Leto XXVI. Številka 70 Kranj, sreda, 12. 9. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Po otvoritvi petih podružničnih šol v kranjski občini Končujemo drugo fazo programa Kako je bilo moč uresničiti dosedanji program v začrtanih rokih? — ^ukšni so izgledi, da bo uresničen celotni program? — Pogovor z Prtinom Koširjem, predsednikom koordinacijskega odbora za gradnjo šol in vrtcev v kranjski občini ki se sedaj zbirajo iz samoprispevka občanov, prispevka delovnih organizacij, soudeležbe sredstev iz proračuna občine, temeljne izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva ter s pomočjo banke (na podlagi oročanja) zadoščala za dokončanje tretje faze. Najbrž pa približno že zdaj lahko rečete, ali bo zaradi številnih podražitev v zadnjem času dovolj denarja za uresničitev celotnega programa?« »Najprej moram poudariti, da bomo točen obračun naredili po dokončanju druge faze v prvi polovici prihodnjega leta. Tako, da bomo z jasnimi računi šli v tretjo fazo. Res je, da številne podražitve niso v prid uresničitvi celotnega programa. Že zdaj lahko zagotovo rečem, da denarja ne bo dovolj. Tako že razmišljamo, da bi se prihodnje leto prispevek občine in delovnih organizacij povečal za 15 odstotkov in da bi se prispevek delovnih organizacij podaljšal še v leto 1976. Zagotovo pa lahko rečem, da samoprispevka ne bomo podaljševali. Ob tej priliki moram poudariti, da zaslužijo pohvalo vsi občani v občini, ki s samoprispevkom omogočajo uresničevanje programa, še posebno pohvalo pa zaslužijo krajevne skupnosti in organizacije skupaj z občani v krajih, kjer so že bili zgrajeni objekti. S prostovoljnim delom in drugimi akcijami so veliko prispevali k uresničitvi programa. Tudi iz delovnih organizacij doiekajo sredstva glede na stroške, vseeno pa bi pozval samoupravne organe v delovnih organizacijah, da dosledno izpolnjujejo začrtani program in obvezo, za katero smo se dogovorili. Kakršnokoli zavlačevanje teh prispevkov povzroča velike težave. Se posebej pa se obračam na samoupravne organe, da podprejo predlog, da bi delovne organizacije prihodnje leto svoj prispevek povečale za 15 odstotkov in da bi le-tega podaljšali še v leto 1976. Sicer pa moram poudariti, da koordinacijski odbor nenehno bdi nad racionalno porabo denarja in da je to tudi eden od razlogov, da smo lahko v predvidenih rokih uresničili doslej začrtani program.« A. Žalar V okviru izmenjav med mestoma Kranj in Oldham je v nedeljo na povabilo občinskega sindikalnega sveta prišla na enotedenski obisk v Kranj tričlanska sindikalna delegacija iz Oldhama. Delegacijo vodi J. A. Crouther, sestavljata pa jo še Veronica Connell in E. Holand. Med obiskom si bodo predstavniki sindikatov iz Oldhama ogledali nekatere zanimivosti Kranja in Gorenjske in se srečali s predstavniki sindikatov iz nekaterih kranjskih delovnih organizacij. Včeraj dopoldne pa so bili pogovori s predstavniki občine in kranjskih družbenopolitičnih organizacij. — A. Z. — Foto: F. Perdan I Več zaposlenih V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je na Gorenjskem zaposlilo 5579 oseb, tako da je skupno število zaposlenih na Gorenjskem 66.698. Služba komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj poudarja, da je v letošnjem prvem polletju zaposlenost stalno naraščala, tako da je večja od lanskega prvega polletja za dobre 3 odstotke. Največ delavcev se je zaposlilo v industriji, kmetijstvu, gradbeništvu ter stanovanjski in komunalni dejavnosti. Zaposlenost pa upada v gozdarstvu, obrtni dejavnosti in pri zasebnih delodajalcih. Več kot polovica delavcev, ki se je zaposlila v prvem polletju, se je vključila na delo na izpraznjena delovna mesta, druga polovica pa na novo odprta delovna mesta. Mnoge delovne organizacije so sprejele delavce v večjih skupinah, to velja predvsem za gradbene, kmetijske in industrijske. Med zaposlenimi na Gorenjskem je 31.428 žensk, od tega največ v industriji, in sicer 18.586, največji delež zaposlenih žensk pa je v negospodarstvu in v trgovini. V tujino se je v prvem polletju zaposlilo 59 delavcev ali za 21 odstotkov manj kot v lanskem enakemobdobju. Konec junija je bilo na Gorenjskem nezaposlenih 420 delavcev, od tega skoraj polovica žensk. Nezaposlenost je v primerjavi z lanskim razdobjem manjša za 8 odstotkov. Sedanji obseg nezaposlenosti predstavlja 0,74 odstotka zaposlenih na področju komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj. Od vseh nezaposlenih je 192 oseb težje zaposljivih, od tega 27 invalidov, ostali pa imajo kake druge objektivne vzroke za omejeno možnost vključevanja na delo. Večje število nezaposlenih je na poklicnem usposabljanju. Še vedno je značilna za odhode z dela fluktuacija. V prvem polletju je na Gorenjskem prenehalo 3000 delovnih razmerij, od tega pa le 7,7 odstotka zaradi naravnega odliva. Pri prenehanju delovnega razmerja gre največkrat za samovoljno zapuščanje dela, slede odpovedi delavcev itd. V prvem polletju so delovne organizacije prijavile na zavodu 6728 potreb po delavcih, od tega števila pa je bilo zase -denih prostih delovnih mest 83 odstotkov. Delovne organizacije so manj povpraševale po nepriučenih delavcih, močno pa se je dvignilo povpraševanje po višjih in visokostrokovnih kadrih. f YsyUncu KRANJ VSAKO SREDO • VSAKO SREDO* VSAKO SREDO • VSAKO SREDO Naročnikr četrtek, 6. septembra, je Helena Pretnar-Kovačkova mama iz Begunj praznovala 102. rojstni dan. Med številnimi, ki so jo obiskali in ji čestitali, so bili tudi predstavniki občine. Je8®"0vitelii: obč. konference SZDL in » Kranj, Radovljica, Sk. Loka Kral.1 Izd«ja Gorenjski tisk — fft klavni urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar ^asilo SOCIALISTIČNE zveze delovnega ljudstva za gorenj s k o *08tn*' 8e je nedavno slav-^aiil0 r,azPoloženje. v različnih ko *ranJski občini že neka-ko že štirinajst dni v J0®J?® najmlajših učencev sedi Uiord« šolskih prostorih, »je 8p0lT? P^av, da si prikličemo v krati/1 dogodke in še do pred nja *im 2elo živahna razmišlja-8taviip Uničevanju široko za-&ol /®ne8a programa izgradnje otvori* vrtcev- B»l» smo priča tlicj osnovnih šol v Bes- 0reL,na. Kokrici, v Naklem, na j« v Trbojah. Slabo leto~ °Win? od takrat, ko se je v Precei *ačela gradnja teh šol; že bili r\A Pa od takrat, ko so kljah -Prtl VT'ci v Bitnjah, Cer-dobitj n,na Klancu. Skušali smo kn?rg0vor na v Zftdnjih dneh Se lr i zastavljeno vpra-do8lej kako Je bilo moč tako . uresničiti dosedanji v zač^r Radnje šol in vrtcev rokih in kkko je z «na. cv»Jo celotnega programa pro8iK smo Martina Kolega P*j®dsednika koordinacij-vncev rfbora za gradnjo šol in ' aa nam o tem pove nekaj ta^a?.em' da Je bil° P^cej Sradn!!! a0*? PodPisovanju pogodb a bodn i • 01 ,n vrtcev niso verjeli, Henem I J obJekti končani približno h p Jaz o tem nisem nikdar i 11 koorrfS pa Je' da se je sekreta-h tako Uiaci''skega odbora sestavljen,, redno, kot se dandanes v H sn,S-St?ja vodstvo kolektiva. Sp Je,tju Programa smo zave-i1 se Z naI.oge delo zastavili tako, ?V(^ticii ob»cajno treba lotiti velike P°tiebJ ■ Najprej smo zbrali vso f Je ,umentacijo in drugo, k skrhn rebno za začetek gradnje ;0drobno°.Pveučili vsako najmanjšo ?®?rto'v • Na Podlagi tako jasnih ?ajSI?lo potem pogodbeno !°,rjene ivvu izvajalce za dogo- !lik del tex ® tem > bil °Pra4« b Je, da A.acrtanega programa. Res l/^&rarna Je dosledni uresničitvi Spravi „ Poprejšnji skrbni 2Sn°st . i Pripomogla tudi 1 vlri Brn^u lzbiri izvajalcev. Pri * \ le 7j e operative smo nam-i ajboliŠim na kraj dali prednost S' da sni? Ponudnikom. Izkazalo se izS?- Prav, saj je bilo D?*vam ii® (klJub nekaterim wSe so jib imeli) ves čas g, ^ zdravo tekrhovanje. Danes ^nik !lrojekt' Gradiš, Graditelj P P°hva n nVa Jesenice — zaslužiti^r^tje , obvalo pa zasluži tudi ki n° go«ia Jstanovanjsko in komu-2! obve p0darstvo, ki je kljub veli-ok^or no2 8tlm uspešno opravljalo ^ktovT **«*> vseh dosedanjih ^^^Scljl^8^^«««« daje tftlu Rrart«- 1 odbor, ki je o po-Cr raz^nred- obvežčal faze ii celoten program konci, h J 8m,° Pravzaprav J pfov*. druge faze uresničit- J?diti??ma- KaJ >e treba §e Obl^iih^ T triJe vrtci, pet po->k0n rH urejeni so prostori za C^irana t 0, X šoli v Mavčičah in l28radni * v Goričah. Caka rfeTa. Še treh §ol: Vodovodni Posije in Posebna osnovna šola. Prepričan sem, da bo otvoritev teh objektov decembra letos. Razen tega se je že začela gradnja vrtca v Stražišču, kjer smo prvotni program povečali od 100 na 140 otrok, začela so se dela za otroško varstvo na osnovni šoli v Voklem in v kratkem se bodo začela tudi na osnovni šoli v Dupljah. Računam, da bomo v prvi polovici prihodnjega leta že lahko napravili točen obračun glede uresničitve druge faze programa in da bomo v drugi polovici začeli uresničevati tretjo fazo. Takrat nas čaka ureditev šol na Jezerskem, v Šenčurju, na Primskovem, Staneta Žagarja in Lucijana Seljaka in ureditev prostorov za varstvo na Planini, v šolah Naklo in Preddvor.« »Omenili ste že, da bo točen obračun moč podati v prvi polovici prihodnjega leta. Takrat bo najbrž znano, ali bodo sredstva, VSAKO SREDO • VSAKO SREDO* VSAKO SREDO* VSAKO SREDO• od 12. septembra do 31. oktobra MODNA REVIJA v veleblagovnici Globus, ob 17. uri v I. nadstropju — levo Vsi prikazani modeli so že v prodaji Uvoz mesa Zvezni izvršni svet je sklenil, da bo Jugoslavija zaradi boljše preskrbe trga uvozila večje količine svinjskega, govejega in ovčjega mesa ter perutnine. Razen tega bo v zvezi s predlogi za zvišanje maloprodajnih cen svežega mesa zvezni sekretariat za tržišče in cene skupaj s sekretariatom za kmetijstvo pripravil predlog za medrepubliški dogovor. Kongres ZK Srbije Januarja prihodnje leto bo VII. kongres zveze komunistov Srbije. Priprave nanj, so se že začele* z uresničevanjem stališč pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter z izdelavo delovnih izhodišč za deseti kongres zveze komunistov Jugoslavije. Zagrebški velesejem Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedić je prejšnji teden odprl jesenski mednarodni zagrebški velesejem. Na tej največji dosedanji gospodarski manifestaciji v državi sodeluje 6000 razstavljavcev iz 55 držav z vseh celin. Na 27.000 kvadratnih metrih razstavnih površin je razstavljenih prek 300.000 izdelkov. Na sejmu sodelujejo tudi države v razvoju z 28 razstavami. Minimalen porast Avgusta so bili življenjski stroški v državi le za desetinko odstotka večji kot julija; živila pa so se pocenila za 1,8 odstotka. Kot kaže pa ta sezonska stabilnost ne bo trajala dolgo, saj je na trgu vsak dan večji pritisk za zvišanje cen nekaterih živil, kot je na primer meso. Peugeot 104 V beograjskem podjetju Tehnoservis so v ponedeljek prodali prvim kupcem v Jugoslaviji avtomobile peugeot 104. Cena avtomobila je 8760 francoskih frankov in 29.293,70 dinarja. Do konca leta bo pri nas 250 takšnih avtomobilov. Vsi pogoji za novo elektrarno Direktor lendavskega podjetja I na-Nafta je povedal, da so po ureditvi nove rafinerije z zmogljivostjo dva milijona ton letno v Lendavi vsi pogoji za izgradnjo termoelektrarne. Pobudo za zgraditev termoelektrarne z zmogljivostjo okrog tristo megavatov med Lendavo in Ormožem sta že podprla združeno elektrogospodarstvo Maribor in svet za energetiko republiške gospodarske zbornice. Sončni vlak Sončni vlak s 450 invalidi iz Avstrije in Italije je na svoji poti po Avstriji in sosednjih državah prejšnji teden pripeljal tudi v Slovenijo. Potnike sta že v Šentilju pozdravila predsednik RK Slovenije Ivo Majdič in avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Hein-rich Riesenfeld in jih spremljala skozi Slovenijo. Številne proslave V nedeljo je bilo v Sloveniji več pomembnih proslav. V Novi Gorici so proslavili 25-letnico graditve mesta in 30-letnico goriške fronte. Na slavnostni seji občinske skupščine, s katero so hkrati proslavili občinski praznik, je govoril podpredsednik republiškega izvršnega sveta Zvone Dragan. V Grča-ricah je na praznovanju tridesetletnice bitke v Jelenovem žlebu in tridesetletnice poloma plave garde v Grčaricah govoril podpredsednik republiške konference socialistične zveze Zoran Polič. V Ivančni gorici so proslavili 30. obletnico razorožitve belogardističnih postojank in ustanovitve dolenjskega odreda. Govoril je podpredsednik republiške konference SZDL Franc, Kimovec'. Bila je še več drugih proslav. jesenice Srečanje železarjev -borcev NOV na Pokljuki V uvodu je o pomenu srečanja, vlogi in položaju železarja — borca ter o gospodarskih uspehih slovenskih železarn spregovoril generalni direktor Združenega podjetja slovenskih železarn Gregor Klančnik — Predstavniki slovenskih železarn so položili vence na spomenike borcev na Pokljuki V soboto dopoldne, 8. septembra, so se zbrali na prostoru Ob tabornem ognju na Pokljuki žele-zarji — borci NOV slovenskih železarn Raven, Štor in Jesenic ter številni gostje ter delegacije iz organizacij združenega dela, ki so se pred nedavnim priključile slovenskim železarnam. To je bilo prvo tovariško srečanje železarjev — borcev NOV. Srečanje nameravajo pripraviti poslej vsako leto, in sicer izmenoma jeseniška železarna, ravenska in železarna iz Štor. Ob spomeniku borcev na Pokljuki se je zbralo izredno veliko nekdanjih borcev ter njihovih svojcev od vsepovsod. Prihajali so z avtobusi iz Ljubljane, Celja, Raven in drugih krajev. Prireditveni prostor je bil lepo okrašen, k prijetnemu razpoloženju pa je pripomoglo tudi lepo vreme. V uvodu je o pomenu srečanja, ki naj bi postalo tradicionalno, spregovoril direktor Združenega podjetja slovenskih železarn Gregor Klančnik. Najprej je govoril o pomembnem deležu, ki so ga v našem narodnoosvobodilnem boju prispevali prav železarji — borci, saj jih je veliko žrtvovalo tudi svoja življenja. Železarji — borci, je s področja kadrovske politike v občini. flj Včeraj se je sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Cia.^ predsedstva so razpravljali o organizaciji javnih razprav o novih ustavah ^ o statutu občine ter krajevnih skupnosti po organizacijah združenega de^ v tržiški občini. Organizator teh razprav je sindikalna organizacija. Na Pr.e sedstvu so obravnavali tudi težave, ki jih prinaša nakup letošnje ozimni trzic nil, da se bo tesneje povezal s samoupravnimi organi po delovnih organizacijah ter kadrovsko komisijo pri občinskem komiteju ter si prizadeval, da bo čim več delavcev stopilo v zvezo komunistov. -jk Spominska svečanost na Jelovici Občinska odbora ZZB NOV Jesenice in Radovljica sta letos že šestič pripravila spominsko svečanost na Jelovici pri spomeniku, kjer je padel Jože Gregorčič in njegovih 27 so-borcev. Spominska svečanost je bila v soboto, 8. septembra, dan pred spominskim dnem 9. septembrom, ko so pred 31. leti blizu spomenika padli partizani. V soboto se je proslave udeležilo okoli 500 mladih iz jeseniške in radovljiške občine ter vojaki iz garnizije Jožeta Gregorčiča iz Škofje Loke. Najprej so se ustavili pri spomeniku v Radovljici, nato pa so se odpeljali na Jelovico. Med udeleženci so bili tudi štirje preživeli borci, ki so sodelovali v bitki na Jelovici. Zbranim je spregovoril rezervni podpolkovnik Janko Prezelj-Stane, ki je predvsem poudaril pripravljenost na splošni ljudski odpor na osnovi partizanskih izkušenj. V kulturnem programu so nastopili: pevski zbor osnovne šole iz Radovljice, pevski zbor Blaž Arnič z Jesenic ter recitatorji. D. Sedej ® Kmetijsko živilski kombinat Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. prodajalca v obratu Komercialni servis — maloprodaja 2. treh delavcev v stiskalnici — obrat Oljarica 3. več transportno skladiščnih delavcev v obratu Oljarica 4. administratorja v finančno-računovodskem sektorju Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod tč. 1.: poklicna šola, K V prodajalec, zaželena praksa, OD dober; pod tč. 2. in 3.: PK ali NK delavec; pod tč. 4.: poklicna šola, administrator ali strojepiska z 2-letno prakso. Na vseh delovnih mestih se uvede poskusno delo. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema Splošno kadrovski sektor KZK Kranj, Cesta JLA 2. Proizvodno montažno podjetje Inštalacije Škofja Loka riazpisuje prosto delovno mesto v pripravi dela Pogoj: srednja izobrazba elektrostroke za jaki tok z 2-letno prakso. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kandidat bo imel p°' izkusni delovni čas, nagrajen pa bo v skladu z določili Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v podjetju. Prijave naj kandidat1 pošljejo na poslovni odbor podjetja. POZIV k sodelovanju v samoupravni interesni skupnosti za železniški promet '/■'tajajoč iz določil (>. točke XXI. dopolnila k zvezni ustavi oziroma torke XXVII. dopolnila k ustavi SR Slovenije, da lahkp delovni Uuclie ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti za zadovoljevanje določenih skupnih potreb in za uresničevanje svojih interesov, delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela Železniškega gospodarstva Ljubljana v okviru sprejemanja samoupravnih sl)()iazumov o izvedbi ustavnih dopolnil v železniškem gospodarstvu (lne 10. julija 1973 sprejeli POBUDO ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za železniški promet , Ustanovi se samoupravna interesna skupnost za železniški promet i"1 samoupravni mehanizem za povezovanje in usklajevanje splošnih ('|'užbenih interesov, posebnih interesov posameznih gospodarskih območij, in področij, zlasti različnih panog prometa, interesov uporabnikov železniških prevozov in lastnih interesov železniških ogranizacij. ako usklajevanje interesov naj hi vodilo predvsem do oblikovanja ('()lgoročne prometne politike, ki bi poštala izvor in kriterij za ukrepe 'tekoče gospodarske operative) sprotnega gospodarjenja tako Železnikih organizacij kot udeležencev te samoupravne skupnosti, kolikor Zadevajo železniški promet, njegov ekonomski položaj in. kvaliteto. ..2. Delavci organizacij, vključenih v Železniško gospodarstvo Ljub-'Jana se vnaprej enostransko obvezujejo, da bodo obravnavali vsa stališča in priporočila interesne skupnosti, ki zadevajo železniško K()s|>odarstvo in da bodo še posebno pozornost posvečali vprašanjem povezovanja železniškega gospodarstva s celotno prometno politiko, Mitiko (prevoznih) cen. investicij in skupnih poslovnih akcij. O svojih tališčih in sprejetih ukrepih bodo poročali interesni skupnosti. 3. V interesno skupnost železniškega prometa se načeloma lahko Vključijo vse skupnosti in organizacije, ki imajo kakršenkoli legitimen, Posreden ali neposreden interes za razvoj in delovanje prometa, zlasti ^'•ezniškega. travice in obveznosti članov v samoupravni interesni skupnosti, Jj'^jce do članstva ter notranja organizacija interesne skupnosti se ;--'Močijo z akti, ki jih ta skupnost sprejme samostojno. Izvršujoč to pobudo svojih delovnih skupnosti železniško gospodarstvo Ljubljana VABI skupnosti in organizacije, ki imajo interes za Razvoj in delovanje železniškega gospodarstva, do 10. oktobra 1973 sporoče ZG Ljubljana } P sv°j.e stališče do ustanovitve samoupravne interesne skupnosti za ezniški piomet in svojega članstva v njej, • svoje (morebitne) predloge za organizacijo, pristojnosti in način delovanja te skupnosti. poslovni odbor za odločanje o uporabi sredstev za modernizacijo •ezniških prog v Sloveniji, ustanovljen na podlagi zakona o spremembah zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije ^ gospodarstvu v letih 1971-^-1976 in zakona o spremembah in dopol-,vah zakon o povračilu dela obresti za investicijske kredite za Modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji (Ur. list SRS 8/73) je na 2. seji dne 3. 7. 1973 obravnaval gornjo pobudo železničarjev ploven i je in Is^re in jo v celoti podprl tudi kot obliko za razširitev vojega delovnega področja. Savski svet Železniškega gospodarstva Ljubljana bo sklical ustavno skupščino samoupravne interesne skupnosti predvidoma v Polovici oktobra 1973. Savski svet Železniškega gospodarstva Ljubljana Iskra tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki razpisuje javno dražbo za karamboliran tovornjak TAM 5500 letnik 1968 v voznem stanju z izklicno ceno 15.000 din. ^citacija bo v petek, 14. 9. 1973, ob 8. uri v prostorih jedilnice ovarne. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti kavcijo v vlsmi 10 % od izklicne cene. Obvestilo P^jetje za PTT promet Kranj obvešča ^lefonske naročnike, da bodo cd sobote t.m. od 15. ure dalje veljale za področje skupne Kranj (Gorenjske) nove e|efonske številke, ki so objavljene v do- ??danjem telefonskem imeniku v oklepajih. ^aročnike tudi obveščamo, da bo od ^trtka 13. do ponedeljka 17. t.m. J^oten telefonski promet zaradi nuj-del v telefonskih centralah in zato Prosimo za razumevanje. Morebitne ecje motnje ali prekinitve sporočite Ca*oj na telefonsko številko 97. Podjetje za PTT promet Kranj V petek popoldne sta se zvezni sekretar za finance Janko Smole in sekretar zveznega izvršnega sveta Ivan Franko-Iztok pogovarjala s predstavniki škofjeloških delovnih kolektivov o aktualnih vprašanjih našega gospodarstva. Dinar vse trdnejši V petek popoldne sta obiskala Škofjo Loko zvezni sekretar za finance Janko Smole in sekretar zveznega izvršnega sveta Ivan Fran-ko-Iztok. Najprej sta si v spremstvu predsednika občinske skupščine Toneta Polajnarja, sekretarja občinskega komiteja ZKS Janeza Jemca, predsednika občinskega sindikalnega sveta Jožeta Stanovnika in članov nekaterih škofjeloških delovnih kolektivov ogledala razgrnitev urbanističnega načrta Škofje Loke in obeh dolin. Ob tej priliki so ju predstavniki občine, Projektivnega ateljeja iz Ljubljane in Lokainvesta .seznanili z načrti za postavitev rekreacijsko trgovskega centra na Jeprci. Gre za zanimivo zamisel projekta, ki bi združeval zabaviščne, hotelske, športne in trgovske prostore in bi s svojo ponudbo zadostil potrebam prehodnih gostov kakor tudi potrebam prebivalcev bližnjih mest. Center, ki bi po predračunih veljal 357 milijonov dinarjev, bi bil prvi te vrste v Jugoslaviji. Janko Smole je izjavil, da je zamisel vsekakor vredna pozornosti in bo zato treba združiti prizadevanja vseh zainteresiranih, da se čimprej uresniči. Gosta sta se zatem odpeljala v hotel Transturist, kjer so ju že pričakali predstavniki škofjeloških delovnih kolektivov. Tam sta odgovarjala na aktualna vprašanja našega gospodarstva. Najprej je bilo na vrsti vprašanje o trdnosti naše valute. Slišati je namreč, pa tudi rezultati kažejo na to, da si dinar utrjuje položaj. Janko Smole je potrdil, da ima dinar vse možnosti, da postane konvertibilna valuta. To potrjuje že ugodna zunanje trgovinska bilanca in devizne rezerve, ki so dosegle vsoto 1385 milijonov dolarjev in še vedno naraščajo. Vendar samo ugodna menjava s tujino in devizni presežek nista dovolj. Treba je urediti razmere tudi doma. Najprej je potrebno povečati notranjo finančno disciplino. Ob stremljenju za čim bolj ugodno prodajo na tujem in dirki za devizami se često pozablja na obveznosti do domačih sodelavcev in tudi skupnosti. Za trdnost dinarja pa so čisti računi in red doma prav tako važni. Drug pogoj za krepitev dinarja je sprostitev uvoza. Hkrati pa je treba rešiti še nekaj težav, ki nastajajo predvsem pri uvozu opreme in drugega potrošnega blaga. Sprejeti je treba carinsko zaščito. Pri tem pa je potrebno vedeti, koga naj s carinami ščitimo in komu ta pomoč ni potrebna. Ce hočemo doseči dobre rezultate, moramo imeti točno začrtano razvojno pot, v kateri je že predvideno, katerim panogam je še potrebna takšna pomoč in katere se že lahko enakopravno vključijo v mednarodno delitev dela. V vrsti vprašanj, ki so sledila, je škofjeloške proizvajalce še posebej zanimalo, zakaj obveznosti gospodarstva do družbe še vedno naraščajo. To kljub temu, da prav v zadnjem Času vedno poudarjamo, da je treba gospodarstvo razbremeniti. Zvezni sekretar za finance in sekretar izvršnega sveta sta potrdila, da obveznosti v zadnjem času hitro naraščajo, čeprav je s strani federacije in republik opaziti prizadevanja, da bi se ti izdatki zmanjšali. Naraščanje zahtevajo predvsem številni porabniki, ki so jim sredstva zagotovljena, ne glede na zmožnosti proizvajalcev. Zato lahko širijo svoje programe in s tem potrošnjo. Posebno je obremenitev postala cokla razvoja pri manjših podjetjih, kjer se je že tako majhna akumu- 50 let DPD Svoboda Lesce Delavsko prosvetno društvo Svoboda Lesce praznuje v teh dneh 50-letnico obstoja in delovanja. Ustanovila ga je leška podružnica jeseniškega društva kovinarjev in sorodnih strok jeseni 1923. leta. Za jeseniško Svobodo je bilo to takrat drugo takšno društvo na Gorenjskem, kajti šele potem so bile ustanovljene Svobode na Javorniku, v Gorjah, Kropi in drugje. Člani društva so bili takrat v glavnem delavci tovarne verig. Društvo pa je skrbelo za kulturni in politični dvig članstva. Ipnelo je pevsko, tamburaško in dramsko sekcijo, knjižnico ter odsek za izlete in razvedrilo. Kmalu po ustanovitvi je društvo štelo 60 članov, danes pa jih ima 225. Sedanje vodstvo društva je ob pregledovanju 50-letne dejavnosti na podlagi ohranjenih pisanih podatkov ugotovilo, da je bilo društvo pred vojno oziroma po ustanovitvi večkrat v precejšnjih gmotnih težavah in ga je iz njih izvleklo največkrat članstvo samo. Dramska sekcija je pred vojno uprizorila devet gledaliških del — večina s socialno tematiko. Prva knjižnica je nastala s podarjenimi knjigami, vendar se je knjižni fond kljub takratnim težavam iz leta v leto večal. Se danes je ohranjenih nekaj knjig od tedaj. Ob začetku vojne pa je potem večina članov stopila v vrste NOB in le redki so se vrnili. Po vojni vse do leta 1960 društvo beleži široko dejavnost. Prirejalo je različne prireditve, proslave, srečanja itd. Najbolj razgibana je bila po vojni glasbena dejavnost, saj so poleg tamburašev kmalu ustanovili tudi godalni orkester in glasbeno šolo, ki je bila predhodnica današnje nižje glasbene šole v Radovljici. Pred 18 leti pa so ustanovili godbo na pihala, ki je danes edina še obstoječa sekcija društva. Močno pa se je po vojni razvila knjižničarska de- javnost. Knjižni fond se je do danes povečal na okrog 6000 knjig. Z zgraditvijo družbenega centra v Lescah pa je ta knjižnica dobila najsodobnejše prostore v občini. Pisani podatki pa razen tega kažejo, da je bila tako pred vojno kot po njej zelo aktivna tudi dramska sekcija. V 50-letnem obdobju je sekcija zabeležila 130 različnih predvajanih dramskih del s 360 predstavami doma in na tujih odrih. Kot rečeno je tako živahna aktivnost trajala vse do 1960. leta. Potem pa je začela počasi usihati. V zadnjem času si je novo vodstvo nekajkrat zastavilo vprašanje, kako poleg leške godbe ponovno oživiti še druge dejavnosti. Prepričani so, da bi s skrbnim delom uspeli med mladimi. Zgled za to imajo v Verigi, kjer so pred nedavnim mladi ustanovili folklorno skupino, poskusili pa so se tudi že z dramskim delom. Zato so v društvu že sklenili, da bo ena njihovih nalog v prihodnje pridobiti čimveč mladih. 50-letnico obstoja in delovanja društva bodo-v Lescah proslavili ta teden. Tako bodo jutri ob 16. uri odprli društveno razstavo v osnovni šoli v Lescah, ob 17. uri pa bo pred družbenim centrom v Lescah koncert godbe na pihala Lesce in nastop folklorne skupine iz Verige. V petek ob 18.30 bo koncert godbe na pihala iz Gorij pred kino dvorano v Radovljici, ob 19.30 pa bo v radovljiški kino dvorani dramska predstava Snaha gledališča Tone Cufar z Jesenic. Zaključna proslava bo v soboto ob 18. uri pred družbenim centrom v Lescah, če bo vreme sla'bo, pa v avli osnovne šole Lesce. Takrat bodo nastopili: združena pevska zbora iz Krope in Podnarta, folklorna skupina Verige Lesce in učenci osnovne šole. Razen tega bodo ob tej priliki podelili tudi priznanja. A. Žalar lacija zmanjšala na minimum. Zato naši zvezni organi že pripravljajo nove zakone, ki bodo še poostrili odnose potrošnikov teh sredstev in gospodarstva. To pomeni, da bodo upravni organi, razne samoupravne skupnosti in drugi potrošniki lahko dobili le toliko denarja, kolikor ga bo gospodarstvo zmoglo oziroma več, če bo bolj uspešno. S tem želijo razširiti prizadevanja za boljše gospodarjenje na vse porabnike. L. Bogataj KUD-središče družabnega življenja Loma V Lomu deluje že več let kultur-noumetniško društvo Lom. Vanj je včlanjenih 80 občanov, od katerih, jih je dobra tretjina zelo aktivnih. Ker v Lomu ni mladinske organizacije, deluje pri KUD tudi športna sekcija, ki združuje smučarje, šahiste, nogometaše, sankače itd. Šahisti so imeli na primer pred kratkim brzoturnir, vsako zimo pa pripravijo tekmovanje v smučanju in sankanju, dokaj vneti pa so tudi nogometaši in igralci namiznega tenisa. Dramska sekcija društva je spomladi pripravila Finžgarjevo dramo Razvalina življenja. Ker se je sezona iztekala in časa za predstave ni bilo, bodo Lomljani začeli gostovati to jesen. Igralci se prav tako že pripravljajo na proslavitev 29. novembra. Odločili so se, da bodo zaigrali enodejanko s partizansko vsebino, vendar se za delo še niso odločili. Prva predstava bo v domu družbenih organizacij. KUD, vodi ga Vinko Meglič, je izredno aktiven. Za režijsko pomoč se največkrat obračajo na Tržičana Saša Perka, ki jim rad pomaga. Nekaj članov je sodelovalo tudi na letošnjih tržiških poletnih igrah, vsi pa bodo ta mesec odšli fia skupni izlet. Pri KUD deluje tudi mešani pevski zbor, ki ga vodi Anton Soklič. Tako kot ostali člani sodelujejo tudi pevci na vseh pomembnejših proslavah v Lomu. -jk Ustavne razprave tudi v kulturi V ponedeljek se je sestal izvršni odbor radovljiške kulturne skupnosti. Med drugim so na seji obravnavali program javnih razprav o zvezni in republiški ustavi ter o osnutku občinskega statuta. Sklenili so, da bodo pripravili javno razpravo posebej za poklicne in amaterske kulturne delavce v občini. Osnova za razpravo bo položaj kulture in kulturne skupnosti. Menili so, da bodo morali bodoči občinski statut, statuti krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela vsebovati tudi področje kulture in' njene vloge. JR Seminar za zamejske mladince Prejšnji teden so člani slovenskega mladinskega krožka iz Gorice skupaj z republiško konferenco zveze mladine pripravili v Mladinskem domu v Bohinju štiridnevni seminar. Dvajset levousmerjenih slovenskih mladincev in mladink, pretežno dijakov in študentov, je razpravljalo o marksistični teoriji in praksi glede na položaj mlade generacije in manjšine v Italiji. Na seminarju se je izkazalo, da si slovenska mladina onkraj meje prizadeva urediti svoje vrste v borbi za narodnostne pravice. JR 4t\ 1 M, 4BL 3 STOLPEC ZA UPOKOJENCE Vprašanje: Do katerega leta lahko otroci po umrlih starših dobivajo družinsko pokojnino? Odgovor: Otroci in pa zakonec sodijo v ožjo zavarovančevo oziroma upokojenčevo družino, ki jo je zavarovanec ali upokojenec preživljal. Pravico do družinske pokojnine je mogoče uveljaviti po starostnem upokojencu, invalidskem upokojencu in po uživalcu denarnega nadomestila iz naslova pravice do poklicne raha-bilitacije ali zaposlitve (uživalec oskrbnine ali začasnega nadomestila) ter po zavarovancu, ki je ob smrti izpolnjeval določene pogoje pokojninske in zavarovalne dobe. Zavarovanec je moral izpolnjevati pogoje let pokojninske dobe in starosti za pridobitev starostne ali invalidske pokojnine ali imeti vsaj 20 let pokojninske dobe ali imeti vsaj 5 let zavarovalne dobe ali najmanj 10 let pokojninske dobe, od te skupne pokojninske dobe pa imeti v zadnjih petih letih pred smrtjo vsaj 40 mesecev oziroma v zadnjih 10 letih vsaj 80 mesecev zavarovanja, da imajo družinski člani pravico do družinske pokojnine. Takšni pogoji morajo biti, če je bila zavarovančeva smrt posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Će pa je bila smrt posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, pridobijo družinski člani pravico do družinske pokojnine ne glede na zavarovančevo pokojninsko dobo. Otroci imajo pravico do družinske pokojnine do 15. leta,- če pa se redno šolajo še po tej starosti, pa seveda še naprej, vendar najdlje do 26. leta. Če postane otrok po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine, popolnoma in trajno nezmožen za delo, ima pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost. Će postane otrok popolnoma in trajno nezmožen za delo po starosti, do katere je otrokom zagotovljena pravica do družinske pokojnine, vendar pred smrtjo tistega, po katerem uveljavlja pravico do pokojnine, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti preživljal. Otrok (zakonski, nezakonski, posvojeni, pastorek, ki ga je zavarovanec preživljal, vnuk brez staršev, ki ga je zavarovanec preživljal) lahko uveljavi pravico do družinske pokojnine po katerem koli od umrlih roditeljev, če oba izpolnjujeta pogoje pokojninske in zavarovalne dobe, vendar več otrok iz istega zakona lahko uveljavlja le skupno družinsko pokojnino po enem od roditeljev. 4 4P^ W * |gjr Sreda, 12. septembra 1973 Najstarejši jeseniški otroški vrtec je lani praznoval 25-letnico svojega obstoja in dela. Ob tem lepem jubileju so položili temelje za nov vrtec, ki naj bi stal poleg sedanjega, obenem pa so se tudi odločili, da obdrže, naziv Otroški vrtec Julke Piberni-kove. Dolga leta so si zaposleni v vrtcu prizadevali, da bi kar najbolje reševali prostorsko stisko v stavbi, ki v svojem začetku in dograditvi ni bila namenjena potrebam otroškega varstva. V zadnjih nekaj letih so bile zmogljivosti vrtca vedno premajhne. Le 56 otrok bi lahko sprejeli, če bi hoteli delati v normalnih delovnih razmerah, vendar se je pred začetkom vsakega leta nabralo toliko prošenj, da so ustregli kar 130 prosilcem in tako zmogljivost vrtca presegli kar za sto odstotkov. Poleg tega pa so še vedno morali odkloniti poprečno 60 do 80 prošenj, lani celo sto. Z novim vrtcem, kjer imajo šest sodobno urejenih igralnic, so lahko ustregli vsem prošnjam staršev, ki imajo otroke nad tremi leti starosti. V novih prostorih so namreč igralnice namenjene starejšim otrokom, za mlajše pa predvidevajo urediti in prenoviti prostore v stari stavbi. Nov vrtec Julke Pibernikove je ' zelo sodoben, z moderno opremljenimi igralnicami, higieničnimi sanitarijami, kuhinjo, kjer bodo pripravljali malice, ter prostorom za telovadnico. Kosila bodo za otroke vrtca Julke Pibernikove še vedno pripravljali v lani preurejenem vrtcu Angelce Ocepkove na Plavžu. Tako kot velja za vse slovenske vrtce, tako bodo tudi v jeseniškem vrtcu Julke Pibernikove v letošnjem letu spremenili dnevni red; ki bo veljal za otroke. Obenem so se tudi na Jesenicah letos odločili za diferencirane oskrbnine v vrtcih. Tako znaša za enega otroka stroškovna cena 500 dinarjev, starši pa plačujejo po posebnih merilih. Od tega nekaj stroškov krije Temeljna izobraževalna skupnost. Popolno oskrbnino za takega otroka, ki izhaja iz družine, kjer pride na družinskega člana 400 dinarjev dohodkov na mesec, plača Temeljna izobraževalna skupnost. Ce pride na družinskega člana od 401 do 600 novih dinarjev, plačajo starši dvajset odstotkov ali 100 dinarjev oskrbnine na mesec. Od 601 do 900 N dinarjev plačujejo 150 dinarjev, od 901 do 1200 N dinarjev pa plačujejo starši 45 odstotkov ali 225 dinarjev. Če pride na družinskega člana nad 1200 N dinarjev dohodka, potem znaša oskrbnina za otroka v vrtcu 60 odstotkov ali 300 dinarjev. Vse te cene veljajo v primeru, če otroci v vrtcu tudi jedo opoldanski obrok — kosilo, v nasprotnem primeru pa odštejejo 100 dinarjev. Letošnja novost je tudi v tem, da tisti otroci, ki v vrtcu ne bodo jemali kosila, zapuste v času kosila vrtec in morajo oditi domov. Otroci obiskujejo vrtec v dopoldanski in popoldanski izmeni, izjema je le oddelek vrtca Julke Pibernikove pod Mežakljo, kjer so uvedli le dopoldansko izmeno. Otroci, ki tudi v sobotah nimajo varstva doma, lahko obiskujejo dopoldansko izmeno in prav zdaj se pogovarjajo, kako bi kazalo uvesti varstvo tudi ob sobotah popoldne. O tem se bodo delavci vrtca Še temeljiteje pogovorili s star- ši. Zavzemajo pa se vsekakor za to, da bi — če je le mogoče — soboto preživeli otroci s starši, kar je zaželeno predvsem zaradi otrokovega duševnega razvoja. V vrtcu Julke Pibernikove imajo v zadnjem času več kadrovskih težav, saj jim primanjkuje vzgojiteljic. Ker kadra nikakor niso mogli dobiti, so pri varstvu 3-letnih otrok zaposlili dve medicinski sestri. Nov vrtec je vsekakor -velika pridobitev. Z dograditvijo tega vrtca, lansko otvoritvijo prenovljenega vrtca na Plavžu ter otvoritvijo varstvenih prostorov v Žirovnici naslednje leto, se bo na Jesenicah domala popolnoma rešil problem otroškega varstva. Vsekakor tudi s prenovljenimi prostori v stari stavbi vrtca Julke Pibernikove, kjer bodo sprejemali majhne otroke in dojenčke, saj je sprejem le-teh še vedno problem. Prav zato je preureditev stare stavbe v prihodnjem letu nujna. D. Sedej Gasilci s Primskovega najboljši V nedeljo je bilo v Kranju tekmovanje podeželskih in industrijskih gasilskih desetin v praktičnem in teoretičnem znanju. Organizirala ga je občinska gasilska zveza Kranj, in sicer v počastitev praznika občine Kranj in tedna požarne varnosti, ki bo trajal od 21. do 30. septembra. Tekmovanja se je udeležilo 8 podeželskih društev in troje tovarniških gasilskih društev. Gasilcev iz Predoselj kljub prijavi ni bilo. Med podeželskimi društvi je bila najboljša desetina s Primskovega, drugi so bili Preddvorčani, tretji gasilci iz Cerkelj in četrti gasilci iz Vogelj. Sledijo pa GD Šenčur, GD Bitnje, GD Duplje in GD Spodnji Brnik. Tovarniške desetine, gasiti so morale tudi z gasilnimi aparati, so se uvrstile takole: prva je bila desetina Sava Kranj, drugp in tretje mesto pa sta si razdelili I. in II. desetina gasilcev Tekstilindusa. Vse sodelujoče desetine so dobile diplome, zmagovalca pa še plaketi. Janko Štefe Krstili novo motorno brizgalno V nedeljo je bila v Gorenji vasi v Poljanski dolini gasilska parada. Člani gasilskih društev iz vse doline so v dolgem sprevodu pokazali gledalcem številne nove pripomočke za gašenje. Večina so jih kupili s prispevki prebivalcev v zadnjih nekaj letih. Domače gasilsko društvo pa je ob tej priložnosti krstilo novo motorno brizgalno. Denar zanjo so zbrali prebivalci Gorenje vasi, nekaj so prispevale tudi krajevna skupnost, delovne organizacije, ki imajo obrate v Gorenji vasi in občinska gasilska zveza. Po paradi je bila gasilska veselica. -lb Nov vrtec na Jesenicah V ponedeljek, 10. septembra, so začeli varovati otroke v novih igralnicah vrtca Julke Pibernikove — Tudi na Jesenicah diferencirane oskrbnine — Prihodnje leto preureditev prostorov v stari zgradbi t r i g I a v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Imamo večjo izbiro > dekliških oblek, primernih za šolarke in dijakinjef v prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču. VA Turistična agencija Ljubljana, VIATOR Trdinova 3 tel. 314-544 Grossglockner vsako soboto — samo 162 din Nagradno žrebanje v avtobusu! Pariz 3 dni z letalom — odhod: 16.11. Pariz 2 dni z letalom odhod: 17.10. Ažurna obala in kneževina Monaco 4 dni — odhod: 27. 9. Budimpešta 3 dni — odhod: 14. 9. Miinchen 3 dni — obisk tradicionalnega Oktoberfesta — odhod: 28. in 29. 9. Zugspitze- Miinchen 3 dni — odhod: 13. 9. Jesenske počitnice: v UMAGU v eno in dvoposteljnih sobah na PUNTI. Cene penzionskih storitev v objektih hotelske skupine Zagreb: — dvbposteljne sobe s toplo tekočo vodo — dvoposteljne sobe s tušem in WC — enoposteljne sobe s toplo tekočo vodo september 62 din 73 din 73 din oktober 57 din 57 din 57 din Cene apartmajev tipa Hawai in Samoa v naselju Katoro v Umagu: Apartmaji Havvai Apartmaji Samoa september in oktober 109 din 146 din Dodatek za penzionsko prehrano (v primeru, da gostje ne kuhajo sami) je 46 din na dan. Izjemne cene za septembrski dopust vam nudimo tudi v Hotelu ŠPIK v GOZD MARTULJKU. 420 din za 7 dni ali pa 770 din za 14 dni. Jesenske počitnice tudi v hotelu ŠIMNOVEC na VELIKI PLA-NINI 3-dnevni kompletni penzion v eno-, dve- ali triposteljnih sobah, tekoča voda, vključen prevoz z gondolo ob prihodu in odhodu 145 din po osebi 7-dneYni penzion z istimi pogoji 295 din po osebi Informacije in prijave v vseh poslovalnicah turistične agencije VIATOR. C DONIT kemična industrija Medvode sprejme takoj za nedoločen čas za obrat Medvode: 1. 2 strojna tehnika (za vodstvena dela v proizvodnji) 2. 32 delavcev in delavk za dfelo v proizvodnji Pogoji: pod 1.: TSŠ— strojni oddelek ali delovodska šola, s sposobnost J organizacije in vodenja delovnega procesa v izmenskem delu-Delo je primerno za moške. pod 2.: NK z vsaj 6 razredi osemletke, starost nad 18 let, izmensko delo na delovnih mestih v proizvodnji tesnilnih mate rialov, plastičnih mas in filtrov. Stanovanj trenutno ni na voljo. Nastop dela takoj ali po voru. Ponudbe kandidatov sprejema kadrovska služba podjetj Donit v Medvodah. . „t. Razpis velja 10 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnih meS ' SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM 102. rojstni dan Helene Pretnar Minuli četrtek, 6. septembra, je v egunjah na Gorenjskem praznota 102. rojstni dan še vedno čila in tirava Helena Pretnar-Kovačkova fttama. Ob tem visokem jubileju so ji ®stitali in zaželeli srečo ter zdravja d znanci, starejši in najmlajši Prebivalci Begunj, med drugimi pa Udi predsednik občinske skupščine bt|nko Kajdiž. od njenega 99. rojstnega dne jo J®ano obiskuje tudi Glas. Vsako leto jj^alo pokramljamo. Letos nam je v j*rUgem letu drugega stoletja zaupa-a. da se še prav dobro počuti. »Ali nisem ,fejst\ ko imam že tako starega sina?« nas je vprašala ob prihodu in pokazala z roko na 74-letnega Jakoba. »Res, da je najmlajši, pa je kar priden,« je hudomušno dodala. Z vrta pod jablano, kjer smo posedeli v družbi predsednika občinske skupščine Stanka Kajdiža in predstavnikov občine, se je Kovačkova mama zazrla v hrib Zerjavko. »Ja, moram reči, da je v drugem stoletju kar dobro. Bog ve, kako se bodo imeli čez sto let. Tako me zanima, kako bo takrat. Veste, čeprav sem že v letih, sem še vedno .firbčna'. Vča- Velika planinska proslava v Bovcu nike planinstva na čelu z dr. Marijanom Brecljem, predsednikom planinske zveze Jugoslavije, nadalje vidnejše predstavnike naše republike, predstavnike sosednjih slovenskih planinskih društev iz Trsta in Gorice, Koroške, Bosne in Hercegovine in številne druge. Pomembnejša govora sta ob tej priložnosti imela predsednik skupščine občine Tolmin inž. Ferdo Papič in predsednik planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. Zelo bogat kulturni program pa so izvedli učenci osnovne šole iz Bovca, Idrijska rudarska godba, Moški zbor iz Tolmina, člani Primorskega dramskega gledališča in drugi. -an sih ni bilo kaj prida dobrot. Spomnim se, da sem najraje jedla štruklje. Tudi zdaj imam najraje domačo hrano. Pa nikar ne mislite, da popijem ne vem koliko kamilic. O, ne. Mene takšna leta še nič ne dajejo.« Potem smo nazdravili na njeno 102-letnico. »Tole moraš najprej pojesti, če ne pa vina ne smeš,« ji je rekla ena od njenih hčerk, ki jih ima tudi že precej čez 70 let. Častitljiva mamca pa jo je karajoče pogledala in odvrnila: »Ja, tebe bom pa prašala, če bom lahko popila na zdravje.« In še preden je nazdravila, se je bolj sama zase hudovala čez otroke, s katerimi je menda vedno križ. Še lep čas je potem tekel prijeten in zabaven pogovor. Helena Pretnar je bila res dobre volje, šalila se je in obujala spomine. Ob slovesu smo ji zaželeli, da se čez leto dni spet dobimo. A. Zalar Nova rast gob V zadnjih dneh so tudi na območju KS Podnarta in Krope gobarji nabrali precej gob. Poleg ostalih gob so začeli rasti tudi jesenski črni jurčki — ajdovčki. Zaradi vročine so večji jurčki precej črvivi, medtem ko so manjši kljub vročini čisti in zdravi. Jurčki rastejo predvsem v hrastovih gozdovih, rjavi jurčki pa rastejo tudi ob gozdu med travo. Bolj vneti gobarji jurčke tudi sušijo. Suhe gobe plačujejo odkupovalci po 110 do 130 din za kilogram. C. R. V soboto dopoldne sta zakonca Marija in Daniel Šolar iz Krope po petdesetih letih skupnega življenja v stavbi občinske skupščine spet izrekla slovesni »da«. Poročila sta se 1923. leta v Lajšah nad Selcami, kjer je bila pred 72 leti rojena Marija. Njen mož Daniel pa se je rodil tri leta prej v Kropi. Pet otrok se jima je rodilo, danes pa se je družina, ki je v soboto in nedeljo slavila redek jubilej, že povečala na devet vnukov in vnukinj. Zakonca sta skusila tegobe prve in druge vojne. Posebno mož Daniel, ki je bil kmalu vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in tako dvakrat prehodil Albanijo. Po razpadu Avstro-Ogrske pa je odšel na'Koroško in se pridružil Maistrovim borcem. Po plebiscitu se je spet vrnil v Kropo in začel kovati žeblje v vigenjcu Vice. Tudi med zadnjo vojno je bil, čeprav že precej v letih, v partizanih. Po vojni je vse do upokojitve 1953. leta delal v Plamenu, zdaj pa kljub letom kot zadnji kroparski žebljar v vigenjcu Vice vsako poletje številnim turistom rad pokaže, kako so včasih kovali žeblje. Hudomušni Kroparji mu pravijo kar viceguverner. Žena Marija je vse do druge vojne gospodinjila in skrbela za otroke. V začetku leta 1942 pa se je vključila v odporniško gibanje in je vzdrževala zvezo s Kovorjem in Škofjo Loko, od koder je prinašala v Kropo pošto in drug material za partizane. Za to je bila tudi odlikovana z redom zaslug za narod. Danes se zakonca še prav dobro počutita. Daniel poleti v vigenjcu kuje različne žeblje, njegova žena pa še vedno gospodinji. Številnim čestitkam ob njunem zlatem jubileju minulo soboto se pridružujemo tudi mi. A. Žalar (20. zapis) Preden nadaljujem pripoved o Šmartnem, se moram še enkrat vrniti v Poženik. To pa zato, da se tudi v okviru naših zapisov poklonimo spominu dveh Poženčanov, ki sta padla v osvobodilnem boju. PADLA PARTIZANA Tik ob Pšati, še pred mostom, nekako na sredi vasi, -stoji spominsko obeležje iz le na grobo obdelane naravne skale (visoke 1 m, široke pa 70 cm). Na zglajeni ploskvi je vklesan rdeče obarvan napis: Za svobodo sta padla Bolka Jože, roj. 25. 8. 1916 — padel 29. 9. 1943, Korbar Jože, roj. 18. 4. 1927 — padel 25. 12. 1944. Spominsko obeležje je padlima domačinoma postavila krajevna skupnost Poženik. Odkritje je bilo 28. novembra 1968. Jože Bolka je bil po poklicu mlekar; zato je njegovo ime vklesano tudi na plošči z imeni padlih absolventov v veži Mlekarske šole v Kranju, Smledniška 3, V NOV je Bolka vstopil 29. marca 1943; bil je borec v Tomšičevi brigadi. Padel je še istega leta v borbi, ki so jo bili partizani s sovražnikom 29. septembra blizu Unca pri Rakeku. Tam je tudi pokopan. Jože Korbar je bil po poklicu Čevljarski pomočnik. Tudi on je vstopil v Tomšičevo brigado, in sicer 20. novembra 1944. Ze čez dober mesec, 25. decembra, je Kprbar padel v borbi pri Stahovici na4 Kamnikom. Kje je pokopan, mi ni znano. Imeni obeh, Bolke in Korbarja, sta vklesani tudi na osrednjem spomeniku padlim borcem v Cerkljah. KRAJEVNA IMENA Ni tako težko razložiti poreklo krajevnih imen, kot so na Cerkljanskem, npr.: Apno, Češnjevek, Dvo-rje, Grad, Glinje, Trata, Vasca (Vasica), Stiška vas (ker je pripadalo nekaj kmetij v tej vasi stiškemu ci- Spominsko obeležje v Po ženiku stercijanskemu samostanu), Višev-ca, Vopovlje (V polju), Vrhovje, Zalog pa še vsa druga krajevna imena, ki jim je izvor ime vaškega patrona (Šenturska gora, Ambrož, Lenart na Rebri, Šmartno in Štefanja gora). Težje pa je najti poreklo imen, kot so npr.: Poženik, Sidraž (po sv. Andražu?), Lahovče, Brnik idr. Nekateri starejši krajepisci so menili, da izvira ime Poženik iz besede pognati poženem. Ceš da so grajski podlož-niki morali pognati živino z ravnih travnikov m njiv v hrib, na Poženik v gozdno pašo. Drugi menijo, da ime Lahovče izvira od Lahov, ki so nekdaj tu bivali (seveda to ni res, kajti Vlahi so bili našim prednikom vsi staroselci, torej ne Lahi — Italijani , ki so se ob preseljevanju narodov še nekaj časa obdržali v slovanskem morju; takega izvora-so tudi nekatera podobna imena slovenskih krajev: Laško pri Celju, Lašče pri Tolminu, Lašče pri Vrhniki, Laški rovt v Bohinju, Laško pri Bašlju in Laško pod Laškim vrhom nad Besnico). Za oba Brnika, Zgornjega in Spodnjega, danes zaradi mednarodnega letališča svetovno znano, često pisano in še češče izgovarjano ime, pa se skoro vsiljuje mikavna domneva: da krajevno ime pomeni pač nekdanjo posest slovenskih vitezov Brnikarjev, ki so imeli svoj grad na Milharjevem hribu nad Poženikom. POPRAVKI IN PISMA Kar neprijetno je vedno nekaj popravljati. Pišoči ljudje že vedo, kako jo zna zagosti nepoboljšljivi tiskarski škrat — toda preprost človek meni, da je le zapisovalec neveden. Npr.: V 16. zapisu sem zapisal, da je »Poženik« v ljudski izgovarjavi vedno le »Poženk«. Spak tiskarski pa zapiše spet »Poženik«! In pred tem, v 10. zapisu, ko sem že popravljal, je še v popravku napravil napako: ne »grešnik« pač pa »grešnih«. V taistem zapisu mora stati »mini-steriali«, ne pa »minister ali«. Vse to so resda malenkosti; motijo pa le. Uporabljam pa tole priložnost, da se prijaznim, prizadevnim piscem pisem, ki jih dobivam v zvezi s temi zapisi o Cerkljanskem, lepo zahvalim za opozorila, za sporočila in tudi za popravke. Vse dopise skrbno hranim, morda bo še kdaj poleg teh zapisov in seveda vseh znanih publikacij, ki so Cerkljansko že opisovale (Josip Lavtižar, Cerkve in zvonovi v deka-niji Kranj; Ivan Lavrenčič, Zgodovina cerkljanske fare; Josip Lapaj-ne, Od Ilirije do Jugoslavije; P. B., Velesalo; Cerkljanski zbornik NOB; Lojze Ilija, Gospod Šimen idr.), postalo osnova za dognano vsebinsko neoporečno monografijo o lepi in zanimivi deželici cerkljanski. Pri tem imam seveda v mislih delo, ki ne bi npr. pisalo le o cerkveni zgodovini ali pa o zgodovini gradov in kloštrov — pač pa bi naj v celoti, z vseh strani, obravnavalo Cerkljansko. C. Z. oče hotel vedeti kaj več, bi bil nemara dejal, Andrej haj pove, ta je prinesel. Toda oče ni spraševal. »Takega še nisem kadil,« je rekel zadovoljno. »V vojski... na Koroškem ... tam smo imeli tobak. Ampak je bil druge vrste.« Kdove kolikokrat si je napolnil pipo z njim. Menda si ga je hranil samo za nedelje, kajti ob nedeljah se je širil po izbi prijeten vonj in očetov pogled se je večkrat prijazno pomudil pri Stanetu. Stane je bil premeten, kakor so morali biti premeteni vsi Novakovi, da so se obdržali na svoji zemlji. Če je človek premeten, to še ne pomeni, da je tudi bister. Novakovi so si s premetenostjo ohranili kmetijo na robu mesta. Ce bi bili bistri, bi se je znebili in bi si uredili življenje drugače, bolj udobno. Mesto, s katerim so se po nepotrebnem bodli, jim je ponujalo vrsto možnosti. Pa so se raje oklepali starega izročila in starih navad. O dedu, ki sem ga poznal samo s slike, je oče rad pripovedoval, kako se je pravdal z delniško družbo. Mama je imela Egonove konje in oče je imel dedovo pravdo. Vsak ima nekaj. Družba bi bila rada zgradila ob vodi tovarno, ded pa travnikov ni prodal, čeprav so mu ponujali ob vsakem pogovoru več. Vsote nisem znal preceniti, ker jo je povedal oče v avstrijskih kronah, še kot otrok pa sem se čudil, zakaj je zavrnil ded pravico, da bi imel zmeraj eden od Novakovih v tovarni službo vratarja. Kaj pa je bilo lepšega, kot sedeti v mali hišici pri vhodu, pozimi zakurjeni, poleti hladni, brati knjige in včasih zakleniti in odkleniti vrata? Takrat sem požiral knjige, takrat bi se bil kar odločil za službo vratarja, če bi nam ded ne bil zapravil lepe priložnosti. Ded pa najbrž pi dosti bral, sem si mislil, ker ni znal ceniti ugodnosti, ki se je ponujala, ker je šel potlej, ko se je vmešalo še mesto, raje na sodišče. Pravdo je dobil, a najbrž v svojo škodo, ker travniki za vodo tako niso bili dosti vredni in so bili večkrat poplavljeni. Stane je imel po dedu nizko, oglato čelo, kmečko trmoglavost, pa tudi premetenost. Nič kolikokrat me je prelisičil, nič kolikokrat me je izdal. Imel je zoprno navado, da ni maral poslušati. Nikoli ni čutil potrebe, da bi dokazal svoj prav. Stanetu je bilo mogoče samo pritrjevati, pa še takrat je postal nezaupljiv, ker je sodil po sebi in je bržkone sumil, da mu sobesednik s pritrjevanjem nekaj prikriva. Če sem mu ugovar- jal, se je delal gluhega, to pa me je spravilo v bes, in potlej sem rekel kaj takega, kar skraja nisem nameraval. Ali pa sem se zapletel v lastne besede in Stane, ki je kar čakal na to, se mi je posmehoval. Za čas, ki je prihajal, smo poznali samo velike besede. Govorili smo, da prihaja, a je bil za nekatere že tu. Čutili smo ga, poznali smo njegov obraz in natanko smo vedeli, kako bo, ko bomo pozidali požgane vasi in preorali vsa zapuščena polja. Takrat bo kruha za vse dovolj, ne črnega, belega, in človek bo človeku brat. Sovraštvo in zavist sta se lahko rodili le iz krivi-čnosti včerajšnjega sveta, mi pa smo krivice odpravili, že takrat. V pogovoru me je včasih zaneslo. Pripovedoval sem o poljih ... pšenica, kamor '.i seže pogled ... in stroji, ne konji, stroji, ki žanjejo in mlatijo in spravljajo v vreče, vse hkrati, vse kar na njivi. Stane me nemara še poslušal ni, Stane je samo čakal, da sem premolknil, potem pa je dejal: »Vsaj doma nam prizanesi s pridigami!« Njegove besede so bile kakor pljusk mrzle vode, in očetov pogled mu je pritrjeval. Kako sem ga sovražil. Kako zoprna mi je bila njegova počasna pamet, ki nikoli ni mogla ujeti koraka z mojimi mislimi, pa tudi hotela ne. Če je že kaj rekel, je ponovil samo tisto, kar je slišal pri naših sovražnikih. »Potem bomo hodili na kotle?« je vprašal zlobno. »Kdo pravi, da bomo imeli kotle?« »Ljudje govore ... kakor jih imajo v Rusiji.« »Kaj pa ti veš, kako je v Rusiji?« »Toliko kot ti,« je rekel Stane. »Po pripovedovanju. Ti poslušaš samo ene, jaz pa vse.« Če bi res poslušal vse. Pa je znal prisluhniti samo govoricam, ki so nam bile sovražne. »Tudi če bi bili kotli,« sem rekel izzivalno. »Raje zajemam iz kotla meso kakor repo iz domače sklede.« Stane pa topoglavo: »Ljudje bodo raje ostali pri domači skledi, čeprav bo samo repa v njej.« Se je s takim še mogoče pogovarjati? Stanetu ni bilo za resnico, samo ugovarjal je rad. In sumil sem, da skriva živež, kolikor ga je bilo . pred menoj .. . in pred našimi. Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. izreH ln topl° vreme je bilo letos ninc ° naklonjeno slovenskim pla-iet e?1 njihovem dnevu, ki so ga s že petič zapored praznovali. vilnt V,petek so v g°re odhajali šte-soW -ninci in ljubitelji planin, v ln nedeljo pa jih je šlo še več, ni™ da je bilo po vseh hribih in pla- Poln ujer so koče in kJer Jih ni> SDevi- oiskovalcev, s čimer so pri- DrJ sv°j delež k jubilejnemu 80 ^°yanju. V soboto okoli 20. ure zakurili kresove po vseh znov • ki so ob lepi noči dali pra- JanjU §e posebno lep videz. 0sreS?r fmo že Poročali, je bila lenp Jia slovesnost v Bovcu. V tem ninr? - j" so se zlasti mladi Pla" bdto Pnčeli. zbirati že v petek, v so-VoHc+ZjUtraj Pa so množično in pod na hr*m PIaninskih vodnikov odšli Prazn i vrhove- V nedeljo, na zbral Pa se v Bovcu in okolici ninu ,veC tisoč planincev in pla-Želeli o^ačinov in okoličanov, ki so sno J. Prisostvovati zaključni slove-Glnv se je začela ob 10. uri na smo *rgu v Bovcu- Na tribuni opazili najvidnejše predstav- ZOR M AN 43 ^Jaga moja Iza }avojž$. da ^ me kdo ne videl, ko sem se sklonil in stlačil 0ye oči k- P» omotičnost, ko sem kupoval vžigalice, trafikan-p0€ledi A} se mi zdele polne suma, in občutek, da so se vsi VeSelje za menoj, ko sem odhajal, je bila visoka cena za šele n ga-bil rad naPravil očetu-°bak na a .p°ti domov me je obšla bojazen, da bom moral nesti Oe bi^i' da rekel oče, vrni, kjer si vzel. fa ni bil q orna Anton, bi se bil v stiski zatekel k njemu. Pa ko zau ,am° Stane je hodil okoli hleva, samo njemu sem **kazaKU.Pal- Okleval sem, nazadnje pa sem le segel v žep in mu >>G^ Pisani zavojček, rižtio aj sem našel!« sem rekel, kolikor sem mogel brez- $ je?« Pa ^afiki'« sem priznal. v° Se mu Je oilo takoj žal. Stane je mojo zadrego spregledal, oči e rnisl; zableščale, jaz pa bi bil rad že vnaprej pregnal »Ležal :J je Pletel, in sem hlastno dodal: rgel Je na tleh ... morebiti je kdo izgubil... če ni kar »Dai j Za očetovo pipo, sem mislil...« ? Mehidav?dim!« n^Sljenr .'mati papir je zašumel pod Stanetovimi prsti, b udarial i^, Preložil zavojček iz roke v roko. Nemara je PoniŽai uV , ° bi me lahko zatožil, kako bi me pred očetom n9doL bl me lahko izsiljeval. Potem pa je, kakor da se je Ina?«* ga mu!« >>Ce hnexVx,ikodušno Ponudil: sp '' mu dam jaz.« Ski je zm ,Sern upiraL SedaJ' ko sva bila dva> mi je biI° laže- V »Tolp u eraj najhuje, če si sam. !n oče i najbrž tobak,« je začel Stane. »Rie J J, vP.rašal, kakor sem pričakoval: "Natiu1" i. ^bihiJe ležalo-<< tjJr^Sal kie ^rekel kaj takega jaz, bi me bil gotovo natanko 0 kot n an®tu.pa Je zaupal. Na tleh je vendar pomenilo a cesti. Sicer se pa brat ni imel česa bati. Če bi bil HHhL'!''!: Praznik družine Šolar prodam Prodam CEMENT, BANKINE in rabljena večja OKNA. Naklo 11 5209 Prodam malo rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK in KOŠEK z žimnico. Ogled v soboto dopoldan. Staneta Žagarja 6, Kranj 5279 Prodam rabljeno SPALNICO. Kuhar Peter, Valjavčeva 5, Kranj 5280 POHIŠTVO za spalnico ugodno prodam. Ogled popoldan. Tehovnik, C. JLA 6, Kranj 5281 Prodam novo strešno OPEKO folc. Osterman Ivan, Britof 120 S'^82 KAVČ in dva FOTELJA prodam. Pavlič, Maistrov trg 5, Kranj 5283 Ugodno prodam SLAMOREZNI-CO s puhalnikom in verigo. Voglje št. 43 5284 Prodam »DRAKSEL« za les. Ho-temaže 44 5285 Nov vzidljivi kombinirani ŠTEDILNIK — levi, z vgrajenim bojler-jem, kromiran prodam. Resman Jože, Zgoša 44, Begunje na Gorenjskem 5286 Prodam PUNTE, BANKINE in DESKE za opaže. Poizve se v trafiki Cerklje 5287 Ugodno prodam ŠTEDILNIK na drva. Muraja Franc, Planina 36 5288 kupim Kupim hojico. Bogataj, Moša . Pijade 48, tel. 21 -860 5309 vozila Prodam BMW ISETA v voznem stanju, registriran do junija 1974. Kovor 50, Tržič 5289 Prodam CZ 250 MOTOCROSS 32 KM. Nučič Dušan, Podljubelj 60 5290 AMI 8, letnik 1970 poceni prodam. Resman Jože, Zgoša 44, Begunje na Gorenjskem 5291 Prodam FIAT 750 lux, letnik 1971 november. Drempetič Milan, Planina 26, tel. 24-891 5292 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967 — karambolirano ali po delih. Zalog 9, Cerklje 5293 Prodam VW kombi komplet ali po delih, 1. 1962. Osterman Ivan, Britof št. 120 5294 Ugodno prodam FIAT'750, PLINSKO PEC na električni vžig in oljno PEC. Pušavec Ana, Tenetiše 16, Golnik - 5295 Prodam ŠKODO, letnik 1969, v odličnem stanju in HIŠO v^ Begunjah. Sire Jože, Zadnja vas 7, 64275 Begi jnje na Gorenjskem 5296 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Javorje nad Poljanami, Muro-ve št. 1 5297 Rejci perutnine! V valilnici v Naklem lahko dobite vsak dan od 6. do 14. ure 2—3 mesece stare jarčke po ceni 25 din. Ob sredah poslujemo do 18. ure. Kmetijska zadruga Naklo zaposlitve Samostojni kuharici nudimo takoj stalno zaposlitev v Domu v Kamniški Bistrici. OD v sezoni 2598 din, izven sezone 2251 din. Stalno zaposlitev nudimo tudi priučenim servirkam in nekvalificiranim delavkam v starosti nad 20 let. Poni dbe pošljite Planinskemu društvu Ljub-ijana-matica, 61001 Ljubljana, poštni predal 320 5303 Izdaja ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: ĆP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. -- Tekoči račun pri SDK v Kranju št. 51500-601-10152 -- Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. NATAKARICO (lahko priučena) zaposlimo takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Ostalo po dogovoru. Gostilna »LAKNER« Kranj, Cesta na Brdo 33, telefon 22-714 5304 Iščemo dobro in pošteno žensko, ki bi nam v dopoldanskem času varovala otroke. Nudimo hrano in stanovanje. Možnost večernega šolanja. Plačilo po dogovoru. Nastop takoj! Orehar Peter, Predoslje 135 a, 64000 Kranj 5305 stanovanja Zaročenca iščeta STANOVANJE v Radovljici, na Bledu ali v Lescah — opremljeno ali neopremljeno. Ponudbe pošljite pod »Dober plačnik« 5298 V Medvodah, Zbiljah, Pirničah ali Smledniku iščem eno- ali dvosobno STANOVANJE za dve leti. Stanarino lahko plačam vnaprej. Ponudbe pošljite pod »Stanovanje — nujno« 5299 Mirna študentka išče ogrevano SOBO po motnosti v Kranju. Mojca Langbauer, Suhi vrh 20, Radlje ob Dravi 5300 Oddam SOBO in KUHINJO s shrambo. Naslov v oglasnem oddelku 5301 Nudim STANOVANJE — SOBO in KUHINJO za pomoč in nego delne invalidke. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pošljite pod »Poljanska dolina« ' 5302 ZŠAM Kranj sklicuje sestanek na katerem bo vpis v večerno šolo za poklicne šoferje C in E kategorije. Sestanek kandidatov bo v nedeljo, 16. septembra 1973, ob 9. uri dopoldne v učilnici Stanovanjske skupnosti, Staneta Rozmana 13 v Kranju. obvestila GOSTILNA AŽMAN Nomenj — Bohinj vam od 10. septembra dalje nudi poleg ostalih jedi še: žabe, postrvi, kmečke pečenice. Telefon 76-154. Vabljeni! 5114 SNEDIC MARIJA, Posavec 15, opozarjam kupce, naj ne kupujejo na posestvu pokojnega Snedica Franca, ker nS lastnik Blatnik Ivanka. 5311 Obveščamo cenjene goste, da bo gostilna LABORE zaradi dopustov zaprta do 30. septembra. 5311 posesti Belgijska družina išče GARAŽO na Klancu. Ponudbe poslati na naslov: Van Dooren L., Ulica Vide Šinkovčeve 11, Kranj 5310 V nedeljo, 16. septembra ob 14. uri, bo na sejmišču v Celovcu Velika avtotombola % Nagrade: 10 avtomobilov mazda 1000 luxus 10 barvnih televizorjev blaupunkt in še 600 dobitkov v skupni vrednosti 733.000 AŠ. 500 din nagrade dam tistemu, ki najde psa — sivega jazbečarja. Sliši na ime Roni. Obvestite najbližjo postajo milice 5308 LESNINA LJUBLJANA POSLOVALNICA KRANJ sprejme v uk 4 učence za prodajo pohištva. Prednost imajo fantje, ki so uspešno končali osemletko. Prodajalec pohištva je lep poklic) zato ne oklevajte — Les-nina Kranj vas vabi Najdeno moško črno kolo. Poizve se na Godešiču 24 . 5306 Našel se je velik pes, črno-rumene barve. Naslov v oglasnem oddelku Obveščamo vse cenjene stranke, da bomo imeli 12., 13. in 14. septembra naš lokal zaprt zaradi pleskanja in čiščenja. ISKRA COMMERCE SERVIS KRANJ n n n aa amilZH Kranj CENTER 12. septembra ital.-franc.-špan. barv. film VELIKANOVE PUSTOLOVŠČINE ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. filma BLISKOVITI UPOR ob 20. uri 13. septembra amer. barv. film VELIKI JAKE ob 16., 18. in 20. uri 14. septembra amer. barv. film VELIKI JAKE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 13. septembra amer. barv. film BLISKOVITI UPOR ob 16., 18. in 20. uri 14. septembra amer. barv. film BLISKOVITI UPOR ob 16., 18. in 20. uri Tržič 12. septembra amer.-ital. barv. film CIAKMOULL — MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 13. septembra amer.-ital. barv. film CIAKMOULL - MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 14. septembra amer. barv. film MORTADELA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 12. septembra angl. barv. CS film ZADNJA DOLINA ob 18. in 20. uri 13. septembra angl. barv. CS film ZADNJA DOLINA ob 18. in 20. uri 14. septembra jug. barv. film VOLK SAMOTAR ob 20. uri Škofja Loka SORA 12. septembra amer. barv. film REKA ZLEGA ČLOVEKA ob 18. in 20. uri 13. septembra amer. barv. film PET LAHKIH KOMADOV ob 20. uri 14. septembra amer. barv. film PET LAHKIH KOMADOV ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 12. septembra amer. barv. film ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU ob 20. uri 14. septembra amer. barv. film ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU ob 20. uri Radovljica 12. septembra jug. barv. filip POPOLDNE NEKEGA FAZANA ob 20. uri 13. septembra amer. barv. film OGNJENI OBRAČUN ob 20. uri Jesenice RADIO 12. septembra ital. barv. film KOMISAR X - TRIJE MODRI PANTERJI 14. septembra amer. barv. film SABATA - ZMAGOVALEC Jesenice PLAVŽ 13. septembra amer. barv. film CROMVVELL 14. septembra ital. barv. film KOMISAR X - TRIJE MODRI PANTERJI Kranjska gora 12. septembra amer. barv. CS film KONJENIKI 13. septembra ital. barv. film KOMISAR X - TRIJE MODRI PANTERJI Spet harmonikarji na Pokljuki Podobno kot že nekaj let bo v nedeljo, 16. septembra, spet srečanje oziroma tekmovanje nad 45 let starih harmonikarjev v gostišču Ob tabornem ognju na Pokljuki. Tudi letos bo pokrovitelj tekmovanja odbor Prešernove brigade iz Kranja in podjetje Viator — temeljna organizacija združenega dela hoteli Bled. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri, udeleženci pa se bodo predstavili z eno partizansko in eno narodno skladbo. Zvedeli smo, da je podobno kot prejšnja tudi za letošnje srečanje pri Milčetu na Pokljuki veliko zanimanje. Še pred nedeljskim tekmovanjem pa bo jutri zvečer v dvorani Kazine na Bledu tradicionalno srečanje stare harmonike. Podjetje Viator — TOZD Bled namreč kot pokrovitelj tekmovanja na Pokljuki vsako leto povabi nekaj najboljših harmonikarjev iz prejšnjega leta na to srečanje. Na jutrišnje srečanje, ki se bo začelo ob 19. uri, je povabljenih deset harmonikarjev. A. Ž. Turistično društvo Škofja Loka razpisuje honorarno delovno mesto s 3- do 4-urno dnevno za* poslitvijo. Pogoj: srednješolska izobrazba z znanjem enega tujega jezika. Pismene ali ustne ponudbe sprejemamo do 20. septembra. Oplenii, dva avtomobila V noči od 8. na 9. september je neznanec vlomil na Vršiču v dva ose0' na avtomobila last Mihaela Krat* iz Ljubljane in ing. Marjana Je"'4 iz Ljubljane. V Kratkovem je vlomilec odvil vplinjač, vžiga^ tuljavo, hladilnik, dinamo, klinast jermena, odbijača, rezervno kolo 1 ključe. Vlomilec je oplenii tudi »šKOj do« last Marjana Jenka in odnes® zlat plinski vžigalnik, cigaretno doz iz kačje kože, ter okoli 30 litrov bencina ter levi brisalec. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je zapustil naš dobri in skrbni mož, oče in stari oče Franc Robežnik Od njega se bomo poslovili v sredo, 12. septembra 1973, ob 15.30 na pokopališču v Bitnjem. Pokojnik leži do pogreba na svojem domu v Kranju, Kutinova 2 (Orehek). Žalujoči: žena, sin in hčerki z družinama Kranj, dne 11.9. 1973 V večernih urah je dne 10. 9. 1973 mirno v Gospodu zaspal Franc Turk Njegovo izmučeno telo bomo spremili k počitku v sredo, 12. 9. 1973, ob 15.30 od doma na Pšati 13 na pokopališče v Cerkljah na Gorenjskem, kjer bo počakal Vstajenje in snidenje z nami. Žalujoči: žena Ana, hčerke Anica in Minka z družinama, Pavli z možem Cirilom, Albinca ter sin Franc. \ Pšata, dne 11. 9. 1973 Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame, prababice 4n tete Katarine Bukovnik Bevčove mame iz Vogelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, za vse podarjene vence in cvetje, org: NOV Voglje, godbi Ljudske milice Ljubljana, poslovni enoti Zavarovalnice Sava, PE Kranj ter vsem, ki ste jo v tako številni udeležbi spremili na njeno zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo tako dobrim sosedom Tičarjevim, Jurčevim, Brezarjevim, Kavčiču Slavku ter drugim, ki so nam tako nesebično stali ob strani in nam pomagali. Prisrčna zahvala Svetelju Pavlu za poslovilne-besede, pevcem iz Šenčurja ter č. g. župniku za poslovilne besede in pogrebni obred iz Šenčurja, enako hvala častitemu župniku tudi iz Vogelj. Žalujoči in hvaležni: hčerka Milka, sinovi Janez, Peter in Tone z družinami ter drugo sorodstvo. Voglje, dne 10. 9. 1973 Zahvala Ob izgubi moje drage žene; mame, stare mame, sestre, tašče in tete Marije Jarc roj. PELKO se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence in cvetje ter pokojnico spremili k večnemu počitku. Posebna zahvala družinama KUN-STERLE in JENKO za nesebično pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Kranj, dne 10. 9. 1973 A nesreče Avtomobil zgorel 7 aNa cesti tretjega reda med Lipnico in Podnartom se je v petek, a' ®ePtembra, ob 23. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega 0vf°mobUa Jože Sotlar (roj. 1944) iz Podnarta je v blagem levem ^ku zapeljal s ceste v jarek, kjer se je avtomobil vžgal in zgorel. Nenadoma pred avto Ha \ Petek> septembra, popoldne je na Cesti JLA v Kranju z desne strani 0Sn*loma stopil na cesto Anton Markun (roj. 1912) iz Kranja, tako da voznik ebnega avtomobila Franc Šenk (roj. 1946) iz Gorič, ki je vozil od Kranja - 'Kokrici, kljub izogibanju nesreče ni mogel preprečiti. Ranjenemu Anto-Markunu so v ZD Kranj nudili prvo pomoč, nato pa je bil napoten v do-načo oskrbo, Neprimerna hitrost cj \ soboto, 8. septembra, zjutraj se je na cesti prvega reda na Hruši-o8e?riPetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik Hitr a.vtomobila Siegfried Ruschel (roj. 1926) je na Hrušici pre-^ost v 9vinek, izgubil oblast nad krmilom in trčil v ograjo na VjJU\V nesreči je bila hudo ranjena voznikova žena, prepeljali so jo »eniško bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 8000 din. Nezgoda pri zavijanju prj ^ soboto, 8. septembra, popoldne se je na Gorenjesavski cesti v Kranju Vec f ? ^ažJa prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Rako-8av1911) iz Besnice je vozil od Kranja proti Besnici in je na Gorenje-Andr 0^^ zavijal levo. Vtem je iz nasprotne smeri pripeljal voznik mopeda laži 6J *rebar iz Pševa in trčil v avtomobil. V nesreči je bil voznik Trebar ranjen. Huda nezgoda v Loki Ptf T 8' septembra, popoldne se je na cesti prvega reda v Loki •Hoh'i*u Pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avto-v L«?® Zivorad Srdanovič (roj. 1928) iz Tržiča je vozil proti Kranju, b*nk pa Je *z neznanega vzroka zapeljal na desno makadamsko 8tt»h n°* ^arftdi tega Je avtomobil začelo zanašati, zapeljal je na levo Lju.Ceste in trčil v osebni avtomobil Milana Kekelja (roj. 1926) iz takoi ane' V slovitem trčenju sta voznik Srdanovič in njegova žena Jevti> Hmrla- v nesreči sta bila tudi hudo ranjena 8-letni Damjan pa m Radovljice, naslednji dan je v jeseniški bolnišnici umrl, in Vo^f^J? King (roj. 1928) iz Tržiča. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. bila j Kekelj in njegova sopotnica Angela Planine iz Ljubljane pa sta avtnJf ,a.žje ranjena in se zdravita v ljubljanski bolnišnici. Škode na °m°bilih je za 60.000 din. Nepravilno ustavljanje l93>nica osebnega avtomobila avstrijske registracije Romana Wolte (roj. cesto Je p sobot°. septembra, ob 20.30 na priključku ceste z Ljubelja na v0znikv podtaboru ustavila in izstopila. Iz tržiške smeri je tedaj pripeljal vkljux 0sebnega avtomobila Vincenc Švab (roj. 1950) iz Bistrice, ki je pri Njegoevanju na cesto prvega reda na Podtaboru spregledal stoječi avtomobil, da S() :V ®vt.omobil je avstrijskega oplazil, zadel pa je tudi voznico Wolte, tako Jo huje ranjeno prepeljali v jeseniško bolnišnico. Neprimerna hitrost to, oV ^rižišču Gorenjesavske in Delavske ceste v Kranju se je v sobo-8ePtembra, nekaj po 21. uri pripetila prometna nezgoda zaradi ISSgJ^erne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Alojz Kolman (roj. v kt.-VZ Peljal proti Kranju. Zaradi neprimerne hitrosti pa je pžl§ču zapeljal na robnik med obema cestama, od tu pa po zelenici V n^°renjesav8ko cesto, kjer je na levi strani trčil v električni drog. k K®8re.6i sta bila voznik in sopotnica Dragica Poljanšek (roj. 1955) va«i •nja huje ranjena, sopotnika Ivan Kavčič (roj. 1955) iz Dvorske rtini *n Zdravko Dolinar (roj. 1954) iz Begunj pa sta bila le lažje na* Škode na avtomobilu je za 8000 din. Doslej najkvalitetnejša prireditev v Kranju V nedeljo, 16. septembra, na Gorenji Savi 80 skakalcev iz 8 držav Pri smučarskem klubu Triglav potekajo te dni intenzivne priprave za organizacijo največje smučarske skakalne prireditve na plastični skakalnici v Jugoslaviji. Smučarski delavci se trudijo, da bi bila prireditev čim bolje organizirana. Vsekakor bo to edinstveni športni dogodek za gorenjsko metropolo, saj bo Kranj gostil vrhunske športnike — reprezentante iz osmih držav Evrope in Amerike. »Menim, da Kranj doslej še ni imel tako kvalitetnih športnih prireditev, kot bo v nedeljo, 16. septembra, ob 14. uri na novi 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi,« pravi predsednik organizacijskega komiteja Ludvik Kuhar. »Iz Avstrije, Italije, ZRN, Kanade in Jugoslavije bodo nastopili skakalci s popolnimi A in B državnimi reprezentancami. Ekipa Kanade bo pod vodstvom najboljšega skakalca Wilsona prispela v Jugoslavijo že v sredo. Iz ČSSR bo prišla odlična 4-članska ekipa z Matoušem na čelu.« V teh dneh pa pričakujejo še poimensko prijavo iz Švice, saj njihova reprezentanca ta teden trenira v bližnjem Bad Ausseu (Avstrija). Načelne prijave so prišle še iz NDR in Madžarske, od koder organizatorji pričakujejo po dva najboljša skakalca. V avstrijski ekipi velja omeniti Walterja Schwabla, ki je v nedeljo zmagal ha velikem mednarodnem tekmovanju v Reit im Winklu in je trenutno v odlični formi. »Trudimo se, da bi prireditev vzorno organizirali tako kot dosedanji dve mednarodni,« nam je povedal sekretar organizacijskega komiteja in obenem tajnik tekmovalnega odbora inž. Jože Zaletel. »Organizirali bomo posebno računsko pisarno, tako da bomo gledalce sproti obveščali o rezultatih tekmovalcev. V primeru lepega vremena bomo izvedli razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ter nagrad takoj po končani tekmi na izteku skakalnice. Za jedačo in pijačo bo poskrbelo gostinsko podjetje Central. V neposredni bližini skakalnice pa bomo pripravili dovolj parkirišč. Še posebej pa bi želel opozoriti gledalce, da so vstopnice po znižani ceni v predprodaji do sobote v turistični poslovalnici Creina, v večjih delovnih organizacijah in v kranjskih osnovnih šolah.« J. Javornik Padalstvo Humar priplaval srebrno medaljo Neprevidnost prometn0boto' 8- septembra, ob 22.30 se je na Rečiški cesti na Bledu pripetila M j al "a nezgoda. Voznik avtobusa Franc Škantar (roj. 1913) z Bleda je JPeljai F Jesenic proti Bledu. Potem ko je avtobus v Rečici ustavil, je spet l95i\p0Dpribližno 20 metrih na desni strani ceste zadel Štefko Negode Peljali „ • Bleda, ki je hodila v smeri Gorij. Ranjeno Štefko Negode so pre-v Jeseniško boln.išnico. L. M. V Portorožu se je končalo že osmo neuradno svetovno padalsko prvenstvo za Pokal Jadrana. Jugoslavija je bila zastopana z dvema ekipama. Jugoslavansko B reprezentanco so sestavljali padalci Pesjak, Lotrič, Hrast, Humar in Šolar, (vsi člani Alpskega letalskega centra iz Lesc). V štafetnih skokih z višine 2500 metrov so dobro startali, saj so zasedli odlično sedmo mesto. Veliko manj sreče pa so imeli v skupinskih skokih na cilj z višine 1500 in 1000 metrov, obakrat so bili bolj pri repu. Znova pa so se izkazali zadnji tekmovalni dan, ko so bili z višine 600 metrov skoki na cilj v morje. Tu se je še zlasti izkazal 21-letni Humar, saj je osvojil drugo mesto. Pri teh skokih je veljalo tudi hitro plavanje na cilj. Z zadnjo disciplino so se Leščani v generalni uvrstitvi povzpeli kar na" osmo mesto, državna A reprezentanca je bila trinajsta. v Seveda bi bili lahko z malo več sreče pri skupinskih skokih na cilj med prvimi petimi, vendar pa je doslej skoraj vedno v Portorožu sre- ča naše padalce zapustila. Razveseljiv pa je uspeh Leščanov v dokaj novi in tvegani disciplini štafetnih skokov, ravno tako tudi skokov v morje, saj so le nekajkrat skočili v jezero. Uspeh je še toliko večji, saj so precej za seboj pustili državno A reprezentanco, ki si je obetala vse več kot pa skoraj nečastno 12. mesto. Torej, po uspelem zimskem svetovnem prvenstvu (para ski), so bili Leščani uspešni tudi v štafeti in mokrih skokih (v vodo). M. Hudovernik Šenčur : Triglav 55 : 48 V drugem kolu gorenjske košarkarske lige je ekipa Šenčurja v lepi in dinamični igri premagala mlado moštvo kranjskega Triglava. Z zmago so Šenčurjani najavili kandidaturo za osvojitev prvega mesta. B. R. Gorenjska rokometna liga Radovljica : Kr. gora : 17 : 22 Za drugo kolo v prvi gorenjski rokometni ligi je značilno, da so kar štiri gostujoče ekipe na tujem osvojile točke. Kranjski Veterani so bili uspešni v igri s Savo B, Kranjska gora je odpravila Radovljico, Gorenjski sejem je obračunal s Krvavcem, Jeseničani pa s Tržičem B. Čast domačinov je rešil golniški Storžič, ki je premagal Križe B. Izidi: Sava B : Veterani 21:29 (10:16), Radovljica : Kranjska gora 17:22 (10:14), Krvavec : Gorenjski sejem 22:37 (8:21), Storžič : Križe B 9:4 (3:2), Tržič B : Jesenice 18:21 (9:11). V drugi ligi so bili doseženi pričakovani rezultati, le mlado moštvo Zabnice B je presenetilo Dijaški dom. Izidi: Zabnica A : Duplje B 32:14 (16:7), Šešir B : Radovljica B 19:13 (9:5), Preddvor B : Besnica 25:23 (13:7), Dijaški dom : Zabnica B 23:31 (9:18), Alples B je bil prost. -dh Pionirjem Triglava pokal PZS Plavalni delavci krškega Celulo-zarja so bili organizatorji letošnjega slovenskega prvenstva v plavanju za mlajše pionirje in pionirke ter plavalnega pokala za najmlajše. Nastopili so najmlajši iz vseh slovenskih plavalnih kolektivov. Ekipni naslov in pokal PZS so osvojili mladi tekmovalci kranjskega Triglava, ki so s prvim mestom dokazali, da v Kranju raste nov rod plavalcev. Rezultati: ekipno: 1. Triglav 56, 2. Ljubljana 50, 3. Fužinar 45, 9. Jesenice 2. Rezultati posamezno: pionirji: 100 m kravi: 1. Lopatič (Ilirija) 1:00,3, 2. Petrič (Triglav) 1:12,0, 100 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 1:34,7, 3. Jerman (Triglav) 1:36,2, 50 m delfin: 1. Petrič (Triglav) 35,0, 100 m hrbtno: 1. Kos (Fužinar) 1:19,1, 2. Sladoje (Triglav) 1:27,0, 200 m mešano: 1. Petrič (Triglav) 2:54,0. Pionirke: 100 m prsno: 1. Za- vašnik (Ljubljana) 1:33,7, 3. Šten-berger (Triglav) 1:35,6, 100 m hrbtno: 1. Blažič (Rudar) 1:26,1, 3. Stemberger (Triglav) 1:32,0, 200 m mešano: 1. Vehovec (Ljubljana) 3:10,4, 2. Stemberger (Triglav) 3:11,0. -dh Jubilejni poka] »priključitve« za strelce Škofje Loke Veja ^dla na kočijo ob fedeljek, 10. septembra, Bledu " med nevihto na Dno* - ,a "darila v drevo ^estivti Jališču kočijažev pred je oh, no. dvorano. Pri tem se t*dla mila debela ve->a in Jakohn kočijo posestnika 1 Mlinci otočniIca (roj. 1900) NoSe. ceste 14 na Bledu' hudo r Je bil pri teP tako neSl.Ix_anJen, da je na kraju V Panovcu pri Novi Gorici je bilo v nedeljo jubilejno deseto tekmovanje v streljanju z MK serijsko puško za pokal priključitve. Prebivalci Nove Gorice namreč v tem času praznujejo 26. obletnico priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Strelci so ta praznik počastili s tekmovanjem, v katerem je nastopilo 11 ekip, med njimi tudi dve ekipi iz Stare Gorice in Čedada. Nogometaši za pokal V mladinskem tekmovanju gorenjskih ekip za pokal SFRJ so bili v drugem kolu doseženi naslednji rezultati: Triglav : Naklo 2:1, Sava : Šenčur 3:0, Alples : Tržič 6:2, V naslednjem kolu, ki bo na sporedu v sredo, 19. septembra, se bodo v polfi-nalu srečali: Triglav : Jesenice in Alples : Sava. Polfinale članskih ekip pa bov na sporedu v četrtek, 20. septembra, ko se bodo srečali: Alples : Bled in Triglav : Sava. Lani je kranjska ekipa po devetih srečanjih osvojila pokal v trajno last, zato je prireditveni odbor za zmagovalno vrsto pripravil novega. Tega si je letos s precejšnjo prednostjo "priborila ekipa Škofje Loke, lanski zmagovalci pa so bili šele peti. Vrstni red — ekipno: 1. Škofja Loka 975 (Peternelj 246, Fojkar 245, Stržinar 241, Gerlevec 243), 2. Jesenice 941, 3. Kamnik 939, 4. Nova Gorica 934, 5. Kranj 901 itd.; posamezno: 1. Clemente (Nova Gorica) 250, 2. Otrin (Jesenice) 250, 3. Peternelj (Šk. Loka) 246, 4. Fojkar (Šk. Loka) 245, 5. Podgornik (Kamnik) 244 itd. B. Malovrh Britof: LTH 3 : 3 Delovna skupnost ČP GORENJSKI TISK KRANJ razglaša prosta delovna mesta delavcev v proizvodnji Delo je na dve izmeni. Prijave oddajte v tajništvo podjetja ĆP Gorenjski tisk Kranj, Ul. M. Pij ade 1, do 19. 9. 1973. V gorenjski članski ligi so nogometaši odigrali doslej že dve koli. Rezultati — 1. kolo: Jesenice : Lesce 1:1, Bled : Britof 2:0, LTH : Naklo 6:1, Bohinj : Alples 1:5', Šenčur : Ko-rotan 1:5; 2. kolo: Šenčur : Jesenice 1:0, Korotan : Alples 3:4, Naklo : Bohinj 2:3, Lesce : Bled 4:0, Britof : LTH 3:3. V vodstvu sta Alples in Šenčur, ki imata vsak po 4 točke. V I. razredu pa so se tekme končale v prvem kolu takole: Primsko-vo : Kondor 3:1, Bled B : Reteče 0:4, Preddvor : Triglav B 8:3. V mladinski ligi so igrali takole: Naklo : Triglav 0:1, LTH : Sava 1:1, Šenčur : Primskovo 8:0. Pri pionirjih so se tekme končale takole: Jesenice : Lesce 2:1, Bled : Britof 1:4, Šenčur : LTH 0:4, Bohinj : Alples 3:0, Šenčur : Jesenice 1:6, Naklo : Tržič 2:5, Preddvor : Tržič 1:8, OŠ L. Seljak : Korotan 13:0. P. Novak %Ji lL#v jSiis Jfis^ 7 S&irt dveh planincev ia * J« reševalci iz Radovljice i?' sen* n,ic so v ponedeljek, if^Va Vw?mbra» dopoldne našli { Ul,inčS?^ešana planinca Julija ? Jani> !»46) iz Žirovnice « b^niLG,Sarja (roj' 1948> iz 51* se v Kurinčič in Grčar W°Vj!Peln Petek, 7. septembra, na Stol. Domači so P^Poldi a pričakovali v soboto JSso v i r Pa planincev ni „8o Koreolelalce' V nedelJo je h?a Poav xk,h reševalcev iskalo nf? ana Planinca, z iska-edeljek !i° nadaljevali tudi v polt^. "opoldne, ko so ju našli. 2Ue *adni{£ je v soboto popol-fcko ji^^tvidel neki planiki* Vif°dše * koče na Stolu h* <*o tja n?°rj.evi koči, vendar ia ^.PHšel. Planinca sta s knf »menovani lovski da £? pa 8ta skrenila, vL^m J! b} nabirala planike. ne skal« • 8ta Padla Prek pre-in se ubila. /A svotfcimi M S'X CAKI i V M I > t f*K IVANKA >'»)!< MAKIJA iu/man )<)/.< a/man mi rot> sfava (im-«toi n,w rov*«* pi t: f£\J| V nedeljo, 9. septembra, se je v krajevni skupnosti Trste-nik končala akcija »Olepšajmo svoj kraj«, ki je bila že sedma po vrsti. Zadnji dve leti sodeluje v njej še turistično društvo Bela, ki deluje tudi na področju Trstenika, Panger-ščice, Zabelj, Cadovelj, Povelj in Babnega vrta. Komisija, sestavljena iz odbornikov sveta krajevne skupnosti Trstenik, je v nedeljo obiskala vse omenjene vasi ter ocenila njihovo urejenost. Pozorna je bila predvsem na urejenost .stanovanjskih in gospodarskih poslopij, na čistočo dvorišč in na cvetje. Skupnost je v nagradni sklad prispevala 2000 dinarjev in jih po nedeljskem ogledu razdelila takole: Trstenik je dobil 600 dinarjev, Žablje in čadovlje po 400 dinarjev, Babni vrt, ki je po mnenju komisije najbolj napredoval, 250 dinarjev, Povije 200 dinarjev, Pangerščica pa* 150 dinarjev. Slednja je glede urejenosti zadnje leto malo nazadovala. Vasi bodo ta denar potrošile za nakup cvetja, gramoza, klo-pic itd. Akcija, ki ima že lepo tradicijo in jo namerava krajevna skupnost še podpirati, je že rodila sadove. Vasi trste-niške krajevne skupnosti so se polepšale in kar tekmujejo, katera bo bolje urejena. Udeležil sem se nedeljskega potepa po naseljih trsteniške v krajevne skupnosti in za današnjo rubriko pripravil tele pomenke. Edo Bečan s Trstenika, predsednik krajevne skupnosti: »Letošnji ogled smo opravili kasneje kot pretekla leta, saj imamo veliko dela z gradnjo novega pokopališča na Trste-niku. Menim, da so z urejenostjo vasi odborniki, člani komisije lahko zadovoljni. Včasih so bila naša naselja zanemarjena, danes pa skoraj ni hiše, kjer ne bi bilo cvetja. Občani so veliko bolj pozorni na urejenost dvorišč in na zunanjo ureditev hiš in gospodarskih poslopij. Menim, da je Babni vrt najbolj napredoval in se je zato zasluženo prebil na četrto mesto. To je ponoven dokaz pravilnosti naše vsakoletne akcije. Ljudem ni več vseeno, v kakšnem okolju živijo in v kakšni luči se predstavljajo obiskovalcem od drugod.« Franc Rogelj, kmet iz Zabelj: »Ko smo leta 1966 v vasi urejevali potok in gradili škarpo, nam je ostal sredi vasi prostorček, na katerem smo na predlog krajevne skupnosti uredili park. Vaščani smo skupno kupili cvetje in se dogovorili, da bomo skrbeli zanj. Nikogar ni treba spodbujati in priganjati. Vsak dobro ve, kdaj je na vrsti za urejevanje vaškega parka. Da je tako, gre zahvala predvsem naši slogi in razumevanju, saj smo ena redkih vasi, kjer sloge ne motijo prepirčki. Park je postal tudi vaško shajališče. Razen tega pa skrbi seveda vsak sam za urejenost svoje domačije. Vendar Zabije še niso urejene tako, kakor bi želeli. Prah, ki se dviga s ceste, kvari urejenost vasi in duši lepo negovano cvetje. Želeli bi, da bi bila cesta skozi Zabije vsaj bolje vzdrževana, če že ne asfaltirana. Seveda še marsikaj manjka tudi pri naših poslopjih.« Florjan Kern, kmet iz Cadovelj: »Menim, da se je urejenost naše in drugih vasi v skupnosti v letih, ko organiziramo takšne akcije, veliko popravila. Babni vrt je bil včasih zanikrn, danes pa je med najlepšimi vasmi v skupnosti. Tudi v Ča-dovljah se trudimo, da bi bila vas lepša, vendar v primeri z Zabljami skrbi vsak sam za okolico svoje hiše. Drug pri drugem se zgledujemo in na tihem tekmujemo. Pri nas imamo veliko rož, kar nam vzame veliko časa. Zgodi se, da jih žena zaliva ob desetih zvečer ali še kasneje. Cadovljani želimo, da bi bila cesta skozi vas bolje vzdrževana ali da bi jo vsaj prekrili s 'protiprašno prevleko. Javno razsvetljavo imamo, vendar bi jo želeli podaljšati do transformatorja pri glavni cesti. Naša želja je zgraditev protipožarnega bazena (gasilci so v te namene zasilno uredili vodnjak) ter postavitev table za omejitev hitrosti. Vozniki divjajo po vasi kot za šalo in smo dan za dnem v nevarnosti.« J. Košnjek Na slavnostni seji delavskega sveta Almire so op 25-letnici podjetja podelili tudi priznanja 152 članom kolektiv Razbremeniti gospodarstvo -zaslužek po delu Almira je proslavila 25-letnico obstoja in 50-letnico pletilstva na Gorenjske& Kolektiv tovarne Almira v Radovljici je v soboto proslavil 25-letnico obstoja in 50-letnico pletilstva na Gorenjskem. Prireditve v okviru tega jubileja so se začele že prej, ko so bi^a različna športna tekmovanja, julija pa so. v tovarni odprli tudi novo prodajalno. Sobotne slovesnosti so se začele ob 10. uri z odkritjem spomenika Toneta Svetine na tovarniškem poslopju. V kulturnem delu programa so sodelovali godba na pihala iz Lesc, mešani pevski zbor Almire in mladi delavci Almire. Govoril je tudi avtor spomenika, ki ponazarja delo in boj, Tone Svetina. Spomenik pa ^ odkrila delavka in borka Marija Strgar. Ob 11. uri je bila v tovarni slavnostna seja delavskega sveta, na kateri so 152 članom kolektiva, ki so v podjetju nad 15 let, podelili priznanja in nagrade. Navzoče pa je pozdravil in jim čestital tudi predsednik občinske skupščine Stanko Kajdiž. Osrednja slovesnost, ki so se je udeležili člani kolektiva, pa je bila ob 18. uri v dvorani Kazine na Bledu. Začel jo je predsednik delavskega sveta Almire Marjan Dobrila, po pozdravnem govoru direktorja Mira Kavčiča pa je spregovoril sekretar zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič. V kulturnem delu programa je sodelovala tudi folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. Marjan Rožič je v svojem govoru poudaril, da v Almiri prav gotovo ne bi dosegli številnih uspehov, če ne bi povezovali v ustvarjalno silo samoupravljanje in delitev dohodka na podlagi delovnih rezultatov. Ko je govoril o pripravah na deseti kongres zveze komunistov Jugoslavije, je poudaril, da je treba priprave povezovati tudi z ustavno razpravo. Govoril je o prizadevanjih za večjo gospodarsko stabilnost in o pobudi Ob 25-letnici Almire so na tovarniškem poslopju odkrili spomenik na temo borbe in dela avtorja Toneta Svetine Nove delavnice jeseniškega Viatorja \ Danes bo poslovna enota Viatorja na Jesenicah izročila namenu nove delavnice za osebna vozila, avtobuse in tovornjake. Prizadevanja, da bi jeseniški Viator dobil nove delavnice, so bila precejšnja, saj so do sedaj delali v starih in neprimernih delavnicah ter v nevzdržnih delovnih pogojih. Vedno večji promet ter težnja za tem, da bi svojim zaposlenim omogočili delo v normalnih delovnih razmerah, je zahtevala graditev servisne delavnice, pralnice z najmodernejšimi stroji za čiščenje in pranje avtomobilov ter servisne delavnice za avtobuse in tovornja-kc. V novih delavnicah, ki jih bodo odprli danes, bo zaradi modernih strojev in orodja boljša tudi organizacija dela in s tem boljše storitve. Vsekakor so nove delavnice za samo, podjetje kakor tudi za vse občane Jesenic velika pridobitev. D. S. Cesta na Brnik pripravljena za asfaltiranje Na Cestnem podjetju v Kranju so nam včeraj zjutraj povedali, da so nameravali včeraj začeti polagati asfalt na prenovljeni cesti od Kranja proti Brniku. Namero jim je preprečila redukcija električne energije v asfaltni bazi v Naklem. Odsek od Primskovega pri Kranju proti Brniku je dolg skoraj 2 kilometra. Imel bo dva vozna pasova, široka po 3,5 metra ter dva robna pasova, široka 35 centimetrov. Cestno podjetje bo razširilo tudi riekatera pomembnejša križišča ter asfaltiralo pri' ključke na modernizirano cesto. Predstavnik Cestnega podjetja nam je zatrdil, da bo asfaltna prevleka najverjetneje vgrajena že do konca tega tedna, če asfaltno bazo ne bodo preveč ovirale pogoste redukcije električne energije. -j k sindikata, da bi se zboljšal življenj' ski standard. Rekel je, da se sindik?' ti zavzemajo za nujno korekcij osebnih dohodkov, predvsem ta^jj kjer je stanje kritično. Njih°^ stališče je, da je že v drugem poll^J tega leta treba puščati gospodarstv več denarja in tako omogočiti, d.. delovni kolektivi ne bodo rešev*' težak ekonomski položaj zgolj dvigovanjem cen. Hkrati pa J! sindikati zavzemajo, da bi v pri!}0"' nje boljši osebni dohodki vplivali n delavce bolj stimulativno in da D bili delavci nagrajeni na osno doseženih delovnih rezultatov. . V okviru praznovanja 25-letn^ bodo v Almiri ta teden pripravil1 ^ dve prireditvi. Tako bo jutri (Četr^ tek) ob 20. uri v avli osnovne šole Radovljici modna revija za člaI\ , kolektiva in občane. V program bodo nastopili tudi operni pevci-kupce in poslovne partnerje pa Dv podobna modna revija v petek Golf hotelu na Bledu. A. Žalar V Lomu prvič krajevni praznik Krajevna skupnost Lom K-0i Storžičem bo praznovala v ned ^ 16. septembra, prvič svoj praznIfcv bo združen s tradicionalnim njem kurirjev in vezistov. ^V^jj-iJ organizacija, ki deluje v genj republiškega odbora Zveze z"rUoJ)*t borcev NOV, ima namreč patr nad osnovno šolo v Lomu, v Praznovanje se bo za^e!° K? soboto, 15. septembra, zvečen ^jj bodo na obrobnih vrhovih kresovi. Na praznični dan ob ^ bodo pri Carmanovi domačij.1 V jp stavniki Loma sprejeli kuriu ^e veziste ter ostale goste. 10 ^ kasneje bo slovesna otvoritev P p& odseka nove lomske ceste, na sprejem v domu družbenih org pjl) cij. Ob 14. uri bo v domu dru*^ ^ organizacij tudi proslava; žalna komemoracija pred ploščo na domu. Sledilo bo tov srečanje. ,, Hi