||r J Možnosti 0hX bi sP ’renutek je dem POskusi|a >h 1° resen' zato ne bo škodilo, če Om?® tahko 1 'n se vk|Juč'ti v i9r°. v nasprot-Znov^^1'1 si, da^0^1’ date bodo do9odki prehiteli. Usn 9 prsbudii« Je (vsega že konec, pa se je v tebi 0| saj js nrdekdanie čustvo. Morda ti bo celo Ki, i„ ^teljica zdaj veliko manj trmasta. n Predvsem realen! Tvor, araeoh ■ ■ biti te bodo6^ neusPelih pustolovščin na veliki Ra, neprji6t 8 lsa|i celo v deveto vas. To utegne On- >e®a Nikar e ’ Satlakko te novice slišijo napač-la^^i se^8? n® Prenagli! do c®61- PozneiJL , 8ai doseči vsega, karti pade deL®r lahko z np ' bo !abko še zelo žal. Še poseb- ki te ima Pametno potezo izgubiš zaupanje na resnično rad. aa: p y ^Porn n®koo 6®ila se tednu se ti bo s srca odvalil ka-^dani ' ki ti bo v S ^bležnih znancev in spoznala °h: pr°sti poSv ti Pr|hodnosti veliko pomenil. Svoji n®kate^ 9%r| i6 z9°di da Vareb si preveč prepričan vase, ?as6 n več de|a' S2 bodo tvoji načrti izjalovili. Manj 'voja dela bodo govorila sama k^as^Pteviti^H?^616 za tabo, vendar nihče ne boljši>cetli s® ne bo ponovilo. Tokrat si jo ’h: p P^htivji a kako bo prihodnjič? Posveti se v n ‘t ipdn°®tni najbolj razveseljiv. Ti ga ® v h6P^ku’ Gi»HCer s pravo mero odločnosti v ^Vi«.ai|ePšem ,ede partnerja si ne delaj skrbi, saj mredu- k°tsi t0Lhjubezen bo prijetna in globo-n^h Uh v Poklic e ls' Pokazala se bo možnost za n^e^PbSti nern žaljenju, s tem pa še veliko b?1' Priit? ne bo škodilo, če pohitiš. V atelisČen Pogovn0 Vlak °dPe|ial> ti pa boš ostal o. or se lahko razvije v trajnejše SLEZOV SIRUP Svinjske zarebrnice s šunko in šampinjoni (poleti z jurčki in lisičkami) sluz in ščiti sluznico, spodbuja izločanje seča, odpravlja ledvične kamne in celi rane. Zato se rabi notranje za zdravljenje katarja dihalnih poti s spremljajočim kašljem; vnetja ustne in žrelne sluznice; želodčnega in črevesnega katarja; vnetja sečnega mehurja in sečevoda; za odpravljanje kamnov. Zunanje pa za izpiranje ognojkov, tvorov, nabreklih krčnih žil in trombotičnih čirov. Odmerek za odrasle: 2 do 5 g kot hladna izlužnina 3-krat na dan. Novejša dognanja: Deluje proti nekaterim kužnim bakterijam. Znižuje raven sladkorja v krvi. Ne deluje protivnetno. Stranski učinki in strupenost: Niso znani. Prepovedi in opozorila: Slez lahko nezaželeno poveča učinek zdravilskega zdravljenja sladkorne bolezni. Ni znano, da bi škodoval nosečnicam in doječim materam. Lekarniško mnenje: Glavna zdravilna sestavina droge je sluz, ki blaži dražeči kašelj. Upravičenost rabe v druge namene ni podkrepljena z dokazi. O strupeno- d.d MURSKA SOBOTA SLEZOVE KORENINE sti lista in korenine sleza sicer ni podatkov, vendar znana kemična sestava čaja in njegova dolgotrajna raba v prehrani kažeta, da ni razlogov, zaradi katerih bi morali biti v skrbeh glede varnosti. Sklep: Slez je čudovito zdravilo, saj se smejo z njim zdraviti tudi otroci, doječe matere in nosečnice, seveda, če je zdravilsko zdravljenje z njim upravičeno: primerno in potrebno. JANEZ ŠPRINGER, mag. farm. Popravek: Pri žajblju v prejšnji številki je odmerek 4 g droge do 3-krat na dan in ne 4dag, kot se nam je zapisalo. Za 4 obroke potrebujemo: 4 lepe zarebrnice, 4 lepe rezine šunke iz konzerve ali iz ovitka, 15 dag svežih očiščenih šampinjonov ali jurčkov, lisičk ali drugih mešanih, užitnih gob. Nadev iz mešanih užitnih gob je najbolj okusen. Potrebujemo Še: 2 jajci, eno drobnejšo fino sesekljano čebulo, žličko sesekljanega zelenega peteršilja, sol in 4 žlice tekoče maščobe (olje). Kare v kosu operemo in obrišemo. Rebrno kost pustimo, hrbtenični del odsekamo, robove mesa - belo zunanjo mreno dvakrat ali trikrat plitvo zarežemo z ostrimo nožem. Zrezek potolčemo, a ne preveč na tanko. Solimo in rahlo popopramo s sveže mletim poprom. Dve žlici olja razgrejemo in na obeh straneh zrezke naglo popečemo. Prilijemo mirto vode in dobro pokrito dušimo skoraj do mehkega. Nato zarebrnice preložimo v ognjevarno večjo plitvo posodo drugo poleg druge. Med tem na maščobi rahlo popražimo sesekljano čebulo, dodamo očiščene in tanko narezane gobe ter jih dušimo nekoliko slane, a dobro pokrite, da sok povre. Na gobe ubi- jemo jajca, dodamo sesekljan zelen peteršilj, po potrebi solimo in tako dolgo mešano, da se masa zgosti. Jajca naj ne zakrknejo popolnoma. Zrezke pokrijemo z rezinami šunke, gobe z jajčki porazdelimo na šunko in pokrijemo z rezino sira. V vroči pečici naglo pečemo toliko časa, da sir porumeni ali se stopi. Takoj ponudimo z eno od krompirjev prilog in sezonsko zeleno solato. Cilka Sukič Nevarno: sadje ob napačnem letnem času Pri raziskovanju jagod so kar pri 81 odstotkih vseh poskusov ugotovili, da vsebujejo prevelike doze pesticidov. Vzrok: daljša trajnost za transport v zimskih mesecih. TEHTNICA Ona: Včasih se splača potrpeti. Zasto je poznejši uspeh toliko slajši in prijetnejši. Nikar ne skrbi zaradi trenutnih neuspehov. Tvoj čas šele prihaja. Noč ima svojo moč. izkoristi jo do konca! On: Tvoji namigi so več kot prozorni, zato ne prepričuj ljudi o nasprotnem. Nekdo te skrivaj opazuje in si želi nekaj, kar bi bilo všeč tudi tebi. Za kaj takega bo potrebno več kot arogantnost. ŠKORPIJON Ona: Našla boš še toliko časa, da boš priskočila na pomoč tistemu, ki te najbolj potrebuje. Pokusi poskrbeti tudi za svoje težave, na tvoje obzorje se namreč zgrinjajo črni oblaki. Nikar se ne ustraši! On: Nima smisla, da porabljaš energijo, kjer ti to ne koristi. S prijatelji se boš dogovoril o nečem, karti bo popestrilo vsakdanje življenje. STRELEC Ona: Včasih se obnašaš kot bi bila edina na svetu. Te življenje res ni ničesar naučilo? Ne delaj dolgoročnih načrtov, saj še v tem trenutku ne veš, kako se bo vse skupaj končalo. On: Postopoma se boš umiril, vendar ne bo tako zabavno, kot si mislil. Še vedno ne veš, ali je bila napaka tvoja ali so ti jo*podtaknili. KOZOROG Ona: Tvoja sreča nima konca. Veliko lepše bi bilo, če bi jo lahko delila. Morda se ti to obeta v prihodnjih dneh. Potrebno bo malce truda in pozornosti. On: Nikar se ne zanašaj na govorice. Poglej v svojo notranjost in izvedel boš resnico. Človek je sam sebi najboljši prijatelj. VODNAR Ona: Slabo razpoloženje bo pokvarilo tvoje načrte. Ne jezi se. Osamljenost bo kratka. Nekdo si že dalj časa prizadeva, da bi še prerinil v tvojo družbo. Končno mu bo uspelo. On: Nikakor ne boš privolil v kompromis. Prepričan si, da imaš prav. Finančni učinki bodo to tudi dokazali. Ne popuščaj, ampak vztrajaj! RIBI Ona: Pričakuj presenečenje, ki bo spremenilo tvoje občutke do moškega spola. Slišala boš nekaj zelo lepega, ti pa tega ne boš verjela. Še žal ti bo. On: Z veseljem se boš podal novim poslovnim podvigom naproti. Uspelo ti bo. T oda srečo je potrebno deliti, ne le pobirati njene sladke sadove. Ne spreglej navihanega nasmeška, ki veliko obeta! V b Šport utrjuje imunski sistem 24 ur Vrednost limfocitov in drugih zaščitnih celic se opazno poveča pri športnih aktivnostih. Znanstveniki so ugotovili, daje zaščita največja takoj po športni obremenitvi in da se zopet zmanjša po 24 urah. SESTAVIL MARKO NAPAST ODUCEN FINSKI SMUČARSKI SKAKALEC NAJBOLSA VRSTA SADROVCA IZAKOVA ZENA NEKDANJI TURSKI VEL1KAS PISATELJ CAPEK PRVINA ŠKATLICA ZA DRAGOCENOSTI MESTO V MAROKU PODTALNO DELOVA- NJE NOČtR ZABAVjSCE V VEČJIH MESTIH JAPONSKI PISATELJ (KOBO) AVSTRALSKI NOJ PREVLEKA ZA KOVINE IN LES PASTIR V SNEGUROCKI CEVJE NA LADJI SIRSKI DRŽAVNIK (HAFEZ AL) NEW JERSEY MESTO V SRBUI IVAN TAVČAR NAGLAVNI ROBEC DOMAČI ZDRAVNIK PRETEPANJE ' MINERAL, RDEČKAST KALCEDON OZEK KOS BLAGA ALI USNJA ŠTUDENT IRANISTIKE DUŠIK NEKDANJI POBIRALEC DAVKOV TELUR POLICA ZA KNJIGE, STOJALO S POLICAMI 4» REKA V ITALUI, PRITOK TIBERE AVTOMOBILSKA OZNAKA DANSKE REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Zermatt, alergen, Messina, Aka, Lel, KT, teti, nrav, VC, Jos, Raa, Emile, nonstop, Ota, INA, sorojak, trabant. 24 kronika vestnik, 20. februar 199/ Zgodilo seje... Pomurje: Prometne nesreče Med 11. in 18. februarjem je bilo v Pomurju 28 prometnih nesreč, v katerih so se laže poškodovali vsega skupaj štirje udeleženci v prometu. Bilanca prometa je torej dokaj ugodna, četudi so bili vmes »prazniki« (pust in Valentinovo). V nesrečah je sicer nastala tudi gmotna škoda, ampak ta je zanemarljiva; glavno je, da so glave cele! Pomurje: Zavrnjeni tujci Če nimaš denarja, te nikjer ne marajo, tudi v Sloveniji ne! Za tiste, ki jih na mejnih prehodih zavrnejo, pravijo sicer, da niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo, glavni razlog pa je bolj ali manj prazna denarnica Romunov, Turkov, Rusov ... Od sredine prejšnjega tedna do torka v tem tednu so na mejnih prehodih, zlasti na dolgovaškem, zavrnili kar 220 tujcev. Prekmurje: Ilegalci in vodniki Tujce, ki nimajo denarja za preživljanje, na mejnih prehodih zavrnejo. »Noter« ne spustijo seveda tudi tistih, ki nimajo vstopnih vizumov. Taki in podobni potem še vedno skušajo priti k nam po ilegalnih poteh. Nesrečneže prepoznavamo navadni občani, saj tavajo po cestah, avtobusnih postajah ..., kar hitro pa jih odkrijejo policisti, ki so za to plačani. V tednu dni sojih v notranjosti Prekmurja odkrili 28, največ predzadnjo sredo (osem), ta ponedeljek pa šest: dva Romuna in šest državljanov Turčije. Murska Sobota: Vlom v bager Neznanec si je verjetno dlje časa hodil ogledovat bager, ki stoji v garmoznici ob Bakovski cesti v Murski Soboti. V noči z 11. na 12. februar pa se je - domnevamo - opogumil in z omenjenega delovnega stroja ukradel varilni aparat, kotno brusilko in komplet ključev. Lastnik K. M. iz Murske Sobote je oškodovan za okrog 100.000 tolarjev. Razkrižje: Vlomilec v Agrodeželi V noči s 13. na 14. februarje nekdo vlomil v prodajalno Agro-dežela na Razkrižju. In kaj je odnesel? Več tehničnih predmetov, razno orodje in manjšo vsoto denarja. Škoda pa je kar precejšnja: 500.000 tolarjev. Storilca še iščejo. Ljutomer: Zagorel je tovornjak V petek, 14. februarja, ob 6.10 je na parkirišču v Prešernovi ulici v Ljutomeru zagorel 13 let star tovornjak, katerega lastnik je avtoprevoznik s Spodnjega Kamenščaka. Ogenj se je pojavil pod armaturno ploščo, in sicer v hipu, ko je šofer hotel vžgati motor. Prisebni voznik je začetni požar pogasil z gasilnim aparatom, škode pa je za 100.000 tolarjev. Domnevni vzrok požara je dotrajana električna inštalacija. Bakovci: Gorel je yugo Na parkirišču okrepčevalnice DA-DA v Bakovcih se je v soboto, 15. februarja, ob 3.05 vnel osebni avto Zastava yugo. Policisti so ugotovili, da je do požara prišlo, ker je lastnik vozila, sicer domačin, imel prižgan motor, nogo pa je držal dlje časa na sklopki in zaspal. Prišlo je do pregretja motorja in požara. Na srečo je hrup motorja prebudil soseda, ki je spečega voznika še ob pravem času izvlekel iz gorečega avtomobila. Vozilo so pogasili soboški gasilci. Škode je za 300.000 tolarjev. Dolnja Bistrica: Ogen v Don Juanu V nedeljo v zgodnjih jutranjih urah je zagorelo v gostinskem lokalu Don Juan na Dolnji Bistrici. Domnevni vzrok je napaka na električnem aparatu za kuhanje kave. Le-ta je povsem zgorel, ogenj pa je uničil tudi zgornje in spodnje elemente točilne mize, telefonski aparat in nekaj posode ter pijač. Požar je pogasil najemnik lokala, zato posredovanje gasilcev ni bilo potrebno. Škoda pa je kar precejšnja: 500.000 tolarjev. Gornja Radgona: Zasegli pištolo Orožje je tudi pri Pomurcih priljubljena »igrača«. V ponedeljek, 17. febaruarja, so gomjeradgosnki policisti zasegli občanu Alojzu. K. pravo pištolo znamke Bereta, kalibra 9 milimetrov, in šest nabojev. Imel jo je »na črno«, zato ga bodo prijavili sodniku za prekrške. Bodonci: Ogenj v kuhinji Sandra in Silvo L. iz Dodonec sta v ponedeljek, 17. februarja, okrog 14. ure odšla zdoma po opravkih. Sploh pa nista pomislila, kaj se utegne zgoditi zaradi žerjavice v peči na trda goriva. V njuni odsotnosti je najbrž kaj oglja padlo iz peči na tla, sicer se ne bi vnele stenske obloge. Okrog 17. ure, ko sta se še ob pravem času vrnila, sta začetni požar pogasila sama, in tako preprčila kaj hujšega. Škode pa je vendarle za 300.000 tolarjev. Š. S. S policijske postaje v Gornji Radgoni Svete podobe v gramoznici Izsledili tatu nabožnih kipcev Med tretjim in sedmim februarjem je bilo na območju, ki ga »pokriva« policijska postaja Gornja Radgona, ukradenih šest nabožnih kipcev, in sicer: kipi Marije iz vaške kapele v Terbegovcih, s križev v Žihlavi in Lutvercih, dva kipca sv. Petra in Pavla iz gornjeradgonske cerkve ter kipec, ki je bil postavljen pri domačiji številka 9 v Terbegovcih. 10. februarja so gornjeradgonski policisti dobili informacijo s terena, čes da so ukradene svete podobe v zapuščeni gramoznici v Žibercih. Šli so tja in jih našli. Kmalu zatem so tudi osumili mlajšega M. M. iz Žiberec kot domnevnega storilca kaznivega dejanja. Policisti so na tiskovni konferenci povedali, da je osumljeni sprva zanikal, da bi kradel nabožne podobe. Potem ko so kri- minalisti in policisti pregledali njegov osebni avto, pa se je vdal. V vozilu so namreč našli koščke prepelega lesa in lakov od kipcev. Osumljeni je torej tatvino priznal. Motiv za dejanje, ki je v javnosti povzročilo pravo ogorčenje, pa je koristoljublje. Za zdaj še ni znano, ali je osumljeni kradel kipce na lastno pest, da bi jih pozneje komu prodal, ali pa je to počel po naročilu kakega kupca. Osum- Prostovoljno gasilsko društvo Gornji Petrovci 25 novih članov Kupili bodo 50 miz in 100 klopi Množičnost, tradicija, predvsem pa vsesplošna skrb za varnost ljudi in njihovega premoženja so temeljni moto in razlog, da z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bilo leto 1996 za člane PGD Gornji Petrovci uspešno. 8. februarja 1997 smo se zbrali na 72. letnem občnem zboru. Udeležilo se ga je 66 članov. V razpravi sta sodelovala tudi gosta: poveljnik gasilskega poveljstva Občine Gornji Petrovci g. Kerčmar in predsednik GZ Murska Sobota g. E6ry. Pregledali smo lansko delo in ugotavljali, da smo kljub težavam, ki nas pestijo, svoje poslanstvo skrbno opravili. PGD Gornji Petrovci je namreč lani zamenjalo orodno vozilo: staro smo podarili GD v Verici v Porabju in ga nadomestili s sodobnejšim znamke Mercedes. Zdaj imamo poleg tega orodnega vozila še 5.000-litersko cisterno in dve motorni brizgalni. Lani smo pridobili šest mladih, ki so uspešno opravili izpit za gasilskega podčastnika. Na letošnjem občnem zboru pa smo v članstvo sprejeli dva Sodnik za prekrške v Gornji Radgoni^ Neverjetno: ■ kaznovanih 4.242 ljudi Sodnik za prekrške »zaslužil« 30.460.326 tolarjev V lanskem letu je služba sodnika za prekrške v Gornji Radgoni, pristojna za občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij, dobila v obravnavo 4.563 zadev. Povrh pa je bilo prenesenih iz leta 1995 še nadaljnjih 3.836 zadev, vsega skupaj torej 8.399 »primerov«. Veliko preveč za dve sodnici. Ob koncu lanskega leta je ostalo za obravnavo 3.656 zadev. 66 zadev je medtem zastaralo. Med lanskimi prekrški so prevladovali predlogi za kaznovanje zaradi storitve cestnoprometnih prekrškov. Skupno je organ sodnik za prekrške lani izrekel kazni 4.242 odraslim osebam, vzgojne ukrepe ali kazni pa 250 mladoletnikom ter kazni 233 pravnim osebam. Kljub težavam, ki spremljajo izterjavo, so storilci prekrškov plačali 21.769.500 to- ZLATOPORO-ČENCA ČOLIG IZ ODRANEC - Pred 50 leti sta si izmenjala poročna prstana Jože Čolig, rojen 1913. leta, in Ana, katere dekliški priimek je Hozjan, rojena 1923. leta. Njuno življenje ni bilo lahko, saj je Jože hodil več let na sezonsko delo, delal pa je tudi v opekarni v Lukavcih. Nekaj časa, dokler si ni uspel kupiti kolesa, je tja hodil celo peš. Nekaj denarja pa sta navrgla ajda in proso, ki sta ju Čoli-gova sejala in predelana v kašo prodajala po sejmih. Jože je v Odrancih znan tudi po tem, da je rad pomagal pri telitvah. Ana je delala na njivah, gospodinjila in še bdela nad otroki. Rodili so se jima: Marija, Anica, Štefan in Elizabeta. Imata deset vnukov in tri pravnuke. Na zlatoporočni slovesnosti larjev kazni in 8.690.826 tolarjev stroškov postopka. To pomeni, da je sodnik za prekrške »zaslužil« 30.460.326 tolarjev. Posebno poglavje so tuji storilci prekrškov, saj nekateri nimajo niti denarja za preživljanje, kaj šele za plačilo izrečene kazni. V lanskem letu je gornjeradgonski sodnik za prekrške izdal štiri odločbe o izgonu tujca iz države. F. KI. jima je priznanje in darilo izročil župan, sicer tudi njun zet Ivan Markoja, zahvalno mašo pa je daroval v cerkvi Svete trojice župnik Alojz Kozar mlajši. - Fotografija: J. Ž. ’ Opravičilo Gospod Lančič ni nikomur grozil ljenega so medtem že ovadili državnemu tožilstvu. Policisti še naprej zbirajo obvestila. V gramoznici najdene svete podobe so vrnili lastnikom. F. KI. Sveti Tomaž: Kradejo kipce Ne le v Pomurju, ampak tudi v bližnjih krajih ormoške občine so na delu tatovi kipcev. V vasi Bratonečice so ukradli Marijin kipec, visok 60 centimetrov. Tudi v Sejancih je izginil 50 centimetrov visok kip device Marije, star več kot 150 let. V prejšnji številki Vestnika je na strani 23 v članku z naslovom Ena iskrica lahko zakuri velik ogenj prišlo do neljube napake. Sporen stavek je bil: Nekateri svetniki, med njimi tudi predsednik sveta Franc Lančič, pa so anonimno obljubljali tudi obračune. Pravilno bi se moral glasiti, da so grozili njemu in mu obljubljali obračune. Zaradi napake se njemu, njegovi družini, občinskemu svetu in občini ter njegovim sodelavcem še enkrat opravičujemo, čeprav se hkrati zavedamo, da to opravičilo nikakor ne more odtehtati napačne informacije. Gospodu Lančiču se tudi opravičujemo, ker je ugleden vaščan, na vidnem položaju v občini in delovnem mestu in ker gaje naša napaka zelo prizadela. ANR mladinca, 12 mladink in 11 pionirjev. Vsi ti so naša prihodnost. Gasilsko društvo Gornji Petrovci ima tačas 93 članov. Kako naprej? V letošnjem letu nameravamo kupiti 50 miz in 100 klopi, vzdrževali in obnavljali bomo gasilski dom in okolico, organizirali bomo občinsko in medobčinsko tekmovanje mladih gasilcev, skušali bomo pridobiti kar največ pokroviteljev prireditve Petrovska noč, ki bo 30. avgusta, pridobljeni izkupiček pa bomo koristno uporabili. Stike z gasilci v Štepanjskem naselju v Ljubljani bomo poglobili, prav tako z gasilci iz Verice in An-dovec v Porabju. Dobro sodelujemo z gasilci iz Nemčavec, povezati pa se nameravamo še z drugimi društvi. A. B. L nožem na policista Pomurski policisti s° imeli spet precej opraviti s kršitelji javnega reda in®’ ru, kajti poklicali so jih kar 27-krat. Najhuje je bilo U. februarja, ko je bil pust, sH so takrat intervenirali osemkrat: štirikrat na javnih j mestih in prav tolikokrat’j zasebnih prostorih. Tis11’ krat so tudi pridržali en«Sa od kršiteljev. Dva kršitelj8 javnega reda in miru pa s° pridržali v soboto. Tega je tudi eden od razgrajače* z nožem napadel polic®8, a so ga s tako imenovan® tehničnim prijemom ob’" dali in pridržali do iztrezit/" tve. Zadeva se bo nadalje®" la na sodišču. kulturni koledar GLEDALIŠČE ■ MURSKA SOBOTA: V grajski dvorani bo v torek, 25. f®b^ gledališka predstava Andreja Rozmana - Roze Arabella, rezif je Matjaž Pograjc, kostumograf pa je Alan Hranitelj. Gostuje v i Teater Ljubljana. GORNJA RADGONA: V četrtek, 20. febrarja, bo v kultu^ domu Partljičeva komedija Gospa poslančeva. Zaradi velikega nimanja bo predstava ob 16. in 20. uri. Gostuje SLG Celje, .g, MOTOVILCI: V vaški dvorani bo v soboto, 22. februarja, ob uri gumedija Nevarna razmerja, kjer nastopata Vanek in E9®. U RAKIČAN: V nedeljo, 23. februarja, bo ob 1 7. uri v rakičans■ gradu gumedija Nevarna razmerja, kjer nastopata Vanek in t ZA OTROKE ,s^ MURSKA SOBOTA: Vsako sredo ob 16.30 lahko otroci v g™ knjižnici prisluhnejo pravljicam, ki jih pripovedujeta Vesna man in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo ali kako a gače ustvarjajo. J LJUTOMER: Vsak ponedeljek se \rotroškem oddelku knji ob 16. uri začne pravljična ura, katero vodi Branka Jasna | man. PRIREDITVE Pi LJUTOMER: V sredo, 26. februarja, ob 19. uri bodo v Gla šoli Slavka Osterca pripravili večer, posvečen Leopoldu Vo rju. Gostja bo Majda Potrata, sodelujejo pa tudi Ljutomerski in dijaki gimnazije Franca Miklošiča. LENDAVA: V soboto, 22. febrarja, bo v prostorih lendavs gradu ob 15. uri srečanje mladih recitatorjev. OTVORITVE .J MURSKA SOBOTA: V petek, 21. februarja, bo v Galeriji ih Sobota ob 18. uri otvoritev dobrodelne prodajne razstave J1 del umetnikov iz Slovenije in Avstrije. Celoten izkopiček od P nih del je namenjen za nabavo opreme nove ambulante za ni dojk (mamograf) v soboški bolnišnici. ^sta- LJUTOMER: V petek, 21. febrarja, bo ob 19. uri v malem vnem prostoru Zavoda za kulturo in izobraževanje otvorite grafij, nastalih na beograjskih demonstracijah Dogodio se | Fotografije je posnela Vestnikova fotografinja Nataša JuW' teK, MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvrane bo v P 21. februarja, otvoritev slik in grafik Antona Buzetija. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji je na ogled 5. razstava del Društva likovnih umentikov Prekmurja in Prlekije. cOb100x90 ALOJZ zavolovsek, Gozd ob jami, gvaš. 49,5 x 70,5 cm JOŽE FOLTIN, Še je hiša, olje - pL, 90 x 120 cm MILAN BALAŽIČ, Oaza miru hel. mix z izrez, na of. pl., 70 ? 44 cm ARPAD ŠALAMON, Soba moje babice, olje - platno, 85 x 85 cm VLADO SAGADIN, Murski ro kav, olje - pl., 60 x 70 cm KOVIČ, Somrak »6x63 cm ^TjANA TRAJBARIČ - LOPE in’ kombinirana tehnika, ERNEST BRANSBERGER, Stara kovačija, olje - pl., 50 x 60 cm JAKI HORVAT -JOŽE, Boranje, olje -1. pl-> 49 x 34 cm EVGEN TITAN, Preoblikovanje sito (fignette), 38 x 28 cm LOJZE VEBERIČ, Pomlad ob vodi, emajl na iverici, 65 x 75 cm JOŽE ŠPILAK, Zima, olje -pl., 60 x 81 cm DOLFE PEN, Grm, olje - platno, 80 x 80 cm IVAN HIRCI, Brv, olje - pl, 80 80 cm SLAVICA NEČIMER, Cinije v vazi, olje -1. pl., 51 x 40 cm ............................. ANA CAJNKO, Sončnice, akril Pl, 43 x 35 cm OLIVIA BREGANT, Cvetovi, olje - kart., 52 x 35 cm JOŽE PUHAN, Domačija v Filovcih, olje - pl., 47 x 55 cm Del razstavljenih del smo že objavili v VESTNIKU 30. januarja 1997, tokrat objavljamo drugi del. Reprodukcije: Natalija Juhnov ŽIGA BRKIČ, Svoboda, meš nika, 77 x 73 cm PETKOVIČ, Rumeni cve-’KWb.teh., 86x63 cm ZDRUŽENA DOBRODELNA AKCIJA LIONS KLUBA M. SOBOTA, GALERIJE M. SOBOTA, DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV PREKV^JA PRLEKIJE, PODJETJA ZA INFORMIRANJE M. SOBOTA IN SPLOŠNE BOLNIŠNICE M. SOBOTA, kije namenjena za nakup opreme nove ambulan e za bolezni dojk v soboški bolnišnici bo v petek, 1 ■ J« bruarja 1997, ob 18.00 v soboški galeriji predstavna zbrana darovana likovna dela za ta namen. Odzvali so se člani društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije, člani likovne sekcije Likosa M. Sobota ter stevi m drugi umetniki iz Slovenije in sosednje Avstrije. Vsem iskrena hvala! .. ., ■ Zdaj so na vrsti podjetja in posamezni donatorji, ki o odkupom razstavljenih slik dokončno uresničili ta p emeni namen akcije. Razstava bo odprta od 21. februarja do 3. marca Vlado Sagadin, umetnostni zgodovinar MATJAŽ MAUSER, Gorice II, olje - pl 60 x 80 cm 26 televizijski spored od 21. do 27. februarja vestnik, 20. februar PETEK 14. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 800 Včeraj, danes, jutri 805 Videoring 835 Zimski počitniški program 835 Pri Periskopovih 9.40 Očividec, angleška dok. serija 10.10 Podeželski utrip, ang. nan., 3/10 11.05 Bix, italijanski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, pon. tv-igrice 13.35 Videostrani 13.45 Aerobika, 5. oddaja 14.00 Omizje, pon. 1530 Mladi virtuozi 16.00 Gore in ljudje, pon. 17.00 Obzornik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.30 Aerobika 18.50 Podarim - dobim 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Planet in 21.30 Raziskovalec, am. dok. serija, 7/12 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.05 Murphy Brovvn, am. nan., 7/25 23.30 Prava stvar, ameriški film 120 Resnična resničnost, pon. 150 Videoring TV SLOVENIJA 2 800 Vremenska panorama 830 Tedenski izbor 830 Mostovi 900 Resnična resničnost 930 Olive Barker, angleška dok. oddaja 1025 Trondheim: ŠP v nordijskih disciplinah, tek 30 km (m), prenos 13.05 Tedenski izbor 13.05 Aliča, evropski kulturni magazin 13.35 Pisave 14.05 Forum 14.15 Zgodbe iz školjke 14.50 Tedenski izbor 14.50 Sladka naivnost, ameriški film 16.20 Pokončni policisti, zadnja epizoda angleške nanizanke 16.50 Echo point, avstralska nan., 10/65 17.15 Italijanska restavracija, italijanska nad., 7/8 1810 Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, tek 15 km (ž), posnetek iz Trondheima 18.55 Znanje je ključ ... 19.30 Echo point,avstralska nan., 11/65 20.00 Poletje 42, ameriški film 21.45 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 2230 Prepovedani sadež dr. Fausta, dok. oddaja 23.15 Jazz iz kluba central POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara, pon. - 11.00 Gasilci - 12.00 Pop-kviz -12.30 M.A.S.H. - 13.00 Roseanne - 13.30 Napad, film - 15.30 POP 30- 16.00 Mulci - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Na zdravje, nan. -18.00 Pop-kviz - 18.30 Ugledna četrt - 19.30 24 ur - 20.00 Na prvi strani - 21.00 Dosjeji X -22.00 Mrtev in pokopan, film - 0.00 Lovec na glave, nan. - 1.00 24 ur - 1.30 POP 30 TV HRVAŠKA 1 07.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara, serija - 13.55 Risanka - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Program za otroke in mladino - 16.45 Virus, oddaja o računalnikih - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.40 Govorimo ozdravju - 19.10 Hrvaški pomniki - 19.30 Dnevnik- 20.15 Šov program - 21.35 Mesta prihodnosti, dok. serija - 22.25 Pol ure kulture - 22.55 Opazovalnice - 23.30 Zakladnica - 00.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.10 Seinfeld - 13.35 Nove priložnosti - 14.20 Triler - 15.20 Otroci v deželi igračk - 16.55 Divje srce - 17.20 Zvezdne steze - 18.05 Kronika - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zakon v LA - 21.05 Kdo je šef - 21.35 Čista laž, ameriškif ilm -23.10 Rik Mayall - 0.05 Druga ženska, amer, film - 01.40 Noč košarke TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne - 9.05 Športna akademija - 11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.00 Poročila - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Madžarska danes - 16.00 Posel, tedenski gospodarski pregled - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Za upokojence -17.30 Teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno -18.55 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Dallas - 21.05 Nemogoče? - 21.55 Ekskluzivno - 22.20 Ptica, film -1.00 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 14.55 Robin Hood - 15.20Tas-silo, serija - 16.20 Spored Andreje Szenes -17.00 Balaton - 17.30 Regionalni dnevniki -18.00 Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre -19.05 Strasti, serija - 19.55 La Corbusier- 21.00 Policijska poročila - 21.05 SP v nordijskem smučanju -22.00 Dnevnik - 22.35 Keno -22.40 Koktejl-bar - 0.40 MC TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 8.50 Vsi pod eno streho - 10.05 Šport - 12.35 Štrumpfi - 13.00 Otroški program - 13.30 Risanke - 14.10 Artefix -14.45 Mini Zib - 14.10 Šport - 16.00 Vesoljska ladja Voyager - 16.50 Ekipa A - 17.40 Har-ryjevo gnezdo - 18.05 Poslušaj, kdo razbija -18.30 Grozono prijazna družina - 19.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Ženska orožja, komedija - 22.05 Ptiči, drugi del, grozljivka - 23.25 Čas v sliki - 23.30 V vročici noči, film - 1.15 Arpa Colla, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 In zadnji bodo prvi, film - 11.20 Zvezna država danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10Vera- 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Divji potok - 14.45 Lipova ulica - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsakdan - 17.00 Časvsliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Nepristranski pogledi - 20.15 Nerešeni primeri XY - 21.15 Naš svet - 22.30 Moderni časi - 23.05 Nerešeni primeri XY -5.00 Čas v sliki RTL 6.00 Poročila - 6.05 Paradise Beach - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Glej, kako razbija! - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Kamp, večer ob grilu -21.45 Urad - 22.15 Sedem dni, sedem glav -23.15 Happiness - 0.00 Poročila - 0.30 Iz uličnih aktov - 1.30 Glej, kako razbija SOBOTA . 15. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 730 Vremenska panorama 745 Včeraj, danes, jutri 7.50 Otroški program 7.50 Radovedni Taček 810 Male sive celice, kviz 855 Zgodbe iz školjke 930 Evromuzika 10.00 Tedenski izbor 10.00 Italijanska restavracija, italijanska nad., 7/8 10.50 Hugo, tv-igrica 11.15 Tednik 12.10 Trend, oddaja o modivizuaini pop kulturi 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja 14.05 Policisti s srcem, avstralska nan., 15/26 14.50 Videostrani 15.05 Otroški program: Taborniki in skavti 15.20 Pogumni opekaček, ameriški risani film 17.00 Obzornik 17.10 Poslednji divji losos, kanadska poljudnoznanstvena oddaja 18.00 Na vrtu 18.25 Ozare 18.30 Hugo, tv-igrica 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 Šport 19.55 Utrip 20.10 Pod krinko, ameriški film 21.55 Za tv-kamero 22.05 Avtocesta prek Trojan 22.40 Poročila, vreme 22.50 Šport 23.10 Aleksander Marodič: Mali oglasi -romantična duša 23.50 Upravnica, zadnji del angleške nadaljevanke TV SLOVENIJA 2 800 Euronews 930 Tedenski izbor 930 Poletje 42, ameriški film 10.30 Odstiranja 12.50 Echo point, avstralska nan., 11/65 13.15 Podarim dobim, pon. 13.35 SP v nordijskih disciplinah, skoki 90 m za kombinacijo, posnetek iz Trondheima 14.10 Trondheim: SP v nordijskih disciplinah skoki 90 m, prenos 16.00 Roka rocka, pon. 17.00 Življenje v računalniški dobi, ameriška dok. serija, 12/13 17.25 Košarka NBA 17.55 Dobova: DP v rokometu (m), Dobova - Prevent, prenos 19.30 Echo point, avstralska nan., 12/65 20.00 Ema, evrovizijska melodija '97, prenos 21.10 Cousteau ponovno odkriva svet, zadnji del francoske dokumentarne serije 22.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Elza Budau 23.00 V vrtincu 23.30 Sobotna noč POP TV 8.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 8.30 Junak akcije - 9.00 Maska - 9.30 Max Glick -10.00 Dogodivščine brenčeče čebelice -10.15 Flipper - 11.00 Vesoljski bojevniki - 12.00 Lois & Clark - 13.00 Rdeča reka - 15.30 NHL hokej - 16.00 Evita Peron - 18.00 Prijatelji -18.30 Varuška - 19.00 Računalniški guruji -19.30 24 ur - 20.00 Filmski hiti: Moja punca -21.45 Teksaški mož postave - 22.30 Zaznamovan za umor - 0.00 24 ur TV flRVASKA 1 8.15 Poročila - 8.20 Srečni Luka, risana serija - 9.00 Dobro jutro, Hrvaška - 11.00 Serije za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Morje -12.55 Lisina teorija, ameriški film za otroke -14.15 Filipovi otroci - 14.45 Smerokazi -15.20 Briljanteen - 16.05 Bogdanovci med vojno in mirom, dok. oddaja - 16.50 Poročila - 17.45 Televizija o televiziji - 18.15 Potujmo po Hrvaški - 19.03 V začetku je bila beseda - 19.10 Hrvaški spomini - 19.30 Dnevnik -20.15 Delovno dekle, ameriški film - 22.15 Opazovalnice - 22.50 Novosti iz modnega sveta - 23.20 Polnočna premiera: Čarovnice TV HRVAŠKA 2 10.30 Divje srce - 12.20 S knjigo v glavo -13.05 Zakon v L. A. -13.50 Skrita kamera -14.15 Theatron - 16.30 Alpe-Donava-Jadran - 17.00 Plazovi - 18.00 Turbo Limach Show - 19.20 Risanka -- 19.30 Dnevnik - 20.1 5 Triler - 21.15 Neskončno potovanje - 22.20 Nove priložnosti, serija - 23.05 Zlati gong TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.05 Nepričakovano potovanje - 12.00 Poročila - 12.05 Narodna glasba - 12.30 Ponovitve - 14.20 Odgovarjamo na telefone -14.30 Živali iščejo dom - 15.00 Šel sem za soncem, film - 16.50 Štorije -17.00 Moški spol - 17.45 Za boljši jezik -1 7.55 Televideo - 18.00 Panorama - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Pravljica - 19.15 Deklamacija - 19.30 Dnevnik, šport - 20.1 5 Dave.film - 22.30 Nočni program TV MADŽARSKA 2- 7.30 Welcome to Hungary - 8.00 Za kmetovalce - 8.30 Narodnostne oddaje - 11.00 Ameba - 11.30 Ekspedicija Papilio - 12.00 Tisa, serija o reki - 12.35 Rondo -13.15 Skrivnost zlate reke - 14.05 Gozdarska hiša Falkenau- 15.30 Kratki filmi - 17.00 Šport -19.05 Familija, zabavna serija - 19.40 Računalništvo - 20.15 Kulturni magazin -21.10 Hitler - obračun, serija - 22.05 Arktična modrina, film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.50 Disneyev festival - 12.05 Harry in Hendersonovi - 12.25 Kalifornijski klic v sili - 13.35 Čudovita leta - 14.25 Blossom - 14.50 Superman - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Melrose Plače - 17.15 Savan-nah - 18.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Kapital, satira - 21.45 Zasebni stražnik, grozljivka - 23.20 Pikantno darilo, film - 1.05 Tora, tora, tora - 4.50 Savannah - 5.40 Herakles TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas.v sliki - 9.30 Trije v tuji postelji, film - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mož v kadi, komedija - 14.40 Trije možje na konju, film - 16.10 Počitnice - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče - 17.53 Religije sveta - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Stavite, da ... - 22.15 Časvsliki - 22.25Kaj vemo ... - 0.25 Skok čez plot, melodrama - 1.50 Pogledi s strani - 2.25 Schiejok vsak dan - 5.15 Baywatch RTL 5.35 Otroški program - 8.30 Disneyevteam -11.10 Power Rangers - 12.25 Salty, morski levček - 12.50 Polna hiša - 13.50 Princ iz Bel-Aira - 14.15 Nanny - 14.45 Grozno prijazna družina- 15.25 Beverly Hills - 16.25 Melrose Plače - 17.25 Models Inc. - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 20.15 Bonanca, napad na Ponderoso, vestern - 22.10 Kako, prosim? - 23.10 RTL v soboto ponoči -0.10 Shadowchaser, film - 3.25 Beverly Hills -4.10 Models Inc. - 4.50 Princ iz Bel-Aira NEDELJA 16. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 730 Vremenska panorama 805 Včeraj, danes, jutri 810 Ozare, pon. 815 Otroški program 815 Skrivnost sedme poti, pon. nizozemske nadaljevanke, 11/13 840 Živ žav 935 Dodojeve dogodivščine 940 Na vrtu, pon. 10.10 L. Bernstein: Koncerti za mlade 11.05 Podobe narave, zadnji del kanadske poljudnoznanstvene serije 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si 12.30 Nedeljska reportaža 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.35 Planet in, pon. 14.55 Skopuh, francoski film 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, am. nan., 7/22 17.35 Po domače 18.30 Domače obrti na Slovenskem 19.05 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Rondo kviz 21.35 Očetje in sinovi 22.30 Poročila, vreme 22.40 Kraj zločina: Gospa Bu se smeje, nemški film TV SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs 10.20 Tedenski izbor 10.20 Aleksander Marodič: Mali oglasi -romantična duša 11.00 Lahkih nog naokrog 11.45 Zlata šestdeseta slovenske popevke 12.45 Echo point, avstralska nan., 12/65 13.10 Slovenske novele: Triptih Agate Schvvarzkobler, tv-film 14.30 Opustošena Rusija, francoska dok. oddaja 15.55 Birmingham:dvoranski atletski miting, prenos 18.15 SP v nordijskih disciplinah 18.15 Tek 15 km (m) za kombinacijo, posnetek iz Trondheima 18.55 Tek 5 km (ž), posnetek iz Trondheima 19.30 Echo point, avstralska nan., 13/65 20.00 Kruh in vrtnice, novozelandska nad., 2/4 20.50 Alpe-Jadran 21.20 Žive legende iz daljnih dežel, francoska dok. serija, 8/13 21.50 Šport v nedeljo 22.35f San Remo ’97, posnetek sklepne prireditve 1.05 Alpe - Jadran, pon. POP TV 8.00 Pink panter, risanka - 8.30 Peter pan, risana serija - 9.00 Kapitan Zed - 9.30 Ka-sper in prijatelji - 10.00 Maček Felix - 10.30 Dogodivščine Ani in Nejčka Krpice - 11.00 Srečni Luka - 12.00 Argument, pon. - 12.30 Poslednja meja - 13.00 Varuška - 13.30 Varuška - 15.00 Glavni kuhar - 15.30 Gorski zdravnik - 16.30 Prstan - 17.30 Zaljubljeni - 19.30 24 ur - 20.00 Športni krog - 20.30 Mož, ki bi bil kralj, film - 22.45 Hokej - 0.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 9.00 Poročila - 9.00 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.25 Plodovi zemlje - 13.15 Dokumentarno-folklorna oddaja - 13.45 Mir in dobro - 14.15 Duhovni klic - 14.50 Opera Box - 15.00 Oprah Show - 15.50 Dar življenja, ameriški film - 17.30 Pustolovščine Neda Blessinga, serija -19.10 Hrvaški spomini - 19.30 Poročila -20.00 Šport - 20.15 San Remo - 23.15 Opazovalnice - 23.45 Rojeni morilci, ameriški film - 1.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 10.45 Neskončno potovanje -11.45 Dosjeji X, serija - 12.30 Polnočna premiera: Čarovnice - 16.10 Zlati gong, glasbena oddaja -17.10 Portreti - 18.05 National Geographic, dok. serija - 19.05 Popaj, risana serija -19.30 Dnevnik - 20.15 Šelitev, film - 21.45 Top šport - 23.00 Zakonske vode, humoristična serija - 23.25 Vidikon, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Nenavadni rekordi - 10.00 Šipširica - 11.00 Liturgija - 12.00 Poročila - 12.15 Minute za srečo - 12.40 Skrivnosti peska - 15.10 Znanstveni poročevalec - 15.35 Naša vera- 16.00 Disn_eyjeve risanke - 17.00 Odločate vi! - 18.00 Štiristo tisoč dni - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Dnevnik - 20.05 MC - 20.15 Mladi levi, ameriški film - 23.05 Lyonski omnibus TV MADŽARSKA 2 7.35 Vaška TV - 8.00 Julija in nedeljski kuhar - 8.30 Brez dima - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Družinski magazin -10.00 Tv-magister -13.00 Poje Balint Domsodi - Farkaš - 13.30 Angleško podeželje - 14.00 Moda - 14.30 Za mladino - 15.05 McKenna, serija - 16.00 Kolesa in koraki - 17.05 Gimnazija strtih src - 17.50 Igralska moda - 18.30 Tranzit - 19.00 Pravljica - 19.15 Idiot, gledališka igra - 21.15 Govori se - 22.40 Telešport - 23.40 0.10 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti TiVi - 7.45 Disneyev festival -12.00 Oxford blues, komedija - 14.00 Gorjača, film - 15.40 Ruševine, film - 17.30 Mr. Bean - 18.00 Srček - 18.30 Šport v ne4eljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Twist_ers, film -21.45 Šport - 21.55 Tarot - 23.25 Časvsliki -23.35 Preobrat, film - 1.30 Pikantno darilo, film - 3.1 5 V vročici noči, film - 5.00 Baywa-tch TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Portret strupene kače, film - 10.15 Josef Meinrad bere Albina Luciana - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati - 14.20 Divje življenje - 15.30 Divja češnja, film - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za seniorje - 17.55 Lipova ulica - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 18.55 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogled s strani -20.15 Lepo bi bilo na otoku - 21.00 Selfman - 21.15 Ginekolog dr. Markuš Merthin -22.10 K stvari - 21.55 Časvsliki - 23.25 Vizije - 0.30 Čas za kulturo RTL 5.35 Otoški spored - 10.15 Maskirani jezdec - 11.05 Vojna zvezd, Galaktika - 11.55 Di-sneyeva filmska parada - 12.05 Čudovito prijateljstvo z gospodično Appletree, film -14.05 Ekipa A - 16.00 Hercules - 16.55 Xena - 18.45 Poročila - 19.10 Nemec v vesolju -20.15 Lightning Jack, komedija - 22.10 Spiegel TV - 23.00 Prime Time - 23.20 Grozno prijazna družina - 1.30 Aljaska - 2.20 Bolnišnica, srhljivka - 3.15 Hans Meiser - 4.05 llona Christen - 4.55 Barbel Schafer PONEDELJEK . 17. FCBRLARM_ TV SLOVENIJA 1 8.00 Vremenska panorama- 8.15 Včeraj, danes jutri 8.20 Videoring 8.50 Zimski počitniški program 850 Pri Periskopovih 9.30 Očividec, angleška dok. serija, 6. del 10.00 Popolna tujca,ameriška nan., 7/22 10.25 Kraj zločina 11.55 Za tv-kamero 12.05 Utrip 12.20 Zrcalo tedna 12.35 Rondo kviz 13.00 Poročila 13.05 Hugo, pon. tv-igrice 13.35 Videostrani 14.00 Tedenski izbor 14.00 Zoom 15.05 Ljudje in zemlja 15.35 Očetje in sinovi 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 1710 Otroški program 17.10 Radovedni taček: vozilo 17.25 Skrb za zemljo, angleški dokumentarni magazin, 7/13 18.00 Po Sloveniji 18.30 O naravi in okolju tokrat nekoliko drugače 18.351 Lingo, tv-igrica 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Svet na zaslonu 21.00 Homo turisticus 21.15 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.35 Visoka družba, ameriška nan., 23.00 Kraljica razbojnikov, angleški 0.55 Osmi dan, pon. 1.25 Videoring TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronews 10.25 Na potep po spominu ... 11.30 Tedenski izbor 11.30 Znanje je ključ ... 12.00 Šport v nedeljo 12.45 Evromuzika .. 13.15 Raziskovalec, am. dok. serija, 1410 Obzorja duha . 14.40 Kruh in vrtnice, novozeia"" j nad., 2/4 l3«S 15.30 Echo point, avstralska nan.. ’. 15.55 Viper, ameriška nan., 8/13 16.40 SP v nordijskih disciplinah, km (m in ž), posnetek iz n° ma 18.10 Sedma steza 18.55 Recept za zdravo življenje 19.30 Simpsonovi, ameriška nan., ” / 20.00 Angel, varuh moj, zadnja P ameriške nanizanke _ , $ 20.50 Stoletje ljudstva, angleška o rija, 7/10 21.45 Roka rocka 22.45 Brane rončel izza odra ( 0.15 Recept za zdravo življenje, v POP TV gjptj 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 1 °'?0QPt? Barbara - 11.00 Gorski zdravnik - 1 prs|ar kviz - 12.30 Veterinarka - 13.30 Tj] 14.30 Flipper - 15.00 Športni krog -POP 30- 16.00 Mulci - 16.30 Santa - 17.30 Na zdravje - 18.00 PoP-^Vk^: Ugledna četrt - 19.30 24 ur - 20Z n0 Gasi točka - 22.00 Športna scena - 23.V - 0.00 Na jug - 1.00 24 ur - 1 -30 TV HRVAŠKA 1 . 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, n' 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni p - 11.30 Program za otroke in mladino gap|i Dnevnik - 12.25 Marisol, serija - ^|jt Barbara, serija - 14.10 Poročila - 1 ' ' braževalni program -15.15 Zaliv 15.40 Park 01 -16.15 Zgodovina zj p rokopisom - 16.45 Glas domovina _ Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreč® jjre Hrvaški spomini - 19.30 Dnevnik Šport - 20.15 Drama: Gospod love® k^r Hrvaška in svet - 22.45 Fotograf zzJo* vat, dok. oddaja - 23.45 Filmska n nom Waynom - 1.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.40 Aplavz, prosim - 14.35 P^nMeS^ Mestece Peyton, serija - 16.50 serija - 17.15 Obalna straža, serija - j,/ ure kulture - 18.35 Hugo - 19-0;".moris®’ - 19.30 Dnevnik -20.15 Prijatelji, n® se#' serija - 21.55 Ponos in predsodki, 22.50 Dokumentarni film TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzh®“ (ir Športna akademija - 11.10 Dis sanke - 12.00 Poročila - 14IO.1 12.25 Telepakk - 14.00 Poročila- ' ,6/ rodnostne oddaje - 15.00 Rep®1 plA Skrivnosti peska - 17.05 Vars^ 17.30 Vklopi - 18.00 O veri - 1« j - 18.15 Posel - 18.30 Kolo sreč® 3| Pravljica -19 15 Kulutrna panoram^ 5 # Dnevnik, šport - 20.05 MC - 2 ^g D®\ doktor - 21.05 Freijev dosej - 21 j lir macija - 21.50 Večno članstvo, - 22.55 Domovina - 0.40 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.00 Zasedanje parlamenta - 1 malo flirta - 17.55 Vreme - 1.8 °,nčevC' dnevniki - 18.15 Znanstevni P0! |0 n®L 18 45 Nenavadne slike -19.05 u - 20.00 Šport - 21.10 Klip Mix. cijska poročila - 21.30 Telesreca * Dnevnik - 22.10 Vreme - 22 22.35 Keno - 22.40 Plesišče - TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti - 9.25 Kalifornijska • S( J - 9.50 Grozno prijazna družina ' aitAj fetti - 14.20 Dinozavri - 14.50 N®,1^ ma - 15.40 Vesoljska ladja Voy®9 Ekipa A - 17.15 Vsi pod eno stre« । Harryjevo gnezdo - 18.05 P°s - V bija - 18.30 Grozno prijazna druz' Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.1 oxaS v6' 21.45 Holokavst, drama - 2377,h pr®0’ 23.25 Veliki bančni rop - 0.55 TV AVSTRIJA 2 |ah4 9.00 Čas v sliki - 9.05 Dekleta s , 1K minom, film - 10.30 Bogati in ■ Xas'l |/ Konflikti - 11.45 Vreme - 12.0® ^3.1%/ 12.35 Avstrija - 13.00 Čas v sliki ' , LiP9 ,^ družina - 13.55 Divji potok - 1 Qg 50 ca - 15.15 Bogati in lepi -vsak dan - 17.00 Čas v sliki - *' ’ f9'W šli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes v sliki - 20.00 Pogledi s strani - V zdravnik - 21.05 Tema - 22.0° 22.30 Večer kulture, prenos RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska pl®?g fAr ročila - 6.35 Eksplozivno - I/^ed0;/ sedmih - 7.30 Poročila - 7.3= 5|at>i JI 8.00 Poročila - 8.05 Dobri casn 5 8.40 Springfieldska zgodba - 'U - U' nijski klan - 10.30 Bogati in dO, Vroča nagrada - 11.30 Druži ^g GV. 12.00 Opoldanski magazin - 1 4.0^7 kdo razbija - 13.00 Magnum ' 0.^« Schafer - 15.00 llona Christen Meiser - 17.00 Jeopardy - - 18.00 Dober večer - 18.45 P° jiaf1 Eksplozivno - 19.40 Dobri čas ’ j e0 / 20.15 Columbo - 22.10 Deset PQgžiy 0.00 Poročila - 0.30 Cheers - ^g leta - 1.30 Glej, kdo razbija - 2’ ^gtnik, 2o. februar 1997_televizijski spored od 21. do 27. februarja 27 TOREK februarja ^SLOVENIJA 1 Vremenska panorama "ceraj, danes, jutri Videoring Pd Periskopovih Očividec, ang. dok. serija, 7. del 'edenski izbor Viper, ameriška nan., 8/13 cesenjakova nevesta, tajvanski film Porota °brti Slovenskem 8.05 8.10 8.40 920 9.50 9.50 10.35 12.30 13.00 13.051 13.35 14.10 14.10 15.10 16.00 16.20 17.00 17.10 17.10 17.25 17.50 18.00 18.30 19.15 19.30 19.57 20.05 21.00 22.00 22.35 23.25 23.55 0.40 v.^90' pon- tv-igrice Videostrani Tedenski izbor Po domače ^et na zaslonu Mostovi^'8*'0^’ oddaia 0 turizmu Obzornik Otroški program Taborniki in skavti nadVn°St sedme PO‘i. nizozemska Dnevnik, vreme Šport domačija, 90 let šport am. nad., 19/23 12.40 13.10 13.40 14.05 14.35 15.30 16.00 16.15 16.15 17.00 17.25 18.10 1855 9.30 20.00 p6cna baletna P'na Mlakarja StUdio City Odmevi, vreme, ^1-stopnje, ^et poroča “a? - ^LOVtNIJAZ 10,00 ToH0news 10.00 S ®?ski izbor 12.10 p°botna noč - ^magajmo si Murni ka reportaža OsmPhdanrown' am’ nan" 7/25 nia^Z/fo^h8*73’ an9|eška dok. se-š'Pe-Jadran epizoda ^SOljs^ nan" 68/92 SP v n«2° '?')a' am- nan., 8/24 km (mi rd'lskih disciplinah, tek 15 Prisluhn- Posne*ek iz Trondheima Echn mo ‘'šini Ciklu^fii"1*’ avstra|ska nan., 14/65 iz tovar^07 A Kaurismakija: Dekle film e vžigalic, finsko švedski 2’.1O 21.40 22.45 Opus Opus k°nCert P'ba|nih orkestrov MUS. Pon. R 0 Dohr’ ■ t^snv" 1°1 oor Sl?venija ^100° Santa ’ 12 00 poP-kviz - POP -,® scena - i ? ^s£er 'n Prijatelji - 13.30 ' 1?;. 16.30 M , 0 Zaznamovani - 15.30 u9lert3°Na zdravih C'/ 16'30 Santa Barbara ni& četrt ' 18-°0 Pop-kviz - 18.30 ^SHbe ' 21 40 rh Ur ' 20 00 ReSniČ' tb.On ,Or°čila - n on n ^otm?0braževalni D°bro jutro, Hrvaška - Porop ' 13.1O San? L2 00 Dnevnik - 12.25 14'35 u ' 14 05 a Barbara, serija - 14.00 S ^mz^^^valni program -Sreče l6-45 p° roke in mladino - 15.55 ^-J9'18 Hrvatt' Stekl° ’ 18'05 K0'0 Vvn°a15 Potenam Spomin' ' 1930 Dnev-?22.izložba P nm se 'n snemam - 20.45 ^■65 pPpaz0Va|niiP ~ 2O'5O TV-parlament M|>ka 0^ Moč denarja - vila ioc z Johnom Waynom - 0.35 ^^ram^ž ‘8.05^'ia - 17 0 Glavni trg 15 prodaja prostore za gostinsko dejavnost: 1. opremljen gostinski lokal - OKREPČEVALNICOv stružnikovi ulici 6 v Ljutomeru, 62,82 m2, s pripada) infrastrukturo; > 2. opremljen gostinski lokal - gostišče na Jeruzalemu hram, 565,2 m2, s pripadajočim zemljiščem in infra5 turo. Interesenti dobijo podrobnejše informacije na dP družbe Radenska Jeruzalem Ljutomer, d. o. o., Glav 15, ali po telefonu (069) 81 211. MLADINSKA KNJIGA BIROOPREMA, d. d. 1000 LJUBLJANA Dunajska 121 objavlja prosto delovno mesto terenskega komercialista m Murski Soboti K sodelovanju vabimo kandidate s končano šolo ekonomske, . vske ali druge ustrezne smeri z večletnimi delovnimi izkušnja^1 k renski prodaji. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s trimesečni^ skusnim delom. Kandidati morajo imeti izpit kategorije 0 in osebno vozilo. _ Ponudbe z opisom dosedanjega dela ter dokumente o izobra^6 pošljite v 8 dneh od objave na naslov: , MLADINSKA KNJIGA, BIROOPREMA, d. d. , Splošni sektor, LH1 | na, Dunajska 121. Informacije dajejo po telefonu: 061 1683 361. Za vse ljubitelje avtomobilov RENAl^ o o Prodajno-servisni center, p. e. LJUTOMER je 7. februarja odprl nove prostore sevisnega centra RENAULT ob Kolodvorsk' 23 v Ljutomeru. .M, 31 KINO DRUŽABNE IGRE Z NAGRADAMI. VSAK OBISKOVALEC DOBI DARILO. ZVEZDA ■ GOSTOM (FLAMBIRANJE) JEDI HVPO vestnik, 20. februar 1997 GORNJA RADGONA V petek, 21. februarja, ob 17. in 20. uri ameriška romantična komedija Vse ali nič, ob 21. uri ameriška kriminalka Fargo. V soboto, 22. februarja, ob 17.30 ameriška romantična komedija Vse ali nič, ob 19.30 ameriški kriminalni film Fargo. V nedeljo, 23. februarja, ob 17.30 ameriška romantična komedija Vse ali nič, ob 19.30 ameriška kriminalka Fargo. V poned., 24. februarja, ob 17.30 ameriška romantična komedija Vse ali nič, ob 19.30 ameriški kriminalni film Fargo. murska sobota v petek, 21. februarja, ob 17. uri ameriška vojna drama Pravi pogum, °b 19. uri angleška socialna drama Tra/nsportting. V soboto, 22. februarja, °b 17. uri ameriška vojna drama Prav/ pogum, °b 19. uri angleška socialna drama Tralnsportting. V nedeljo, 23. februarja, °b 17. in 19. uri ameriška v°ina drama Pravi pogum. sredo, 26. februarja, °b 17. uri in 19.30 ame-nška psihološka kriminalka 1 Steepers. ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO PO DOMAČE Nastopili bodo: BRENDI, KORADO BUZETI,, METULJ, DARKO KEGL, AVANTURA, ZLATKO DOBRIČ, PISTEK, drago JOSAR, Voditelj | GEZA ’ PREDPR' V soboto, 22. februarja v dvorani osnovne šole KVINTET, NUŠA, PREKMURKE NASTJA DIMNIK, OLIVER ANTAUER, SLOVENSKOGORIŠKI KVINTET, KARMEN, GLASBENIKI OSNOVNE ŠOLE PUCONCI. ODAJ A VSTOPNIC V TRGOV Sobota, Metalik Murska POKROVITELJI: KA-EL Murska Sobota, Benkotehna Puconci, Občina Puconci. SOPOKROVITELJI: GIPO Šalamenci, Gostilna pri Anji Puconci. KREKOVA BANKA Vam do izpolnitve cilja Manjka samo še korak? Oljenju so obdobja, ko zaradi nepredvidenih dogodkov ali kreprosto zato, ker nam stanje na računu ne dovoljuje nobenih Izdatkov, potrebujemo takojšnjo finančno pomoč. V KREKOVI BANKI, d.d., Vam ponujamo Mo paleto GOTOVINSKIH KREDITOV, ki našim Centom in tudi nekomitentom omogočajo različne možnosti kovinskega kreditiranja z odplačevanjem tudi do 4 let. Izhodiščna obrestna mera že °^rodošli, več informacij Vam bomo z veseljem posredovali v klovni enoti Nova Gorica, Bevkov trg 2, tel. 065/26-654 'n poslovni enoti Koper, Ul. Zore Perello Godina 2, tel. 066/392-3II. Nova nagradna igra v VESTNIKU Ne pozabite na zadnjo starn! ________ I: AVTOHIŠA KAPOSI (1523 340), JMK AVTO (1312-028), SERVIS BIZIU (1598-854), SERVIS TRZIN (721-720); SKUPIHA 062: AVTO ŠERBI NEK (411-721), AVTO ŠERBINEK - PTUJ (779-721); SKUPIHA 063: AVTO CEUE (31-919), AVTO AHTIK (461-193), AVTO EDO (824-298), SERVIS KAVČIČ(754-091), SERVIS KRBAVAC(885-2I8 SKUPIHA 064: AVTOHIŠA KAPOSI (241-358), SERVIS FRUC(718-566),SERVISTRILAR(332-7I I) SKUPINA 065: CMMTRADE (21-185),AVTOSERVIS GORENŠČEK (8S-I28);SKUPIHAO66: NOVA (392-345). SKUPIHA06&PSCPAIČ(0608/59-059), PSE PAIČ-NOVO MESTO (21-123),SERVIS GROZNIK (44-701). P5CSTEPAN (52-407); SKUPIHA069: S.O.S. COMPANV (23-507),AVTO RAIH (81-560) SKUPIHA 061 čas je za mr OGLASE, ZAHVALE IN -— DIANA, Murska Sobota, d.o.o. Gostišče ZVEZDA BELTINCI od 20. do 23. 2. 1997 r^. DNEVI PRIPRAVE JEDI PRED * NAROČNIŠKI SLUŽBI PODJETJA ZA INFORMIRANJE (v »žuti kuči«) * TURISTIČNI AGNENCIJI KLAS V LENDAVI (na avtobusni postaji) * TURISTIČNI AGENCIJI KLAS V LJUTOMERU (na avtobusni postaji) * TURISTIČNI AGENCIJI KLAS V GORNJI RADGONI (na avtobusni postaji) * TURISTIČNI AGENCIJI TRSEK NA GLAVNEM TRGU V LJUTOMERU * MENJALNICI KLAS V ROGAŠOVCIH VESTNIK /WW Radio Murski val 94,6 Mhr - coctail iz morskih sadežev - špageti z wiskyjem - pljučni file Bristol (v poprovi omaki) - goveji soute Stroganoff - telečji medaljon Galisi (z ananasom) - crepes suzzette (flam. palačinke) - flambirani ananas s kokosovim mlekom VSE JEDI SE PRIPRAVLJAJO PRED GOSTOM OB PRIJETNI GLASBI KLAVIATUR. POLEG POSTREŽEMO Z IZBRANIMI VINI. Vabi Vas in se priporoča k0'e^ gostišča ZVEZDA Beltinci Zadnja stran Borovo gostiivanje so prvič organizirali in uspešno izvedli šolarji v sodelovanju z mentorji in krajani Bukov Janci je le rekel: »Da!« Ko je že vse kazalo, da letos ne bo nikjer v Prekmurju borovega gostiivanja - čeprav se v marsikaterem kraju ni nihče poročil od pusta do pusta so poskrbeli za presenečenje člani turističnega krožka OŠ Tišina (z mentoricama Eriko Cifer in Sonjo Zrim), ki so se odločili, da bodo kar oni organizatoiji tega zanimivega pustnega običaja. In uspelo jim je bolje, kot so pričakovali. Najprej so se pravzaprav lotili raziskovalne naloge na temo Borovo gostiivanje, s katero so se odzvali na razpis Turistične zveze Slovenije, ki jih je spodbudil k razmišljanju, kako povezati niti preteklosti in sedanjosti. Odloči- jo je videl v Ženavcih (danes • nersdorf v Avstriji). VsesW pa je nekoliko priredil in®* poimenoval borovo gostu'* Takšno ime je izbral zato. * mora mladoženec poročil' rom, namesto katerega pa 8° sneja. To sta morala biti1® , rejša fant in dekle v vasi- * dogodek seje pripravljala vsa. kar tri tedne. Gospodinje soP' no pekle dobrote, pripravljali prostor, kjer J slovesnost potekala. Dogovorili so se tudi,1 j dal bor ali smreko. V četrte gostuvanjem sta hodila po od hiše do hiše pozvačin8' je bil snejin, drugi cev) in pozivala na bor® li so se torej, da podrobneje raziščejo vse, kar je povezano z borovim gostuvanjem: ugotoviti, ali v domačem okolišu ta običaj še živi in ali ga učenci sploh poznajo, proučiti izvor in pomen praznovanja pusta in še posebej 3) Zdavanje pred gasilskim domom v Sodišincih. V vlogo sneje se je dokaj dobro vživela osmošolka Alenka Forjan, mladoženca pa je »odigral« učenec Dejan Grah, ki so mu rekli tudi Bukov Janči. Izkazal pa se je tudi Dejan Kerčmar v vlogi popa. i »Prijte vsi, šteri ste od podplata vekši pa od kolena menši, z glasnimi gutami, foškimi petami mo trdimi, pu-nimi mošnjami!« Takšno je najkrajše pozvačinovo povabilo za gostiivanje. V Sodišincih se jih zbralo minulo soboto okrog tisoč. Poleg šolarjev, učiteljev in vseh delavcev šole so se prireditve dokaj množično udeležili tudi krajani. Kar precej jih je pomagalo pri izvedbi. borovega gostuvanja, spoznati pustne jedi, razložiti namen in pomen različnih mask, ki nastopajo v tem običaju, se seznaniti s pustnimi vražami in verovanjem domačega okolja, poiskati načine, kako ta običaj ponovno oživiti v domačem okolju idr. V to raziskovalno delo so bile vključene učenke osmega razreda Barbara Buček, Anja Andrejč, Mateja Časar, Anita Krpič in Alenka Forjan. Zelo so se potrudile in stiivanje ... Ko so člani turističnega ka dokaj podrobno raziš običaj, se jim je porodila se da bi ga tudi sami v živo P li. In to so tudi storili m® boto. Za prizorišče so si j Sodišince z okolico. Pra je bilo vse tako, kot na borovem gostiivanju. Zdaj ravajo pripraviti še ^ranl^zst> zoritev in razstavo (Pr®(C šem in krajanom ob J OŠ Tišina) ter se udelezi Čanja mladih raziskava Ptuju. JOŽE0*' V Na gostiivanju ne gre seveda tudi brez skupinske fotografije. Tako so vlekli bor, ki so ga posekali v bližnjem gozdu. Ni bil ravno dolg, saj sta bila mladoporočenca še zelo mlada. ________________________________________i NAROČAM Ime in priimek: Ulica: Kraj:_ Pošta: ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE Podpis: * Vsak teden izžrebamo izmed vseh naročnikov po štiri potnike Vestnikovega vlaka. * Vsak mesec bogata praktična nagrada v vrednosti do 50.000 tolarjev. Izžrebali jo bomo izmed tistih bralcev, ki boste poslali dopisnico z izpolnjeno sestavljenko. Več o tem prihodnjič. * V oktobru: super nagrada. Ste jo morda razkrili? rezultat njihovega dela je dokaj obsežen pisno-slikovni prikaz borovega gostiivanja. Tako so pojasnili tudi izvor in ime za ta običaj, in sicer so ugotovili, da so borovo gostiivanje prvi pripravili v Puconcih. To je bilo leta 1921, ko so vaščani Pu-conec nagovorili Franca Bflk-viča, naj se kot »pop« posmehuje domačim fantom in dekletom, ker se v enem letu, to je od pusta do pusta, niso poročili. Takrat se je Biikvič spomnil prireditve, ki Moja domača banka g /O Pomurska banka —— Murska^ Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 18.2.1997. Sre Banke Slovenije velja od 18.2. 1997 od 00. ure dalje. s Država Enota Banka Slovenije Nakup Avstrija 100 1.294,4458 1.260,00 Francija 100 2.699,7530 2.601,40 Nemčija 100 9.109,4004 8.870,00 Italija 100 9,2260 8,85 Švica 100 10.454,8588 10.214,40 ZDA 1 154,3952 145,90 -"Tsv pro^/ Cisterna se je zagozdila 12. februarja, na pepelnično sredo, ob 11.30 je Bojan V. iz Po-dkuma peljal v Radence plin s specialnim vozilom. V Radencih je pred podvozom spregledal prometni znak, ki opozarja, da je najvišja možna višina vozila ali tovora, ki lahko smukne pod podvozom, največ 3 metre. Posledica: s čepom cisterne je zadel ob železno traverzo podvoza, čep se je odtrgal in iz cisterne je začel uhajati plin propan. K sreči pa se ni zgodilo nič tragičnega: v spremstvu policistov je vozilo odpeljalo na lokalno cesto med Radenci in Turjanci, kjer so za zavarovanje poskrbeli gasilci iz Gornje Radgone, Šratovec in Murske Sobote ter Radenec. Potem ko je pripeljala druga cisterna podjetja Evroplin, so ostanek plina prečrpali vanjo. Škoda: 94.000 tolarjev. Ponudba za prodajo deln|C BELTINKA BELTINCI, d. o. o., v steč^ prodaja d d, 809 rednih imenskih delnic LB Pomurske banke. Murska Sobota. Cena za eno delnico znaša 2000 SIT. šalili INDUSTRIJA KONFEKCIJE, p. o. v stec Velika Polana prodaja 139 rednih imenskih delnic LB Pomurske banke, Murska Sobota. Cena ene delnice je 2000 SIT. V skladu s 7. členom Statuta LB Pomurske E>an^arji^ imajo prednostno pravico do nakupa delnic ' Pomurske banke, d. d., ki so vpisani v delniško K Pomurske banke, d. d., M. Sobota. ^IP1 Interesente vabimo, da odločitev o nakupu pisno gP v 30 dneh po objavi na naslov: LB Pomurska banka, d. d., Murska Sobota, ^7). sredstev in poslovne informatike (telefon: 32