------    323    ------
Avstrija, pozor!
Avstrija pazi! dobro pazi! da ne prideš v škodo — smo si mislili, ko smo prebirali 504 strani debelo in celo z zemljevidom razjasnjeno laško knjigo, ktera nam hoče pograbiti velik kos slovenske zemlje, pod naslovom: „11 Friuli orientali. Studi de P r o-spero Antonini" (Izhodnja Furlanija. Premišljevanja od Prospera Antonina). Nedavno je na svitlo prišla v Milanu, in izročil nam jo je visokospoštovan gospod, rodoljub slovensk in iskren Avstrijan. Pridjani zemljevid pa se veli „Le Alpi Giulie colle loro Dipen-dence italiane Friuli Orientale ed Istria."
V 12 poglavjih obdelava starodavno zgodovino laških dežela, statistiko, narodopisje itd., ter jo pelje do današnjih dni. Pisatelj ni zadovoljen z Lahi samimi in s poitalijančenimi že slovanskimi deželami, marveč s posebno slastjo v svojih „študijah" grabi po istriških, goriških, koroških in kranjskih Slovencih pisaje takole: „Italii (Laškemu) naravne (natorne) meje so Alpe (planine) in vse tukaj sne dežele so laške, kterih se na poti prava ne morejo prisvojiti niti narodi unkraj alp niti ptujci." In če pogledamo zemljovid, kjer so zaznamovane te ^naravne meje" in ogledujemo gore, ktere stavijo mejnike laški zemlji in med kterimi stoji tudi naš že v Tricorno poitalijančeni Triglav, vidimo, da ne le vsa tržaška, istrijska in goriška zemlja se jemlje v laško, temuč tudi koroški Potablo, Malboret, Žabnica, Bovec, in kranjska Idrija, Cerknica, Lož, Postojna, Planina in Logatec!!!
Ne more se pa reči, da pisatelj obširne te knjige (kteri je cena 3 gld.) jo je pisaril brez glave, kajti očitno je, da z velikim trudom in mnogovrstno vednostjo je narejena ta knjiga; da pa mu tudi predrzna laž prav bogato nadomestuje resnico, se vidi na prvi pogled. Al naj pomaga, kar more, da se le izpelje, kar 1. poglavju na čelu stavi z besedami: „La unitk geo-grafica e la unita politica deli' Italia. Della necessita di studiare, conoscere e definire limiti naturali della penisola italica."
Zanimivo je to knjigo prebirati, ker povsod se vidi, kako v svojih „studijaha pisatelj vodo vozi na mlin italijanski. Tako v Gorici ne najde ne enega Slovenca, ampak le 13426 Lahov! Na strani 417. zasmehuje ^Novice", da si prizadevajo na Krasu in v Istri slo-Tansko omiko širiti, in slovanski jezik vpeljati v šole
in uradnije, čeravno — pravi — je znano, da mnoga vasi v Istri 1848. leta za narodnost poprašane in kam da hočejo spadati, so odgovorile, da nočejo biti laške (ali' italiana)! „Sam Bog je gore in meje postavil nam Lahom", in da bi to dokazal, navaja iz pesmi „1 sette soldati" A. Alcardijeve, ktera poje:
Iddio con immortali
Caratteri di monti e di marine
Ha scolpito le patrie!
Sklepa pa predrzne svoje domišljije s temi besedami: „0 kriku bolečin, ki srce trgajo revnim, upajočim Benetkam, ne bojo Italijani svobodnih laških dežel mogli neobčutljivi ostati. Iz Fiorence, nerazrušljive trdnjave, ktero varujejo zagrade Apenin, bode prišlo znamenje za nove boje, ker od Alp do morja ne more kraljevati ne prava neodvisnost, ne popolno edinstvo, ne narodna svoboda, dokler so ptuji vrinjenci posestniki le ene pedi nakrajne zemlje laške!" —
Ali ni to dosti jasna beseda, kaj nameravajo te „štu-dije? Le eden sicer govori v tej knjigi tako; al gotovo je organ mnozih milijonov, in kolikor jih dozdaj še z njim ni bilo soglasnih misli, vcepiti jim jih utegne ta knjiga, ker Italijan je vroče krvi in ne bode popraševal, je li pa to tudi resnica, kar apostelj njih piše.
visoko vlado našo, ki je v prejšnjih letih tako „precartano"pestovalalaščino, — ki je na slovansko deblo v šolah in uradnijah prerada cepila laščino , pa prebiravši to knjigo vprašamo: ali niso take zmote prejšnih časov krive, da se delajo zdaj takošne „štu-dije", ktere nameravajo slovanske narode zatreti in Italijo Širiti čez meje avstrijske? Vprašamo jo: ali ni zadnji čas — in Bog daj, da ni prepozno! — da vse svoje žile napne, da se povrnejo Slovencem in Slovanom drugim, ki se mejašijo z Italijo, njih natorne in božje pravice, in se s tem prestvarstvom šol, uradnij in javnega življenja stavi predrznim rokam zagrada, ktera varuje celoto Avstrije?
Videant consules, ne quid detrimenti capiat res publica!
Ravnopravnost slovanskih narodov, zvestih prestolu avstrijskemu, pa bode skala, na kteri se razbije „znamenje iz Fiorence"!