Št. 30. ________ Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldn« tor stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto .......13 K 20 h, ali gld. 6-GO pol leta........6 » 60 » » » 8-30 Četrt leta.......3 » 40 » . » 1-70 Posamifine Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« -A'.,, GabtsčoV. , vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer: ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brca doposkne na-roCnine se ne oziramo. Oglasi In poslanice se računijo po petit-vrstah če tiskano l-krat 8 kr., 2-icrat 7 kr.r 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večj« črke po prostor.ii. — Heklaine in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. ~v"....." Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K s V Gorici, v soboto dne 15. aprila 1905. Tečaj XXMV. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nad9tr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12-dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Up ravni s t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, Dopisi e j se poSiljajo le ur e dn i i t v u. _. . Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. __ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Seče« vsak petek iu stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakami Schwarz v Šolski "ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenči č na trgu della Caserma. včič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. »Zadružna zveza11 proti »Goriški zvezi". Ko smo se bavili obširneje z novo zasnovano »Goriško zvezo gospodarskih zadrug in društev«, smo povedali, da si je ta zveza v laseh z »Zadružno zvezo« v Ljubljani. Naši klerik?.ici so pač izkoristili ljubljansko »Zadružno zvezoc# ko jim je šla na roko pri snovanja »Goriške zveze«, ko so pa stopili glede* te svoje zveze v ožjo dotiko z dado, katera jim je dala denar, pa so zapustili kranjske brate ter krenili na drugo pot. Klerikalci na Goriškem hočejo imeti svojo zvezo ter nočejo biti prav v nikaki dotiki z ljubljansko »Zadružno zvezo«, marveč se hočejo priklopiti splošni zadružni zvezi na Dunaju. Pa zakaj so to storili? Zato, ker so prodani vladi. Kar reče vlada, to storijo. Vlada jih podpira na vse strani, jim daje denar ter jim gre na roko — radi tega pa molčijo o vseh naših pravih narodnih potrebah, radi tega je nastopil dr. Gregorčič pot iz-tlajiee v deželnem zboru, radi tega je prijatelj dr. Pajerja, radi tega so vrgli v smetnjak borila za naše svete pravico, radi tega prepuščajo Lahom prosto polje na sploh, radi tega je pel »ljubljenec naroda« v deželnem zboru ho-zano največjemu sovražniku goriških Slovencev. Prodani so vladi. Kar vlada reče, to storijo. Dokaz: V decembru 1903. se je vršila v Ljubljani pod predsedstvom dr. M. La-ginje zadružna enketa. Z Goriškega je bil navzoč Sv. Premrl, uradnik »Centrifuge«. Ta Premrl, ki igra seveda na zadružnem polju goriškem veliko ulogo, kjer ga čaka menda poklic kranjskega Seliškarja, je povedal na tej enketi, da mu je znano, kako ljubo bi biio vladi, če bi se slovensko zadružništvo cepilo po poje-d in i h deželah. Temu glasu so hitro sledili, in v okrožnici 10. febr. 1904. so pisali jako preirigano v okrožnici ^Goriške zveze«: »Na onketi zadružnih zastopnikov, ki se je vršila v Ljubljani 11. decembra 1903., so se zastopniki izvenkranjskih zadrug soglasno izrekli za avtonomno snovanje zvez po deželah, pa za skupnost glede posvetovanja, pouka, navodil, glasila in tiskovin.« Tam pa se niso res izrekli za tako avtonomijo, ampak za skupnost in za avtonomijo, kolikor se je razume glede razmer v posameznih deželah samo po sebi. V tem pogledu piše »Narodni gospodar«, glasilo »Zadružne zveze«, ta-ko-lo : »No, naglašana skupnost glede posvetovanja, pouka, navodil, glasila in tiskovin bila bi pač naj le začetek splošne skupnosti našega zadružništva, pri koji skupnosti pa nekaka avtonomija zadružništva po pojedinih deželah ni nemogoča — temveč z ozirom na posebne razmere sama ob sebi umevna — a taka avtonomija se ne smo pred skupnost našega zadružništva staviti, — — na prvo mesto spada skupnost.« Razkolni bratje v ulici Vetturini so pustili svoje lastno učitelje in pristaše na cedilu, ker mislijo, da bo bo1! prav, če stojijo povsem pod okriljem primorske vlade !! Da od take zveze, kakoršno so osnovali v ulici Vetturini, ni pričakovati nič dobrega, sme že pribili. To nam potrjuje pa tudi že omenjeni list »Narodni gospodar*, glasilo »Zadružne zveze«, ki piše tako-le: »C. kr. namestništvo v Trstu pri-poznalo je »Goriški zvezi« z odlokom z dne»7. decembra 1904. št. 34.972/ITI. revizijsko pravico. Revizijska pravica se more po določila § 3. revizijskega zakona le takim zvezam priznati, ki imajo najmanj 50 zadrug včlanjenih, ali pa vse zadruge ene dežele, ali vse v deželi obstoječe zadruge z jednakimi gospodarskimi smotri in z jednakim poslovnim jezikom; ker ima naša zveza na Goriškem lepo število zvestih ji zadrug in je tudi precej goriških zadrug v »Zvezi slovenskih posojilnic v Celji«, seveda »Goriška zveza« nima niti vseh zadrug na Goriškem, niti vseh slovenskih zadrug, mogla je toraj za revizijsko pravico le vsled tega prositi, ker je imela ob času prošnje že 50 zadrug pravilno včlanjenih. — A kaj pomeni v današnjem času velikanskih združitev samostojna zveza s 50 zadrugami — in če naraste to število celo na 100 ? ! Zmirom moraostati le šibka gospodarska sila, ki ima le malo življenske moči. če tudi se jo neguje z najrazličnejšimi podporami. In možje, ki posvetijo takemu šibkemu organizmu svoje delovanje, ne dočakajo tu nikdar pravih vspehov, ker ti so rezervirani le za močne organizme. V »Goriški zvezi« zbrane zadruge iti njih voditelji bodo morali radi tega svojo zvezo pridružiti kaki drugi zvezi; kakor zveza v svoji okrožnici nanii-gava, jo mika direktna zveza s splošno zadružno zvezo na Dunaju — to se pravi, hoditi hoče popolnoma lastno pot — brez ozira na drugo slovensko zadružništvo...« (Kar je tiskano razprto in debelo, smo podčrtali mi.) Tu imate sedaj sodbo o »Goriški zvezi«, sodbo, katero je izrekla »Zadružna zveza« v Ljubljani, sodbo, ki se popolnoma zlaga s tem, kar smo mi pisali o tej nepotrebni zvezi, ki ni drugega nogo nevarna igra na gospodarskem polju od strani nesposobnih ljudij, katerim pa vlada rada šteje v roke — Judeževe groše. Kdo naj potem še kaj zaupa takemu »zadružništvu« ? ! Zlasti še, kdo naj jim zaupa kaj, če se vpošteva, da iščeta zadruge in društva po Goriškem od klerikalne strani dve organizaciji. »Zadružna zveza« v Ljubljani se hvali, da ima na Goriškem lepo število zvestm ji zadrug, »Goriška zveza« pa jih naganja v svoje okrilje. Torej ravs in kavs na gospodarskem poljuod strani klerikalcev samih. Tu so si sami v 1 a s e h, Kaj more priti iz tega ? Dobrega nič — le slabo je mogoče! — Precej goriških zadrug je v »Zvezi slov. posojilnic v Celju«. Te so dobro oskrbljene, ta zveza je kaj vredna — ne pa klerikalni ravs in kavs in klerikalna zmedenost na gospodarskem polju! Biskup Strossmayer. Akad. društvo »Triglav", Povodom smrti svojega večletnega Častnega člana prevzv, vladike Josipa Juraja Strossmayer-ja je akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu takoj, ko se mu je javilo, da je nehalo biti pre-blago srce staroste velikih Slovanov, poslalo v izraz sožalja na stolni kapi-telj v Djakovo sledečo brzojavko: Ob grobu svojega dolgoletnega člana, dike in ponosa Jugoslovanov, nedosežnega vzora vsej slovanski mladini, globoko žaluje ter bridko občuti nenadomestljivo izgubo slov. akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu. Mesto venca na grob nepozabnega dobrotnika in ljubitelja Slovanov je podarilo društvo družbi sv. Cirila in Metoda 50 K (s prispevkom tč. predsednika) Društvo oficijalno žaluje za dragim pokojnikom dva mesca. Maše zadušnice celjskih narodnih društev se je udeležil predsednik z ve- Grof Morite Cristo. napisal fllexandre Dumas. ' (Dalje.) .,0 sire." pravi minister, ,.v tem oziru, hvala Bogu, ni potrebno, da bi si kaj izmišljat; v naš urad dojde vsak dan '"^•i vvsta najresnejšik obtožb od cele legije ljudij, ki pričakujmo hvaležnost za usluge, haterih ne izkažejo, pa bi jih radi khzali. Tožijo o negotovosti in upajo, da podeli njihovim svarilom kak nepričakovan dogodek obraz resničnosti." ..Prav je," pravi Ludovik XVIII.: »pojdite zdaj in ne pozabite, da vas pričakujem." ,.Podvizati hočem, sire; v desetih minutah se vrnem." , ..lu jaz," pravi gospod de Blacas, ,,jaz grem po svojega Nrofevalea." ..Čakajte vendar, čakajte vendar,"' pravi Ludovik XVIII. j -I^S Blacas, podeliti vam moram* Še grb; dam vam orla z razpiustriiini krili, držečega v kn-mpljih plen, ki se mu bode ' 2astonj poskušal izviti, z devize: ,Tenax'." ¦ ».Poslušam, sire," pravi gospod de Blacas, »nestrpno! j iakaje. | \ „Kad bi vedel vaše mnenje o mestu ,Molli fugiens enlie-' j -111'': veste, tu se govori o jelenu, ki ga preganja volk. AH l Mfeto vi lovec in zlasti strasten lovec na volkove? Kako so vam | z'JUa behedi ,molli anhelitu' v tem dvojnem pomenu?" i t »Čudovito krasni, sire; toda moj sel je kakor jelen, o1 i *atp»'em se pripoveduje, kajti v kratkih treh dneh jo prevozil I *¦ posebno pošto dvestoindvaj&et milj." »Torej se je trudil mnogo in po nepotrebnem, moj ljubi vojvoda. Saj imamo telegraf, ki potrebuje zato samo tri ali štiri uro, in to ne da bi se najmanj zasopel." »O sire, vi plačujete zelo slabo tega mladega moža, ki je prišel iz tolike daljave in s takim ognjeni, da vam prinese važno poročilo; in če bi bilo tudi samo zaradi gospoda de Sal-vieuxa, ki mi ga je priporočil, vas prosim, da ga sprejmete milostno." »Gospod de Salvieux, komornik mojega brata?" „Da." « »Res, on mi je tudi pisal." ., Ali vam piše tudi kaj o tej zaroti ?" „Xe, toda opozarja me na gospoda Villeforta in mi po-verja v dolžnost, da mu preskrbim na vsak način pristop k Vašemu Veličanstvu." »Na gospoda Villeforta ?" vsklikne kralj. „Ta sel se imenuje Villefort?" „Da sire." „In prihaja iz Marseillea?" „ Vsekakor." »Zakaj mi niste povedali njegovega 'mena takoj!" odvrne kralj, in na njegovem obličju se prikaže prva senca strahu. »Sire, menil sem, da Vaše Veličanstvo ne pozna tega imena." „Kaj še, kaj še, Blacas; to je resen, vzvišen j. zlasti častihlepen duh. In vraga, saj poznate ime njegovega očeta l" »Njegovega očeta ?" „Da, Noirtierja." »Da, njega." ,,In Vaše Veličanstvo je vzelo sina takega človeka v svojo službo?" »Blacas, prijatelj moj, ali ne razumete ničesar? Povedal sem vam, da je Villefort častihlepen: da doseže svoj cftj, žrtvuje Villefort vse, tudi svojega očeta." „Torej sme vstopiti, sire?" „Takoj, vojvoda. Kje pa je?" »Pričakuje me spodaj v mojem vozu." »Pojdite ponj." „Takoj.-< Vojvoda odhiti z živahnostjo mladeniča; ogenj njegovega rojalističnega prepričanja ga je pomladil za dvajset let. Ludovik XVIII. ostane sam, vpre oči v odprtega Horaca in zamrmra: „Iustum et tenacem propositi virum." Gospod de Blacas se je vrnil z isto hitrostjo kakor je odšel; toda v prednji sobi se je moral sklicevati na kraljevo pooblaščenje. Zaprašena Villefortova obleka in njegov kroj, ki ni imel na sebi ničesar dvoru primernega, sta razburila dovzetnost gospoda de Brezeja, ki ni mogel razumeti, kako more imeti ta mladi mož namen, stopiti v taki obleki pred samega kralja. Toda vojvoda odstrani vse pomisleke in zapreke z besedami: „To je povelje Njegovega Veličanstva." In kljub vsem opazkam, ki jih je še delal ceremonijski mojster z ozirom na predpise dostojnega vedenja, peljejo Villeforta pred kralja. Kralj je sedel še na istem mestu, kakor ga je zapustil vojvoda. Ko odpre Villefort vrata, obstoji prav pred njim. Mladi uradnik stopi za korak nazaj. »Vstopite, gospod Villefort," pravi kralj, »vstopite!" Villefort pozdravi in stopi nekoliko naprej, pričakuje* kraljevih vprašanj. »Gospod Villefort," nadaljuje Ludovik XVIII., »gospod vojvoda de Blacas, ki je bil tukaj pred vami, trdi, da mi imate povedati nekaj zelo važnega." likim- številom društvenikov »Triglava«. Zvečer so se zbrali tovariši v »rudeči sobi« tNar. Doma«, da darujejo zadnjo žrtev manom največjega in najslavnej-čega Jugoslovana. Slava mu in večni spomini Sožaljke. Sožalje je izrekel tudi naš cesar. — Srbski kralj Peter: Iskreno obžalju-jem izgubo, katero je pretrpel hrvatski narod s smrtjo svojega velikega rodoljuba in neumornega delavca na kulturnem napredku. Brzojavil je tudi knez Nikola črnogorski, slaveč Strossmaverja kot velikega človeka in svečenika. Sožaljnih brzojavk od vseh strani j sveta je.došlo nebroj,. Na pošti in.br-zojavu v Djakovem je toliko posla, da so morali postaviti poseben stroj za prejemanje brzojavk ter pomnožiti izdatno osobje. Možgani biskupa, katere so vzeli pri balmazovanju. tehtajo l kg 450 gr. Presegajo poprečno težo, ki znaša 1 kg 360 gr. Ali treba vpoštevati, da je imel Strossmaver že 90 let; teža možganpa upada znatno že med 50 in 60 letom. Turgenjevi možgani so tehtali 2 kg 120 gr,, Petrarkel kg 602 gr., Schillerja 2 kg 580 gr., Sambette 1 kg 1S0 gr., Danteja 1 kg. 900 ^r. Iz teže možgan se seveda ne da sklepati s sigurnostjo na veličino genija! ali res je, da veliki ljudje' imajo težje možgane nego navadni. Kakor smo že povedali, se splošno sodi, da bo naslednik Strossmaver ju Hugo dr. Mihalovič, sorodnik Pejače-vičev. Kakor poročajo hrvatski listi, je Mihalovič te dni nemudoma odpotoval na Dunaj. Potovanje da stoji v zvezi z aspiracijami na biskupsko stolico v Djakovem. Oporoki. Zapustil je poleg delov za stolno cerkev, deško semenišče v Oseku in zaklada, s katerim se napravita zopet dve mesti kanonikov v Djakovem, kateri je bil odpravil — svoji rodbini 55.000 gld. poleg raznih dragocenosti]'. Potni. V četrtek pop. so prenesli pokojnikovo truplo v Stolno cerkev. Včeraj so pokopali v grobnici pod Stolno cerkvijo zemske ostanke velikega moža. Bisku-pova grobnica se nahaja prav pod velikim oltarjem, kjer si jo je dal sam napraviti. Vsa je iz kamna. Pred grobnico je oltar, kjer se bo čitala vsaki dni maša zanj po testamentarni določbi. Meečo. Strossmaver je imel vedno odprte roke za vse narodne in kulturne potrebe ter za podpiranje potrebnih ljudij. Izračunali so, da je izdal vsega skupaj okoli 5,200.000 K. Od tega je šlo v kulturne svrhe okoli 1,300.000 K. Proti jezuitom in papeževi državi. Na koncilu v Vatikanu 8f je obračal Strossmaver proti jezuitom. Ko ga je papežki legat poklical k redu, je odvrnil Strossmaver: »Biskup ima le glas svoje vesti poslušati; božji o cerkvi prete jezuitje, in jazsemvstal, da jo branim. Moje besede niso naperjene proti cerkvi,ampak proti Jezusovi družbi, katero obdolžujem, da je pokvarila in popačila cerkveni duh, njen nauk in pouk.« Po vatikanskem koncilu je pisal Strossmaver pismo o koncilu in pape-štvu različnim učenjakom, kakor profesorju Reinkensu, Dollingerju, lordu Actonu in drugim. »Miinchener Neueste Nachrichten« so priobčile v št. 477. dne 13. listopada 1900. odlomke iz teh pisem. V pismu na Beinkensa pravi biskup, da stoji v boju z Dunajem in Budimpešto, in da ga hočejo s silo vreči z njegovega mesta. O vatikanskem koncilu izjavlja, da mu je manjkala vsaka svoboda, ki je potrebna za pravi koncil o tako velevažnem odloku, ki bi moral prešiniti zavest in mišljenje celega katoliškega sveta. »Ni je moči,« pravi, »ki bi mogla svetu dokazati, da je bil koncil svoboden in neodvisen. Nemogoče je, da bi Bog blagoslovil delo, ki je uspelo na tak način in kjer so se tako pregrešili zoper staro katoliško pravilo: quod semper, quod uti-que, quod ab omnibus.« O posvetni državi papeževi pravi biskup v pismih na prof. Reikensa: »Oni ubogi krik, da trpi papežev ugled brez te malovredne mrvice, katero nazivljajo zemeljsko posest, je pravi nesmisel. Papeži so bili stoletja in stoletja brez države, pa so vseeno ohranili svojo neodvisnost. Dajte cerkvi Leona (461.) ali Gregorja Velikega (606.), pa bomo videli, da si bo znal pridobiti ugled med svetom.« V pismu na Dollingerja pravi: »Po mojih mislih je prava sreda, da je izgubil papež dominium temporale (t. j. posvetno državo), ki ni bila drugo, nego nutrimen-tum superbiae et medium ecclesb 9 li-bertatem opprimendi (t. j. sredstvo oholosti in uničevanja cerkvene svobode.)« — Tako je pisal biskup Strossmaver, papež Pij IX. pa je proklel trditev: »Izguba posvetnega gospodstva, ki ga poseduje papeška stolica, doprinesla bi jako mnogo svobodi in sreči cerkve.« »Svoje prepričanje bom z mirno dušo branil tudi pred obličjem Gospodovim,« piše dalje, Čuteč sigurno izreden vtis svoje trditve. Potem nadaljuje: »Ako kdaj, je dandanes dolžnost vsakega pravega katoličana, da vzklikne namestniku sv. Petra odločno: »In veri« tate evangelii non ambas!« (t, j. ne hodiš po potu evangeljske resnice)... A za nas Slovence je znamenita misel: »Kar se tiče mojega naroda in njegove bodočnosti, upam, da se odreče nekega dne rimskemu despotizmu.« Odposlanci Prage. K pogrebu je prišel pražki župan dr. Srb s 4 obč. svetniki. Na kolodvoru v Zagrebu jih je pričakal župan in velika množica ljudstva. Na ogovor zagrebškega župana je rekel dr. Srb, da je češki narod vedno delil s hrvatskim radost in žalost, zato čuti in izraža tudi sedaj žalost na izgubi jednega največjih Slovanov. Pražki župan je bil poslal na jugoslovanski klub na Dunaju sožalno brzojavko, v kateri je bilo rečeno, da bi morali vsi Slovani slediti idejam Strossmaverjevim. Ali za to brzojavko se ve samo iz čeških listov, prijel je ni "nikdo. Ali je bila zaplenjena? Spomini na Strossmaverja, V »Novem listu« z Reke Čitamo : Dokler je bil Strossmaver mlad, je znal zajahati tudi najbesnejšega konja, na lovu se je izkazal večkrat ne le spretnega lovca, marveč junaka, včasih je šlo celo za življensko varnost. Ko je knez Mihajlo delal za osvp-bojenje Srbije, je sodeloval pri tem tudi biskup Strossmaver. Dopisoval je s knezom ter delal oslove, kako bi se utemeljilo jugoslovansko cesarstvo. Njegov program je bil ta, da prenehajo vse narodnostne razlike jugoslovanskih plemen, ter da bo Srbija ono, kar je bil Viktorju Emanuelu Piemont. Hotel je pa, da bi bilo to earstvo v suveren-skem odnosa ju z Avstrijo. Ko je bil Mihajlo usmrten, je izročil Ristič vsa Strossmaverjeva pisma avstrijski vladi, na kar je prišel pri dvoru v veliko nemilost. Strossmaver je dopisoval tudi z Garibaldijem, ali tu je postopal jako oprezno. Nekega dijaka je bil poslal h Garibaldiju v važni misiji, ali dijak ni mogel do Garibaldija. Proti španskim bisktipom in papežu Pi|u IX. Na Vatikanskem koncilu so španski biskupi povzdigavali papeža v deveta nebesa ter ga proslavljali kot nekako nadnaravno bitje, ki je sredina sveta, okoli katerega se suče vse. Ali tu je vstal Strossmaver, govoril proti papežki nezmotljivosti ter spravil bi-skupe v tako jezo, da so prihiteli *pred njegovo tribuno ter mu žugali s pestmi. Strossmajrerjevi sluge, ki so stali pred vrati, so hoteli udreti v dvorano, ker so se bali, da španski biskupi ubijejo Strossmaverja. Papež Pij IX. se je tresel od srda, ter je takoj po seji poklical k sebi Strossmaverja ad audiendum verbum. Hotel ga je prisiliti, da se pokori. Strossmaver pa mu je odvrnil: Kako hočete Vi meni siliti k pokornosti, ko je Jezus Tomaža, ki ni hotel verovati v njegovo vstajenje, pokazal rane, da stavi prste vanje — jaz pa ne verujem v vašo nezmotljivost! V ostalem se Vi tako izobražen človek, da se z vami ni potreba prepirati.« Papež je bil tako besen, da so mu pene silile iz ust. Strossmaver ni nikdar podpisal dogme o papežki nezmotljivosti. # Strossmayer v Gorici. Strossmaver je Častni član »Slov. Čitalnice« v Gorici, ki je tudi razvesila črno z'astavo iz svojih prostorov. Strossmaver se je mudil v Gorici menda leta 1885. Takrat je bil navzoč v Čitalnici na Travniku pri predstavi z nadškofom Zornom. Veliko navdušenje je vladalo med mestnimi Slovenci radi tega po-seta in vsi so obdržali prijaznega moža v najlepšem spominu. Deputacijo ljubljanskega obS, sveta, ki je odšla k pogrebu, je vodil občinski svetnik dr. Triller, ker je župan obolel, podžupan pa zadržan. Poleg so še 4 drugi mestni svetovalci. Deputaoija častnikov. Poveljnik pešpolka št. 78. v Oseku je odredil, da se je udeležila Stross- maverjevega pogreba deputacija polka. Častniški zbor je položil venec na krsto. Kluii. narodno-naprednlh poslancev na Dunaju je odposlal v Djakovo tako-le brzojavko: »Ob krsti vladike, ki je s svojim velikim duhom in dejansko ljubeznijo obsezal vse Slovane, žaluje klub jugoslovanskih naprednih poslancev. — Dr. Ferjančič, predsednik. Proti Posiloviču in jezuitom. Zagebški nadškof Posilovie gre na roko jezuitom. To Lovolovo seme je nevarno. Radi tega je določil biskup Strossmaver, da morajo v njegovem deškem semenišču v Oseku podučevati le dominikanci iz Dalmacije, ki so znani kot pravi svečeniki. Odločbo se smatra na sploh naperjeno proti Posiloviču in jezuitom. Strossmaver neustrašen svobodomislec. Za prosvitljenost velikega pokojnika ostane pač najznačilnejši njegov govor v koncilu zaradi papeževe ne- (Dalje v prilogi.) „Sire, gospod vojvoda ima prav, in upam, da prizna Vaše I Veličanstvo to tudi samo." i ,.Najprej in pred vsemi stvarmi, gospod, ali je nevarnost, j na katero ine imate opozoriti, tako velika, kakor se mi jej reklo?" j „Sire, zdi se mi velika, toda menim, da je vsled hitrosti, s katero sem prišel semkaj, ni mogoče odvrniti" „Govorite natančnejše, če hočete," pravi kralj, M se ga je pričel polaščati isti nemir, katerega je bilo videti na Bla-casovem obrazu in slišati v Villefortovem glasu. „Govorite in zlasti pričnite z začetkom: jaz ljubim pri vseh stvareh red." Villefort se ozre v kralja, in ta pogled ga prepriča o dobrohotnosti njegovega visokega poslušalca. „Sire," nadaljuje, »prišel sem kar najhitreje mogoče v Pariš, da obvestim Vaše Veličanstvo, da sem zasledil uradnim potom komplot, ne komplot one navadne vrste, kakoršni nimajo nikakih posledic in kakoršnih je najti vsak dan v njižjih ljudskih vrstah in medprostaki pri vojakih, ampak odkril sem zaroto, ki preti vašemu prestolu. Sire, uzurpator oborožnje tri ladije in ima neki načrt, ki je morda nespameten; toda kakorkoli je nespameten, je vendar strašen, grozen. To uro je gotovo že zapustil otok Elbo, da se izkrca; kje, tega ne vem. Ali v Neapoh'u, ali na toskanski obali, ali v Franciji sami, to mi ni znano, gotovo pa je, da namerava neko nasilstvo. Vašemu Veličanstvu pač ni neznano, da je imel vladar otoka Elbe zveze z Italijo in Francijo."' „Da, gospod, to vem," pravi kralj, zelo vznemirjen, ^n, še pred kratkim se je poročalo, da se vršijo v ulici Saint-Jacques bonapartistični shodi. Toda nadaljujte, prosim vas; kako ste prišli do teh poročil?" „Sire, te vesti so rezultat preiskave, kateri sem podvrgel v Marseilleu moža, na katerega sem pazil zo dolgo in sem ga dal zapreti dan pred svojim odhodom; ta človek, divji pomorščak in sumljiv najstrastnejšega bouapartizina, je bil skrivaj na otoku Elbi. Bil je pri velikem maršalu ter dobil nstmeno na- ročilo za nekega bonapartista v Parizu, katerega imena nisem mogel izvedeti od njega na nikak način. Naročilo pa je bilo, (pomnite, sire, da govorim z besedami, ki jih je rabil on pri preiskavi) naj se pripravijo duhovi na skorajšnjo povrnitev, ki se izvrši gotovo." „In kje je ta človek?" vpraša Ludovik XVIII. „V ječi, sire." „In stvar se vam je zdela resna?" „Tako resna, sire, da sem se odtegnil vsled tega dogodka i svoji zaročni gostiji, ki sem jo praznoval v najveselejšem rodbinskem krogu, ter sem smatral za nujno potrebno, zapustiti vse, nevesto, rodbino in prijatelje, vse preložiti in pohiteti semkaj, da položim pred noge Vašega Veličanstva to svoje po-r&čilo in zagotovilo svoje brezmejne udanosti." „Res," pravi Ludovik XVIII., „nli se ni govorilo o neki zvezi med vami in gospodično Saint-Meran ?" „Hčerko jednega najzvestejših služabnikov Vašega Veličanstva." „Da, da, toda vrniva se k temu komplotu, gospod Vil-, lefort.' j „Sire, bojim se, daje več kakor komplot, da je zarota."] „V tem času," pravi kralj smehljaje, „se je lahko zaro-titi, a je težko zaroto izvršiti, zlasti, ker mi, sede" šele izza včeraj na prestolu svojih očetov, pazimo s pozornimi očmi na preteklost, sedanjost in prihodnost; že deset mescev sem podvajajo moji ministri svojo pozornost, paze* na južne obrežne! dežele. Če se izkrca Bonaparte v Neapolju, spravi m noge celo koalicijo, še predno pride v Piombino: če se izkrca vTo-skani, pride v sovražnikovo deželo; in če se izkrca z majhno četo ljudij v Franciji, dosežemo hitro svoj cilj, ker ga črtijo prebivalci. Pomirite se torej, gospod, a računajte vendar na našo kraljevsko hvaležnost." • „0, tukaj prihaja gospod Daudre"!" vsklikne vojvoda de Blacas, • Ta hip se res prikaže na! pragu policijski minister, toda bled in trepetaje in s pogledom, kakor da ga je oslepel nepričakovan blisk. Villefort stopi korak nazaj, da bi ;.e oddaljil, toda gospod de Blacas ga prime,za roko in pridrži. Korziški volk. Opazivši to potrto obličje, porine Ludovik XVIII. mizo, ob kateri je sedel, od sebe. „Kaj pa vam je, gospod barou ?u „Videti ste čisto potrti. Ali je ta potrtost, to obotavljanje v zvezi s tem, kar mi je povedal gospod de Blacas in potrdil pravkar gospod de Villefort?" Gospod de Blacas pa se živahno približa baronu, toda strah dvorjana mu ne dopusti, da bi pokazal triurni' državnika; res bi mu lilo v tem slučaju ljubše, da bi ga bil ponižal policijski ministei. kakor pa da je ponižal on njega. „Sire..." ztijeclja baron. »Torej govorite!" pravi Ludovik XVIII. Minister hoče pasti kralju pred noge, a ta mu to žalnem in naguba obrvi. „Ali bodete govorili ?" vi.MV.ni. „0 sire, kakšna strašna nesreča! Vreden sem pomilovanja. Nikdar se ne pomirim iu potolažim!" „Gospod," pravi Ludovik XIII,, „zapovedujem vam, dit govorite!" ,,Tprej, sire, uzurpator je zapustil 26. februarja otok Elbo in stopil na suho 1. marca." „In kje?" vpraša kralj hitro. ,,Na Francoskem v majhnem pristanišču pri Antibesu, v zalivu Juan." (Dalje prih.) 4 Priloga „SqCb" it. 30. i dne 15. aprila 1805, zmotljivosti. Iz njegovega velepomemb- I nega govora navajamo še to-le: »Jaz trdim, da cerkev za časa apostolov ni imela papeža, in ako se nasprotno pokaže, morali bi vse sveto pismo ali sežgati ali prezreti... Da je bil Peter v Rimu, to mnenje sloni samo na ustnem sporočilu... Pravim vam, ako sprejmete in proglasite nezmotljivostj današnjega rimskega papeža, morate' vse njegove prednike rimske papeže, I in to brez razlike takimi priznati... Ali j morete reči, da so oni papeži, ki so lakomneži, ubijalci in simonisti, nasledniki Krista ? ! Ah, spoštovani bratje*,'" tako sramoto ueiniti, reklo bi se Krista izdati. Več bi zagrešili pred licem Sina božjega, J. Krista, nego je zagrešil Juda. To bi zn*eilo blato metati v lice Kristovo.« Hrvatski jezik v cerkvenih obredih pod Strossmayerjem. Kako je ljubil veliki biskup in kako je negoval svoj jezik, se vidi iz tega, ker ga je uvajal tudi tam, koder se ga drugodi ne poslužujejo. Tako se je pelo v celi njegovi biskupiji evangelije v hrvatskem jeziku, sakrament krsta, poroke, sveto olje, pri vsem tem se je rabil hrvatski jezik. Pri vseh cerkvenih obredih, pri pogrebih in blagoslovih se je čul hrvatski jezik, dočim se v drugih biskupijah -- izvzemši senjsko, ki ima službo božjo v staroslovenskem jeziku — opravlja vse to edinole v latinskem jeziku. — Kako pa bo odslej?! ' DOPISI. Velenje. (Štajersko.) — Leta 1901. se je ustanovilo v Žalcu pri Celju društvo avtonomnih uradnikov, občinskih tajnikov in tajnikov okrajnih zastopov, kakor tudi ostalih usluž-heucev avtonomnih uradov slovenskih pokrajin. Cilji društva so v prvi vrsti ojnčenje stanovske zavednosti med avtonom. uradniki, v drugi vrsti pa dosega onega stališča, katero ti uradniki vsled svoje službe po pravici zahtevajo. — Da pa more ta organizacija z uspehom povsod zastopati koristi avtonomnih uradnikov, je potrebno, da se vsi avton. uradniki zberejo pod njenim okriljem in skupno delujejo ne le v prospeh društva in uresničenje njegovih ciljev, ampak tudi v lastno korist. Društvo namerava v kratkem sklicati shod vseh avtonomnih uradnikov (uajhrže v Ljubljani), da se tamkaj posvetujejo tovariši o vseh nadaljnih korakih, katere hoče društvo storiti. V Avstriji dej oje že več društev :.a isti podlagi, kakor naše društvo, pripravljajo se razne reforme, kojih namen je, uplivati na državo, da da občinam neko odškodnino za mnogobrojne posle, katere so iste v prenesenem delokrogu sprejele, nadalje reforme, ti-čoče se zboljšanja gmotnih razmer avtonomnih uradnikov, njih starostnega oskrbijenja itd., velike važnosti je, da se o vseh teh nujnih vprašanjih ustmeno pogovorimo in pridružimo akciji ostalih avstrijskih — društev avtonomnih uradnikov. Uverjeni, da sleherni avtonomni uradnik, uvažujoč moč organizacije, pristopi k društvu, pošiljamo brošuro, katera podrobnejše označuje načrt društvenega delovanja in se pri načel-stvu društva v Velenji naj zahteva. Dandanes se vsi stanovi organizujejo in dosežejo potom organizacije ne le gmotne ko-visti, ampak tudi ugled! In to pridobiti, je »amen društva. Pristopite torej, gospodje kolegi Primorske dežele, v velikem številu k društvu; pristopne izjave sprejema načelstvo v Velenji ui društ. blagajnik g. I. Zupau v Žalcu! Odbor. Il kObartŠke Okolice, ll. aprila I90r>. Klati se že čez 14 dnij v kobariški okolici in sploh po soški dolini večja truma ciganov, kakih 40 l*o številu, ter nadlegujejo ljudi ps noči in dnevi. Da ni pred to cigansko sodrgo nič varnega, je razumljivo samo ob sebi. Ljudje so ivicli teh sitnežev vznemirjeni in se bojijo »>. sebno po noči iti na pot. Kobariškim orožnikom, posebno pa gospodu postajevodji Ognjeslavu Tropu in gosp. orožniku Katzianerju se je posrečilo te dni vloviti tri nevarne cigane in jih odpeljati v ^ikajšne napove. Ostale cigane pa energično zasledujejo orožniki, ter se brez dvoma tu-fli posreči popolnoma pregnati te nadležne zlikovee iz naših krajev. Iz Solkana, — V Solkanu se kaže čedalje I bolj ona toli proslavljena nemška kultura v pravi luči. Ki ga skoraj praznika ali nedelje, da ne bi se slišalo o kaki tepežki, a če še I potem praša, kdo je to povzročil, dobi se navaden odgovor: Nemci. Kake vrste ljudje so to, pojasnjuje dejstvo, da je tvrdka Redlich & Berger na lastne stroške postavila v Sol- Lkanu orožniško postajd. In res koj pri začetku so imeli ofaluiki^ V soboto so prišli, v nedeljo pa je bila ravno pred njihovimi vrati prava vojska. V Mozetičevi gostilni so sedeli Nemci in Dalmatinci. Dva izmed Nemcev sta se vedno ' zaganjala v mirne Dalmatince, kljub temu, da so jih poslednji prosili, naj jih puste pri miru. Ker drugače ni bilo mogoče izzvati te-peža, so začeli nakrat leteti, kozarci na Dalmatince. Vsa stvar se je iz gostilne vlekla- na cesto, kjer se je kmalu vnel:1 nrava bitka. Letelo je kamenje, opeka les. sploh kar je bilo pri roki, na vse strani. Nekega Dalmatinca so vrgli na tla in vsa tevtonska druhal je dajala po njem, da je čudež, da še živi. Orožnika, kateri je pribite! tja, so obkolili in ga hoteli šiloma razorožiti, da se je komaj ubranil besnim kultnronoscem. Največjo pohvalo zaslužijo naši redarji, katerih ni nikdar zraven, kjer bi bilo potrebno, a kjer nimajo nič opraviti, vedno vtikajo svoj nos. Ako se sli H kje ubrano petje ali godba, tu so precej s svojimi paragrafi zraven, kjer pa gre za javno varnost, tam jih ni. K večjemu vlove kakega onemoglega pijanca, kateri žt> itak ne more .hoditi. Pa pustimo to. Danes povem še, da se slišijo glasovi, kako namernjejo Nemci trčiti skupaj s Sol-kanci. Poslužiti se baje hočejo pri tem celo vojaške moči s tem, da bi vojake opili in jih potem nahujskali z bajoneti na solkanske faute. Kakor rečeno, je to govorica, a tudi ta mora imeti nekje svoj izvir! Opozarjamo na njo pristojne činitelje. Iz Mirna, <0 c. kr. poštni zvezi z Gorico). V tuk, županstvu imamo dvakratno pošto vsak dan, a ni tako urejena, da bi odgovarjala interesom tuk. prebivalstva, ki se peča izključno z obrtnijo in trgovino. Sedanja uredba pa je tudi v škodo c. kr. poštni upravi sami. » Prva vozna pošta gre iz Mirna zjutraj ob <>. uri skozi Bilje, Vrtojbo, Št. Peter in pride v Ciorico še-le ob K in mnogokrat po s. uri, med tem, ko bi šla prav lahko v veliko večo korist tuk. ljudstva, v povzdigo tu-kajšne cvetoče obrtnije in v dobiček poštne uprave same kar naravnost iz Mirna v Gorico, • za kar potrebuje le 20 minut (5-2 km.) Ta bi mogla iti iz Mirna še-le ob 7l/„ in kljub temu bi bila do 8. ure v Gorici. Vsi obrtniki in tovarnarji bi mogli zjutraj do 71/« ložje vrediti svoje muoge pošiljatve nego do fi., kar je v trgovini velikega pomena. Iz Gorico se ta vozna pošta vrne o-poldne po isti črti: Št. Peter, Vrtojba, Bilje in pride še-le ob 2. in ko je slaba cesta celo i ob 2V2 popoldne v Miren. Preduo se ta po-j šta raznese, po občini, je gotovo že 4. ura in ' ob 4l/2 pa gre druga pešpošta naravnost v Gorico. Tovarnarji in obrtniki pa niso mogli v tem malem času opraviti niti najmanjših poslov z obratno pošto. Ako bi pa vozna pošta odšla opoldne iz Gorice, bi bila ob pol ene v Mirim in do dveh bi se že razdelila med tukajšne obrtnike, ki bi lahko do druge pošte ob 4 y., opravili najnujnejša naročila. Vsekako i pa bi bilo umestno, da bi se spremenilo v vozno to pešpošto, katero nosi poštni sel Ta nova vozna pošta bi šla ob 4l/2 popoldne iz Mirna in bi se točno ob 8. uri zvečer vrnila iz Gorice direktno v Miren. V našem poštnem okrožju je nad 350 čevljarjev z večjimi čevljarskimi trgovinami, nad 100 strojarjev v usnjarskih tovarnah in blizu 100 Mesarjev brez mnogih drugih obrtnikov, ki pošiljajo vse svoje izdelke izven domače dežele, in gotovo napravijo toliko paketov, da bi bilo nujno po-I trebna še druga direktna poštna vozim zveza Mirna z Gorico. Mnoge tvrdke se sedaj v nujnejših slučajih poslužujejo za večerno ekspedicijo c. kr. poštnega urada v Itub.\jah ali pa celo v Gorici, kar stane vsekako mnogo žrtev, ako uvažnjemo dejstvo, da se j mora jedino le radi nepravilno urejene domače j poštne zveze pošiljati svojega posla na jedno uro bolj oddaljen sosedni c. kr. poštni urad nego na domači. Napravilo se je že potrebne korake na c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, ki gotovo rado ugodi tem spremembam, ker bodo iste le v pomnožitev poštnega prometa. Uvede naj se torej to dvokratno pozno poštno zv*>;'o, ki bode j tudi manj stala nego sedanja ureditev, kar se je s številkami dokazalo v utemeljeni prošnji I na c. kr. poštno ravnateljstvo. A. U. J Iz BatUj. — (Politika v spoved-nici.) Naš politikujoči nune je bil povabil na tiho nedeljo več nuncev iz bližnjih občin na J popoldansko Velikonočno spoved. Med temi je pridrdral tudi Lovre ToČobran iz Dornberga. Šli so najprvo v farovž, kjer so se nasrkali I dobrega vinca, potem pa v cerkev strašit uber- J gega kmeta s peklom. Ko je prišel nekdo na vrsto pri Lovretu, mu je rekel, naj pove ve- j like, smrtne grehe, in pa kake stranke je. Ko mu je ta povedal, da je napredne stranke, je rekel Lovre: a ga, napredne; kaj vi napredujete, v slabem, ker berete pohujšljive liste. Naprednjak: Jaz ne čitam nič slabega v njih. Nune Lovre: A ga, kaj ne blatijo duhovnikov in pišejo čez vero? Naprednjak: Jaz ne čitam nikdar nič čez vero v njih. Nune se je zravnal rekoč: Ako ne obljubite, da se poboljšate, in da ne boste več čitali takih listov, boste pogubljen bolj gotovo kakor če bi koga | oropal ali zadušil. Obljubite, da ne boste več j j čital naprednih listov. Naprednjak: Ne obljubim, ker čitanje takih listov ni greh. Nune Lovre t Vam ne dam odveze. Bežite proč! Naprednjak: Hvala, gospod! Vse hoče naš nune sam ukazati. Zato pa ga tudi vse popušča, celo cerkveni pevci, ki so bili nekateri njegovi pristaši, da mora sam pomagati peti organistu izpred altarja. Občinar. IZ VllOJhe, — Slov. Čitalnica v Vrtojbi priredi, kakor je bilo že naznanjeno, dne 28. maja t. 1. veliko ljudsko veselico v proslavo 30-letniee svojega obstanka v — korist društvene knjižnice. Da bi slavnost sijajneje vspela, se je povabilo pevske zbore bližnjih društev za blagohotno sodelovanje. Odbor pevskega in bralnega društva v Št. Andražu je že sklenil, da nastopi njih pevski zbor z eno pesmijo. Veselica se bode vršila na velikem travniku za gostilno „v Gradu"- Domače in razne nouice. Ljudska knjižnica »Narodne prosvete«,....... Naznanja se, da je odbor »Narodne prosvete" v svoji zadnji seji sklenil preložiti uradne ure za izposojevanje knjig in sprejemanje vrnjenih knjig namesto, kakor dosedaj v ponedeljkih in četrtkih, na sredo in soboto vsakega tedna od (>--7'/, popoldne. Ta novi red stopi v veljavo z dnem 20. t. m., to je prvo sredo po Veliki noči. — Odbor. Izžrebani porotniki. — Za prih. porotno zasedanje so izžrebani ti-le redni porotniki: Š k o 1 a r i s Ant., Vipolže, D e k 1 e v a Jakob, Flumičel, Jakončič Jos., Kozana, Zorn Franc, Prvačina, Mer v i« Jos., Št. Peter, Šfiligoj Ivan, Imenje, Ličen Maks, llihemberg, Šinigoj Jos., Dornberg, Trpin Iv., Št. Ferjan, Prinčič Ant., Biljana, M ar i nič M., Podsabotin, Brati n a Franc, Ajdovščina, Budi n Ivan, Dornberg, Stanič Valentin, Bate, Kopač Jernej. G o r i c a, P a 1 j k Andr., Vel. Zabije, Vrtovec Fr., Vel. Zabije, Kokošar Peter, Podmelec, Tomasella Niko, Turjak, Luz-zatto E., Gorica, Macorig A., Bracan, Blasig vit, Al., Ilonki, Munich J., Gorica, Makuc J., Stračice, Braulin A., Št. Peter ob Soči, Fran-zoni v. E., Medeja, Petronio P., Gorica, Lon-zar G., Tržič, Lazzari G., Ajello, Pallich pl. J., Gorica, Geotti L., Ajello, Rollet Iv., Lo-kavec, Stolfa A., Gorica, Ganeva O., Chiopris, Miceu J., Petovlje, Gnot M., Krmin. Namestnikov je 9, vsi iz Gorice: Nardini V., Giron-coli pl. A., Fabbro J., Fiegl Andrej, Paule-tig Fr., Soller A., Godina G., Pontoni C, M a k u c J. Kavni in dopolnilni letni imenik porotnikov c. kr. okrožnega sodišča v Gorici za leto 1905. izkazuje v glavnem imeniku 216 porotnikov tn v dopolnilnem 54. Letni imenik se izdaje od lani naprej tudi v slovenskem jeziku. Šesti shod slovanskih časnikarjev, m se bo vrši! v dneh 14., 15., 16. maja t. 1. v Voloski Opatiji, bo imel sledeči dnevni red: V nedeljo 14. maja ob 10. uri dopoldne otvoritev shoda, ob 12. uri ogledovanje mesta, ob 1. uri banket, ki ga priredi na čast udeležencev shoda občinski zastop Voloski, popoldne poset Opatije, zvečer koncert v „Narodnem domu", pii katerem bode iz prijaznosti sodelovalo dra-matiško-godbeno društvo v Voloskem in pevsko tamburaško društvo „Lovoru v Opatiji; po koncertu ples. V ponedeljek 15. maja dopoldne nadaljevanje zborovanja, opoldne izlet na posebni ladji hrvaško-ogrskega parobrort-uega društva v IteM ob čarokrasuem hrvat- skem primorju, zvanem slovanska riviera, obenem ogled lepega bakarskega zaliva, očarljive Kraljeviče, razkošne kopelji Crkvenice in Novega Vinodola, nakar bo izlet končan v staroslavnem Senju, odkoder zvečer povrat v Volosko. V torek 16. maja obisk Opatije, občni zbor ,,Osr. zveze slov. časnikarjev", zaključna seja. — Oglasi k shodu na.f se nemudoma pošljejo reditelju g. Fr. Hovorki v Pragi, Žitnil ul. c 21. Odbor „Osr. zveze slov. časnikarjev" ima zborovanje vsako soboto zvečer v prostorih restavracije Choderovv, in daje informacije o shodu. »Slovensko bralno In podporno društvo v Go- rltJl" vabi na letni občni zbor, ki bo na cvetno nedeljo dne 16. aprila 1905. točno ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih z nasled-____ njim dnevnim redom: 1. Letno poročilo od-borovo. 2. Račun za leto 1904. 3. Proračun za leto 1905. 4. Morebitni predlogi. 5. Volitev predsednika, 10 odbornikov, 3 namestnikov, 3 pregledovalcev računov in 5 razsodnikov, Štrajk pekovskih pomočnikov. — v četrtek je bilo v štrajku pomočnikov le Še 12, ker so se nekateri gospodarji zopet udali ter podpisali spomenico delavcev. Odbor delaVcev je izdal na občinstvo oklic, naj kupuje kruh le v onih pekarnah, kjer se je ugodilo delavski* zahtevam. Predsednik zveze pekovskih mojstrov Tomasini se je odpovedal, češ, da ni nikakega enotnega nastopanja med gospodarji, da dela vsak, kakor se mu zdi, ter da so tisti, ki so se največ branili poviška delavcem, bili prvi, j ki so se udali. Štrajk ponehava, ne da bi bilo občinstvo i kaj čutilo posledice. Pregledovanje pekaren. — Mestni tržni komisar je pregledal te dni pekarne. Kakor ču-jemo, se je prepričal, da so pekarne v redu ter da se skrbi za potrebno higijeno v zadostili meri. 0 štirih na smrt obsojenih. - Pred kratkim smo poročali, da so bili pred porotno sodtujo v Rovinju 4 obsojeni na smrt. Vsi Štirje so I bili Hrvati, priče so govorile hrvatski, predsednik pa Lah, ki ne zna hrvatski, porotniki sami Lahi, ki ne znajo hrvatski. Tolmačil je neki sodar, neizobražen človek, ki znale tako po I domače govoriti hrvatski, in pri neizobražencu je umevr:*. da tudi v laščini ni predobro podkovan. Branitelji in drž. pravdnik so govorili le laški. Tako ni bilo razumljenja ne na eni ne na drugi stran5 - obsodba se je glasila pa na smrt! •- iaki justični odnošaji so očitna sramota za pravno državo, kakoršna hoče biti Avstrija! Tu se spominjamo na slučaji s Škrkom, katerega so Lahi v Trstu obsodili na smrt— pa je bila pozneje razpisana razprava v Gorici, katere pa Škrk ni čakal, ker se je obesil v zapoiu! Dvsrazreufllca v Ajdovščini se razširi v tro- razrednico. Tako je sklenil dež. šol. svet dne 27. pr. m. »Tržni nadzornik". — Na mlekarice in mlekarje se pazi strogo, odkar se je bilo pokazalo, kako nekateri prilivajo mleku vodo. Vsako toliko časa vstavi kak tržni uslužbenec mlekarice, da se prepriča, če imajo dobro mleko ali nkrŠčeno". Te dni pa se je pojavil nadzornik posebne vrste. Neko mlekarico je vstavil na cesti neki Človek, ki je rekel, da je tržni nadzornik, da mu mora torej pokazati mleko. Mlekarica mu je dala posodo. „Nad-zornik" je prijel za posodo ter izpil mleko. Ko je storil to, je rekel mlekarici, da je že prav, da naj le gre po svojih opravkih! KOSti SO našli pod hišo Št. 1 v Via Cristo, ko so razkopavali. Hiša je bila postavljena tam pred kakimi 90 leti. Spočetka je vzbujalo to presenečenje, ali pozneje se je konstatovalo, da je bilo tudi tam okoli pred 100 leti pokopališče. Kosti so prenesli na pokopališče. — Našli so pod hišo tudi neko medaljo indem.r iz časa Jožefa II. Štrajk v Gradišču ob Soči. — Kakor smo poročali, so stopili delavci v Eulambijevi tovarni v štrajk. Delavcev je okoli 50. Dem. Eulambio sili delavce k delu, pa ne z lepimi besedami, ampak kogar dobi na cesti, ga nahruli ter ozmerja, neki 24 letni deklici, M tudi štrajka, je pretil pa kar s palico, če ne gre na delo. KdO Je „ŠŠav&"? — To vprašanje je sedaj rešil laški državni poslanec Antonelli iz Fur-lanije na .zborovanju „Legine" podružnice v i Červinjanu. Tam je rekel v svojem govoru, da če se vpraša Slovenca, kateri narodnosti pripada, odgovori ponosno: „Jaz sem Slovenec". Če pa vprašate kakega Furlana, pa [ pravi: J o so i t o d e s c h". (Jaz sem Ne^ mec.) In. Antonelli je rekel, da narod, ki zanika svojo lastno narodnost, ali pa je že tako nizko padel, da je sploh ne pozna, je narod sužnjev, ki koraka proti propadu. (F/ un po-polo di schiavi che.cainraina versolo sfacelo.) , Torej »ščavi" niso Slovenci, marveč Fur-lani! Tako je razsodil laški državni poslanec Antonelli popolnoma pravično. — Taka je resnica! Šparjjljl. — Špargljev prihaja na trg sedaj do 4 kviulalov. Prodajajo se kilo po K 1-80. Treščilo |6 *v. Četrtek popoludne med dežjem v Moši v hišo kmeta Iv. Bevilacqua. Strela je naredila občutno škodo na hiši. Kmet je zavarovan. Ufflrt je v Trstu nagle smrti Fran Kravos, delavec, doma iz Sv. Križa na Vipavskem. Bil je čuteč narodnjak, prava izjema med navadnimi delavci; jako rad je čital liste, če je le imel čas. Še v nedeljo je gredoč mimo »Narodnega doma" v Trstu snel klobuk pred črno zastavo, ki je izobešena v znak žalovanja po Strossmayerju. Bodi lahka žemljica takemu možu! Čitalnica Y K0]Skem. — Prejeli smo pismo, v katerem nam piše neki naš naročnik z dobrim namenom, da bi bilo prav, da bi se pobrigali merodajni možje in mladeniči, da bi zopet oživela čitalnica v Kojskem, kije nekdaj cvetela, sedaj pa ni slišati nič o njej. Pred časom je bilo že čuti o novem vstajenju društva, ali je zopet vse zaspalo. Ta domačin v kojščanski županiji, ki prebiva sedaj na tujem, želi, da bi prišlo Kojsko res do nove čitalnice v pravem pomenu besede. To bi bilo v veliko korist marsikateremu. — Upamo, da dospe ta glas do mož, ki dvignejo čitalnico v vsakem oziru na č&st Kojskemn! Treščilo j6 včeraj popoludne v neko hišo na Solkanski cesti. Strela je švigala gori in doli, prevrgla dimnik ter napravila znatno ' škodo. „ Krščeno" mlekd. — Neki' furlanski mlekar j iz Morara še vedno meša mleko z vodo, čeprav je bil že parkrat kaznovan radi tega. Te dni ga je zopet prijel tržni komisar v Gorici ter pretakal njegovo mleko; pokazalo se je, da je mešano, vsled Česar mu ga je zaplenil. Del ostrešnega ofcrajka v dolgosti 2 m se je odrušil na palači Attemsovi na Kornu ter padel na tla. To se je zgodilo v četrtek zjutraj. Dobro, da ni bilo tačas tam nobenega človeka. Izpred SOdnijS. — Eudolf Merljak iz Št, Petra je, videl dne 14. febr. t. L, kako je šla njegova ljubica M. Silič domov z M. Klanči-čem. alerljaka je to pogrelo in ljubosumnost, ga je gnala za njima. Ko ju je dohitel, ju je nadlegoval, slednjič pa je 2 m proč od KlančiČa vrgel v tega kamen, s katerim mu je izbil 5 zobov. Merljak je bil obtožen težke telesne poškodbe. Rekel je, da se je branil, češ, da je imel Klančič nož v rokah. Ali pri obravnavi se je pokazalo, da ne more biti govora o hranjenju, zato mu: je sodni dvor prisodil 4 mesece ječe, poškodovancu pa mora plačati 500 K odškodnine, torej 100 K za vsak zob. 17 letiri Filip Mrak iz Tribuše je bil obtožen tatvine, strnjene nekemu uslužbencu pri A. Križniču v Kanalu. Odprl je neko za-zaklenjeno pušico ter vzel iz nje 22 K. Sodni dvor mu je prisodil 2 meseca težke ječe s postom vsaki mesec. Mrak je že z malega zapuščen otrok; ki ni hodil nikdar v šolo. Brati in pisati pa se je vendar naučil, največ sam. 27 letni Jos.' Škodnik se je bil začel pričkati v neki gostilni v Levpi z Ant. Lev-puščkom radi starih dolgov. Levpušček je Šel iz gostilne, da bi ne prišlo do kakega pretepa, Škodnik pa za njim ter ga je ranil na glavi. Gbsojen je na 4 mesece ječe in v odškodnino 220 K. Med OČatOH 'iR SlnoiU. — Včeraj zjutraj je bilo prišlo do pretepa med Iv. Culotom, ki je star 78 let, ter njegovim sinom, ki ima 31 let;' stanujeta v Dolgi ulici št. 40. Sin je podrl očeta na tla ter ga potem še pretepal in tudi ranil precej znatno, dasi sta se mati in 3estra trudili, spraviti ga od očeta. V' Roilkih so potegnili iz kanala 75 let starega Fr. Vižiutina iz Repentabra. Ne ve se, ali se je izvršil samomor ali je starček po nesreči prišel v kanal ter utonil. — Kakor se poroča sedaj, je izvršil Vižintin samomor radi prepirov, z ženo. -* Ha dramatičnem večeru v „Trg. Domu" se je nabralo na vstopnini in radodarnih doneskih ' 592 K 93 v; trpškov je bilo 201 K 80. v; ostane torej dohodka .331 K 5 v, katerega polovica se odpošlje družbi sv. in M., druga pa se da „Š. D," Tako nam poroča odbor gor. podr. sv. C. in M,, proseč nas za objavo teh številk; Med enimi, ki so mesto vstopnine poslali prispevke, Čitamo imena: dr. Turna, dr. Tree itd. Odprti tekam). — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubiek. Ponočna službavlekarnah. — Od 16. do 23. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Gliubich. ZaNala, — Povodom svojega odlikovanja za 40-letno zvesto službovanje sem dobil od vseh strani širne naše domovine in od drugod toliko iskrenih čestitk, da mi ni mogoče, kakor bi rad dostojno zahvaliti se vsakemu po-sebe. Zato se zahvaljujem tem potom vsem mno-gobrojnim znancem, milim tovarišem, iu dragim mi prijateljem, ki so blagovolili spomniti se me o tej priliki, želeč jim vse dobro! Hvala lepa! Sovodnje, 12. aprila 11)05. Ivan Benko, s. r. nadučitelj. Lepe in cene preproge in zanese. — Tovarna preprog G r e n d i na D u n a j n I. razpošilja zastonj in franko svoj najnovejši v naravnih barvah izdelan krasen katalog. %r-------- Protin reumatične bolezni ¦ ? jodino lo z Zoltaiiovini mazilom. Steklenica 2 kroni. Se dobita v vseh lolcavnali. lekarna Zoltan, Budimpešta. Vojna met M i Japonci. Q valiki pomorski bitki, ki bi se bila imela med Rusi in Japonci pri otokih Ananibas, prihajajo poročila dan na dan, ne pa da bi se potrdila, da se je bitka vršila resnično. Otoki Anambas se nahajajo 180 morskih milj severnovshodno od Singa-pora v morski ožini med Malajskim poluoto-kom in otokom. Borneo ter so last Nizozemske. Rusko brodovje je bilo v torek usidrano pri anambaških otokih. Podrobnosti o dogodkih manjkajo, ali sporočilo se je vendar to-le: „Daily Express" poroča iz Batavije: Brzojavka, ki jo je sprejel guverner nizozemske Indije od poveljnika nizozemskega bro-dovja, zatrjuje, da se bije v bližini otokov Natuna (otoki Natuna so v bližini otokov Anambas v morskem prelivu med malajskim polotokom in Bornejom) med ruskim in japonskim brodovjem velika pomorska bitka. Podrobnosti še ni. »Llovds« javlja iz Singapora: Posadka nekega tu sem dospelega parnika pripoveduje, da je slišala pri otokih Anambas silno grmenje topov. Najbrže se je med Roždestvenskim in Togom že vnela pomorska bitka. Parnik je spremenil svoj kurz, da bi ne prišei v bližino bojišča. Neki drugi parnik, M je priplul v Singapore, pa je sporočil, da je 11. t. m. ob 2. uri popoldne srečal v bližini Pulmonita veliko vojno brodovje. »Morning Post« pa poroča iz Šanghaja: Kapitan nekega tu-sem dospelega parnika pripoveduje, da je srečal pri otokih Amfidrite v Kitajskem morju v sredini med Filipinami in Anamom veliko vojno brodovje, M je plulo proti jugu. Sodi se, da je bilo to ladjevje japonsko, ki je bilo na potu, da napade admirala Rož-destvenskega. . Berolinski »Lokalanzeiger« javlja iz To-kija: Vest, da se je že vzela pomorska bitka, je izzvala v Tokiju velikansko razburjenost. „DaiIy Telegraphu" se brzojavlja iz To-kija: V tukajšnjih krogih, se sodi, da ima Roždestvenski namen, razdružiti japonsko brodovje, vendar pa vlada na Japonskem v vseh krogih prepričanje, da admiral Togo ne more podleči. Iz Batavije se poroča, da je prišla tje neka jahta z dvema ruskima oficirjema in štirimi ladjami za premog. Ta dva častnika sta baje povedala, da je že prišlo do boja na morju ter da so Japonci izgubili 4 ladije. Po drugih poročilih bi bili Rusi uničili Japoncem 6 ali 7 najboljših ladij. Seveda potrjene'še niso te vesti. Sleparstva prt japonski vojn! upravi. Kakor se poroča iz Jokohame. so prišli v Hokajdi na sled velikemu sleparstvu. Tvrdka Okura k drug je izvršila večja naročila japonsko vlade in prejela za to 4 milijone «20.000 jenov. Sedaj se je pa izkazalo, daje pravilno zaslužila samo nekaj nad dva milijona vlado osleparila. V tej stvari sta prizadeta ministerski predsednik grof Katsura in vojni minister Terauči. Sleparstvu je prišel na sled računski odsek poslanske zbornice! Roždestvenski]. »Novoje Vremja« piše: V tem trenutku, ko to pišemo, je morda že padel žreb. Rož-destvenskij je šel mimo Singapura in poroča se, da se je bitka začela. Kako se izide to najresnejše dejanje vse vojske, ne vemo. A povedati moramo, kaj smo o Roždestvenskem spoznali doslej. Admiral Roždestvenskij je z brodovjem, na katerem slone zdaj vse naše nade, izvršil že doslej nekaj, kar se je mnogim zdelo ne-izvršljivo: Vkljub dvomom v mornariških krogih je pripeljal celo brodovje na bojišče, pre-magavši take težkoče, kakoršuih si uiti predstavljati ne moremo. Prepluli s tolikim brodovjem tako velikansko daljavo brez lastnih pristanišč in ladjedelnic, je nekaj nečuvenega v zgodovini mornarstva. To je dejstvo, ki zahteva največjega priznanja. Ne more se misliti, da bi bil to le uspeh slučaja. Nasprotno, kaj takega more izvesti samo velika izvežba-nost in vziiajnost, zato je treba ogromne energije in truda in z mulo nas navdaja misel, da se te lastnosti, ki jih je doslej pokazalo brodovje Roždestvenskega, pokažejo tudi v bližnji veliki in neizprosni borbi s sovražnikom. Mislili so, da Roždestvenskij pojde okoli Avstralije, a on si je smelo izbral ozko in obljudeno pot skozi Malaško ožino in je drzno priplul na najkrajši poti mimo Singapura, ne bojo se min in napadov. Zdaj je w-pet pred njim široko morje in torej nevarnost manjša. Prvi uspeli Roždestvenskega je ta. da so londonske zavarovalnice jako povišale zavarovalnino angleškim ladjam, ki vozijo Japoncem kontraband. Rebogatov. Samostojni oddelek Nebogatova je zapustil dne 7. t. m. Džibuti v južno-vzhodni smeri. Ce računamo srednjo hitrost tega bro-dovjii 8 milj na eno uro, potem sledi Nebo-gntov Roždestvenskemu v razdalji 10 dnij. V slučaju morske bitke, ki naj izpade kakorkoli, bo Roždestvenskv čez 20 dnij imel vendarle še na razpolago O novih oklopnic in 1 križarko in se lahko z uspehom pomeri z Japonci. Po treh mesecih pa dospe tudi že 4. brodovje na bojišče. Samomori Japoncev, Pri japonskih vjetnikih v okraju novgo-rodskem se množijo slučaji samomora. Več častnikov si je preparalo trebuh, drugi so se zastrupili, ne da bi jih mogli rešiti. Novo rusko brodovje. Iz Peierbiirga poročajo, da je šel v Carskoje Selo zastopnik neke velike družbe za zgradbo ladij, ki je predlagal, naj se vsa ruska pristanišča popravijo in naj se zgrade nove ladjedelnice in veliko vojno brodovje. Prvi izdatki, ki bi bili potrebni, da se ta'načrt izvede, bi znašali okoli 400 milijonov rubljev, Ameriška nevtralnost. Načelnik ameriške flote v vztočno-azijski postaji je sporočil pomorskemu uradu v Washinghtonu, da je odposlal križarja „Ra-leigh" z nekoliko torpedovkami in uničevai-kami torpedov na otok Palavan, da varuje ameriško nevtralnost. Izjavlja se, da se ne dovoli niti kaki ruski niti japonski vojni la-diji, da uporabi pristanišča na Filipinih kakor oporno točko za svoje operacije. Japonska hoče pomnožiti armado, Japonska se pripravlja, da prepreči ruski načrt, po katerem se ima preosnoviti ruska vojska v Mandžuriji. Japonska hoče sedanjo vojsko podvojiti, oziroma potrojiti. Sodi se, da bodo japonske vojne sile, vštevši efektivno armado v Mandžuriji od 700.000 mož, na jesen močne nad milijon vojakov. Japonci so prepričani, da vzamejo Harbin in ga obdrže" zasedenega ter da istočasno operirajo proti Rusom na vzhodu. Linevič se pripravlja na bitko? Zatrjuje se, da marširajo po cesti iz Ki-rina proti Sančungu vedno uove ruske čete. Baje se hoče general Linevič spustiti v bitko z Japonci, predno začne deževna doba. Današnja poročila trdijo, da se p o-morska bitka še ni pričela. Pričako-v ti pa jo je vsak čas. Razgled po suetu. Državni Zhor. — Dodatno k zadnji seji poročamo, da je zbornica sprejela predlogo o vojnih pripregah. Prihodnja seja bo 3. maja t. 1. z dnevnim rodom: 1. poročilo imunitetnega odseka; 2. poročilo carinskega odseka o carinskem ta-rifu; 3. poročilo obrtnega odseka; 4. prvo črtanje zakonskega načrta glede ustanovitve laške pravne fakultete v Roveretu. Češki deželni Zbor bo sklican na dan 18. maja ter bo zboroval baje do 27. maja. Pulj ima novega župana. — v Puiju je izvoljen županom notar dr. Stanich. Izredno predrzni napadi v Trstu. — v torek zvečer okoli 10% je šel Rudolf K. iz ulice • Solitario po ulici Scpiero nuovo, kar se mu je približala neka okoli 25 let stara ženska ter ga nagovorila. Pregovorila ga je, da jo je spremljal, in ko sta prišla v imenovani ulici do št. 7.. je odprla vrata ter ga povabila, naj vstopi. Ko sta bila v temni veži, ga je vprašala, če ima dosti denarja, na kar jej je odgovoril, da jo to nič ne briga. Nato pa je skočil v temi nanj neki možki, ki je zakričal, kaj ima opraviti s to žensko. Poleg je bil še nekdo drugi. Neznani človek gaje držal ter preiskoval, ali napadenemu so je posrečilo zaklicati močno na pomoč, vsled česar so se zbudili stanovalci, na kar sta jo lopova pobrisala, in napadeni je bil prost. Ponoči okoli 10. drugi večer pa je napadel nekdo na javni ulici neko mlado gospo ter je hotel iztrgati iz ušes dragocene uhane. Ker se je energično branila in klicala na pomoč, se ji je posrečilo uiti. Zanimiva razprava. --- Včeraj se je vršila na' Dunaju pred poroto razprava radi žaljenja časti, storjenega vit. Gutmannu, rudarskemu svetniku, od strani lista ,,Zeit", ki je poročal, da sta Gutmaim in Mauthner plačala vsak pol milijona kron vladi, da bi bila imenovana za člana gosposke zbornice, kar se pa ni moglo izvršiti, ker je Kbrber odstopil. Zaslišan je bil tudi Korber. Slednjič je zastopnik Gutmannov odstopil od tožbe! Zrakoplov spustijo jutri pop. ob 4. uri na vežbališču velike vojašnico v Trstu. Za jednakOSt Obeh rok, — V Ameriki se je razvilo gibanje za izjednačenje desno in leve roke. Znano je,-da moremo vsa dela opravljati z desno roko, ne pa tudi levo. In velike neprilike nastanejo ako pride kdo ob desno roko. Praktični Amerikanci hočejo, da priučimo tudi levo roko na vse posle, tudi na pisanje, ter da se poslužujemo jednako lahko jedne kakor druge roke. SeVlaj se je tudi v Londonu ustanovilo društvo v tako svrbo. To prizadevanje je pohvalil tudi neki zdravnik na zborovanju društva, dokazuje, da bi na ta način bile redkejše nekatere bolezni, n. pr. apo-plesija, ker bi se delavnost razširila jednako na dva dela. Drugi pa hočejo zopet dokazovati, da bi škodilo kvaliteti dela, da bi se obstoječa energija delavnosti razcepila. Deček Z nožem. - Dva dečka 12—15 let, Erbis in Karis pri sv. Jakobu v Trstu sta se tepla. Ker je bil Erbis močnejši in je čutil Karis, da ga premaga, je ta slednji potegnil nož ter zadal Erbisu 4 globoke, nevarne rane med rebra in v hrbet. Erbisa so prepeljali v bolnišnico. Dolžnost brivskih pomočnikov, vzdrževati se pijače V Slllžbj, — Po razsodbi, katero je izdala obrtna sodnija na Dunaju te dni, je primoran brivski pomočnik tudi v največji vročini vzdržati se vživanja alkoholičnih pijač. Neki gospodarje bil odpustil svojega pomočnika brea vsake odpovedi, ker je imel navado, da je v službenih urah vsako toliko časa pil; ker niso vsi opomini nič izdali, je bil kar na kratko odpuščen. Pomočnik je tožil za plačilo 14 dnij, ali je bil zavrnjen. Obrtna sodnija je razsodila, da je samo po sebi umevno, da se morajo staviti posebne zahteve na brivske nnmočnike glede alkohola, kajti ni dvoma, da ako pijejo, ne morejo izvrševati svoje obrti v zadovoljstvo občinstva. Obletnica pogube oklopnice »Petropavlosk". - 13. t. m. je bilo leto dnij, odkar je pred Port Arturiem zadela na mino ruska admiralska ladja, oklopuica „Petropavlosk", na kateri so se nahajali admiral Makarov, veliki knez Ciril in slikar Vereščagin. Neverjetna vest. — Krakovski „Czas'' poroča iz Petrograda: V vojaški krogih se širi vest, da je sodni dvor, ki je imel preiskati predajo Port Afturja, obsodil generala Steslja na smrt, vendar obsodbe ne izvršijo in tudi ne objavijo. Poneverjenja pri „Lloyduu. — Prišli so na sled poneverjenju pri „LloyduM, kakor znano. Drž. pravdništvo je dvignilo obtožnico proti bivšemu ravnatelju penzijskega zaklada, kateremu manjka 400.000 K. 14 Razpis službe. P" »prvi k< anjskl mizarski zadrugi v Št. Vidu pri Ljubljani, registrovani zadrugi z omejeno zavezo", je oddati služba knjigovodje m poslovodje. Zahteva se vsestransko zmožnost v. trgovini in knjigovodstvu, ter zmožnost slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na prosilce poštenega, delavnega in treznega značaja. Prednost imajo prosilci, ki imajo tudi boljo strokovno izobrazbo v mizarski obrti. Primemo dobra plača po dogovoru. Prošnje, podprte s spričevali dosedanjega službovanja i. t. d., je vložiti pri ..Zadružni zvezi" v Ljubljani do 30, aprila t. i * NAČELSTVO. Hot)feloV5ko-obrtqa re^ijtroVa^a zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu." Hranit«« vlog« obrestuje po l1!,*, - večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Rcntni davek plačuje zadruga sama. Pošalil« daie na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačavanje Zairutnlkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 30. junija 1904: D«l«žl: a) podpisani.........K 1,174.800- b) vplačani.........» 376.103-— Dana poaa|lla . -........» 1.930.929-- Vloa*...............» 1-828.591-— jg8F- Peneča limonada, -^jj§ bombončki in Ingver-pivo nam nudijo najboljšo alkohola presto pijačo, katera j« zdravju zelo priporočljiva. ¦- Pristna saiao s to snamko: Dobiva se povsod. «*fM|§ Pristna s to znamko priporoča prva češka tovarna akcijske delniike družbe za orijentalske cukrenine in Čokolade (prej Maršner) Kralj. Vinogradi. j\nton Jvanov pečenko - 6orica TEKALISČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga pristnih oslih in irnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. N? I zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva tovarne 6. j&uerjevih dedičev v Ljubljani in plsenjskega piva »prazaroj* iz sloveče češke »Meščanske pivo-varni". Zalog« Iodn, karerega se oddaj: le na debelo od 100 kg naprej. Csna zmerne. Postrežba poitona in točna. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmanee, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-ogbrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi KaStelja 7. TRGOVINA NA GROBNO IN DEBELO. Majcene]« kapavalšča alrnberikega In drobnega blat« tar tkaala, preje la nitij. POTREBŠČINE t« pisarnice, kadilce in popotnike. i NajboljSe šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE sa krojaee in fovtjarjd. Svetlnjlee. — Rožni venci. — Masno knjižice. lišna obuvala za vse letne Saše. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, |J krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 II •kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkm <4 Prva koneesijonirana delavnica z mo- ¦>¦ •< tornlm obratom za fino mehaniko, fiziko, ma. > ^ tematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd L ¦4 Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hišnih k» < telefonov, plina in vode. > < Poprave se izvršujejo bitro in po ceni. > iMFott&llpli 3 Gorica, za vojašnico. t 3 Precizijska delavnica predmetov za merjenje. > •4 > * Bogata zaloga > < »znih predmetov za razsvetljavo za plinovo > in električno luč. Oprave za kopelji, sesalke vseh sistemov. — i Popravljalnica au'omobilov, motociklov in dvo- I koles. — Delavnica za pobakrenje in poniklanje j — Pumpe, železne in. kovinske cevi. Zaloga | mesarskega orodja, kuhinjskih nožev, brivskih I f britev, škarij itd. j Namizno orodje in posodje vseb vrst. Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, karo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- C. kr. dvorni založniki Cliristofle & C.'E - Dunaj I. Opernring 5 (Heinrichshof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. . Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo iiaSi izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofle. Gorica Gorica Ktimatično zrtravišče. Hote! Siidbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. O g p s k a cvetlična paprika iz Segedina I. vrst*?, sladka, garantir. pristna, . priznano izvrstno vrsto. Ijistni pridelek kg za K ">. Razpošilja po povzetju od 1 kg dalje frauko. Nadaljno posebnosti: Slanina, OgTSki saiaml Ud se zaračunajo najcenejc- Razpošiljalnica vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. Rudolf Budimpešta (Ogrsko) VIT. Ovodag-asse 22- Lekarnarja A. THIERfiT-jev Dtl y A M pristen le z DMftBCMin varstveno znamko zelena nuna. Najstareje ljudsko sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznim, kaslju, riganju, želodčnemu krču, slabemu teku, kiseliei. zgagi, zaprtju, napihovanju, influenci, ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako poste, z zabojem vred: 12 malih ali 6 d' J natib steklenic 5 K, 60 malih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. pJr?sL°0 Centifolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavžentrož.) Najmočnejše čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pri zastarelih bolečinah in ranah. Stane s spivm-nico in poštnino vred: 2 lončka K 3'60. PrUtno jedino iz lekarne pri angelju varuhu A. THIEHRY-ja v Pregradi pri RogatcaSlatini kamor naj se naslavljajo naroČila. Da ta zdravila gotovo učinkujejo ter so nenadomestna, pričuje brošuriea s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki je pridjana zastonj balzamu, ali se isto dopošljo posebej Zaščitna znamka: „Sidro" Nadomestek zs P a i n - E x p o 11 e r je splošno priznano kot Izvrstno bol blažnjoče mašilo; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z n*šo zaščitno znamko .Sidro" iz Richterjere lekarne, notpm se ie grotovo prejelo originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA, i k ..zlatem levu" v Pragi Elisabethgasse št. 5 nova. Dnevno razpošiljanje. fJf\ m Za pomladno in poletno dobo bogata izbira klobukov za dame po zmernih cenah. Matilda #ai> v Rastelju M. 3, H. nadstropje. »Goriška ljudska posojilnica' vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nafialstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilno vloga se obrestujejo po 4V, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila: na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo in na menice po 6#. Glavni daleži koncem leta 5*/t%* Stanja 31. dec. 1904.. (v kronah): Članov 1781 z deleži K« 113.382. — Hranilne vloge 1,554 989 13. — Posojila 1,570.810-39 — Vrednost hi§ 110.075*— (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 75.101*01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. 79. !«-rt Mizarska zadruga ** v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnini obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. . Podružnica v Trstu Via di Piazza vecrftla 1. Zastopstvo v Spljetu ter Orljentu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Mirni & Cuk : v Gorici Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo i priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne sftroje in poprave jamčiva od 5-10 let. i roki terzod ra Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka! Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osofaito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh vijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, boleCine in kr8e, pospešuje in zbolj-šujejo prebavo, čistijo kri in Creva. Prežene velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju, Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici m madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom : IHestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 96. poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) U K, 4 ducate (48 steklenic) 14-60 S, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K. Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim upehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj ; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar ; Zofija VukeliS, šivilja; Josip Seljanič, soljak itd. ustanovljena 1.1360. fflesfna lekarna, Zagreb, ITIarkou trg šleu. 96, poleg cerkue su. Hflarka. ¦¦»¦¦ Zdravje je največje bogastvo t , mmm