* :	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jediiote.	
48. ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, J, NOVETimiA 1911.	LETNIK XX
“CLEV. AMERIKA” SE ZVIJA
V SMRTNIH MUKAH.
NOVI KARDINALI,
TRIJE AMERIČANI.
Sv. Oče bo imenoval v konzistoriju dne 27. nov. sedemnajst novih _ kardinalov.
FARLEY,Q'CQNNELLjFALCONIO
Aporto'ski delegat pred odhodom v Kim hvali amer. katoličane.
Rim, 28. okt. — Papež bo imenoval sedemnajst kardinalov v konzistdriju dne 27. nov. Most Rev. John M. Farley, nadškof newyorski, in Most Rev. William H. O'Connell, nadškof bostonski, sta med onimi, ki dobe rdeči klobuk. Mgr. Diomede Falconio, apostolski delegat v Washingtonu, bo tudi povišan.
Popolni imenik prelatov, katerih povišanje v kardinale je uradno naznanjeno, je:
Mgr. S. M. Cos y Macho, nadškof v Valladolidu.
Mgr. Diomede Falconio, apostolski delegat v Washingtonu.
Mgr. A. Vico, papeški nuncij v Madridu.
Mgr. Granito di Belmonte Pignatelli, bivši papeški nuncij na Dunaju.
Most Rev. John M. Farley, nadškof newyorski.
Most Rev. Francis Bourne, nadškof westminsterski.
Most Rev. Francis S. Bauer, nadškof olomuški. (Rodom Čeh. Op. ur.)
Mgr. L. A. Amiette, nadškof pariški.
Most Rev. William H. O’Connell, nadškof bostonski.
Mgr. F. V. Dubillard, nadškof v Chambéry.
Most Rev. Franz X. Nagel, nadškof dunajski. (Prejšnji škof tržaško-kopr-ski. Op. ur.)
Mgr. de Cabriers, škof v Montpellier, Francija.
Mgr. Bisleti, papeški majordom.
Mgr. Lugari, asesor svetega urada.
Mgr. Pompeii, tajnik kongregacij-skega zbora.
Mgr. Billot iz Jezuitskega reda.
Mgr. Van Rossum, redemcijonist.
Zadnji konzistorij se je vršil v decembru 1907. leta, in takrat so bili imenovani štirje kardinali. Od tedaj se je izpraznilo mnogo mest v svetem kolegiju vsled smrti, in sedaj je dvaindvajset sedežev od sedemdesetih neizpolnjenih.
Izza leta 1907. se je večkrat naznanila namera prirediti konzistorij, a vsa-kikrat se je sklicanje odložilo iz raznih vzrokov.
Vprašanje o imenovanju še enega ameriškega kardinala se je razpravljalo večkrat, in omenjali so se nadškof Farley, nadškof O’Connel in nadškof Quigley iz Chicage. Pa rečeno je bilo potem, da se za Združene Države ne imenuje noben nov kardinal med življenjem kardinala Gibbonsa.
Nameravani konzistorij v novembru bode peti, ki ga bo imel papež Pij X. Ob smrti Leona XIII. je bilo štiriinšestdeset kardinalov. Med zadnjimi osmimi leti je Pij X. imenoval sedemnajst novih kardinalov, od katerih sta dva umrla. Trideset izmed kardinalov, ki so se udeležili volitve kardinala Sarto za papeža, je tudi umrlo.
Prvi konzistorij Pija X. se je vršil dne 9. nov. 1903., drugi 11. dec. 1905, tretji 15. apr. 1907 in četrti in zadnji
16.	dec. istega leta.
Nadškof Farley je bil rojen v Nevv-townu, Hamilton county, Irsko, dne 20. aprila 1842. V New York je prišel v starosti 18. let in je študiral v Ford-hamski univerzi in pozneje v Rimu, kjer je bil posvečen v duhovnika leta
1871.,	na kar se je vrnil v Ameriko. Leta 1895. je postal pomožni škof in leta 1902. nadškof. Spisal je več znanstvenih knjig.
Nadškof O’Connell je bil rojen v Lowellu, Mass., dne 8. dec. 1859. Študiral je v ameriških šolah in v Rimu, kjer je bil posvečen v duhovnika dne 8. jan. 1884., na kar se je vrnil v Ameriko. Kmalu je proslul kot eden najzgovornejših pridigarjev katoliške cerkve v Ameriki. Za škofa je bil imenovan leta 1901. Nasledoval je nadškofu Williamsu kot nadškof bostonski.
Mgr. Diomede Falconio je bil apostolski delegat za Združene Države izza dne 30. apr. 1902. Rojen v_Italiji, je postal ameriški državljan že leta 1868.
Američana bi radi za papeža.
Rim, 30. okt. — Pojasnila glede bližajočega konzistorija, ko bo imenovanih sedemnajst kardinalov, vštevši tri iz Združenih Držav, nadalje poudarjajo veliko važnost odloke papeža Pija, po kateri podeli Ameriki štiri zastopnike v svetem kolegiju. Nckater-niki trdi, da se pripravlja pot za prihod ameriškega papeža.
Poudarja se, da se nahaja največja (?) skupina katoličanov na svetu v Združenih Državah in njihovih posestih, otokih Filipinskih, Hawaiiških,
Porto Rico in Guam. Katoličani v Ameriki niso prvi le po številu (?), marveč tudi po globokem verskem čutu, pobožnosti, lojalnosti, bogastvu in radodarnosti.
Kak Irec-Američan postane baje papež takrat, ko ne bodo več papeži izključno Italijani.
Falconio pred odhodom v Rim.
Washington, D. C., 31. okt. — Mgr. Falconio, ki bo kmalu povišan v kardinala iil ki je pred odstopom iz tukajšnje svoje službe kot apostolski delegat danes izdal poslovilno pisanje na škofe in nadškofe katoliške cerkve v Združenih Državah, je dovršil priprave za svoj odhod v Rim.
Washington zapusti dne 12. nov. in iz New Yorka odpluje na krovu parnika “Kronprinzessin Cecilie” dne 14. nov. Naravnost v Rim pojde in upa dospeti tja nekaj dni pred konzistori-jem dne 27. nov.
“S pismom z dne 18. t. m.”, je naznanil delegat, “me njeg. prevzviše-nost, kardinal Merry del Val obvešča, da me njeg. svetost, papež Pij X. drage volje poviša v kardinala povodom prihodnjega konzistorija, ki se bo vršil dne 27.'.novembra.”
Mgr. Falconio je izrazil svoje najvišje zadovoljstvo nad vsemi prijaznostmi, ki mu jih je izkazovalo ljudstvo Združenih Držav med njegovim uradovanjem kot apostolskemu delegatu in zastopniku papeškemu.
“Na prav poseben način,” je rečeno v tem uradnem pismu, “imam pa zahvaliti ameriško hierarhijo, lestenec katoliške cerkve Združenih Držav.
“S seboj v Rim ponesem najboljše in najtolažnejše dokaze o velikem verskem in družabnem delu, katero se uspešno opravlja v tej ogromni ljudo-vladi po resni gorečnosti škofov in izdatnem sodelovanju naše ljubljene duhovščine in vernega ljudstva. Kadar bom v Rimu, v senci sv. Petra stolice, dasi daleč od vas, se bom vedno spominjal z veseljem in ponosom tega cvetočega dela, sedaj meni tako dragega, Kristusove božje cerkve in molil bom stanovitno, da Bog natrosi v izobilju na vas vse svoje najizbranej-še darove.”
Pismo uradno razglaša, da je sveta stolica imenovala mgra. Bonaventuro Cerettija za poslujočega nadopjestni-ka, dokler se ne imenuje naslednik mgra. Falconia.
Proti trustu za jeklo.
Trenton, N. J., 26. okt. — Že davno pričakovani udarec zavezne vlade proti takozvanemu trustu za jeklo (United States Steel Corporation) je bil prizadet danes. Vlada je namreč v tukajšnjem zaveznem okrožnem sodišču stavila predlog za razdružbo “United States Steel”-korporacije, kakor tudi vseh njenih podružnic, ki so skupaj z matično družbo zakrivile prestopek Shermanovega protitrustovskega zakona. Nič manj nego 36 takih podružnic je navedenih kot obtoženih. Osebno so soobtoženi:
J. Pierpont Morgan, John D. Rockefeller, Andrew Carnegie, Chas. M. Schwab, George W. Perkins, E. H. Gary, John D. Rockefeller ml., Henry C. Frick, Charles Steele, James Gan-ley, Wm. H. Moore, T. H. Moore, Edmund* C. Converse, Percival Roberts ml., Daniel E. Reid, R. Ream,
P.	U. R. Widener, Wm. P. Palmer.
Pravda McNamara.
Los Angeles, Cal., 1. nov. — Prav počasi se vrši izbiranje porotnikov v slučaju James B. McNamara, ki je obtožen, da je po razdejanju tukajšnjega “Times” - poslopja povzročil smrt Charles J. Haggertyja. Državni pravdnik misli, da pr,ed potekom dveh mesecev ni upati na popoln porotni-ški zbor. _______________
Spet v Washingtonu.
Washington, 1. nov. — Po odsotnosti več nego dveh mesecev je predsednik Taft nocoj spet dospel v Washington. Med tem časom je gospod Taft prevozil več nego 15,000 milj iti prepotoval 26 držav. Nocoj spet odpotuje v New York, kjer si bo ogledal veliko brodovje vojnih ladij, zbranih, v newyorški luki.
Rodgersov polet.
Tucson, Arizona, 1. nov. — Kakor ptič je priletel semkaj aviatik Rodgers, ki se nahaja na poletu od oceana do oceana, in se je gladko izkrcal. Prvi, ki ga je pozdravil, je bil aviatik Fowler, ki je tudi na poletu od brežine do brežine, ampak od zapada proti vzhodu. Potem je Rodgers odplul dalje v mesto Phoenix, oddaljeno 110 milj od tu. ____________________
Prvi sneg.
Sioux City, la., 27. okt. — Prvi sneg v tej letni dobi je šel tukaj. Tudi v Huronu, S. D., je zapadel lahen sneg. In tudi iz Waterloo, Marshaltowna, Des Moines in drugih krajev v Iowi se poroča o snegu.
POSKUS UČINKA JAMSKE EKSPLOZI. E.
Pri Pittsburgu, Pa., bila v ponedeljek zelo poučna predstava v rudniku.
POLDRUG TISOČ GLEDAVCEV.
Veščaki spoznali, kako nevaren je premogov prah.
Pittsburg, Pa.. 30. okt. — Tajnik
notranjih zadev Walter Fischer, kongresnik Nicholas Longworth, Mrs. Longworth in 1,500 drugih odličnjakov se je danes vrglo na tla med strašno eksplozijo v poskusnem rudniku deželnega rudarstvenega urada. Eksplozija je bila nameravana, da pokaže gledavcem strahoto podzemeljskih razpokov.
Eksplozija je bila tako strašna, tako zelo hujša, nego se je pričakovalo, da so celo stari in izkušeni rudarji z gle-davci vred iskali zavetja za ograjnimi drogi in hlodi.
Eksplozija je imela pokazati učinek eksplodiranja premogovega prahu po razpoku smodnika. Dva funta premogovega prahu sta bila položena na vsak štirjaški črevelj jamske površine v izmeri 1,500 štirjaških črevljev.
Ko se je po dveh brezuspešnih poskusih pri tretjem prah užgal, se je začulo bobnenje iz ozadja jamskega, ki je naglo prodrlo v ospredje s peklenskim plamenom in strašnim hre-ščanjem, in veliki valovi gorečega, razpokajočega premogovega prahu in dima so se dvigali skoz vhod v zrak, razsvitljajoč nebo več milj naokrog.
Rudarji, jamski izvedenci in gledav-ci so se urno metali na tla ali pa so iskali zavetja za bližnjimi podporami.
Bržko so plameni prenehali švigati iz rudnika, so rudarji in gledavci hiteli v jamo in našli notranjščino v razvalinah. Določeno je bilo, da je imela eksplozija eno desetinko moči eksplozije v enem izrfied rudnikov v Mar-rianni, Pa., ki je zahtevala na stotine človeških žrtev.
Preden je bila eksplozija izvršen;:, so si posestniki ogledali rudnik, in pred vhodom so bili vsi prešteti radi gotovosti, da ne ostane kateri v jami.
Gledavci so se razšli zelo zadovoljni, da vladni veščaki tako uspešno rešujejo vprašanje o rudarski zaščiti.
Delavska usoda.
Youngstown, Ohio, 27. okt. — Ker se je podrl oder, napravljen okrog plavža v Ohio-jeklarnici Carnegie Steel-kompanije, sta dva delavca storila smrt in štirje so bili hudo poškodovani.
Štrajk premogokopov.
Denver, Colo., 28. okt. — Veliko število rudarjev po južnih coloradskih premogoviščih je zaštrajkalo. Znamenita prikazen položaja je dejstvo, da so štrajkujoči rudarji neorganizovani in voditelji štrajka neunijci. Rudarji se pritožujejo pred vsem zaradi razmer okrog premogovih premetalnic ali rešetk. Pravijo, da jih po sedanjem prerešeta vanju premoga družbe lahko in res sleparijo. Družbe po južnih premogoviščih silijo delavce, pre-rešetavati premog v rudnikih, a plačujejo samo za premog v kepah ali kosih (lump coal). Tudi se rudarji pritožujejo, da družbe brezvestno postavljajo rešetke tako, da se samo polovica premoga ohrani za delavce, druga polovica pa pada skozi rešetke in jo dobiva družba kot čist dobiček, a kopač ne dobiva ničesar zanjo. Premogokopi so dlje časa izkušali napotiti družbo, da dovoli izpremembo v načinu prereše-tavanja, ampak brez uspeha. Neorganizirani rudarji v tem okolišu so štrajkali iz istega vzroka leta 1903.
Ponesrečen izumitelj.
San Jose, Ca!., 31. okt. — Profesor Montgomery od Santa Clara Col-lege-a, ki je znan kot izumitelj nekega zrakoplova in električnega čistila, je bil blizu Edenvala usmrčen, ko je preizkušal svoj zrakoplov.
Konec štrajka v Kanadi.
Winnipeg, Man., Canada, 27. okt.— Bliža se konec velikega premogarske-ga štrajka, vsled katerega je počivalo 7000 premogokopov v Alberti in British Columbiji šest mesecev. Temelj za poravnavo je dosežen, in vsaj v enem tednu utegnejo biti štrajkarji spet na delu.
Winnipeg, Man., 27. okt. — Poljedelski minister Burrell je uradno razglasil, da je stavka k “Western Federation” spadajočih premogokopov poravnana. Prejel je od ministra notranjih zadev, Rogersa, sledečo brzojavko: “Podfcilo se mi je, doseči popoln dogovor, kT sta ga podpisali obe stranki.”
Časnikar Jos. Pulitzer umrl.
New York, 29. okt. ,— Joseph Pulitzer, urednik in izdajatelj New York Worlda in St. Louis Post-Dispatcha, je umrl na krovu svoje jahte “Liberty” v pristanišču Charleston, S. C. Star je bil 64 let. Zapušča tri sine in dve hčeri.
Več nego četrt stoletja je bil Joseph Pulitzer odlična osebnost v ameriškem časnikarstvu. Leta 1847. na Ogrskem rojen, je prišel leta 1863. v Ameriko, se udeležil vojne in potem naselil v St. Louisu, kjer je sodeloval pri nemških listih. Leta 1S83. je kupil new-yo>\ški “World”, ki je bil takrat malo razširjen in brez vpliva. Pa pod njegovim vodstvom je kmalu postal “World” eden največjih in najvplivnejših časopisov newyorških. Leta 1890. je zgradil “World”-poslopje, dalje časa najvišje v mestu. Umrl je Pulitzer kot večkraten milijonar; pred nekaj leti je dal Columbia College-u milijon dolarjev za ustanovitev časnikarske šole.
Za omejitev priseljevanja.
Omaha, Neb., 28. okt. — Te dni se je tu vršil “American Prison Con-gress”. V neki seji se je enoglasno izražalo mnenje, da bi Amerika mo-I rala takoj zboljšati svoje priselitvene zakone v svrho, da se pre,preči veliki naval nezaželenih priseljencev, ki sedaj prihajajo v to deželo. Poudarjalo se je, da bi bilo treba cele tri ali štiri zarode, da se izkoreninijo nagnjenosti j gotovega razreda priseljencev pod najugodnejšimi razmerami, družabnimi in verskimi, da se napravijo iz njih pridni, mirni in zakonoljubni državljani.
Usodepolno vmešanje.
Rock Springs, Wyo., 29. okt. — Človeška zmotljivost je povzročila tu blizu železniško nesrečo, vsled katere so bili trije moški usmrčeni in 30 oseb je bilo poškodovanih. Brzovlak se je zaletel proti tovornemu vlaku. Po uradnem poročilu železničnega vodstva se je primerila nesreča, ker je nekdo onegavil z avtomatičnimi signalnimi pripravami. Dotičnik je bil baje zavirač R. E. Lee.
W. M. Selig obstreljen. ”
Los Angeles, Cal., 27. okt. — W. M. Selig iz Chicage, predsednik neke tvrd ke, ki izdeluje premične slike, je bil hudo obstreljen in Francis Boggs, poslovodja tvrdkinega oddelka za pacifiško brežino, je bil ustreljen. Storilec je neki japonski vrtnar, uslužbenec tvrdke, ki je izvršil čin na videz brez pravega vzroka.
Požar na Ogrskem.
Budimpešta, 1. nov. —• Iz Maros-Vasarhelyja, glavnega mesta komitata Maros-Torda, se poroča o velikanskem požaru, ki razsaja po dkolišu zemeljskega plina in petrolejskih čistilnic. Škoda je že ogromna, a požar se širi na vse strani.
Zahvalni dan.
Chicago, 111., 30. okt. — Predsednik Taft je izdal svoj letni proglas Zahvalnega dne, v katerem poziva državljane Združenih Držav, obhajati četrtek, dan
30.	novembra z zahvalo in molitvijo.
Mitchellov dan.
Pottsville, Pa., 30. dkt. — Vsi premogovniki v okolišu trdega premoga so danes povodom obhajanja Mitchel-lovega dne zaprti. Ta praznik je imenovan po Johnu Mitchellu, bivšem predsedniku združbe “United Mine VVorkers of America” in se obhaja v priznanje njegovih zaslug za premo-gokope.
Ponarejavci denarja prijeti.
Washington, 30. okt. — Zavezni tajni uradniki so prijeli tekom dne tri namišljene ponarejavce denarja. V Kalispellu, Mont., je bil prijet William
L.	Borst radi izdelovanja ponarejenih srebrnih dolarjev. Več nego 200 ponarejenih srebrnih dolarjev se je našlo pri njem. V Kansas City, Mo., sta bila prijeta Bert Doyle in Charles Schwarz. V njuni posesti so se našle penezokovne priprave.
Uboga mati!
Shenectady, N. Y., 31. okt. — Medtem ko je bila gospa Pulkow zdoma, se je užgala njena hiša in dva njenih trojih otrok sta v svojih posteljah zgorela. Oče, ki je že nekaj časa živel od svoje žene ločen, je stal na drugi strani ceste in na videz brez sočutja opazoval ogenj, ne da bi poskusil, prodreti v hišo.
J. R. Walsh umrl.
Chicago, IH., 24. okt. — Osem dni po svojem pomiloščenju iz kaznilnice v Leavenworthu je John R. Walsh, bivši bankir, umrl včeraj dopoludne.
V zadnjih vzdihljajih se ji je začelo
mešati.
D,a ni v uredništvu “Clev. Am.” vse v redu, in da se stikajo tam fantalini abnormalne pameti in kratkega spomina, hočem dokazati z besedami, katere je isto samo v 80. št. priobčilo. Vi pisarčiči! Ali vas je zapustil spomin? V isti št. je pisala “Clev. Am.”: “Kranjec je pravila ponaredil!” Pri konvenciji se je pa jasno dokazalo, da je to debela laž. In “Clev. Am.” sedaj strašno boli; zardela je do ušes kot razposajeni mali paglavec, ker se ji je dokazalo, da javno laže in obrekuje.
Isti zakotni listič je pisal v 79 št.: “Anton Nemanič, predsednik K. S. K. J., je od delegatov odstavljen.” Konvencija je bila zaključena, delegajj so se razšli vsak na svoj dom, in Nemanič ni bil še do danes odstavljen. Kdo torej laže? “Clev. Am.”! Istotako je kričala “Clev. Am.”: Doli z Jolietom! Tako nesramneži! In sedaj bi se z
ITALIJA HOČE RAZTEGNIT V OJNO.
Namerava zasesti več turških otokov v Sredozemskem morju nemudoma.
0 ZVEZI BALKANSKIH DRŽAV
Kitajski cesar privolil v zahteve upor nikov in bliža se mir.
Milan, Italija, 1. nov. — V namenu, vojno s Turčijo hitro končati, je italijanska vlada sklenila, da mora visoka porta ali takoj sprejeti mir ali izgubiti še več ozemlja. To pomenja, da se imajo zasesti nekateri najdragocenejši otoki turški v Sredozemskem morju, ako se Turčija ne vda svoji usodi. Albansko brežino pa pusti Italija pri miru, da tako prepreči zapletljaje na brežini Jadranskega morja in v balkanskih državah.
Berlin, 1. nov. — Tukajšnji časopisi so prejeli brzojavke iz Carigrada, da so turške čete nazaj vzele pet vnanjih utrdeb v mestu Tripolisu. Obupen boj se vrši danes okrog mesta. Turki počasi potiskajo Italijane nazaj.
Rim, 1. nov. — Uradno se zanika resničnost poročila, po katerem so italijanske čete v Tripolisu klale neoborožene Arabce, ženske in otroke.
Aleksandrija, Egipet, 1. nov. — Poročila o turških zmagah v Tripolisu so bila nocoj tu hrupno pozdravljana. Domačinov se je zbralo po ulicah na tisoče in vzklikali so k Alahu, naj stre “nevernike”.
Streljalo se je med Moslemi in Ev-ropci. Mnogo je bilo ranjenih.
Balkanska zveza?
London, 1. nov. — Brzojavka iz Bel-grada listu "Pall Mall Gazette” pravi, da je Sir Ralph Paget, britanski poslanik za Srbsko, odpotoval od tam v London, kamor ga je poklicala britanska vlada, da ji osebno poroča o go'to-vih političnih načrtih.
Sir Ralph je imel razgovor s srbskim prvim ministrom pred svojim odhodom. Ruski poslanik v Carigradu je baje izdelal načrt za zvezo balkanskih dežel. Poslanik je predložil svoj načrt Said paši, turškemu velikemu veziru.
Po predlogu ruskega diplomata imata Albanija in Macedonia dobiti samoupravo ter se s Turčijo vred združiti z Bolgarijo, Srbijo in Crnogoro v balkansko zvezo pod pokroviteljstvom Rusije in Anglije, kateri velevlasti bosta jamčili celoskupnost turške balkanske zveze.
Turčija ima jamčiti, da se ne bo nikdar pridružila nobeni sovražnici Rusije in Anglije.
Na Kitajskem bo kmalu mir.
Peking, 1. nov. — Yuan Shi Kai je imenovan prvim ministrom kitajskim. Sedaj se baje prenehajo sovražljivosti od strani cesarskih čet in prične se pogajanje z generalom Li Yuen-Hen-gom, voditeljem revolucionarcev v Hankovu.
Cesar je dovolil zahtevo narodnega zbora, naj se imenuje popolnoma u-stavna vlada. Obenem je cesar ponižno prosil zamere, ker svoje obljube doslej ni izpolnil. Krivi so njegovi slabi svetovavci. Ustavo takoj uvede nova vlada, iz katere bodo plemenitaši izključeni. Razun tega bodo uporniki in vsi politični zločinci pomiloščeni.
Shanghai, 1. nov. — Revolucionara so vzeli Nan-Chang, glavno mestp pokrajine Kiang-Si, davi zarana. Uporniki se živahno gibljejo tudi v več drugih okrajih. Cesarska posadka v Soo-Chowu čaka znamenja, da preide k upornikom.
nami radi bratili. Ne, iz te moke ne bo kruha; naši Jolietski Slovenci so vas predobro spoznali in obračunali bodo z vami, ko pridete semkaj dolarčke nafeira't.
V 87. št. mi dalje očita, da sem na-zival člane K. S. K. J. s svinjami, kar je najostudnejša laž. Urednik “Clev. Am.” (Mr. Pirc) ni član K. S. K. J. in b^š o njem sem pisal g. Rusu, tajniku društva sv. Vida št. 25, sledeče vrstice: “Obžalovanja vredno je, da ima časopis takega urednika, ki ni sposoben za svinje pasti, še manj pa. da bi ljudstvo izobraževal ter ga vodil do skupne vzajemnosti in napredka." Tako je, in nič drugače. Urednice: Ali nimate nobenega sramu več?! Naj-zadnji hudodelec bi imel več čuta za pravico in resnico, kot ga ima “Clev. Am.”, ki vedno laže in obrekuje. — Kar se pa tiče amerikanskih postav, ne bom razpravljal o teh s “Clev. Am.’ , katere urednik ima toliko pojma o njih kot zadnji vaški pastir.
JOHN KRANJEC, župnik.
Dunaj, 31. okt. — Avstrijska vlada, ki je bila sestavljena meseca junija z baronom Gautschem kot prvim ministrom, je odstopila, ker se ji ni posrečilo, združiti razne stranke v državni zbornici v podpiranje vladnega programa.
Dunaj, 31. okt. — Parlamentarni (ali državnozborniški) položaj je postal vpričo odstopa ministrstva Gautsch izredno težaven. Ministrski predsednik se je zelo trudil za spravo med nemškim in češkim življem, da bi tako dobil delovno večino v zbornici, a ves trud jč bil brezuspešen. Baron Gautsch je imel avdijenco pri cesarju Francu Jožefu in je vladarju natanko poročal o notranjepolitičnem položaju. Obenem je baron Gautsch predlagal cesarju razne parlamentarce za sestavo nove vlade. Do prihodnjega ponedeljka se pričakuje odločitev.
Spor med socialisti.
Tudi v sociališkem taboru se je. nasprotje med Nemci in Čehi sedaj kritično poostrilo. V Inomostu na Tirolskem so se pričele razprave na tri dni odmerjenega kongresa nemških socialistov. Podan je predlog, ki je naperjen na čisto ločitev nemških iu čeških sodrugov.
Kubelik spet v Ameriki.
Jan Kubelik, svetoslavni češki virtuoz na gosli, je nedavno spet dospel v v Združene Države, kjer ostane več mesecev in bo priredil kacih 100 koncertov po vseh večjih mestih.
Slovenec ustrelil Slovenca.
V Greensburgu, Pa., je v noči od
14.	na 15. oktobra neki Jožef Jermani ustrelil Alojzija Lovko, p. d. Vardjana iz Dolenjega jezera pri Cerknici. Pokojni zapušča v Clevelandu, O., brata, v stari domovini pa mater ter več mlajših bratov in sester. Star je bil 22 let. Pred nekaj leti se mu je ponesrečil oče v Ashtoli, Pa., a brata mu je povozil vlak na Francoskem med povratkom domov. Morilec Jožef Jerman je pobegnil neznanokam.
Jolietske novice.
—	Umrla je v Chicagi dne 1. novembra gospa Marija Stalzer rojena Lu-stig. Pokojnica je bila mati nam jo-lietskim Slovencem dobro znane in na naši šoli že toliko let neutrudljivo delavne S. Ferdinande. Blagopokojnica se je porodila leta 1827 v Semiču na Dolenjskem in je bila vseskozi pobožna, vzorna krščanska mati. S. Ferdinandi, ki je zgubila ljubo mamico izrekamo tem potom zlasti v imenu njenih učencev in učenk naše sožalje, u-mrli njeni materi pa naj sveti večna luč!
—	Jan Kubelik, svetoslavni goslar, rodom Čeh, pride to zimo tudi v Jo-liet. in priredi koncert, kakor je obljubi! prof. Zelenka-Lorandu, učitelju v Joliet Musical College-u. Dan še ni določen.
—Pratike so pravkar dospele, in pričeli smo jih razpošiljati.
Ura»»«» S K » »»¡MR»»
f»	iš
El	PRATIKE	g
^ za prestopno leto 1912 ¡g
Ifj imamo za razpečati več tisoč S ^ kosov. Pošljemo jih:	¡g
SS eno za 8c, 25 za $1.50, 50	^
za $2.50 in 100 za $4.50. «g
S' _	_	------- •
S Za obila naročila se priporoča- S ¡=fo mo. — Naročilom je pridejati ^ !=ni plačilo.	^
|=Ši Amerikanski Slovenec, ¡g !aŠi 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. gi
S '	š

Gautsch odstopil.
Joliet, 111., 1. nov. —'Vseh svetnikov dan je danes. Svetih opravil v naši cerkvi se je udeležilo poleg šolske de-ce posebno mnogo našega žeristva; pa tudi moški’so mnogi praznovali.
—	Veselica v korist naši cerkvi sv. j Jožefa se bo vršila v bivši Golobičevi dvorani tri zadnje sobote tega meseca, ’ to je. dne 11., 18. in 25. novembra. Prvi j večer bo ravno na dan sv. Martina in j zato bomo’ obenem tudi lahko martinovali.
—	Cigarete kaditi bode zanaprej o-stro prepovedano dečkom javnih šol, in šolska oblastva upajo, da s pomočjo mestne policije popolnoma”zatro zlorabo kadilnega tobaka med nežno mladino. Celo odraslim ljudem so cigarete škodljive, kako šele dečkom! V tem boju proti cigaretam sc oblastva zanašajo na pomoč staršev in vseh, ki jim je mar zdravja šolske mladeži.
—	40 smrtnih slučajev je bilo meseca oktobra v Jolietu, ki ima po zadnjem štetju 50,640 prebivavcev. Med umrlimi je bilo sedem otročičev. Jeti ka je zahtevala šest žrtev. Zdravstveno stanje je letos v Jolietu mnogo boljše, nego lani ob istem času. Slučaji nalezljivih bolezni so redki, in še tisti pod strogim nadzorstvom.
—	G. Markus Krakar in njegova gospa soproga sta prav imenitno obhajala svojo zlato poroko v ponedeljek 30. oktobra, in sicer dopoludne v nemški kat. cerkvi in potem v svojem domu, 221 N. Hickory st., kjer sta sprejemala mnogoštevilne goste od blizu in daleč. Med drugimi je bilo baje navzočih 43 vnukov in vnukinj. Kakor smo poročali, je g. Krakar rojen Kranjec in že 54 let v Jolietu, kjer poseduje največje kamenolome.
—	Tukajšnji Poljaki ustanavljajo poseben klub, ki bo imel namen, potom časopisja opozarjati njihove rojake križem Združenih Držav na trgovinske in obrtne ugodnosti mesta Jo-lieta. Za ustanovitev kluba se poganja med drugimi Rev. Olszewski, poljski župnik.
—	O draginji tožijo ljudje tudi pri nas, kakor vsepovsod) po Z. D. in še bolj v Evropi.
—	Nov komet ali zvezda repatica je bila videti zadnje dni tudi pri nas, in sicer zjutraj okoli 5. ure na vzhodnem nebu, nedaleč od zvezde Venere ali danice. Komet je bil videti baje, s prostim očesom.
, — Neki Mike Turkovič je bil zadnjo soboto izpuščen iz 30dnevnega zapora v okrajni ječi, in še istega dne je spet povzročil rabuko v nekem salunu na N. Scott st., kjer je zvečer več svojih rojakov z nožem ranil. Mike menda ni pri zdravi pafneti.
— Kanal, ki odvaja vso nesnago iz Chicage skozi'Joliet ter potemtakem ^precej okuža naše ozračje in mnoge vodnjake, nameravajo v nekaj letih dodobra izčistiti, in v to svrho je baje določenih $12,000,000.
— Prvi snežec v Jolietu je padal zadnji četrtek zvečer, a se sproti stajah
— Zahvalni dan (Thanksgiving day) bo letos četrtek 30. novembra.
-f- Mestni trg (market) za nakupo vanje farmarskih pridelkov neposredno od farmarjev se je doslej izkazal kot zelo umestna naprava, ki jo vedo ceniti vse umne gospodinje, kakor čujemo. Tudi meso je na prodaj na trgu.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Baiun Steve, Devic Mihajlo, Eliaš Jerry & Mary, Gnida-i4č Frank, Gregorec Frank, Makuc John, Marzec Karol, Pavkovič Mate. Roval Marija, Vujnovič Mu Alim in Brelih Matija.
Brockway, Minn., 25. okt. — Slavno uredništvo Am. Sl.! Minuli so lepi topli poletni dnevi, in nastopila je jesen s jivojimi hladnimi dnevi. Zadnjo nedeljo je že malo naletaval sneg, to da ker je še prezgodaj zanj, se je zopet poslovil od nas.
Obiskal nas je minuli teden Rev. F Ažbe. Skoro pred desetimi leti je imel tukaj svojo prvo sv. mašo. V ne deljo je imel drugo sv. mašo z lepo slovensko pridigo. Veseli smo bili njegovega obiska, ali sedaj nas bo zopet moral zapustiti in oditi po svo jih dolžnostih. Kličemo mu: Srečno pot in kedaj še srečno na svidenje!
23.	in 24. t. m. smo postavili okoli našega pokopališča krasno novo železno ograjo.
K sklepu svojega dopisa pozdravljam čitatelje Am. Sl. Listu pa obilo navili naročnikov. John Poglajen.
Elkhart, Ind., 1. nov. —■ Tukaj nas je malo Slovencev,'pa še ti ne najdemo pravega zavetja. — V staro domovino se je te dni podal rojak Martin Gorišek, in sicer v Ostrog pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Rojaku—srečno pot!	j. S.
Gorman (P. Willard), Wis., 28. okt. —Jesen se je približala, listje je že vse odpadlo, mrzli jesenski vetrovi brijejo in solnce le težko prodira oblakp; le včasih še nam milo posveti, kot da se zadnjič od nas poslavlja. Farmarji so že pospravili svoje pridelke. Mnogi jadikujejo radi gnilega krompirja, ker smo imeli vse leto preveč dežja. Še
mi smo nekaj pridelali, ki smo se spomladi tukaj naselili in to v hosti, za kar bodi čast Bogu.
Tukajšnjo šolo obiskuje 25—30 slovenskih otrok. Dobili so bili mlado učiteljico, ki je pa čez teden službo pustila zaradi slabega pota. Kakšna pota imamo mi Slovenci od železnice pa do šole! Včasih nastopi toliko vode, da otroka že ni za poslati, boječ se, da se utopi. Zdaj so pa dobili mladega učitelja, ali ta si pa čižme sezuje in hajd bos čez vodo. Prašam vas, slovenski farmarji, naj mi kateri odgovori, ali ste morali povsod dati zemljo zastonj za državne ceste ali štrite, kakor smo jo morali dati tukaj? In ko bodo cesto delali, bomo morali še visoke davke plačevati! Pa naj bode kakor hoče, sapio da bi se delala cesta, ker je hudo hoditi in voziti še težje.
Za tukajšnjo cerkev se mnogo govori, pa malo stori. Dragi slovenski stariši, ako se ne bomo bolj potrudili, da bi se prej ko mogoče delala cerkev, ko imamo toliko družin, toliko otrok, kako bomo izučili svoje sinove in hčere, ker jim ne moremo dati zadosti krščanske vzgoje? Nemški g. duhovnik, njegovega imena ne vem, se mnogo trudi za našo slovensko mladino. (% šolskih počitnicah jih je vsak teden enkrat učil krščanski nauk, ali sedaj pa samo vsak mesec enkrat. Dne
12.	novembra bodo šli otroci k prvemu svetemu obhajilu.
Dne 21. oktobra smo videli na vzhodu krasno zvezdo repatico; videli smo jo trije zjutraj ob 5. uri. Čudno se nam zdi, da je ni še nobeden zvezdo-slovec naznanil.
Prosim, gospod urednik, ne vrzite teh vrstic v koš. In želim, da bi vaš list v vsako slovensko katoliško hišo zahajal in tudi Ave Marija ž njim. Jaz ga z veseljem berem že 12 let. Pozdrav čitateljicam in čitateljem! Pozdravljam tudi Rojeovo družino, Pue-blo, Colo.	Marija Perko.
McGregor, Minn., 28. okt. — Tukaj smo pridelali letos toliko mrve, da je imamo še na prodaj, a kupcev ni.— Po kempah je letos tukaj dovolj dela po $30 na mesec skozi celo zimo, in sicer zadnjo zimo v tem okraju, ker bodo “logsi" vsi posekani.	F. J.
Sezono je odprlo društvo “Sv. Ane". Ker je to društvo zensko in podporno in kot tako vživa splošne simpatije, je bila veselica zelo dobro obiskana.
In.tej zabavi slede druge in upajmo, da nam zima ne bo predolgočasna!
Zapušil senf svalčico in ozrl se proti oknu. Daleč tam na nebu zagledam “belo luno", ki plava otožno in tiho po vesoljnosti. Pesniki jo opevajo, zaljubljenci jej tožijo in odpirajo svoje srčne rane. Ona pa se ne zmeni za njih vzdihe, molči in kroži po nebu vsako noč. In misel moja hiti tje v moj rodni trg, kjer razliva po lepi in ljubljeni oni cesti blede svoje žarke ista ona—luna. Ravno tako plava tamkaj, ravno tako posluša vzdihe bolnih src in jih s sjajem svojim tolaži. Vse spi tamkaj. Ie sredi trga šušti jesenski veter nad vejevjem stoletne naše lipe in list pada ovenel drug za drugim tja proti zemlji, kjer se odpočije in seg-I nije.
V temnem cerkvenem oknu plapola rdeči od$ev večne luči in za cerkvijo | šumi, ali spi naša Bistrica.
| Po trgu pojo morda naši ribniški fantj^e, pojo lepo in odmev njih pesmi j seza do posteljic njih ljubljenk in sre-' čni so...
Med severovzhodom in jugozaho dom se dvigajo naše gore in njih vrhovi strle v nebo, molče in živijo tisoč letni sen. Na visokem vrhu male na še. gore sameva' idilična cerkvica sv Ane, svet mir jo obdaja, zapuščena je in v trepetu pričakuje zopet lepih in gorkih poletnih dni, ko jo bodo obiskovali verni in dobri naši ljudje.
Dogorela je svalčica, misel se je vrnila, in v rokah mi je od vsega ostal edinole — pepel. . .
Vseh mrtvih dan! Koliko jih oplakuje duša naša! Živimo oni dan spo-minjaje se jih in prosimo jih v srcu, da nam pripravijo — častna mesta.
Da, in danes je dan Dragotinov! Naj živijo vsi! A med njimi naj veliki Bog pred vsem poživi dragega mojega brata v Queens County.
Končaje te vrste, vas prosim, da objavite tudi preselitev gostilne naše dične rojakinje gdčne. Janje Jakše in rojaka Fabjana. Sladko vince točita namreč sedaj na 447 East 83. cesti.
Na 1612—2. Ave. je odprla kavarno štajerska Slovenka, več o tem prihodnjič! In za danes, g. urednik: Zdrav-stvujte! Vaš	'Ivan Adamič.
New York, 30. okt. — Gospod urednik:—Oglasil bi se bil že pred par tedni. ali videl sem ogromne kolone v cenj. Vašem listu, bral sem dolga poročila o zborovanju kat. slov. Jednote, katera Vam je pošiljalo spretno pero jednotinega tajnika g. J. Remsa in čutil sem z Vami, potrpežljivo čakal in — molčal.
Utihnil je vihar in razburjeni duhovi nekaterih so našli tolažbe ne pod zemljo, ampak tam, kjer je najdemo vsi, — če nas boli srce, so nam otopeli možgani, če je ranjeno naše samoljubje, naš ponos, — namreč v — čaši! In tako je najbolje!
Seveda je moralen “maček" hud in grenak, vepdar pa mi Slovenci smo tako trde narave, da nas mačkova kaprica ne spravi v — grob!
In to je zopet dobro! Narod naš ne i/Umira, ker je jak. trde kože ir( žilav.
Napredek torej na vseh različnih linijah.
Pisal bi Vam rad veselo, živahno, ali ta jesen, to večno mrtvo nebo. ta mir povsodi me vbija.
Veselega očesa, odprtega srca in odkrite duše — nikjer.
Hitro živimo vsi, ne oziraje še na dragoceno vrednost življenskega trenutka, pa kaj mi mari jutri-—če sije danes solnce.
Zabavne dvorane pevskih naših društev so prazne in jesenski in zimski večeri so £ako dolgi!
Za spanje je časa v izobilju, vstanimo in hitimo k — pesmi!
V zadnjem mojem poročilu o koncertu hrv. pevskega društva “Lj. Gaj" sem nekaj prezrl. Plitvih duš sledeče dejstvo sicer ne zanima, vendar pa naj slovenska javnost zve. kake mecene, kakšne pospeševalce slovanske misli imata bratski naši plemeni, Hrvati in Srbi.
Pisali smo in povabili na Gajev koncert tudi tukajšnjega srbskega vseuči-liščnega profesorja in konzula g. M. Pupina. In odgovoril nam je veljak v srbščini sledeče (da se kdo ne spotakne, evo mu dobesedne prestave);
G. S. Šober, tajnik “Lj. Gaj-a”.
“Zelo cenjeni gospod!
"Žal mi je zelo, da nisem mogel k zabavi Vašega pevskega društva “Lj. Gaj-a" iri prisrčna Vam hvala na povabilu.
"V privitku najdete moj ček v vrednosti $25.00 za poslano vstopnico.
“Posebno pa me veseli, da ste ustanovili društvo z imenom velikega Jugoslovana Ljudevita Gaja, katerega spomin, sem vedno visoko cenil in častil, ker on se je boril za načela in nazore, kateri edini morejo danes reš'ti vprašanje — jugoslovansko.
“Izročite, prosim Vas,-moje prisrčne pozdrave vrednemu Vašemu društvu. S posebnim spoštovanjem
M.	T. Pupin.”
Tako on!. V domovini se koljejo, tu pa podpira brat—-brata!
Čast njemu!
Podporna naša društva prično z zabavami. Pilo se bo in plesalo brez duševnega vžitka in'mar je to vse?
mensae", midva s Pirnatom pa dokazujeva resničnost sv. pisma, študirava, kako je nastal arijanizem, nestorjani-zem i. t. d., in kako je zopet zginil. Da smo marljivi ljudje, pa dokazuje to, da začnemo že ta mesec s skušnjami, torej veliko preje, kakor drugod. Po skušnjah je pa dobro malo razvedrila. Zato bo naše “Towarzistwo Sgo. Sta-nislawa Kostki" priredilo 16. t. m. igro “Ladislaw Warnenczyk". Upamo, da nas bodo ob tej priliki zopet počastili mil. gg. škofje J. M. Koudelka, katerega prihoda smo se prvič razveselili 10. okt. in dnugič 27. i. m., polski škof P.
P.	Rhode in A. F. Schinner, ki tudi govori polsko. Saj zadnja dva sta tudi lani prisostvovala “Dunajski rešitvi". Teden pozneje bomo pa imeli priliko opazovati gledališko umetnost sinov slavne Germanije v igri “Otokar". Zatem bomo pa slovesno praznovali “Thanksgiving day"; dasiravno je še daleč, vendar se večkrat govor suče o njem. Končam pa, z željo, da bi na ta dan vsakega Slovenca iznenadil dobro rejen puran na mizi.
John Plaznik.
fiinimniiiii*
g A. N&MANICH, preds.	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA, blag- E
■n	m
Slovenian 1 Liquor ' ¡
Co. š
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Soudan, Minn., 24. okt. — Dragi mi g. ur. Am. Slovenca! Prosim za malo prostora v tem našem prekoristnem listu. Najprvo se moram pohvaliti, da imamo prav “fajn” čase tukaj v tej našej mali naselbini, ker gremo približno vsaki dan na lov na zajce. Tu jih pucamo in streljamo kot ob “žu-laju" mesecu. In jih tudi prinesemo kar po dva tucata skup. In potem, ko jih ne moremo svežih pojesti sproti, jih devamo pa v majhen berliček in: jih osolimo in potem jih denemo pa v sušilnico, da jih posušimo in potem je pa “fajn” okusno meso za jesti.
In še k temu se moram oglasiti, ko čitam v našem tedniku, da ima tam na Ely neki Zagoričan prav dosti krompirja, pa da en krompir tehta štiri funte. Pa kakor jaz sprevidim, ni pri tem nobene resnice. Morebiti, da ves njegov pridelek krompirja tehta štiri funte, pa ne en krompir. Zakaj ako bi bilo to resnica, pa ne bi k mehi poslal človeka iz Ely, ako mu prodam petnajst bušljev krompirja. Jaz sem si pa mislil, ko ste tam na Ely taki “fajn" farmarji, pa bi si ga kaj več pridelali, da bi ga vsaj imeli za svojo družino, da ga ne bi tukaj po tej našej naselbini iskali in kupovali. In me še ta Zagoričan nazivlja “Soudan-ški farmar"! Saj jaz tudi sem farmar proti Zagorjčanu, ker jaz imam (oliko krompirja na prodaj, kot ga je on pri delal in pa še doma si ga prihranim, da ga imam dovolj, da ga mi ni treba po Ely iskati, tako kot on po Souda-nu. Pa jaz tudi “žiher" rečem, da ga imam, ko ga imam na prodaj.
No, za sedaj pa končam ta moj mali dopis, pa ga vtaknite v naš list Am.
Sl.,	g. ur., da pojde po kontri in pa deželi. Sedaj pa tebi, Am. Sl., želim pa veliko več naročnikov in pa predplačnikov in ostanem tvoj naročnik
Soudanški Slovenec M. T.
St. Francis Seminary, St. Francis, Wis. — “Saj imamo še enega Slovenca v Selezijanu," mi je rekel Rt. Rev. mgr. Rainer, vrnivši se iz St. F'rancis Hospitals blizu Chicago. “Da sta dva Hrvata iz Calumet. Mich., to vem, toda dvomim, da bi bil še kak Slovenec tu," sem menil. "O ne. je pravi Slovenec iz Kranjskega, Florijans po imenu. Ima stariše v Milwaukee.” Pa sem ga res našel. Prav vesel sem bil, da smo vsaj trije Slovenci tu. Slovan povsod J>rat 'ma. — Naj povem še en slučaj. Srede in sobote so pri nas dnevi za neko nepriljubljeno delo. Pri-sedši v spalnico, sem začel ogledovati okno, ki mi ga je burja razbila. “Poleti sem spal včasi na prostem v senu, a tu je pa le premrzlo, preveč mrzla burja piha od jezera,” sem dejal možu, ki oskrbuje spalnice; “doma v Avstriji je bilo včasi res prijetno." “No, ste prišli iz Avstrije? Potem pa veste, kje je Kranjsko, jaz sem prišel od tam; morda znate celo slovensko?” mi odgovdri mož. Čudil sem se, ko sem našel zopet Kranjca, kjer ga nisem pričakoval. Pa je bil zopet vesel dan. G. Henigman je pravi Kranjec, ki ugane katero prav po kranjsko.— Tako smo sedaj tu že štirje “zadovoljni Kranjci”. Morda čez čas še katerega najdem, potem bo pa St. Francis cela slovenska naselbina.
Morda bo kdo še vprašal, kako kaj drugače. Prav tako, kakor v semenišču. G. Florijans študira še “mensa—
Valley, Stevens Co., Wash., 23. okt. —Cenjeno uredništvo A. Sl.! Prosim za mal kotiček prostora v našem časopisu.
Naznanjam rojakom, da se je tukaj v Valley, Wash., mlatev že končala. Slovenski delavci pri mlatilnici so odložili svoje orodje v shrambe. Mlatilnico so tudi spravili pod streho, da zopet počije za 1 leto. Letos je mlatev naših rojakov trajala 48 dni. A razun mlatilnice naših rojakov sta bili še dve drugi v ti okolici. Slovenski ("kranjski") mlatiči so namlatili žita vsega skupaj 53,400 bušljev. Največja mlatev naših rojakov je bila letos 8 buš-ljev v eni minuti.
Kajne, to je pa že velik pridelek v ti okolici! Letos je bila naj večja mlatev tukaj, odkar tukaj obstoji farmar-stvo ali obdelovanje farm. Posebno oves je dosegel najvišji rekord, dajal je 90—1(X) bušljev na aker. Zaslužek je bil tudi dober. Slovenski mlatiči so zaslužili vsega skupaj $3,300.00. Čistega dobička jim je ostalo le $2,200.
Žito se pa sedaj tukaj prodaja 100 bbl. $1,000.?5, a upanje imamo, da sc bode cena vzdignila na pomlad višje. Krma pa tudi nima nič posebne cene: 1 ton sena se proda za $13, pa upamo, da bode tudi dražji.
Pričela se bo sedaj koncem oktobra tudi saditev dreves. Jabolkna drevesca 1 leto stara veljajo 14 centov eno. To je jako poceni sadje.
Sklepom tega dolgega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Zdr. Držav. A Vam, g. urednik, mnogo mnogo dobrega uspeha in veliko zvestih in novih naročnikov. Pozdrav !	Bralka.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Roiakom se priporoča za obila naročila. '
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
| Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga | Zdravilno Grenko Vino.
an»»imm»m»m«Bgin»B»ng»giimt»imiimnnimniiiiiininnimfl|
S	1	|
Iz malega raste veliko!
^	v .	.	.
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite i rji e t i kaj za p
_ . _______________ ^
starost, začnito^hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse ulogepri nas so absolutno varne. Naša banka je pod
nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The
Joliet I
National § Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T KELLY, pred..	Zt
CHAS. G. PEARCE, kašir S

"Kašlji, prehladi t uživa Severov Ba Ridge, N. J.
er mnoge pljučne in vratne neprilike hitro izginejo, če se zam za pljuča po navodu," pravi ga. B. Hlavaček, Park
Severov
Balzam za Pljuča,
' najboljše zdravilo.
Izdelano in priporočeno za olajšbo bolesti, kot so:
Trdovatni in dolgotrajni kašlji vseh vrst, vnetje sapnika, davica, prehladi, duš-Ijivi kašelj, hripavost, ter slična obolenja pljuč in grla.
Ozdravlja ljudi
Dve velikosti: 25c in 50e.
Ako bi vedeli,
kakor tesno so združeni želodec, jetra in drob, se ne bi čudili, da vsi sočutno zastavkajo, če je eden v neredu. Če * y pride kateri od teh prebavnih organov v nered, ne morete boljšega zdravila nego je
Severov
Življenjski balzam
Tem velevažnim organom podeljuje njihovo naravno moč in zdravo delav- S nost.
Pomenja vam novo življenje.
\
\
Cena 75 centov.
Vsa Severova Zdravila (34 skupaj)	Bolečine v prsih,
so na prodaj v lekarnah skoro povsod. Ne kupujte drugih.	hrbtu ali boku, odrge, otekline, otr-pel vrat, otrpli sklepi ali mišice, revmatične bolečine, nevralgija, krči itd.
Ni jih nobenih “prav tako dobrih kot Severova”.	zahtevajo krajevno zdravljenje. Gotovo dosežete hitro olajšbo, ako nadevate
Ni jih nobenih “prav tako/ dobrih kot Severova". /	SEVEROVO GOTHARDSKO OLJE
ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.	Cena 50 centov.
	
	
1

L.
KRANJSKO.

—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 9. oktobra 135 Hrvatov, nazaj je pa pri-;lo -K' Slovencev in 100 Hrvatov.
1 — jtroti alkoholizmu so slovenski, hrvaški in češki poslanci vložili v državnem zboru predlog, da naj se uporabijo zakfinska sredstva, s katerimi bi se preprečila zloraba alkohola in slabe njegove posledice za razvoj ljudstva.
—	Drašiči v Belikrajini, 12. oktobra. Vinska trgatev je končana! Dasi je pri nas bolj pičla in v nenavadno mali meri, je pa na drug način izvrstna, da se lahko reče: odkar nova trta raste, tako dobrega vina ni rodila v naših goricah.
—	Iz Bele Krajine. Dne 2. oktobra se je že prikazal sneg po Gorjancih in kočevskih hribih. Letina je kljub veliki suši dosti dobra. Prav dobro je obrodil krompir; je lep, velik (nekateri krompir tehta 54 dek). Tudi fižola in debelačfe je zadosti. — Gribalci dobro vedo. da je staro vino boljše od mošta in zato so si pri občinskih volitvah izvolili za župana zopet g. Željkota in ne g. Jureta, ki, je kandidiral za župana.
—	Novomeška nova gimnazija je dozidana in pod streho ter ima na pročelju že napis. Gimnazija je oficijelno priznana kot slovenski zavod, napis pa ima dvojezičen, slovenski in nemški. Dosledno temu smejo Slovenci na Štajerskem, na Koroškem in na Primorskem zahtevati dvojezične napise na vseh šolah.
' — Iz Žužemberka. Ob zadnji suši srno skusili, kolika dobrota so za naše okoličanske vasi nove ceste in popravljena pota. Saj so n. pr. Ajdovčanje po novi cesti lahko vozili še enkrat toliko vode, kakor po prejšnjih zdrgnjenih klancih in ozkih jarkih, pa je še živina veliko manj trpela. To so vsi prizadeti tudi hvaležno priznavali in najbolj glasno ravno tisti, ki so prej radi godrnjali, češ, kaj je treba nove ceste?
j — Komet. Poroča se z Dolenjskega, da so dne 12. oktobra opazovali na severnem nebu, levo od Velikega voza okoli 7. ure zvečer komet, ki se je jako 1 dobro videl s prostim očesom. Potniki, ki so se vozili z večernim dolenjskim vlakom, so ga mogli opazovati ves čas med vožfijo.
j , —Požar na Dolenjskem. V nedeljo 8. oktobra je pogorela cela vas Sela v župniji Černomelj. Ljudem, katerih ni bilo doma, je pogorelo popolnoma , vse, medtem veliko živine in prešičev. Nimajo drugega kakor obleko na sebi. Pomoč je nujna. Zato se podpisani »obrača do vseh dobrih src, da bi revežem na pomoč priskočili; zadolženi so iskoraj popolnoma vsi, zavarovan pa hnalokdo. Na pomoč so prihitele požarne brambe iz Črnomlja, Majerle in j Doblič. Za vsak dar se že naprej v • imenu pogorelcev zahvaljuje P. Kazi-, mir Kosobud, župnik.
—	Nova šola v Št. Vidu nad Ljubljano je bila dne 15. oktobra najsloves-neje blagoslovljena, in sicer vpričo ogromne množice ljudstva in mnogoštevilnih dostojanstvenikov, kakor dež. šolskega nadzornika Levca, nadkomi-sarja Hofbauerja itd. Blagoslovil je šolo g. stolni in okrajni dekan Kolar.
—	Narodna Čitalnica v Ljubljani
, praznuje letos 501etnico svojega obstanka, odbor pa je preložil proslavo na dan 6. januarja prihodnjega leta. Slavnost se bo tedaj vršila po sledečem redu: Dopoldne, slavnostno zborovanje v Narodnem domu; popoldne, slavnostna predstava dramatičnega društva v Ljubljani s sodelovanjem drugih društev v dež. gledališču v Ljubljani, ki naj poda sliko kulturnega napredka od prvih let čitalništva do danes.	•
—	Občinske volitve na Viču. Dne
13.	oktobra so bile na Viču občinske volitve, ki so zaključile najsrditejšo volilno borbo. Razmerje izvoljenih
odbornikov je sledeče: S. L. S., 9; so-! cialni demokrati, 8; narodni naprednjaki, 3.
—	Občinske volitve na Vačah so se vršile dne 9. oktobra. Izid: S. L. S., 5; liberalci, 7.
—Jesenice (ob Savi na Dolenjskem),
14.	oktobra. Pri občinskih volitvah v Veliki Dolini si je priborila S. L. S. 19 mandatov-; liberalci jih imajo 5.
—	Pri občinski volitvah v Radovljici dne 10. oktobra je zmagala na
j celi črti samostojna kmetska stranka ; in sicer je dobila v vseh treh razredih j 21 odbornikov, vse namestnike in vse tri podžupane.
—	Nove orožniške postaje bodo od 1. februarja 1912 v Dobrničah, Št. Jur-ju pod Kumom, Turjaku, Spodnji Košani in Št. Vidu nad Vipavo. — Na vsaki postaji bosta po dva orožnika.
—	Neimenovan narodni dobrotnik. Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval neimenovan narodni dobrotnik 5000 K (reci: pettisoč kron). Pač lepa narodna požrtvovalnost v prid šolski de-ci v obmejnih ogroženih krajih!
—	Hišo v Kranju, v kateri je umrl pesnik dr. Prešeren, je od gospe Ka-
tarine Roblek kupila gospa Franca Bidovec s Huj za zidarskega mojstra Antona Bidovca, ki se povrne iz Amerike.
—	Z Vrhnike. Advokat dr. Josip Furlan napravi na Mirkah toplice. Ima namreč na svojem zemljišču ob Ljubljanici gorak vrelec, čegar voda ima poleti in pozimi do 18 stopinj toplote.
—	Avtomobilna zveza z Idrijo se bo po težkem pričakovanju končno vendar uresničila. Nedavno tega je dobil namreč trgovec in posestnik Valentin Lapajne v Idriji tovorni avtomobil od tvrdke "Saurer" z Dunaja, ki je enake vrste, kakor ga imajo že v prometu na cesti iz Sv. Lucije v Bovec, odnosno v Cerkno, zasebniki ali c. kr. rudniški erar na cesti iz Idrije v Logatec. Gosp. Lapajne je namenil avtomobil v prvi vrsti za prevažanje tovornega blaga sebi od železniške postaje v Logatcu po državni cesti v Idrijo, posredoval bo pa tudi promet in bo v ta namen posebno dobro prirejen.
—	Odlikovanje. Nemška ribiška zveza v Berolinu, ki je razširjena po vsej Nemčiji, se je udeležila higijenske razstave v Draždanih, ter za to priliko razpisala za spis "O higijenski vrednosti ribiškega športa" javen kon-kurz, vsakemu dostopen. Dne 26. septembra pa je tozadevna jury v Berolinu priznala prvo nagrado v ljubljanskih ribiških športnih krogih dobro znanemu primariju dr. Ivanu Robidi za njegov spis o zgoraj omenjeni tekmi. Odlikovani spis bo nemška ribiška zveza razstavila v Draždanih.
—	Nova pridobitev deželnega muzeja. Graščak gosp. Nik. vitez G,ut-mansthal v Benvenuti je podaril deželnemu muzeju zbirko tanagrejskih so-hic, sohičnih odlomkov, posebno glavic in pa precejšno število drobcev poslikanih grških posod.
—	Smrtna kosa. V Novem mestu so pokopali g. dr. bogoslovja in mo-droslovja Mihaela Mzjgoliča, ki je u-mrl dne 10. okt. na Bunaju v starosti 72 let. — V Ljubljani je umrl 311etni Rudolf Bončar. sin hišnega posestnika Josipa Bončar Pred škofijo. — Na Vrhniki je umrl g. A. Gregorič, ofici-jant v pok. — Topničarski stotnik Ed-mund Schrey pl. Redlvvert, rojen Ljubljančan, star 40 let, je umrl v Mariboru.
—	Umrl je č. g. P'ranc Jarc, župnik v pokoju v Ljubljani. Pokojni je bil rojen 3. februarja 1845 v Ajdovcu, v mašnika posvečen je bil 9. julija leta 1870. Bil je kaplan v Dolu pri Ljubljani in v Leskovcu. Dne 24. aprila 1882 je postal župnik v Mirni. Dne 14. aprila 1904 je stopil v pokoj in se naselil v Ljubljani.
—	LTonil je 261etni posestnikov sin Jožef Senica iz Meniške vasi, občina Toplice. Doma ga ni bilo od 7. okto bra. Vsa poizvedovanja za njim so bila brezuspešna. Dne 9. okt. pa so ga našli mrtvega v Radeškem potoku. Senica, ki je večkrat tožil o glavobolu, je gotovo v zmedenem stanju skočil v vodo in utonil.
—	Nesreča na Viču. Dne 15. okto bra zvečer je zidarskega mojstra Gre gorja Stanonika na Viču udaril konj s kopitom v prsa in ga tako poškodoval, da je drugi dan v deželni bolnišnici umrl.
-— Poizkušen uboj. Dne 14. oktobra so pripeljali v deželno bolnišnico posestnika Matevža Ambrožiča iz Polho vega Gradca, ki ga je ponoči napadel sosed ter ga tako udaril s kolom po glavi, da mu je počila črepinja.
—	Zopet nesreča na lovu. V nedeljo 8. oktobra se je ponesrečil na lovu uradnik dr. Vilfanove pisarne v Radovljici Ludovik Horvat. Nabasano puško je prijel za cev in klatil s kopi tom nepremišljeno sadje. Puška se mu je sprožila in strel mu je šel v bok. Še v nedeljo so ga prepeljali v deželno bolnico v Ljubljani.
—	Grozna nesreča v mlinu. Dne 27. septembra ob desetih dopoldne so poslali v mlinu Zupanca, po domače Pozinu v Mošnjah pri Radovljici, sta riši lOletno hčerko Reziko v mlin, naj pogleda, kako melje. Otrok se je približal v svoji radovednosti preblizu kolesu, ki je pograbilo dekletce zA krilo, je zasukalo parkrat okrog in mlin se je ustavil. Starši hite gledat kje tiči vzrok. Strašen pogled! Otrok ves premečkan, s hudo luknjo v glavi, je tičal med kolesjem — mrtev.
—, Preprečena nesreča. Ko se je nedeljo 15. okt. pop. vračal automobil trgovca Val. Lapajneta iz I.ogatca v Idrijo, mu je bila pri Hotedeyšici zaprta pot s hlodi, ki so bili položeni preko ceste. Ker je bil automobil za seden, se je le pazljivosti šoferja za hvaliti, ki je automobil takoj ustavil da se ni dogodila večja nesreča
—	Novi mošt že kaže svojo moč Dne L oktobra je pilo v Kolenčevi go stilni na Mirni mnogo fantov iz različnih vasi in so se že v gostilni med seboj zbadali in endga celo vrgli iz gostilne. Nazadnje so odšli fantje iz Migovice in Sela. Drugi fantje so metali za njimi polena, oni pa so pridrvili nazaj, zgrabili premogokopa Jožefa Rugeljna z Mirne in mu prizadjali z
da mu je sapa iz rane uhajala in bi bil tudi kmalu izkrvavel. Storilci so neznani. Rugeljna so prepeljali v bolnišnico.
—	Od stopnje do stopnje. Karl Xe-kerman, 48 let star. iz Ljubljane, bivši trgovski sotrudnik, je zašel na kriva pota. Nič manj kot 25 predkazni ima zaznamovanih, največ med njimi zaradi vlačugarstva. Ktr vse to ni nič pomagalo, oddal se je leta 1910. v ljubljansko prisilni» delavnico. Zaposlen je bil do julija t. 1. v tamošnji pisarni. ker mu pa to delo ni dopadlo, se ga je rešil s tem. da je simuliral očesno bolezen. Dva zdravnika sta ga preiskala in kostatirala, da ima zdra ve oči Obdolženec se je pa jezil nad zdravnikoma, češ da nič ne'razumeta. Nakazalo se mu je druga dela, in tako bi bil moral dne 15. julija t. I. pomagati pri razkladanju premoga. A tudi to delo mu ni dišalo in se je izgovarjal, da je bolan. Na pripombo nadpazni-ka. da mu nič ni, jel se je ž njim prepirati, nakar se mu je prisodila hišna kazen štiri tedne zapora. V svoji jezi je vpričo navzočih razžalil cesarja, to pa le zato, da bi se rešil prisilne de-avnice in prišel pred sodišče. Ta želja se mu je izpolnila, kajti obsojen je bil na 14 mesecev težke ječe in tako mu bo možno zamenjati prisilno delavnico z Gradiško.
—	Vojska pred sodiščem. Na zatožni klopi je sedel ondan že 20krat pred-kaznovani Miha Vojska. 44 let stari delavec iz Dola, brez stalnega^ bivališča, zaradi hudodelstva javnega nasil-stva. Na vsako predsednikovo vprašanje pri razpravi je odgovoril "ne vem". Vojska je nepoboljšljiv razgrajač in delomrznež. Povratek v Ljubljano mu je prepovedan, a obdolženec se za to malo zmeni. Dne 10. julija t. 1. je bil pri ljubljanskem okrajnem sodišču zarhdi vlačugarstva in prepovedanega povratka obsojen na dva meseca strogega zapora, iz katerega je bil 10. sept. izpuščen. A že čez dva dni se je vrnil v Ljubljano, kjer je mimoidoče nadlegoval. Stražnik mu je napovedal aretacijo, kateri se je pa Vojska z vso silo uprl. Dva stražnika sta imela ž njim opraviti, da sta ga
največjim naporom spravila v od-gonski voz. Obdolženec, ki je odklonil vsak zagovor, je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe.

ŠTAJARSK0
'H
i
ton Zupančič, oče g. p. Donata Zupančič, provincijala štajerske kapucinske provincije. — V Hrastniku je umrl posestnik Alojzij Pintar, brat znane "slovenske matere” Ane Dimnikove iz Trbovelj.
—	Št. Vid pri Grobelriem. Dne 14. oktobra se je zgodila pri nas težka nesreča./ Posestniku Jožefu Arčarju je na potu iz Šmarja zdivjal konj, voz je treščil ob neki most in se je pre-vrgel. Pri tem je Arčar tako nesrečno padel, da je čez dve uri umrl. Pripeljali so ga na dom.
—	Utopljenec nadporočnik. V Št.
Vidu pri Ptuju se je utopil nadporočnik v pokoju Ludovik Mathans. Potegnili so ga 9. okt. iz Drave. Zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci.	-
— Sijajen uspeh koroški Slovencev. V Vogerčah pri Pliberku obstaja ljudska šola, v kateri se poučuje v višjih razredih zgolj nemško. Slovenci so zahtevali, da naj se v celi šoli poučuje slovensko. Okrajni in koroški deželni šolski svet sta slovensko pritožbo odklonila, tudi naučno ministrstvo je potrdilo ponemčevalni odločbi koroških šolskih oblasti. Slovenci so se pritožili proti odlokom na državno sodišče. proti ministrstvu pa na upravno sodišče! češ, da je ministrska odločba nepostavna. Državno sodišče je že pred nekaj časa razsodilo, da se krši Slovencem v par. 19. državne ustavej zajamčena enakopravnost, dne 11. okt.' je pa razsodilo upravno sodišče, da je bil odlok naučnega ministrstva nepo-staven in da se zato razveljavi. — Vsa čast vrlim koroškim bratom, da tako krepko in uspešno branijo pravice svojega naroda.
—- Kdaj je postal Celovec nemški? "Mir” prinaša sledeči zanimiv dopis iz Borovelj: "Prosim, gospod urednik, ne uvrstite sledečega med smešnice, ker je popolna resnica. Star in znan Ce-lovčan je bil s svojo soprogo dne 8. okt. tu v gostilni "Pri zl. b.” ha obisku. Pogovor nanese na narodne razmere v Celovcu. Naenkrat vpraša Ce-lovčan: "Kdaj je postal Celovec nemški?” Nihče mu ne more odgovoriti. Zato odgovori sam: "Takrat, ko so se Slovenci nemški naučili.” — Gola resnica. Tako bo tudi ž Borovljami, ko bodo borovški Slovenci znali nemško, bodo kar naenkrat sami Nemci.”
—	Železnica Polzela-Kamnik. Dne 17. oktobra so vodili poslanci dr. Korošec, dr. Benkovič, dr. Krek in Jarc deputacijo k voditelju železniškega ministrstva Roellu, da zahtevajo predlog za železnico Polzela-Kamnik in njen sprejem v vladni'načrt lokalnih železnic. Voditelj železniškega ministrstva jim je obljubil, da se bo oziral na izražene želje.
—	Slovenska zmaga. Pri občinskih volitvah v občini Osek v Slov. Goricah (Nemci pišejo “Ossegg") so zmagali Slovenci na celi črti. ' Dosedaj so v tej občini gospodovali nemškutarji. Pred nekaterimi leti so bile še večinoma vse občine okrog Sv. Trojice v rokah renegatov in takih, ki so plesali kot je godel trojiški paša Gollob. Sedaj pa v lepih Slovenskih Goricah skoraj ni več nobene nemškutarske občine.
—	Volitve v pridobninsko komisijo za politični okraj Brežice. Volitve v pridobninsko komisijo za politični o-kraj Brežice so se končale s popolno zmago Slovencev. V III. razredu je izvoljen kot ud dr. Ljudevit Stiker, od vetnik v Brežicah, kot njegov namestnik pa Alojzij Schweiger, lesni trgo vec v Brežicah. V 4. razredu za uda Josip Vrečko, trgovec ha Bizeljskem, za namestnika pa Franc Resnik, mizarski mojster pri Sv. Lenartu. Dosedaj so imeli ta mesta Nemci v rokah.
/
—	Za zgradbo novega gimnazijskega poslopja v Celju je določen v letošnjem proračunu znesek 150,000 K. Zidati ga začno prihodnjo pomlad.
—	Komet se je videl 12. okt. zvečer okoli 7. ure, in sicer je bil viden na zapadni strani. Rep je bil jako lep in obrnjen navzgor. Proti 8. uri je zašel v solnčni srrleri.
—	Koliko je izdala Suedmarka za lutrovske naselbine v Št. liju? "Grazer Volksblatt” poroča glede sklepa občnega zbora Suedmarke v Celju z ozirom na protestantovsko naseljevanje v Št. liju na Štajerskem, da je izdala Suedmarka za naseljevanje nemških protestantov v Št. liju 300,000 K; 1C0,-000 K od teh je popolnoma zgubljenih. Ker ni bilo pravega uspeha od tega naseljevanja in računi niso prav “šti-mali”, je občni zbor sklenil, vsako nadaljnje naseljevanje v Št. liju opustiti.
__ Nesreča z vinom. Vinogradnik
Franc Flucher v Št. liju v Slov. goricah je dne 10. okt. pripeljal na dom iz vinograda tri sode letošnjega vinskega mošta. Voz z vinom je pustil čez noč stati na dvorišču, ker je nameraval drugo jutro vino peljati h gostilničarju Vaupotiču. ,Ker je pa pozabil oddelati pri socjih vehe in mošt, ki'je že začel kipeti, ni imel zraka, je ponoči sode razgnalo in se vse vino razteklo po tleh. Posestnik trpi vsled svoje neprevidnosti krog 600 K škode. Vino je bilo iz slovitih vajgnjskih goric.
— Smrtna kosa. Umrl je dne 13. oktobra v frančiškanskem samostanu v Mariboru brat Jožef Ploj, bivši dolgoletni vratar samostanski. — Na Sp. Bregu pri Ptuju je umrl 681etni Janez Stiplovšek, velik dobrotnik terkve in
PRIMORSKO.
— 25,000 K za istrsko družbo sv. Cirila in Metoda.» Osječan Adolf Petru, ki je nedavno v Voloskem, kjer je služil kot uradnik, izvršil samoumor, je v svoji oporoki volil 25,000 K za istrsko družbo sv. Cirila in Metoda.
100,000 K je zapustil svoji nevesti, neki vdovi. 150,000 K svoji teti in sestri.
—	Revizija ljudskega štetja v Gorici. "Primorski List” piše, da je c. kr. notranje ministrstvo odredilo na pritisk slovenskih goriškjh poslancev revizijo ljudskega štetja v Gorici. Pri zadnjem štetju so našteli uradno 6653 Slovencev, dočim je bilo število Slovencev po zasebnem ljudskem štetju, ki ga je izvršil tozadevni narodni odbor, za več tisočev večje. Do tega koraka so nagnili vlado tudi uspehi revizije ljudskega štetja v Trstu, kjer so prišle laške sleparije na dan. Mi bi samo želeli, da bi izvedlo notranje ministrstvo revizij© tega štetja ne samo na Primorskem, ampak tudi na Koroškem, kjer se je v tem oziru največ grešilo, gotovo več kakor na Primorskem. Ampak na Primorskem so Lahi sleparili, ha Koroškem pa — Nemci. In to je za našo vlado čisto nekaj druzega.
—	Gorica, 17. oktobra. Okrajno glavarstvo je z revizijo ljudskega štetja že začelo. Okoli 3000 strank je dobilo od glavarstva pozivnico, da se zglasijo. Pozivnice so se poslale strankam. glede katerih se sumi, da so na magistratu njihove podatke falzificira-li. Celo en član slovenskega odbora za ljudsko štetje je bil vpisan za Laha, več trgovcev in drugi. Načelnik goričkega Orla je vpisan za Laha; ko so mu na glavarstvu pokazali polo, je takoj videl, da je pisava tuja, da je torej pola bila falzificirana. Ako se vse1 falzifikacije magistrata zaslede in revizija popolno izvrši, bo 'znašalo število goričkih Slovencev najmanj 10,-000.
—Smrtna kosa. Na Repentabru je u-mrl dne 12. okt. bogoslovec Karol Pu-rič, ki je študiral v goričkem semenišču in bil že v IV. letniku za tržaško škofijo.
vprašanjem železniških zvez z Dalmacijo in Bosno ter ostalimi deželami monarhije. Vojna uprava smatra kot nujno potrebno, da se zgrade v slučaju kakih komplikacij, vsled katerih bi se morala mobilizirati avstro-ogrska armada, sledeče proge: 1. Druga zveza Bosne z monarhijo. 2. Zveza Bosne z Dalmacijo (Sarajevo—Spljit) in 3. zveza Dalmacije s Kranjsko (Knin— Ljubljana). Ogrska vlada je baje izjavila. da ustavi že v proračun za. leto 1912. potrebne vsote pod pogojem, da se zapostavijo brambne predloge.
The Will County National Bank
Of Joliet Illmoii.
Prejema raznovrstne denarne alogc ter poiilja denar na vse dele svete,
Kapital in preostanek $300,
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik.
HENRY WEBER, kasir.
HRVATSKO.
—	Baron Rauch na vidiku? Iz Zagreba, 14. okt.: Listi zabeležujejo, da se je bivši ban baron Rauch te dni mudil v Djakovu kot gost škofa dr. Krap-ca; z njim je bil tudi bivši načelnik naučnega oddelka dr. Izidor Kršnjavi. Vse to je baje v zvezi z veliko akcijo, ki jo je započel baron Rauch v svrho, da pride na hrvaškem političnem polju zopet na vrh.
—	Vojna nevarnost in izpopolnitev železniških zvez z Bosno in z Dalmacijo. Praški “Narodni Listy” poročajo z Dunaja: Iz dobro poučenih krogov se zatrja, da je šlo pri zadnjih av-dijencah načelnika generalnega štaba Conrada pl. Hoetzendorfa, ogrskega finančnega ministra pl. Lukacsa, drž. finančnega ministra barona Buriana, vojnega ministra deželne brambe pl. Georgija za morebitne zapletljaje na Balkanu. Predvsem so se pečali z

Emil Bachman
1719 South Center Avenus. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.

FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, New York7 N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
eOv'
Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO
brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve e. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani.
MENJA DENARJE po
nem kurzu.
dnev-
PRODAJA PARO-BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za
vsako prekomorsko
družbo po izvirnih cenah.
Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko:
82 Cortlandt St., New York.
Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na:
FRANK SAKSER.
Ako zeli kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor.
jj ■■■■■■■■■ ■■■■■■■■EBB««««» ■ JULJLJAJL.JL.A-B-a.M-JLJLJ-1
LB« ■ E E E E- E E E ■ EE E. E .E..E.E-E.EJEJ.JL-E-a..E..E-E_JL» j
nožem dve tako globoki rani v prsih, j revežev.
V Sevnici je umrl g. An-
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
ST1Î1TA1UEYE ULICE 2
sprejema vlojfe na knjižiee in na tekoei	1	Q/.
račun ter je obrestuje po čistili	/0
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem Kurzu.
/
Dekliška glavnica K 8,000,000.	Rezervni sklad K 800,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC. TRST, SARAJEVO, GORICA.

%

:cmw-y
‘•/v-
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen I. 1891.
Prvi, največji in 'edini slovenski-kateliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVHfflO-AM. T1SS0VAA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 509.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo nat
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Prt spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
>nik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
fhe first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. lovenic-American Bldg., Joliet, 111.
dvertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska *	tiskarna.
	CERKVENI	KOLEDAR.
5.	nov. Nedelja	Zaharija, oče J. K.
6.	Pondeljek Lenart, opt.	
7.	“ Torek	Engelbert, škof.
8.	“ Sreda	Bogomir, škof.
9.	“ Četrtek	Božidar, m.
10.	“ Petek	Andrej.
n.	“ Sobota	Martin, škof. *
DOLŽNOST OB .NEDELJAH IN ZAPOVEDANIH PRAZNIKIH BITI PRI SV. MAŠI.
Angleško spisal Rev. J. T. Roche. Poslovenil John Plaznik. (Dalje.)
(Dalje.)
Točka, krog katere se vse suče —-princip, katerega vsi pripoznavajo je ta, da je Zveličar kot Bog in človek pričujoč v najsv. zakramentu. Ta dogma jim je podstava, neodvisna tla, na katerih branijo svoje temeljne trditve.
Tako je pisal kardinal Wiseman pred petdesetimi leti v svojih zagovorih proti Angličanom; toda izobrazba petdesetih let in nepristranska zgodovinska preiskava sta delale skoro čudeže na Angleškem. V teku petdesetih let se je izpreobrnilo več kakor dvatisoč najučenejših in gorečih pastorjev, ki so vstopili v rimsko cerke^ in so postali najsvetejši branitelji časti, vzvišenosti in resnice sv. daritve.
V tem času se je anglikanska cerkev zelo spremenila. V neštevilnih cerkvah se berejo sv. maše z vso sijajno-•stjo, ki jo dovoljujejo pravila. Z veliko gorečnostjo so se trudili, da bi ljudstvo privedli k veri v sv. daritev. Nedavno je pisal nek pisatelj: “Nemogoče je, da bi ostala ta velika skrivnost, ki vsebuje toliko privlačnost, ki je neposredno zvezana s temeljnim kamenom sv. vere, ki so jo svetniki z dejanji dokazali, še nerešeno vprašanje še za sto lets in sicer v cerkvi, ki trdi, da je varhinja vere.
Z nepristranskim studiranjem kri-stjanstva so zgodovinarji dokazali resničen apostolski izvor vsake dogme in vsakega' moralnega nauka; toda za noben zgodovinski čin nimamo tako zanesljivih spričeval, kakor ravno za sv, daritev.
Pred nekaj leti je Amerika prazno-novala štiristoletnico svojega odkritja. Kdor je obiskal ob tej priliki veliko razstavo v Chicagi, je lahko spoznal po delovanju za sv. daritev, kako veren je bil Kolumb in njegovi tovariši.
Najboljši in najvišji posrednik pred Bogom, po katerem Mu pošiljamo svoje prošnje in zahvale, je brezmadežno Jagnje. Bilo jc pred štiristo leti, ko je ves svet odpovedal pokorščino rimskemu papežu, vendar ni bilo na celem krščanskem svetu človeka, ki bi bil z vspehom odvračal ljudi od sv. maše.
Niti ene cerkve ni bilo na celem svetu, kolikor ga je Kolumb poznal, kjer bi se ne bila braja sv. maša, bodisi že po rimskem, grškem ali jutšovskem obredu. Vsak učitelj ljudstva je trdil,
	
¡SjSfaKj¡&	
da ta velika skrivnost ni človeškega jo s poskusnimi zaključki. Na gmot-ampak Božjega izvora.	ne žrtve se ne sme gledati, če gre za
Nekaj preje pa je vstalo nekaj ver- ohranitev človeških življenj in za var-skih sekt, ki so zavrgle sv. mašo kot stvo delavcev, ki so tudi potem- še v nepotrebno in praznoverno stvar; taki neprestani nevarnosti vsled neprera-so bili na primer Apostolikanci iz me- čunljivih primerljajev, ko so se uvedle sta Perigneux, Katarici iz Italije in najboljše zaščitne naprave, kar se jih Albingenzi, ki so pa ravno tako hitri) more misliti.
izginili, kakor so se pojavili in sicer j	------------;—
z ravno istim sovraštvom, ki so ga REVOLUCIJA NA KITAJSKEM, povzročila njih obrekovanja.
Tako je ljudstvo živelo od sedaj naprej šeststo let v prepričanju, da je ta dogma resnična.
Leta 1439 so se sešli poslanci grške in rimske cerkve k zborovanju v Florenci. Hoteli šo določiti pogoje, pod katerimi naj bi se grška in rimska cerkev združili. Petsto let ste bili ločeni, ker grška cerkev ni marala pripoznati papeža za svojega poglavarji. Kardinal Bessarion, največji grški bogoslovec, je bral ravno tako verno sv. mašo,
Ipkor papež Evgenij IV. in prvaki rimske cerkve. Grki in Rimljani so soglašali, kakor soglašajo še dandanes, da ni časa, ki bi ga pomnila zgodovina, že od apostolskih časov ne, da bi se ne bila darovala nekrvava daritev za žive in mrtve v njihovih cerkvah ali pa, da bi ljudstvo imelo drugččno mnenje o njej, kakor ga ima danes.
To je dejstvo, ki nam ga zgodovina dokazuje in ga ni moči ovreči; lahko napadaš stremljenja in značaje mož kateregakoli časa ali pa vseh časov, če hočeš, toda ne moreš tajiti zgodovinskih dejstev. Če bi naši sovražniki rekli, da je bila rimska, kakor tudi grška cerkev v zmoti, bi vendar ne mogli reči, da njih vera ni bilo dejstvo.
Da je bila vera, to stoji tako jasno na letopisih, kakor različne zmage slavnih vojskovodij. Tako vidiš, dragi bralec, kako težko nalogo so prevzeli tisti, ki so prišli pravit kristjanom sedaj čez šeststo let, da je sv. maša laž, da so se kristjani motili ob Kolumbovem času; da so Grki in Rimljani le sanjali na florentinskem zboru, da so fiveli v veliki brezbožni zmoti vsi brez številni milijoni, ki so živeli stoletja nazaj, ki so živeli v trdnem prepričanju, da je sv. maša telo in kri Kristusova, na katerih posmrtnih ostankih se daruje sedaj spravna daritev. In koliko stoletij je trajalo, da so odkrili, ne možje slavni in znani po svoji dobrotljivosti, ampak možje, ki nimajo pojma o dobroti in niso bili nikaki velikani, da so ti veliki apostoli, ki so navajali svet k Jezusu Kristusu, učili ljudstvo nesmisel, ko sta bila sv. Ciril in Metod na Moravskem, sv. Avguštin na Angleškem, sv. Patricij na Irskem, sv.
Bonifacij na Nemškem, sv. Remigij na Francoskem in da so bili vsi mučeniki-duhovniki, ki so prelili svojo kri, da bi privedli ljudstvo k Jezusu Kristusu, v veliki zmoti. Ne, kristjanski bralec!
Človeški razun se vstavlja tej misli in človeško srce prešine bridka bol. Ti veliki in slavni apostoli, ki so navajali svet h Kristusu, niso bili v zmoti. Ti brezštevilni milijoni, ki so živeli in u-mrli zvesti tej veri, so bili priče v življenju in so še priče po smrti, resnične pričujočno’šti Jezusa Kristusa v presv. daritvi.
(Dalje prih.)
V ZAŠČITO JAMSKIH DELAVCEV.
Z varnostnimi naredbami v premogovnikih, ki so namenjene v to, da delavce ščitijo proti nepričakovanim prigodkom( nismo v tej deželi na višku časa, kakor znano. Po naznanilu državnega jamskega nadzornika ohio-skega je bilo leta 1910. samo v onej državi 161 jamskih delavcev usmrčenih in 471 bolj ali manj hudo poškodovanih. Odstotni postavek usmrčencev je znašal 3.45 na tisoč, dočim odpadeta v Evropi samo 2 smrtna slučaja na vsakih tisoč rudarjev. Sploh je naš porabek človeških življenj v obrti kakor v obratu mnogo večji, nego bi treba! biti, ako bi se hotel) zaščiti ljudi oripriovati vsaj toliko važnosti, kakori dobičku.	j
Razne strašne nesreče so iznova napotile tako merodajna oblastva, kakor rudniške posestnike, posvečati delavski zaščiti večjo pozornost. V to svr»-ho so se izvršili, kakor znano, že mnogi poskusi, ki so bili naperjeni na to, preprečati nevarnosti v zemeljskem naročju ali ogrožene delavce spravljati v varnost.
Za tak poskus v veliki meri, ki se je vršil v ponedeljek 30. oktobra, je “Bureau of Mines” skupaj z “American Red Cross Society” in “Pittsburg Coal Operators Association,” ukrenil obsežne priprave. Misel prevladuje, da je premogov prah kot vzrok razpokov mnogo nevarnejši, nego plin, zato se je treba v zaščito delavcev pred vsem prizadevati, da se premogov prah vedno in povsod spravi s poti. Do-slej v mali meri podjeti poskusi potrjujejo ta domnevek, a da se doseže
V ^elikanski kitajski državi, ki šteje okoli pol milijarde duš in sega od Tihega oceana tja notri do tibečanske visoke planote, je zopet izbruhnila vstaja z vsemi svojimi grozovitostmi. Kakor navadno, so se uprle južne provincije, ki so najbolj obljudene, imajo najbolj razvito kmetijstvo (riž), obrt (sviloreja) in trgovino, so evropskemu vplivu najbolj dostopne, ki pa navadno tudi največ trpe' vsled elementarnih katastrof, vendar se pa gibljejo tudi Mongolci na severu.
O vzrokih in značaju vstaje se veliko piše, seveda je malo klenega Zrnja med plevami, posebno ker so razmere v tajinstvenem “cesarstvu sredine” za nas težko razumljive., Glavni znak vstaje je ta, da je naperjena zoper sedaj vladajočo mandžuško • dinastijo, to pa ima skupno z vsemi velikimi vstajami, ki so kitajskb cesarstvo zlasti v 19. stoletju neprestano pretresale.
Mandžuška dinastija je severnega tunguškega izvora in je zavladala leta 1644., ko je vrgla iz prestola domačo mingsko dinastijo, ki je vladala Kitajsko od padca Mongolov (1368), ki so si bili sredi 13. stoletja pod strašnim Čingis-Kanom in Ogdajem podjarmili državo. Mandžuška dinastija spominja Kitajce vedno na tatarsko-mongol-sko-tunguško tujevladje in zato ni bila nikoli posebno priljubljena; pravzaprav se je dozdaj opirala najbolj na vojake in prisiljence mandžurskega plemena, ki jih je okoli 4 milijone, večinoma po garnizijah.
Drugi vzrok, da mandžuški vladarji niso mogli Kitajcev nikdar popolnoma zase pridobiti, je ta, da je država pod mingsko dinastijo vedno bolj rastla in se razširjala, pod mandžuško pa jo preganja nesreča za nesrečo. Pod to dinastijo sejezačeip naseljevanje Portugalcev, Nizozemce), Francozov in Angležev, ki niso kitajske države o-groževali samo od pomorske strani, ampak tudi od zahodne in jugozahodne, koder so se polastili vzhodno- in zahodnoindskih pokrajin. Od severa so prodirali Rusi; vzbudila se je mala Japonska, ki je s Kitajsko, svojo učiteljico, odnekdaj rivalizirala. Vse voj-ške mandžuške dinastije so bile več-alimenj nesrečne, tako prva proti tujcem leta 1840-42., v kateri so Angleži pod pretvezo, da so vsled prepovedi uvažanja opija v nevarnosti njihovi trgovinski interesi, Kitajsko prisilili, da je odprla Evropcem pristanišči Kanton in Šangaj, Angležem odstopila Hongkong in se obvezala tujce varovati. Podobne pogodbe je morala Kitajska skleniti 1. 1844. tudi s Francijo in Zedinjenimi državami, kar je bilo neposredni povod, da je izbruhnila takozvana taipinška vstaja, ena najhujših, kar jih je Kitajska sploh kdaj doživela.
Taipinška vstaja je trajala od leta 1849. do 1866., torej celih 17 let! Tudi takrat so bile v plamenu vse južne province, središče je bila provinca Kiangsi, ki se je tudi zdaj uprla, kakor poroča časopisje. 'Z ozirom na to, .da sedanja revolucija meri na to, «da sfe osnuje republika, je zanimivo, da je tudi taipinška revolucija imela močno socialistiško - demokratiško tendenco, hotela je tudi nekako versko reformo. Od sedanje se je v tem razlikovala, da •ni bila samo zoper dinastijo naperjena, temuč'tuđi zoper tujce, vendar taipin-ški cesar krščanstvu ni bil nasproten.
(Konec prih.)
Diplomatsko dramo
v dveh dejanjih objavlja Clement Vau-tel v pariškem “Marinu”. Prvo dejanje se godi nekod na Turškem. Bri-ganti napadajo italijanskega diplomata markija di San Giuliana.
Prvi brigam: Denar...
Drug! brigant: ...ali pa življenje!
Diplomat: Lepe reči! Ali živimo v 20. stoletju ali ne?
Prvi fcrigant: Nikar ne predavajte! Brzo denar, ali pa...
(Pokaže na svoj pas, za katerim tiči cel arzenal pištol in bodal.)
Diplomat: In pri vsem tem smo še v civilizirani deželi! Kaj bi se še le zgodile, če dežela nejbi bila civilizirana?
Izroči roparjem, kar ima.
Drugo dejanje igra v Carigradu. Marki di S. Giuliano je udrl v sobo velikega vezirja.
Diplomat: Tripolitanijo ali pa vojno!
Veliki vezir: Lepe reči! AH živimo gotovost, se imajo zdaj vršiti poskusi v 20. stoletju ali ne’ v resničnem rudniku blizu^fittsburga. ' Diplomat: Nikar ne predavajte! V Ogleda vreden prizor se bode poleg 24. urah Tripolitanijo, ali pa...
■ega nudil na ”baseball”-planoti v Odvede velikega vezirja do okna in Pittsburgh. Med reševalnimi oddelki pokaže na morje, kjer se bahavo zib-velikega števila .premogovnikov,se bo je velika italijanska barka, vršila tekma, v kateri pojde za to, do- Diplomat: Te sorte jih imamo še nesti ponesrečenim premogokopom več.
prvo pomoč. Predsednik Taft bo pri- Veliki vezir: In pri vsem tem sva š'e sostvoval* temu prizoru, in ker je bil oba civilizirana človeka. Kaj bi se le jamskim delavcem pittsburškega o1- bilo, če ne bi bila civilizirana? krožja dovoljen praznik, bode poleg Drugo dejanje se gotovo tako kon-tega na tisoče izvedenih gledavcev z ča kakor prvo... umevnim zanimanjem zasledovalo raz
G. Taft ceni stroške Panamskega prekopa na $373,000,000.
Italija prideluje sol v trgovinske svrhe že 2,500 let. Bila je zibelka solne obrti.	*
Irsko izvaža za $4,000,000 kuretine m za $14,000,000 jajc vsako leto. Lani je jajc izvozila Rusija 2,998,000,000.
Pištolo tako majhno, da se jo lahko drži v ustih in sproži* z zobmi, je iznašel neki berlinski umetnik.
Radi goljufije obsojeni grof. Grof Gisberts Wolff-Metternic|) je bil v Berolinu radi goljufije v treh slučajih obsojen v devetmesečni zapor.
Ruski jezik na srbskih srednjih šolah. Srbsko naučno ministrstvo je sklenilo uvesti ruski jezik kot obvezen predmet v srednjih šolah. V svrho proučavanja ruskega jezika je poslala srbska vlada pet gimnazijskih učiteljev v Moskvo. bja belgrajski univerzi so otvorili tudi trimesečni kurz za ruski jezik.
Odklonjena milijonska ustanova. Lipski vseučiliščni profesor Heinrici je v neki seji saške evangeljske deželne sinode poročal, da je nek bogat, na Holandskem živeči nemški monist hotel ustanoviti v zvezi s kako univerzo ali znanstveno družbo večmilijonsko ustanovo, katere glavni namen bi bil gojiti brezverstvo. Univerza v Lip-skem -pa je odklonila tozadevno ponudbo.	/
Žensko gibanje proti naslovu "gospodična”. V Berolinu se je ondan vršil kongres gospej, ki ga je sklicala “Zveza v varstvo matere”. Na tem kongresu se je sprejela resolucija proti nazivanju ženske “gospodična”. Evo te zanimive resolucije, ki se glasi: “Zbor izjavlja, da je naslov gdspodič-na postal v času ženske probuje in varstva matere smešen anahronizem. Vrednost ženske se nahaja v značaju, ne pa v tem je li omožena ali ne/ Zato je ni zapreke, da se ne bi vsaka odrasla ženska imenovala “gospa”. Kakor se vsak odrasel možki nazivlje gospod, brez ozira na to je li poročen ali ne, tako naj se vsaka odrasla ženska nazivlje “gospa”.
Kako imeti zlravo kožo, lobanjo in lase.
Za lepšanje kože, za odvračanje o-pahkov in za zdravljenje uljes, pri-ščev, srbečice in vnetja, od mladih let do starosti, ga Severovo Zdravilno milo (Medicated Skin Soap) nima para. Da se preprečijo suhi, redki, izpadajoči lasje, odstranijo kraste, uteši srbečica ter pospeši rast in lepota-las, je večkratno izpiranje s tem milom, zajedno z obkladanjem Severove Tonike za lase (Hair Tonic, po navodu koristno, če nič druzega ne pomaga. Na prodaj v lekarnah. Cena mila 25c: Tonika za lase' 50c in $1.00. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
JOSIP KLEPEC, javni notar,
N. Chicago St., Joliet, 111.
Ko imate opraviti s sodnijo v stari domovini, ali če hočete iztirjati od koga tam svoj denar, se z zaupanjem obrnite na mene. Tmam mnogoletno skušnjo v notarskih poslih, za to sem u-verjen, da morem zadovoljiti vsakogar, ki svojo zadevo meni izroči.
KARL SCHLEIBACH slovenski brivec in vlasuljar
se priporoča greaternewyorškim rojakom v obilen (poset) obisk.
225 E. 82 St., N. Y. City, N. Y.
John Grahek
.. Gostilničar. .
I očim vedno sveže pivo, fino kali ornijsko vino, dobro žganje in tržim lajtioljše sinodke.
KADAR STE V MESTU
st« rabljeni, <ia*se preste okr	s čufco
okusne pijač« in jedil t salan ih restavracijo
Prodajam tudi trdi m mehki premog
TELEFON 7612.
Prebivavstvo Indije je 315,000,000, dasi njena površina ni večja, nego ona devetih ali desetih naših zapadnih držav.
»012 N. Broadway. JOLIET, ILL
FARME — FARME.
137 akrov farma, krasno fSvno ozemlje, lahko za izčiščenje, 2 milji od mesta, na dobrej cesti. Sosedje so Poljaki, Slovenci in Čehi. Lepa mala hiša na farmi, ki se računa po $10 na aker. Polovica na roko, a ostalo na pet let izplačati. Imamo še mnogo drugih farm naprodaj.
GRIMMER Land Company,
4—10	Armstrong Creek, Wisconsin.
4-03 K. Chicago
rupal Cass Sis.
bar &
CAFE/?
Postrežbo izí*orna— l-rav po domače.
...JOLIET
. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni j** največ zabave in in najboljša postrežba.

N. IV. telefon 1251.
202 Ruby St. J 0LIET, ILL
U doesn’t pay to neglect your Health
če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov?
Dr. Richterjev PAIN-EKPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. V si predpisi so natisnjeni na omotu. 23c.
'in 50c. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F. AD. RICHTER & CO., 215 Pèarl St.. New York, N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25e. ali 50c.)
X
Rojaki! Slovenci!
Največja in najbolj vama hranilnica v stari domovini je
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUB JANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarhega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON; VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vhžen denar obrestuje po	^rez vsake9a odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CFLA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA x vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo manj varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar.	,
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez' 21 mil. teror. Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 mil. kron.
Lastna glavnica 608996.84.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela “Union” za frančiškansko cerkvijo
V LJUBLJANI
ne postopke.
Taki poskusi imajo seveda samo potem namisel in namen, če se pri tem nabrane izkušnje tudi praktično uporabljajo. Da se (pa to more zgoditi, se morajo rudniški posestniki prisiliti, da uvedejo take naprave, ki se ujema-
Izviren roman
in ne le navadna povest Je “Ljubezni in sovraštva moč”, ki prične izhajati v Ara. Slovencu v kratkem. Tako zanimivega romana iz domačeka življenja še ni priobčil noben slovenski časopis v Ameriki.
sprejema hranilne vlog. vsak delavnik od 8. ur» zjutraj do 1. ure popoldai ter jih obrestuje po
41%

brez kakega odbitka, ta js ko da prejme vložnik O' vsakih- vloženih 100 krd čisti 4:50 kron na leto.
Vrijih trg-
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik "Ljudske posojilnice’. Ivan Pollak ml., tovarnar Karol Pollak, tevarnar m posest, v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
****** »
K. S. K.
******
******
JEDNOTa
******
Orgaiuzovana v Joliet-u, I1L dne 2. aprila *894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:........Anton Nemanich, co». N. Chicago & Ohio Sts., Joliet III
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 49 Villa St, Allegheny Pa
II.	podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Ćolo
Glavni tajnik:.............i ... .Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 901h St, New York City
Blagajnik:.........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 813 North Scott St., Joliet, 111.
Pooblaščenec: .................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111
Vrhovni zdravnik.......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St, Joliet, 111
NADZO RNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 80S N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Bo x 527. N. Chicago, IH.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, I1L Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 17853 Jurij Lynch, roj 1868, zav. za $1,000, 6. razred, spr. 14. okt. 1911.	Dr. št. 277 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 17854 Alojzij Vidmar, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 14. okt. 1911., Dr. št. 41 članov.
K društvu Marije Sed. Žalosti 50,'Allegheny, Pa., 17855 Jurij Makar, roj 1872, zav. za $1000, 1. razred; 17856 Peter Migalič, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. 8. okt. 1911.	*	Dr. št. 214 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 17857 Štefan Malenšek, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 21. okt. 1911. Dr. št. 55 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 17858 Matija Delač, roj 1883, zav. za $500, 3. razred, spr. 7. okt. 1911.	Dr. št. 156 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 17859 Marka Obelič, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 18. okt. 1911.	Dr. št. 72 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 17860 Ivan Povše, roj 1882, zav. za $1000, »3. razred, 17861 Josip Horinek, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred; 17862 Alojzij Mele, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred, spr. 22. okt. 1911.
Dr. št. 81 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 17863 Matija Novosel, roj 1873, zav. za $1000, 5. rakred, spr. 15. okt. 1911. Dr. št. 75 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 17864 Franc Ule, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 18. okt. 1911.	Dr.	št. 76 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 87, Jolet, 111., 17865 Gregor Grabrian, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, 17866 Martin Chinderle, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 10. okt. 1^11.	Dr. št. 81 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 17867 Franc Halovanič, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 17868 Nikolaj Cvitak, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, 15. okt. 1911.	Dr. št. 74 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr., 17869 Alojzij Bašnik, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 17870 Ivan Bašnik, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 11. okt. 1911.	Dr. št. 17 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin,	Pa., 17871	Lacko Učbinac, roj	1882,
zav. za $1000, 3. razred, spr. 8. okt. 1911.	Dr. št. 95 članov.
K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 17872 Milan Kočevar, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 17873 Frančišek Žgajnar, roj' 1888, zav. za $1000,
2.	razred; 17874 Martin Germ, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, 17875 Franc Tanko, roj 188A zav. za $500,	3. razred,	spr.	15. okt. 1911.,	17876
Andrej Likan, roj 188^ zav. za $500,	3. razred,	spr.	18. okt. 1911.
Dr. št. 35 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 17887 Josip Pucelj, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 15. okt. 1911.	Dr. št. 97 članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 17878 Anton Gaber, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 17879 Jakob Potnik, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred; 17880 Josip Marolt, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, spr. 15. okt. 1911.
Dr. št. 48 članov.
K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 17881 Josip Škerjanc, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 18. okt. 1911. Dr. št. 50 članov.
K društvu sv. Jurija 142, Lansford, Pa., 17882 Štefan Genšič, roj 1884, zav. za $500, 3. razred: 17883 Štefan Slakoper, roj 1876, zav. z	I
spr. 18. okt. 1911.	Dr, št. 17 članov.
K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., i/oo-r nii.ou u^r-dajs, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 30. okt. 1911. Dr. št. 51 čl.
<«•	PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jan. Krst. 20, Ironwood, Mich., k društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 14014 Marka Sajnič, 1. okt. 1911.
I. d* št. 40 članov. II. dr. št. 63 članov.
Od društva sv. Frančiška šal. 29, Joliet, 111., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 15581 John Torkar, 23. okt. 1911. I. dr. št. 220 članov.
II. dr. št. 341 članov.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa.| k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 15649 Štefan Malnarič, 22. okt. 1911. I. dr. št. 96 čl. II. dr. št. 97 čl.
Od društva sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 15807 Jernej Habjan, 7. okt. 1911.	I. dr. št. 43 čl. II. dr. št. 155 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda 39, feveleth, Minn., k društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 10361 Štefan Krže, 16. okt. 1911.
I. dr. št. 223 čl. II. dr. ;št. 50 čl.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 12186 Jožef Zupančič, 1. okt. 1911.	I. dr. št. 34 članov.
II. dr. št. 342 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., k društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 17489 Anton Novak, 15. okt. 1911.	I. dr. št. 13 članov.
II. dr. št. 30 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 15099 Jurij Jankovič, 21. okt.
1911.,	15192 Nikolaj Jankovič, 22. okt. 1911.	Dr. št. 42 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 15261 Šimon Rogel, 3. okt. 1911.
Dr. št. 112 članov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 3644 John Jevnikar, 17. okt. 1911.
Dr. št. 84 članov.
K društvu sv. Bt^bare 68, Irwin, Pa., 6660 Anton Klančar, 22. okt. 1911.
Dr. št. 82 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 17221 Jurij Radoševič, 22. okt. 1911.	' Dr. št. 74 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva s*. Družine 5, La Salle, 111.. 4823 Josip Debevc, 23. okt. 1911.
1	Dr. št. 110 članov.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 4450 Franc Miklič, 5248 Ivan Klun, 9721 Anton Kostelc, 14. okt. 1911.	Dr- št. 276 članov.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 1S949 Franc Gerbec, 11636 Franc Tekavc, 21. okt. 1911, 3981 Franc Zupančič, 26. okt. 1911. Dr. st 224 cl.
Od društva sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont., 480 Leopold Vidmar, 15138 John Fortun, 975 Andrej Bezek, 21. okt. 1911.	Dr-.s.t 102laTnOV:
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 12096 Josip Simončič, 1-	- JunJ
Delač, 16. okt. 1911.	^	\f7au
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala„ 16815 Andrej Silski, 15 okt 1911.
Dr. st. 24 elanov.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 12880 Martin Bajuk 27. okt 1911.
Dr. st. 95 elanov.
Od društva sv. Alojžija 52, Indianapolis, Ind., 14063 Franc Gregorčič, 15596 Ivan Zupančič, 12817 Jernej Štanfel, 1707o Franic Kogoj oo04 I rane
Lušček, 15989 Alojzij Lovišček, 15990 Tomaž Škrbec, 28. okt. 1911
’	Dr. st. 138 elanov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 17023 Luka Vidmar, 9871 Jožef Zaverl, 12546 Ivan Mantel, 30. okt. 1911.	'	Dr st. 131 elanov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohm,, 16294 Franc Vatovec 23. okt.
Dr. st. 170 elanov.
Od društva sv Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 16302 Alojzij Hren, 1224< Franc ■Slatinšek, 23. okt. 1911.	Dr 106 članov
Od društva_sv.^Nikolaja 67, Steelton, Pa., 15499 Ivan Simonič, 6968 Jurij^rJ-,	. ’	’ ’	, '	Dr.	št. 40 članov
Bai?are ^ Irwin’ P,a • 10259 Fr5nc P^pe, 9106 Josip Filip cic, 9516 Ivan Sever, 7597 Tomaž Dolinšek, 22. okt. 1911. Dr. št 78 čl Od društva Manje Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 13757 Anton Gantar, 22
,-\A ,	j, ..	Dr. št. 132 članov.
Od društva Manje Zdr. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 13000 Jakob Kosmač, 8. okt. 1911.	n, .. K,
i i --	. -	____ Dr. st. 43 elanov.
Od društva	Novi	Dom	102,	Newark,	N. J., 13845 Franc	Pikel,	19. okt. 1911
, i	T	. ,	, „	„	Dr.	št. 8 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 1709 Nikolaj Černič, 16. okt. 1911.
,,	Dr. št. 96 članov.
Od društva sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., 15295 Viktor Hace 174?č Ivan Keše, 25. okt 1911.	Dr. žt‘ 26 aanov
Od društva sv. Pavla 130, De Kalb, 111, 15537 Pavel Šikec, 26. okt. 0911.
rvj i -	_	Dr. št. 9 članov.
Od društva Manje sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn, 15362 Alojzij Miti kieh-’ 23\rkt;19c ',	Dr' št- 49 ¿lanov.
Od društva Manje Sed. Žalosti 84, Tnmountain, Mich, 17250 Mico Zrnič
13829 Ferdinand Ružič, 9385 Pavel Lukajnič, 16812 Peter Mamula, 15.’ okt. 1911.	Dr št 105 čla’nov
Od društva sv. Petra m Pavla 91, Rankin, Pa, 13898 Marka Ježoviti, 9743 Dragotin Perutni, 16775 Štefan Šafar, 8. okt. 1911. Dr. št. 94 članov Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa, 15717 Ivan Jafšulič, 28. okt. 1911.
_	.	Dr. št. 71 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo, 6318 Josip Petrič, 30. sept.
191L	.	Dr. št. 74 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa, 17726 Tomaž Vitunjac, 26. okt. 1911.
Dr. št. 121 članov.
Od društva sv. Jožefa 52, Waukegan, 111, Franc Podjed, 16. okt. 1911.
Dr. št. 196 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 5853 Anton Marinčič, 23. okt.
1911-	Dr. št. 169 članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 9843 Josip Leskovic, 25. okt. 1911.
Dr. št. 66 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn, 16050 Ivan Babič. 15799 Franc Germ, 16538 Matija Hiti, 22. okt. 1911.	Dr. št. 56 članov.
Od društva sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont, 5878 Martin Gliha, 27. okt. 1911.
Dr. št.,21 članov.
Od društva sv. Jurija 142, Lansford, Pa, 17586 Štefan Terihaj, 25. okt. 1911.
Dr. št. 16 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn,, 16549 Ivan Ambrožič, 18. sept.
1911.	Dr. št. 111 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111, 9162 Anton Černač, 27. okt. 1911.
Dr. št. 79 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo, 5092 Marija Kogovšek, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 14. okt. 1911.	Dr. št. 147 članic.
K društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa, 5093 Ana Filak, roj 1892, zav. za $500, 1. razred, spr. 8. okt. 1911.	Dr. št. 38 članic.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111, 5094 Franca Slabe, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 18. okt. 1911.	Dr. št. 35 članic
K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111, 5095 Ana Jančarič, roj 1890 zav. za $1000, 2. razred; 5096 Marija Komar, roj 1864, zav. za $1000, 6. razred, spr. 15. okt. 1911.	Dr. št. 106 članic.
K društvu Marije Sed. Žalosti 81, Pittsburg, Pa, 5097 Marija Balkovec, roj
1893,	zav. za $1000, 1. razred; 5098	Katarina	Kunich,	roj	1892, zav. za
$1000, 1. razred, spr. 22. okt.	1911.	Dr.	št. 93 članic.
K društvu sv. Srca Marijinega 111, Barberton, Ohio, 5099 Jožef Krainc, roj
1894,	zav. za $500, 1. razred;	5100	Frančiška	Štemgar,	roj	1880, zav. za
$1000, 4. razred, spr. 19. okt.	1911.	Dr.	št. 19 članic.
K društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa, 5101	Frančiška	Urbas, roj 1890, zav.
za $1000, 2. razred, spr. 15.	okt.	1911.	Dr. št. 42 članic.
K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y, 5102 Rozalija Logar, roj
1895,	zav. za $500, 1. razred;	5103	Elizabeta	Oblak,	roj	1886, zav. za $500,
2.	razred, spr. 24. okt. 1911.	Dr. št. 63 članic.
K društvu sv. Ane 134, Indianapolis, Ind, 5104 Marija Bruder, roj 1893, zav. za $500, 1. razred; 5105 Jožefa Turk, roj 1891, zav. za $500, 2. razred, spr. 25. okt. 1911.	Dr. št. 31 članic.
K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn, 5106 Jožefa Keržič, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 5107 Ana Berdajs, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 30. okt. 1911.	Dr. št. 12 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Ane 105, New York, N. Y, k društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn,
N.	Y, 4515 Marija Kušar, 7. okt. 1911. I. dr. št. 50 čl. II. dr. št 16 čl.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo, 4384 Marija Klun, 14. okt. 1911.
Dr. št. 146 članic.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City. Pa, 3369 Marija Zupančič, 26. okt.
1911.	Dr. št. 104 članice.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind, 3577 Franca Štanfel, 28. okt.
1911.	Dr. št. 30 članic.
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa, 2262 Katarina Gregorc, 17. okt. 1911.
Dr. št. 11 članic.
Od društva Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111, 4614 Marija Bosorič, 30.
okt. 1911.	Dr. št. 104 članice.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J, 4546 Doroteja Pikel, 4645 Maarija Lupše, 3247 Ema Škerbe, 19. okt. 1911.	^	Dr. št. 10 članic.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn, 1204 Marija Černič, 16. okt. 1911.
Dr. št. 31 članic.
Od društva sv. Ane 127, Waukegan, 111, 4407 Magdalena Drinka, 22. okt. 1911.
Dr. št. 64 članic.
Od društva sv. Pavla 130, DeKalb, 111, 4333 Ika Šikec, 26. okt. 1911.
Dr. št. 5 članic.
Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111, 3016 Vincencija Jurman, 30. okt.
1911	Dr. št. 116 članic.
Od društva sv. Rozalije 140, Springfield, 111, 4912 Marija Kužnik, 31. okt. 1911.
m	•	Dr. št. 23 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont, 3105 Jožefa Gliha, 27. okt. 1911.
Dr. št. 4 članice.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva Marije Sedem Žal. 81, Pittsburg, Pa, 4690 Josipina Goropic, 22. okt 1911	Dr. št. 91 članic.
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO.
Pri društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich, 15116 Josip Štimae, zvišal posmrtnino na $1000, 23. sept. 1911, razred 6.
Pri društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich, 3385 Marjeta. Maurin, zvišala posmrtnino na $1000, 22. okt. 1911, razred 2.
ZNIŽAL ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500.
Pri društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 11184 Ivan Gabrovšek, 27. okt. 1911, 2. razred.
IMENA UMRLIFI ČLANOV IN ČLANIC.
13250 Tomaž Corn, star 26 let, član društva sv. Jap. Krstnika 11, Aurora, 111., umrl 18. junija 1911. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 17. sept. 1908. Razred 2.
99 Anton Horvat, star 64 let, član društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111, umrl 2. okt. 1911. Vzrok smrti: Skrčenje jeter in ledvic. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 1. aprila 18Q4. Razred 6.
1914 Marija Kralj, stara 26 let, članica društva Marije Sedem Žalosti 50, Al-leglieny. Pa, umrla 13. sept. 1911. Vzrok smrti: Operacija po porodu. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 11. aprila 1903. Razred 1.
576 Johana Hrovatin, stara 35 let, članica društva sv. Ane 120, Forest City, Pa, umrla 20. sept. 1911. 'Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k jednoti 1. jan. 1901. Razred 2.	’
608 Jera Černe, stara 46 let, članica društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa, umrla 22. okt. 1911. Vzrok smrti: Skrčenje jeter. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. Razred 5.
URADNO NAZNANILO.
V mesecu novembru 1911 je naložena na vsacega člana in članico K.
S.	K. Jednote posebna doklada v znesku 50c za pokritje upravnih stroškov. •Vsak član in članica je pod kaznijo takojšnje suspendacije dolžan(a) plačati to svoto v mesecu novembru.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
PRIPOROČAMO VAM
Doktor Ivec
kot najboljšega in na'jizkušenejega zdravnik*. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno maj-.hno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož m žena, ako je to sploh mogoče. •
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbtčino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, nehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, prtiče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravt ‘ški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in os Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
100 N. CHICAGO STREET	JOLIET, ILLINOIS.
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu.
Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste - trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami. Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenih držav kakor tudi obrise na izbero.
Izdelujem ograjo (fene) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga prt rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo.
SVOJI K SVOJIMI
Za obila naročila se priporočam,
SiMOH SETIH A
SLOVENSKI
KAMNOSEK
10.11 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
ZNAK
VELJAVE.
te vrste hleb. Tako izglede
Bray-eva Lekarna
Sepriperroča slovevskami občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
04 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
SLOVENSKI PRAVNIK
R. F. Kompare
ADVOKAT
z/ Hp*
' Telefon S. Chi. 439.
»OBAT9. 9206 COMMERCIAL AVI SO. CHICAGO. ILL.
Pozor! Vojaki, rezervisti in nadom, pričuvnici.
Ako se želite oprostiti vojaščine sploh, preložiti orožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svojih vojaških obvezanosti itd. se obrnite na podpisanega. Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav 1 omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje.
Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnomoči itd. se blagovolite obrniti na ta naslov:
IVAN ADAMIČ, poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St., New York City.
Straka
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Jiit Stom Dye flonse
Professional Cleaners and Dyers STRAKA & C'.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets.
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,	Joliet, lil.
t
Tihotapska vožnja
(Po Kristanu Benhardu.)
Bilo je za časa severnoamerikanske
vojne, okrog leta 1863.
Moštvo na nemški ladji '“Atlanta se je izkrcalo ob zahodnoamerikanskem obrežju Callao, odkoder smo nameravali odjadrati proti Guvanskemu otoku.
Kapitan nam iz začetka ni dovolil izkrcati se, ker se je bal, da nas ne bi zajela ■ amerikanska jahta.
Vendar se je končno premislil in naslednjo nedeljo se je izkrcala prva straža, med katero sem bil tudi jaz.
Mojim tovarišem ni bilo mnogo na tem, da bi si ogledali mesto, ampak so se zbrali pod hladno senco in prepevali pri sladki vinski kapljici pozno v noč Jaz sem pa želel spoznati on-dotne prebivalce, zato sem se ločil od >vojih tovarišev in se podal v mesto, kjer sem taval po nesnažnih ulicah.
Kmalu se mi pridruži lepo oblečen gospod, s katerim sva se spustila v prijateljski pogovor. Ker sem bil zelo utrujen in sem zaželel nekoliko po-krepčila, me je moj spremljevalec opozoril na bližnjo restavracijo.
Že po zunanjosti mi je hotel ugajal, toda še pohvalneje se moram izreči glede postrežbe, kajti že pri vstppu v .-,a!on nas prijazno pozdravi natakarica v prijetno donečem nemškem dialektu, nam prinese čašo vinca n.a mizo in nam radostno napije rekoč: "Dobro došel tujec v naši deželi."
Ker nisem bil močnega vina vajen, sem bil že pri prvem kozarcu omamljen in sem se težko držal pokonci. Zahvalivši se s tovarišem za redko gostoljubnost, sva prepevaje kolovratila proti pristanišču. Komaj pa zavijeva okrog prvega vogala, nas napadeta dva malopridneža in predno sem sc do dobra zavedel, mi vrže ta močno vrečo črez glavo in v pol uri sem bil že v kajiti amerikanske jahte.
Med tem, ko setu si tipal svoje polomljeno rebro, se je soba z mojimi tovariši napolnila. Tu smo še le eden drugega spoznali; izmučeni smo se oproščevali močnih vrvi, s katerimi so nas neusmiljeno mornarji povili in to s silnim vriščem. Toda ves hrup pa nam ni nič pomagal, ker se ni nihče zmenil za naše klice. Med tem je ladja že odplula in predno smo smeli na krov. nam je obrežje izginilo izpred oči.
Kapitan nas je v spremstvu straž srpo meril s samokresom v roki, od nog do glave in razpostavljal straže.
■ Na krovu sem še le spoznal, med kako čedno družbo sem zašel. Trgovci raznih narodnosti, popotniki, umazani postopači in celo peruanski vojaki so bili med nami. Jesti smo dobili bore malo, a tem več, surovih sunkov v rebra. Ako je kedo zagodrnjal, so mu pomolili samokres pod nos in zaničljivo vprašali, česa ti manjka.
Še danes nisem na jasnem, kako da sem mogel pri tej tragični igri svoj prirojeni humor obdržati. Vse moje listine in pisma, med katerimi je bil marsikak vesel spomin na domovino, ves denar, ki sem ga prihranil na nemški ladiji, je bil zame zgubljen. Tukaj na amerikanski ladiji pač nismo dobili denarja v roke, ampak samo najpotrebnejšo obleko in nekaj duhana.	•
Prvo noč, ko smo objadrali rtič “Horn” in se usidrali v pristanišču mesta Montevideo, so prišli na krov različni prekupovalci — kamor jih je ravno zanesel veter iz daljnih krajev — veseleč se dobrega in bogatega plena. Vsi so godli v enomer isto pe* sem, namreč, da naj se podamo z njimi v one kraje,’.kjer se cedi med in mleko. Pravili so nam o bogastvu in razvajenem ljudstvu, ki meče najboljše kose mesa psom, samo pa rabi rogove in kože. Vsi moji tovariši so se dali preslepiti sladkim besedam vabilcev; jaz sem se držal trdnega sklepa, ker sem vedel, da se mi bode gotovo boljše godilo na'ladiji, kakor da bi šel s tujci in igral žalostno ulogo pastirja na širni planjavi La Plate; ravno tako nisem’ čutil veselja postati razuzdan mesarski pomočnik, a pred vsem ne prodajati moje malenkosti brezsrčnim
popolnoma zaupal in bil mi je največji prijatelj, čeprav me je v svoji dobri volji imenoval "The foolish Dutchman" (t. j. neumni Holandec), ker je bil še vedno prepričan, da sem moral biti pri odhodu mbjih tovarišev ne-
Naše moštvo je bilo iz različnih narodnosti in poklicev sestavljeno. Med drugimi je bil tudi zamorec Sappo. Bil je znan po svoji izvanredni velikosti in moči. Kedar se je napil, je bil takft rabijaten, da je vse razbil. Vsled tega se ga je vse moštvo silno balo.
■ Ko se ga je nekega večera zopet ži vinsko našrkal. je jel rjoveti, kakor norec in poditi moštvo po ladji, ki je kar trepetalo pred njim. Ko sem se že naveličal gledati to igro, sem zavpil nad njim, da naj bo miren, toda skoro v svojo smrtno nevarnost.
Vsled mojih besed še bolj razdražen, je zgrabil železen drog ob jamboru in planil nad me, hoteč me pobiti. Toda kako naj bi se branil brez orožja proti takemu velikanu. K sreči mi je pomagala pri tem moja urnost. Med tem, ko je vzdignil drog, sem se spretno ognil udarcu in zadal velikanu močan udarec s pestjo "na sence. Velikan I se je zvrnil v znak in zadel z glavo ob jekleno ploščo. Niti ud se ni več ganil na njem.
Sicer je pa grozovitež svojo kazen že davno zaslužil. Čez nekaj minut se je Sappo zopet vzdignil in se grozeč odstranil. Njegova grozovita moč in velikost sta se v trenotku zmanjšali.
Od tega časa se ga ni nihče več bal in vsi so mi skazovali vsled tega dogodka s hvaležnim srcem čast in hvalo. Kapitan sam mi je čestital na iz-vanrednem činu in me smehljaje poteptal na ramo.
Razun mene je bil na ladji še Nemec iz Berolina, po imenu Krehler. Na prvi pogled je bil ta človek dolgočasen in zabit, toda šteli so ga med prve pomorščake, kajti v največji nevarnosti je ostal ravnodušen in srce mu ni utripalo; veselo je hodil sem in tja in ukazoval in zabaval vse moštvo. Nekega dne se je pa zoperstavil višjemu častniku in vojno sodišče ga je obsodilo v kazen, kakoršne so se dogajale v srednjem veku. Obesili so ga namreč za roke na vrv tako, da se ni z nogami tal dotikal. Med tem časom ko je visel, sem se ga vedno izogibal, a slednjič sem bil vendar primoran mimo njega iti.
Moral sem 'se smejati visečemu do-brovoljnežu. ki je cel čas žvižgal in pel, krenil sem naravjtost h kapitanu in mu namignil na višečega. Kapitan ie razumel moj migljaj in zapovedal Krehlerja takoj oprostiti. Nepopisno ¡e bilo, veselje oproščenca, s solzami v. očeh se je nama zahvaljeval in pc stopnjicah hiteč mi je rekel: "Varujte se zalezovalca!''
Še le prihodnjo noč so mi bile,njegove besede jasne. Ko sem šel namreč črez krov, da bi si ogledal prednje veslače,’ tedaj švigne naenkrat mimo mene železna puščica, ki me pa ni zadela, ampak se globoko v jambor zarila. Istočasno pa je izginila tudi v temi grozna podoba zamorca. Seveda naravnost nisem smel dolžiti zamorca, vendar sem pa vedel, da od onega tre-notka naprej nimam na ladji samo najboljšega prijatelja, ampak tudi smrtnega sovražnika.
Prihodnjega dne smo jadrali nazaj okoli rtiča Horn in od tod severno proti gan Francisco. Ob morskem obrežju smo zadeli na srednje veliko 'adjo, ki je kmalu spustila čoln v vodo, v katerem je sedel kapitan s tremi nožmi; veslali so naravnost prori n-m in naš kapitan je zapovedal vreči sidro v morje in radostno sprejel neznanega kapitana. Nato sta se oba podala v kajito. Med tem časom pa je stražil častnik s samokresom v roki oboje moštvo, tako da ni mogel nihče s prišleci govoriti. Slednjič sta prišla kapitana zopet na'krov, si podala roke in se prijazno poslovila. Ne dolgo nato smo videli odjadrati "Vzhodno zvezdo”.
Mi smo se med tem usidrali v luki S,an Francisco, kjer se je naše moštvo
in umazanim ljudem. Za nikogar se naenkrat razkropilo po mestu
brigajoč, sem ležal v kotu na trdi postelji in premišljal svojo bodočnost.
Naslednjega dne se nisem premalo začudil, ko sem se prebudil iz okrep-čujočega spanja in zapazil, da sem ostal sam in da so vse druge pregovorili in odvedli s seboj v sužnost. Za-slišsfl sem zunaj na hodniku korake in v kajito stopi mlad in postaven častnik. Vpraša me uljudno, zakaj da nisem odšel s tovariši? Nisem dolgo premišljeval ¡temveč hrabro odgovoril:
večer zopet pripeljalo celo gručo novih ujetnikov. Še ponoči smo odjadrali po širnem morju in po preteku dveh dni smo se zopet srečali z “Vz-hodnovzvezdo”.
Začudil sem se našemu kapitanu nasproti o hitrosti nasprotne ladje in kapitan me je vprašal v moje veliko začudenje: “Ali bi vas veselilo na ono ladjo?” Začudeno sem ga pogledal pri tem vprašanju in takoj sem si bi! svest, da tiči za tem vprašanjem zvija-
"Upani, da se mi bo tukaj dobro godi- ča. vendar sem mu odgovoril sledeče lo. Po teh besedah je častnik izgi- "Zakaj stavite tako'vprašanje, ko mo nil in de.^et minut kasneje me je ob- ram vendar reči, da mi na vaši ladji iskal novi kapitan, ki mi je isto vpra- ugaja in sem vaš uslužbenec." sanje stavil. Dobil je isti odgovor Kapitan mi reče: “To se vendar la kakor častnik.	j hko izpremeni, ako le vi hočete."
“By Jove!” je vskliknil, s pestjo .-ob mizo udaril in rekel: "Moram reči, da se mi kaj takega še ni pripetilo, odkar sem kapitan, kajti nihče še ni bil z menoj zadovoljen in nihče še ni rekel, da se mu je pri meni dobro godilo. Torej vi bi radi ostali na moji ladji?” “Odkrito vam rečem, prav rad." "Dobro! Prepričani bodite, da vam to ne bo v škodo, ampak v korist!
Sedaj sem še le, spoznal, da kapitan to stvar resno smatra in f>o daljšem govoru mi je razodel, da je tuja ladja njegova last, katero je na povratku dolge vožnje kupil in' da se sam na merava preseliti z osmimi možmi na ono ladjo.
“Kaj bo pa z moštvom one ladje?’ “Ono bo prišlo na našo ladjo, katero bodo morali popraviti vsled dolgo-
še slišal, da bi se ladje kar na širnem morju kupovale in nikdar še nisem videl, da bi se pfestopilo kar na morju iz ene ladje v* drugo, kakor v kak poštni voz. Na drugi strani mi jje pa bilo zopet v izvanredno čast, biti prvi krmilar na tako lepi ladji. Dobil sem zopet prejšnji pogum in menil sem: Če gre naš kapitan, zakaj bi potem ne šel tudi jaz?
Kapitan je ugodil tudi vsem mojim zahtevam, pred vsem, da pusti zamorca na stari ladji. Z nami je šlo še šest mož, katerih vsakemu je moral kapitan izplačati 100 dolarjev. Kmalu nato smo jadrali z novo ladjo proti o-brežju.
Naenkrat pa se mi je zdel naš kapitan nekako čmeren in otožen. Večkrat se je obregnil nad mano: “Pazite na tuje ladje!"
A v svoji veliki nervoznosti se je nekoč zmotil in mi rekel: “Pazite strogo na vojne ladje!"
Te besede so me napravile naenkrat opreznega in skušal sem sam pri sebi dognati, zakaj se neki vojnih ladij boji? Pa saj ne prevažamo kakih beguncev? Bil sem res radoveden kakor še nikoli v svojem življenju in namenil sem si vso stvar dognati in ladjo preiskati. Hitro sem se domislil Krehlerja in ko sem ga našel sem mu zaukazal, naj odpre nek zaboj. Ko se je Krehler vrnil k meni, sem zvedel dovolj. Ladja je bila polna orožja in municije.
Drugi dan mi ni dala vest miru in šepnil sem kapitanu na uho o utiho-tapljenem orožju. Kapitan ni hotel sicer o celi stvari nič vedeti, a slednjič mi je vendar izdal, — da vozimo orožje za ustaše.
“Ali se nič ne bojite, da ste se s tem zagrešili zoper postavo in da ste v smrtni nevarnosti? Mar li ne veste, kako ostri vojni zakoni nas vežejo?” ‘“To nič ne dene," mi je odgovoril ravnodušno.
“In čemu ste to stvar toliko časa proti meni prikrivali?"
“Foolish Dutchman!" je vskliknil, “zato ker bi se vsi uprli in nihče bi ne bil voljan z menoj jadrati. Ali pa vi morebiti veste, koliko bomo zaslužili? Ako se nam dvakrat taka vožnja posreči. potem stopimo lahko takoj v pokoj."
“Ako se nam pa stvar ponesreči?" sem mu padel nenadoma v besedo. Nato mi ni nič odgovoril in samo ma-jaje z glavo zamahnil z roko dvomljivo proti meni.
Lepa prihodujost! Na eni strani te čakajo zakladi Kalifornije, na drugi strani ti pa pre.ti smrtna kazen, kajti po vojnih zakonih ni bilo dvonfa, da bi bili v slučaju, da nas vjamejo, obešeni. Toda nevarnost napravi pomorščaka pogumnega in tako sem bil nehote primoran na ladji ostati.
Ko mi kapitan še rujnega vina natoči. mi zaupa vse svoje načrte in nakane.
“Vzhodna zvezda" je podvzela pod vodstvom novega kapitana pred kratkim časom še eno izdatno tihotapsko vožnjo. Toda nobena reč se dolgo ne skriva, ampak mora priti enkrat na dan. Tako se je nahajal v njegovem moštvu neki izdajalec, ki je državo na to stvar opozoril. Takoj se je uvedla preiskava in kmalu so sb izvedela imena tihotapskih ladij. Unionisti so zbrali veliko brodovje, ki je zalezovalo te ladje. Čez nekoliko časa je prevzel krmilarstvo kapitan sam v roke. a nas je razdelil v majhne posadke, kateri vsaki je strogo naročil, dobro pa-z’ti na vsako, še tako majhno ladjico. Nadalje nam je zaukazal v določenem pristanišču ladjo hitro izprazniti, da se čim preje zopet povrnemo v San Francisco iskat novega blaga.
“Ako ne boste hoteli vdrugič zopet življenja tvegati,” nam je rekel kapitan nekega večera, “vas k temu ne bom silil, a upam, da boste kmalu spoznah sami pot do denarne sreče, ko boste videli, da v teh krajih zlato dežuje.” Pri tem pogovoru je vzel kozarec v roke in mi radostno napil.
Naslednjo noč smo že prišli v določeno pristanišče, kjer smo se izkrcali. Na določeno znamenje kapitanovo se je pripodila v večjem diru velikanska množica različnih nosilcev, ki so brez vsakega govorjenja izpraznili ladjo. Vse moštvo je moralo kar najstrožje molčati, edini poveljnik tujega moštva se je podal z našim kapitanom v kabino, kjer mu je naštel v moji navzočnosti visoko kopo bankovcev in drobiža. Še predno se je začelo daniti, smo zopet odjadrali proti San Franciscu.
Vsa stvar se je res tako lepo končala. da nisem mogel misliti, da bi nam v drugem slučaju pretila poguba. Na povratku smo sicer zadeli na majhno amerikansko krjžarico, ki je poslala. poseben čoln s pregledovalnim u.adnikom na našo ladjo, katero je pa k sreči našel popolnoma prazno. Sicer pa moram pripoznati, če bi bili vsi pregledovalci tako malomarni in u-ljudni proti nam, ne bi nikoli prišli v roke amerikanski uniji. Zelo sem se pa čudil njegovemu obnašanju proti meni in kapitanu, ker naju je neprestano meril s svojimi ostrimi pogledi od nog do glave Slednjič se je kar najtopleje poslovil in se proti kapitanu oprostil.
(Dalje prih.)
Albeit Weiss Land Go
Red River Valley Farme.
v slavnoznanih Richland Co„ Nort:
f
Dakota in Wilkin Co., Minn.
1
In se prideluje vsevrste žito, pšenica oves, koruza, ječmen, lan, itd., tei imamo farme v Woodsdae, Colo. Rock Creek, Wyoming in San Anto nio, Texas in nekatere teh farm sc jako pod ugodnimi pogoji. Torej ro jaki pridite in vprašajte. Tudi lote it hiše imamo na predaj v Jolietu.
L EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois.
Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, 111
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikai
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
ier »e toci vedno sveže pivo. žgash rer najboljša vna Tržim tud domače jmodke.
Ant. SlsLOff
N. W. Phone 6op
.37 N. Hickory S*-..	Joli*
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko vogal Ottawa St.
Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
The Third Ward #
Buffet
Fil TERLEP luštni c
FIFA VINA. LIKERJA IX CIGARE
...Sehring’« Beer...
C hi. Phone 271/e
1134 N. Hickory St. JOLIET.
TROST &KRET2
— ’zdelovale» —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posetcost so naše «
The U. S.” 10c. in “Meerachauro" » Na drobno se prodajajo pov%pd. na debelo pa na
u* Jefferson Street.	Joliet. il
KirinčicBros
Oor. Colun bia in Chicago bts.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
& Milit
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, lil.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Kam pa greš Jote?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču čea creko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno demače vino, <i je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajta -e sann. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
Popravljamo
Delo jamčim«
KLOBUKE
«upijene pri nas urejujemo brezplačne NAJBOLJŠI
/	$2.00 KLOBUKI
V MESTU.
Brennan & Olander
J05 Jefferson St., Joliet, Illinou
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnih v bolezni oglasite se pri nas, kiei s< domenite v domačem jeziku
ČITAJTE!
Ukažem V dm cestu k šfastiu. Dokdzal som to tisicel udoma dokažem to a j Vdm, akonado-budndt šfastia. Odpište mi svoju adressu a pošlite2c štemp-lik a ja Vdm pošlem dplny nd-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51st ST., CHICAGO. ILL.
♦00 Ohio Street
Joliet* Ilia.
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Pojdite ali pi§ite po pravo zdravilo v pravi prostor
Tke A. i Flexer Drog Co.
LEKARNARJI.
or. Bluff and Exchange Street«. JOLIET. ILL.
4i izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa kaf« varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander narast
Chi. Phone 376. KJ N. W. 927.
ftP *tP ftP ftP ftP ftP ftP ftp ftp ftp ftP
*
*
Še tisti dan sem bil imenovan prvim trajne vožnje. Vi pa lahko postanete mornarjem in v resnici še nikdar se mi na “Vzhodni zvezdi” prvi krmilar.” ni tako dobro godilo v mojem življe- Lepa povest, sem mislil sam pri se nju, kot na tej ladji. Kapitan mi je bi, če bi bila le resnična. Nikoli nisem
Gospodar in stanovalec.
Zaradi stanarine sta se pričkala pred sodnikom.	'
Sodnik: “Stanovalec torej trdi, da so celo leto letele deževne kaplje v stanovanje.”
Gospodar: “To je laž, gospod sodnik, kaplje so letele v stanovanje le takrat, kadar je deževalo.”
Zgodnji znak sušice.
Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je
bleda barva
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, lia je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je:
Trinerjevo Zd raviln oGrenko V ino
To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno' izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zadobila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
Izguba teka
Nepravilno prebavljanje
Slabost po jedi Običajna zabasanost Glavobol Nahod
šOSSPa T&Dv ecacft
l|
* ♦ *
* *
» * »
---*-----	* A-
JOS. TRINER,	*
kemični lal>oi*»toi*ij,	w
1333-1339 S. Ashland Ave.	CHICAGO. ILL. ^


Kolika in krč Izguba moči S
I
Rutnenica
Onemoglost
N katere ženske bolezni
Izbruhi
so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina,
To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (naivišjo nagrado) na razstavah v Londonu m Bruselju 1911.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regnlije, znake, kape, pečate fn vse potrebščine z društva in jedhote.
DLLO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
. 1<\ KERŽE OO.
-bi G S. Lawudale A ve.	CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav ,	veliko število
malih vloo’
c?
Kadi imamo na skrbi^male vsote, najsibo za ulo^emli pa za čekovnfali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cer. Chicago aml Van Boren Sts.
Najstarejša banka v Jolietu.
Glavniea in preostanek $400,000 00.
Compagnije ^ G-enerale ^ Transalanitque
FRANCOSKA PROGA.
JFratka zveza z Avstrijo, Ogrsko ta Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRATNE 22.000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družb«.
Snažne postelje, vino, dobro hrano ea rasna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th $t..
New York City.
Glavni zastop na 19 State St, N. Y.
Maudice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St. Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, III. A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Aye, Chicago, 111. Paul Stark, agent, 110 S. 17th Street, St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agentsN. Collins St., Joliet, Illinois.
Ugodna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. v Ljubjan reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge
PO 4! %:
Denar se zamore pošiljati naravnost, labko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI drafln na “Kreditni zavod za trgovino in in obrt” v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno društveno premoženie Šoncem L1910 K. 401.520.
Stanje hranilnih vlog Šoncem 1 1910 ošoli K 3-156,206.83.
040440404040404040404040404C404040404040404C4040404C«
1 Joliet Citizens Brewing Co. j
North Collins St., Joliet, 111.	t
J IPiite “Elk. Brand" iplvo \
1 Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. j
«#s«4040404840404040404040<0404040*»04CtHO*0*04K>KI
Vabim rojake
da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gosjtilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
Josip» UBozioli
I« It)«Ha«a St. J».W. Pkote 3»4
Geo. Laich
SALONER IN
agent parobrodnih družb.
se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hi tro točno m po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3501 E. 9Sth St So Chicago, IH
pomini na moje romanje v Sv. Deželo.
a-*»»-
Rev. Jos. Pollak.
(Dalje.)
Najčudovitejše pa je pokopališče, ali mavzolej, bikov. Apis, to je črni bik z belo liso na čelu. je bila bogu Pta sveta žival. Apisa ni 'bilo lahko dobiti. A ko so ga pa dobili, so ga skoraj po božje častili, dobro mu stregli ih skrbno ga pitali. Ako je tak bik poginil, so za njim silno žalovali, dragoceno ga mazilili, in ga slovesno pokopali v tem podzemeljskem pokopališču, ki obstoji iz 360 m. dolgih hodnikov, v katerih je silno vroče. Naštel sem 24 lakcv izklesanih iz enega samega kamena. Vsaka rakev je prilično 4,m. dolga, 2\A široka in 3)4 visoka, ter tehta 130,000 centov. Koliko truda in potrate za nespametno, surovo žival! Kako gioboko je bilo padlo paganstvo! Zlasti glede tega veljajo lepe besede sv. Pavla: "Modre so se imenovali, in so neumni bili in spremenili veličastvo neminljivega Boga v podobo min-ljivega človeka in ptičev in čveterono-gatih in lazečih živali." (Rimlj 1, 22 23.)
Ko smo vse, kolikor mogoče, ogledali, smo obedovali, kar smo yzeli seboj iz Kaire. Kako je teknilo priprosto kosilo v puščavi! Milo so nas o-gledovali priganjači naših oslov; smilil se mi je zlasti mojega osla priganjač, dobri mož Mustafa, ki me je celo pot častil z besi^farni "guter Baron" in hotel ■ sem mu res biti dober; saj sem vedel, da se je spehal po poti, po kateri je tekel za menoj! Vzamem nekaj svinjine in ponudim mu, pa kako se začudim, ko vidim, da je ne mara; zmajal je z glavo, ter dejal, da to ni dobro za Arabca. Ravno tako je naredil, ko sem mu ponudil vina. Vino in svinjino je Mohamed prepovedal svojim' vernikom. Ko mu ponudim kruha, pa ga hlastno takoj poje. Lačen, spehan in žejen se priprosti Arabec vendar zdrži prepovedanih reči. Kako osramoti tak krivoverec marsikaterega kristjana, ki lahkomiselno brez vzroka prestopa postno zapoved! Kolikf lažje bo na sodnji dan temu preprostemu sinu puščave, kakor pa tistim olikanim kristjanom, ki jim ni mar ne za božje, ne za cerkvene zapovedi !
Okoli ene ure smo se vrnili domov, prišli smo nazaj v vasi Mitrahen in Bedrašin in zopet so nas nadlegovali nele za plačo, katera jim je bila zopet premajhna, marveč cela vas je hotela imeti tudi še bakšiš. Tekli so za nami do Nila ter postali tukaj še le prav posebno silni, tem bolj, ker ni bilo takoj ladije pri rokah, katera nas je slednjič prepeljala na drugo stran Nila in rešila zoprnih beračev. Na ladiji so bili sami Arabci, malo prikupljivih obrazov. Kaj če nas popeljejo dalje, kakor treba, tja dolu v srednjo Afriko? Prav lahko bi bili to storili, nihče bi se ne bil mogel braniti. Toda moj pomislek je bil prazen, ravno so nas pripeljali na drugo stran. Tako rekoč pred nosom smo imeli kopališče Heluan, do katerega — sem mislil — vtegne biti deset minut; toda korakali smo dobro uro, preden smo prišli do zaželenega cilja. V Heluanu smo pogledali sirotišnico, katero vodijo očetje presv. srca Jezusovega. Posebno lepa je tukaj cerkev z lesenim silno okusno olepšanim stropom. V samostanu smo dobili nekega nemškega duhovnika, ki se že več let tukaj zdravi. Heluan je posebno zdrav kraj za jetične. Precej pozno zvečer smo prišli domov in tako srečno sklenili dan, ki je bil eden izmej najlepših našega potovanja.
Dne 30. januarija zjutraj smo se odpeljali se železnico mimo vasi El Hube v Matarije, kjer je stalo nekdaj sta-
rodavno mesto On, svetopisemski He-liopolis. Najpoprej smo šli pogledat starodavno divje figovo drevo, o katerem pripoveduje sporočilo, da je pod njim počivala sv. Družina. Poleg drevesa, katerega varujejo o. o. ježujtje, imajo ti prekrasno letovišče in cerkev. Do zdaj je bila tukaj le kapelica, V kateri je prav lepa slika sv'. Družine, ki spominja na dogodek, ki ga stavi staro sporočilo pod to drevo. Potem smo šli pogledat stari obelisk, ki je stal na tistem mestu, kakor zdaj. že v času egiptovskega Jožefa. Mesto On aii Heliopolis je še starejše, kakor mesto Memfis. Leta 1903 je dobila neka laška družba dovoljenje, da sme tukaj iskati starin in nadejati se je, da izkopljejo mnogo dragocenosti. Tukaj je stal v starih časih imeniten solncu posvečen tempelj, katerega je Grk St rabo n natančno popisal. Tudi visoke šole mesta Heliopolja so v starih časih tako slovele, da so se na njih šolali celo Grki, tako n. pr., kakor isti Strabon trdi, Platon. — Leta 320. pr. Kr. je Ptolomej Lagi odpeljal iz Palestine 100,000 judov, kateri so se tukaj naselili in leta 150 pred-Kr. blizu tega mesta sezidali tempelj, kateri se je glede lepote celo z jeruzalemskim kosal. Toda tudi tukaj razun obeliska ni prav nih ohranjenega.
Nazaj grede od obeliska nas dohiti majhna silno živa koptovska deklica, ki nas skakaje in z rokami mahaje prosi baksiš. Nohte je imela rumenkasto rudeče pobarvane, na rokah in obrazu pa je imela čudne okraske črne barve. Prosila in gledala je tako milo, smehljala se vselej, kadar je izgovorila besedo "bakšiš", tako zaupljivo, da se je morala tudi najtrdosrčnejše-mu prikupiti.
Železnica nas kmalu zopet pripelje v središče lepe Kaire. Ker imamo do poldne še nekaj časa, gremo pogledat še glavni trg kairski Ezbekie s pre krasnim botaničnim vrtom istega imena. Tukaj vidiš vsakovrstne rastline ne v cvetličnjakih, marveč na prostem. Zapazil sem tudi več severnih in na ših rastlin in dreves, ki tukaj nekako samevajo; morda se jim toži po pla ninah in dolinah in najbrž jim slabo de prah in vročina južnega mesta? — Prijetno mora biti tukaj zlasti po leti zvečer, ko se tu hladi in od dnevne vročine odpočiva trudno ljudstvo.
Popoldne smo pogledali vrt Gize, poleg katerega je cela vrsta krasnih palač. V vrtu je pa velik zverinjak podoben dunajskemu.
Dne 31. januarija zjutraj smo se pe Ijali po Ezbekijskem trgu, potem pa po silno dolgi cesti do trga Rumili, na katerem stoji lepa Hasanova mo šeja, ki je’ pa nisme^ ogledali. Šli smo marveč naravnost na citadelo, na grad, ki je kakor Aleksandrijska trdnjava podoben ljubljanskemu gradu. Šli smo mimo mnogih egipčanskih in angle ških vojašnic in prišli na vrh, kjer stoji prelepa alabastrova mošeja s pro stornim dvoriščem in, lepimi stebri. Lepa, res lepa je ta mošeja, ogrnjena v bet marmor. Sezidana je po načrtu drugih mošej. Akoravno je pa še dokaj nova, kaže vendar, da tudi na njej že gloje zob časa, čaka jo brž ko ne osoda drugih mohamedanskih stavb— razpad. Bogati, verni mohadanci kaj radi zidajo mošeje, ne skrbe pa zato, da bi se vzdržale in popravljale, zato polagoma razpadejo, -i Videl .sem na svojem potovar/ju mnogo mošej, katere bi skrbnejša vlada gotovo dala zapreti, ker je nevarnost velika, da se ne razsujejo. Mošeja sama je preprečena s preprogami. Ko smo vstopili, smo si morali natakniti opanke, katere imajo vedno pri vratih pripravljene.
(Dalje prih.)
Življenje na Filipinih in njihova zgodovina.
Spisal Jakob Cuznar, vojak v službi Strica Sama.
(Dalje.)
Jólo, Filipini, 26. aprila 1911. — Vojaško življenje na Filipinih se razlikuje po različnih postajah številnih otokov, a splošno pa tropično podnebje in ponekod tudi sovrazljivi prebi-vavci povzročajo, da je vojaški stan tu mnogo težavnejši kot pa v Združ. Državah. Zato ima vojak na Filipinih nekoliko boljšo plačo, za , 20 odst. in pa podvojen čas; vsaki trenutek, vsak dan ali vsako leto šteje za dva, kot na primer, da si zasluži pokojnino, mora vojak služiti dolgih 30 let, ako bi služil celi čas v Z. D., ampak na Filipinih je potreba le polovico tega časa, to je, 15 let. (Podvojen čas je štet vojaku tudi v Alaski, na Kubi in Panami.) Čete so poslane na Filipine za dobo dveh let, vsaki 2 leti se menjajo; izvzeto je to le v slučaju vojske ali nemirov, kot se je zgodilo letos, radi mehikanskih nemirov morajo ostati vse čete na Filipinih za 6 mesecev dalj kot je to navada. A to ne prizadene posameznega vojaka; vsak je poslan nazaj v Z. D., ako je njegova volja, kadar mu poteče doba njegove 31etne službe, in čete pa so nadomeščene z novinci. Toda vsak vojak, katerega veseli življenje na Filipinih, lahko o-stane tu, dokler mu drago, vendar je vsak od zdravnika poprej pregledan, biti mora dobrega zdravja in imeti do-
bro spričevalo. Precejšno je število vojakov, ki že po več let služijo na Filipinih in mnogi si prizadevajo ostati tu tako dolgo kakor mogoče, da čim preje pridejo do zaželjenega cilja, pokojnine, ampak mnogi si s tem tudi kvarijo zdravje in krajšajo življenje, kar je slab dobiček.
Vstanemo vojaki na Filipinih vsak dan zjutraj ob 5. uri, ko vojaški petelin, hornist od straže zatrobi jutranjo budnico. Nekaj minut pozneje, ko hornist zatrobi drugič, mora stati vsakdo pred vojašnico in se odzvati, ka dar se pokliče njegovo ime, nakar prvi saržent od vsake stotnije naznani (melda) častniku od dneva, če so vsi vojaki prisotni, naznani stotnijo prisotno; če katerega manjka, naznani št. mož odsotnih. Med tem se ustreli s topom in se razobesi zastava na dro gu. Tako opravilo se opravi tudi zve čer, ko se zastava sname, in to se ponavlja vsak dan, petek in Svetek, na vsaki vojaški postaji. Po zajutrku se pometejo sobe, vsak zravna svojo posteljo in dene vse svoje stvari v red. Vsaki dan je po ena stotnija na delu, ki opravlja razna dela po vojaški rezervaciji. Ob 7. uri mora biti zopet vsakdo pred vojašnico, in stotnija, ki je določena, gre na delo, dela se po 8 ur na dan; ostale stotnije pa se gredo navadno do 11. ure vadit in telovadit
na vežbališče ali streljišče, ali pa na vaje po otoku. Po enkrat v tednu se gremo kopat v. morje, ker vsak vojak se mora naučiti plavati toliko,, da kadar je skušnja, mora plavati 75 čevljev daieiS v polni popotni opravi,,s- torni-strom in vsem potrebnim v' njem, s puško iu bajonetom in 90 patronami. Vsak, ki prestane to, skušnjo, je dober plavač in se ga ne sili več učiti.
Vsak dan o poldnevu se menjajo straže. Število mož ha straži je odvisno od krajev in razmer. Tu v Jolo pri vojašnici Asturias so navadno nastavljene štiri straže, št. 1—2—3 in 4, ob času nemirov tudi več. Ponoči, zvečer od 6. in zjutraj do 6. ure, so vnanje straže št. 2—3 in 4 podvojene; na vsaki straži sta nastavljena dva vojaka, ki korakata eden za drugim in sta oborožena s posebno za tukajšnje kraje prirejenimi puškami (shot gun) iu patronami, ker službena puška ni mnogo koristna v temni noči. Da so ponoči vnanje straže podvojene, je vzrok, ker se je že večkrat pripetilo, da je bil sam vojak na straži na zvit način umorjen. K temu je treba dva napadalca, ki se skrijeta V bližino, kjer vojak po svojem določenem kraju počasti koraka sem in tje. Napadalca se skrijeta nekoliko oddaljena eden od drugega. Ko vojak pride mimo prvega, napravi spredaj skriti napadelec kak sumljiv, šum. Ko vojak vso pozornost obrne na tisto stran, pa zadaj skriti bosonogi napadalec v tistem trenutku udari po vojaku. En udarec zadostuje z ojstro nabrušenim mečem, da človeka pripravi v nezavest. Če sta pa v jednakim slučaju dva vojaka na straži,' se mora eden obrniti nazaj iu tako se eden druzega zavarujeta; in v slučaju, če je več napadalcev, lahko dasta znamenje in opozorita druge straže. Ponoči, zvečer od 8. in zjutraj do 5. ure, s.e tudi kličejo po vseh stražah pri Asturias ure in to vsake pol ure. Vojak pri stražnici, kjer koraka straža št. 1, dobi povelje od podčastnika na straži, kadar pride čas, in vojak mora na ves glas zaklicati: “Št. 1 —8 ura" (seveda v angleščini); straža št. 2 pa mora ponoviti :“Št. 2—8 ura— vse dobro” (ali v redu, all well). In tako mora ponoviti vsaka straža, in ko pride glas naokrog od vseh straž, zopet št. 1 zakliče, da vsi čujejo: “Ali well." In to se ponovi vsake pol ure. V slučaju, če se katera straža ne odzove, mora iti takoj oddelek od stražnice na dotično mesto. Za vsako stražo so 3 možje podnevu in ponoči 6, menjajo se vsake 2 uri. Vsak vojak je na straži 2 in 4 ure prost, a v teh prostih urah mora ostati vsak pri stražnici in mora biti. vedno pripravljen za vsak migljaj za 24 ur. Vsakih 24 ur prevzame stražo druga stotnija in tako se vedno vrstijo. Tu so 4 stotnije. tako je stotnija vsaki 4. dan na straži.
(Dalje prih.)
A /GLASI
'9
Godba za plese in vse druge zabave,
zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godba po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703. N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111.
NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. “A. S.”	ufn.
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M, Stanov, tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago "564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
RABIMO 2b DOBRIH B E N C H and Squeezer Molders (livarjev). Plača se za dnevno delo ali pa od kosa. Terre Haute Malieable & Mfg. Co., Terre Haute, Ind.
IZ PROSTE ROKE PRODAM PO-sestvo. Vse v dobrem stanju: hiša, hlevi, kleti in vso gospodarsko o-rodje. Vsega grunta je čez 30 jo-hov. Sadni vrti, košenine, njive in vinogradi i. t. d. Natančneje se izve pri posestniku Peter Koce, Ko-vačevas 2, pošta Stari Trg pri 'Kočevju, Kranjsko, Evropa.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate, Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene m vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents
2 Washington St,	New York.
VSE
konzularne in notarske zadeve
(civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev.
IVAN KAKFR
22054 Grove St. Milwaukee, Wis.
POZOR, ROJAKI)
>1 oderuo g-ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, doma«k riiio in prodajal dišeče smodke. i Prodajam premog.
ANTON T. TERDIČU.
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	JoUet-
J. J. KUKAR
or. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Bazvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd iti mehak premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti ze ■ najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
REILtO PIVO
________1____ ■
I	\	...	I,' i
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344

STRIPPED SMOKING TOBACCO
STRIPPED
lMokïH&j
JE NAJBOLJŠI
PLOR/LLARD COMPANY, JERSEY CITY, M. J.
pipe in cigarete
Lorillardov je čist in mil. Razveseli vsakega kadilen. To je prva vrsta rezan« ga duhava, ki se predaja v Ameriki in se lahko od vsakega prodajalca Impi vspovsod.
Cigaretni papir z vsakim zavojem zastonj.
Pr »	) aid đuhsiiBia
tarud * ci, diamantni ntis.
TKE AMERICAN TOBACCO fO.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
najboljša pijačo
Oba telefona 405
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam m boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si.oko spadajoča pisanja.
angleško. J !
Govori nemško in
Rezervni 'sklad nad
pol miljena kron.
kmetska POSOJILNICA
Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
4 in
Frank Sakser,
obrestuje hranilne vloge po čistih brez odbitka rentnega davka.
I
£8
O
Naš zaupnik v Zjed. državah je
0104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York.
Stanje kranilnih vlcg
dvajset milj mo v kron
vli hočemo ti hočeš
tvoj,de] naš les.
enar
JOLIET
Musical College
516 Woodruff Building Chicago in Jefferson St., Joliet, 111.
Najboljša šila za godbo
Podučujejo izborni profesorji godbe in artisti.
Klavir, vocal, violin, viola, organ harmony, counter point orchestra class. Zgodovina godbe, čitanje godbenika, harp clarinet, cornet, flute, trombone, drums in na druge instrumente. V vseh jezikih.
Zastonj ilustriran kataleg na prošnjo.
Najboljše urejene šole. Prost* učenje v gotovem času.
Chicago telefon 2901.
A. S. WITH, direktor.
Jos. Zelnikar
gostilničar
200 Jackson St.,
Joliet, 111
Prijateljem in znancem naznanjam da sem kupil Mauserjev salun, kjer m* lahko najdete vsak čas in se okrepčate V zalogi imam najboljša vina in drug« pijače.
VSI DOBRODOŠLI!
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
«	N; % ÇÇlçfOR m.
402 Ohio Street jÔLÎË'f, ÍLÍ
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bankt.
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-Rng 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reeslir.g 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
Hill Grit Vineyard”
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657,	Crockett, Cal,
Antonija Rifel
izučena in izkušena
BABICA
ZOO N. Broadway JOLIET, ILL.
DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV.
štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mich
Uradniki za leto 1911:
Predsednik:	John Kambich, Box
572. Podpredsednik:	Mike Pavlich
Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Šu tej. Blagajnik: Math Sotlich.
, Odborniki za dve leti so: John Z Kure, Joseph Staudohar, George Mi helich, Jos. Schueler.
Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss m Jos. Bahor.
Maršal: Andrew Ženko.
Poslanec: Steve Verderber.
Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek.
Zdravnik: Dr. Otto Kohlhaws.
Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2 uri popoldan.
Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00 Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00.
Imenovano društvo spada h S. H. Z in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo. K obilnem pristopu vabi odbor.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me ,o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasdertz
e dobijo najboljše sveže in preki jene klobase in najokusnejše mest Vse po najnižji ceni. Pridite tora j « loskusite naše meso Niške c?ne iu door* postrežb* ¡. lite gesla
Ne pozabite toraj obiskati nas V našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone ill»
N. W. telefon 577.
Nick Skrtich
gostilničar
1014 N. hicago St.
Joliet, 111.
Naznanjam rojakom, da sem sedaj lastnik moderne gostilne, kjer točim najboljše pijače.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne poza bite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in groeerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111 Pri meni dobite vse kar želite. Po strežba točna, blago najbolje, a čen« najnižje.
Ci. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
Hh fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo _________oglasite se pri meni.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. teL 891.	JOLIET. ILL
Važno za Slovenec.
Kadar ste pripravljeni si kupiti far-mor, pojdite naravnost v Willard, Wisconsin, Clark County. Tam so najbolje farme naprodaj. Tam je naseljenih 61 slovenskih družin. Ti Slovenci imajo svoje šole, trgovine in tudi cerkev bodejo v kratkem začeli graditi. Milijonar, g. N. C. Foster, je lastnik teh zemljišč in jih prodaja po nizki ceni na lahka letna izplačila. Za pojasnila pišite na naslov: Ignac Česnik, P. O. Willard, Cark County, Wis.
Dopis.
La Salle, 111. — Cenjeno uredništvo A. Slov.! Prosim, ako je vaša volja, sprejmite moj dopis v vaš list, ako sprevidite, da imam prav, ko trdim, da na liti konvenciji se je po mojih mislih pokojnemu Rev. Franc Šušteršiču blagega spomina krivica zgodila. Ko je bilo predlagano, naj bi on vsejedno bil spoznan za posmrtnino en tisoč dolarjev, akoravno ni bil asesment plačan in se mu je že potni list iztekel, vsled njegovih izvanredno velikih zaslug kot ustanovitelj K. S. K. Jednote, bilo bi ja|co lepo in pravično, da bi gg. delegatje jednoglasno predlog sprejeli. Ker je pa bil predlog odklonjen, to pač ni častno in je po mojih mislih krivično. Videl in slišal sem blagega pokojnika, koliko se je prizadeval, da se je Jednota ustanovila in razširila. Seveda je lahko razumljivo, da ko mu je mati umrla, sam pa je bil smrtno bolan, je lahko pozabil na potni list. — Ne le posmrtnino bi se mu imelo izplačati, ampak tudi za njegov nagrobni spominek bi se mu spodobilo iz Jednote darovati, potem bi si Slovenci v Ameriki čast ohranili. Namen mojega dopisa je sledeči:
Nikar cenjeni rojaki ne pozabite na prihodnji konvenciji v Milwaukee, Wis., to krivico njemu storjeno popraviti.
Svoj podpis izpustim zato, ker je naš častiti gospod župnik največ pripomogel, da ni bil predlog sorejet, ampak odklonjen. Jaz nočem, da bi se iz mojega dopisa kak prepir in sovraštvo naredilo, ampak da bi se krivica poravnala, in da bi se ljubi mir med Slovenci ohranil.
Neimenovan župljan sv. Roka.
Zahvala,
Tem potom se zahvaljujemo vsem Slovencem in bratom Hrvatom, ki so se udeležili veselice, katero je priredilo Mladeniško društvo sv. Alojzija zadnjo soboto večer 28. oktobra. In zahvaljujemo se tudi posebno našim slovenskim mesarjem, ki so darovali dober prigrizek za blagor društva.
Odbor.
Mora nehati.
Mučna glavobol vsled pritiska krvi, živčna glavobol, glavobol vsled slabotnosti in vsaka drugovrstna glavobol dobi strog ukaz izginiti, če použijete gn ali dva Severova praška zoper glavobol (Wafers for Headache and neuralgia). Samo poskusite jih kadar vas bo vprihodnje spet nadlegovala glavobol in začudili se boste nad hitro in prijetno olajšbo, ki bo sledila. Ti praški so na prodaj v lekarnah. Cena 25c. Izdeluje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1-3
Bančni račun.
Moder mož vedno poskuša pričeti bančni račun, bržko dovolijo njegove okoliščine, v svrho, da ima založek za “deževne dni'\ Isto naj bi storil glede na svoje zdravje, to je, da vzdrži svojo telesno moč, ki pomenja vsakomur najboljši bančni račun. Temelj moči je v dobri prebavi. Imej jo v popolnem redu in bržko opaziš kako nerednost, uživaj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, dokler se vse ne povrne v naravni delavni red. To staro domače zdravilo je zanesljiv lek ¿za vse člane družine pri vsakem naglem nerazpoloženju, posebno v slučajih želodčne neprilike, slabosti, bljuvanja, mrzalice, zapeke, izgube teka, razdražljivosti, glavoboli in boli v hrbtu, potrtosti, omotičnosti in mnogih ženskih nerednosti. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave.. Chicago, 111.
Angleščina brez učitelja!
Po navodilu slovensko angleške slovni ce, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana s tane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N, Y.
Naivečja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
15 DO 50 TONOV DOBRE DIVJE mrve po $7.00 ton se rade volje pro-j da v stogi, tudi odpošlje karo, kar stane za prešanje in vožnjo posebej več. Frank Jakše, McGregor, Minn.
ANTON UDOVIČ, STAREJŠI, KJE si? Pred nekaj časom sem slišal, da se s svojo družino nahajaš v Lead-ville, Colo., a pismo, ki sem Ti ga pisal tam mi je bilo vrnjeno. Prosim, da mi poveš svoj naslov, ker bi Ti rad pisal nekaj prav važnega. Pozdravljen! Naslov: Amerikanski Slovenec, Joliet, III.
POŠTEN SLOVENSKI FANT OD 18 do 20 let star, želi dobiti delo na farmi za stalno, ker me veseli delati na farmi. Naslov pove uredništvo Amerikanskega Slovenca. 4t
PRODAJAM GROCERY STORE, prav lepa prilika za slovenca ali Hrvata, je jako na dobrem prostoru, se lahko prepričate. Vprašajte pri lastniku, M. Pleskovitch, 1223 First and La Salle Sts.
Ce boš kupoval od nas, ti bomo vse-) postregli z najnižjimi tržnimi cedim Mi imamo v zalogi rsakovrst-ega lesa.
Za stavbo hiš m poslopij mehki in rdi les, late, cederne stebre, desk in »mglne vsake vrste.
Naš prostor ie na Desplaines ulici Mizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s* >ri nas in oglej si našo zalogo! Mi te »omo zadovoljili in ti prihranili denar.
w. JT. LYONS
\Taš Office in LumK, Tarč na vogla
DES PLAINES IN CLINTON STS. UKtttnevljena
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and IXth Street,
NORTH CHICAGO, ILL.
Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najbolj!» californijska vina.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St
Both Telephone» 2*
J Kadar se mudite na vogalu I 1 Ruby and Broadway ne 1 pozabite vstopiti v
J MOJO GOSTILNO |
K	boste najbolje posteežmi.
= Fino pivo, najboljša vina, in smodke =
|	Wm. Metzger	|
¡g Ruby and Broadway JOLIET
Pozo* Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-'v -ni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
IVI. B. Soliuster
Young Building.
J. P. EYING
°“oa	Lesni
^»♦»♦»♦trgovec.
Clinton in Desplaines 8ts. Joliet
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tei. 101	Joliet, Iti
RABIMO 50 RUDARJEV.
(Longwall Coal jMiners). Wenona rudnik posluje sedaj stalno in bode stalno delo od sedaj do meseca aprila. Unijski rudnik; rudar mora imeti I lli-nois certifikat. Pridite nemudoma 1 WENONA COAL CO., Wenona, 111.