'¦TO^H Hochlubl. k. k-Hofbibliothck, •.-¦ - ^ I3fe. 36. V Gorici, 7. septembra 1882. „So5a" izhaja vsak petek in veljs po po§ti prejemana all v Goriri »a rloni poSiljana: Vse leto.....i 1.40 Pol leta........'.20 Cetvrt leta ......l.io Pri oznanilib in tako tudi pri ../>->- stunicah" se placuje za uavaduu tristop- uo vrsto: Po«mezno stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobak.iniici v gosposki ulici, lilizu ..rreh Ktoii", in v ntiiski ulici. na starem trgu 8 kr. io se fiska 1 krat 7 „ » „ ,, 2 ,. » » n 3 t. Slovenci primorski! Dandancs narckuje znotranjo in §e mogofinifie zuuaojo politiko naroduostni princip, ki je v posled-njiU desetletjih evropsko politidno polozje in konste-lacijo neizprosuo spremenil in prestrojil. To nacelo jo tako silovito, da se mu ne mora ustavljati najmod-nejsa drzava na svetu. Videli tiino, kako so bill Av-atrijo vsi zunanji prijatelji zapustili, ko so jo sovra2-niki napadli in j» vzeli pokrajine z ital. prebivalstvom. Izgovarjali ho se, da soroduost naj pripada sorodnosti. Ali politidni inteiesi bo na zunaj pogostem tudi laz-ujivi in odjeinljejo s silo tudi to, kar se no more o-pravidevati z uarodnostuim nacelom. Poltti&iil interest zapeljujejo svet, de§ ta pa oua dezi'la je take narod-nosti, kakor jo doticui dtfavniki 2ele, in ruzglasajo s knjigami in atlanti tuja ljudstva m svoja. Ker bi Nemdija in Italija radi ie obogatili z avstrijskiini do-zelami, Strijo cel6 po Solan krive uaukeo prcbivnl* stvu na§ih de2el. Pcimorje je priSteto v nemSkili at-lantih k nemlkim, v ttalijanskib pa k ital, dezelam, kakor da bi tu ali sitni Nemei ali pa same Italijani prebtvali. Poleg tega iuiaiuo v Avrtriji izdajalce, ki delajo za pi'opagando pruske iu ital. polllike, in vi-dimo, kakd judovsko-uein&ko casopisjc Inedonto za-govurja. Ni duda, de se zunauji uemSki in ital. svet da zaslepiti po takib pot eh, in da tuji .svet rad vc-ruje, cesar zeli. Krive so bile pa tudi naSe vlade, da^svet krivo BOtli o primorskik prebivalcih, ker vediue tega prebi-valstva, nainred Slovanov, niso nikdar podpiraie, kakor bi bile morale to storiti vsled enakopravnosti. Se v poslednjem dasu se prave razmere zakrivajo, tako* da tuji injcelo domadi avstrijski svet ne ve, koinu bi veroval, fie pojedinci sanii ne obhodijo nase primor-ake pokrajine. Presvitli na§ vladar ima britke skuS-nje od tega, da je inislil, da mu ujegovi sluzabniki vselej vse po resnici porofiajo. Bavoo zarad tega se pa on hofie tudi satn prepri5ati o staoji te ali one de2ele svoje veiike drzave. Zato potuje muogokrat po raznth pikrajinab, in razmere pioti zuuanjim sosedom, kakor posleduji dogodki na Primorskem so.ga napo-tile, da ne ide samo v Trst, kamor je bil letos v prvi vrsti namenjeu, ampak da obhodi vse glavne kraje Primorskega. Sam se hofie prepricati, kdo in V kaki razmeri kaka narodnost tu prebiva. Ravno za-tegadelj je na§a sveta dolinost, da se v drzavnem in-tcresu potrudimo, cesarju pokazati, da tudi Sioventi na Primorsketn prebivajo iu sicer v veliki veciui vse ga prebivalstva. Cesar se mora sam preprifiati, da tu prebiva narod, ki ne govori jezika nevaruih zuiiaujih sosedov, datorej narodnostni princip zaprimor-sko dezeJo nima veljavevzmislu Italije ali NemCije, ker tu veCinoma prebiva narod slovenski in slovaaski, narod, ki ima edino zaslombo v Avstriji in je edino njej po zgodoviuski osodi na veke naklonjen. Presvitlemu cesarju pa moramo to odlocno pokazati, in on potem z lastnim prepncanjem v casu oavarnosti tuje dipiomatske nakaue zavrne z istim principom, po katerem oas hocejo tujci pogra-biti. Mi moramo cesarju pokazati, da smo Slovenci, Slovaui, in da kot taki potrebujemo driavne pouiodi, pravice po ustavnib zakoaih, da uas ne putujeijo oni iivlji, ki so Avstriji sovraSoi. Avstnja bi nas utegnila sicer brauiti s silo proti sovragom; ali moraine pomoci bi ne imeia od zunanjih dr^av, ko bi bilo proglaSeno, da cmo se tudi mi potopili v l^je iivlje. Ako ae pa Slovani primorski ohranijo, bi tudi tuje drzave Avstrijo moralno branile, ker bi rekle, da Nemcija iu Italija nimati pravice po narodnostnem principu prisvajati si nase pokrajine. Poglejte tedaj, kak6 imenitno je, da se povsod kot Slovenci obna§a-mo pri dohodu cesarjevem. Ne samo na nas dobiCek, ampak iz Ijubezni do drzave in preljubljeuega naSega vladarja moramo ravno pred cesarjem dokazati, da smo Slovenci; samo takd bo nam cesar tuvi uadaljo naklonjen, ako se sami spo§tujemo. Kdor se med primorskimi Slovenci ne skaze uasproti coarju kot Slovenca, ta se pregre§i proti vJadarju in nima ali ne V»e prave ^ubezni do presvitlega cesarja, V imenu Dopisi naj sc blagovoljuo poSiljajo ureduigrvii „Soco" v Gorici v Hilarijanski tisKnini, tiiirocuiiitipa opravniStvu„Soce" Via della Croce kt. 4.'"It. Rokopisi so ne vrafiajo; dopisi naj se blagovoljuo frankujejo, — Delalcom in drugim nepremo^nim so iiaro&jina «niia, ako so oglase pri opravni^tvu. te ueoporeane resnice torej kli^emo danes, ko se bli-U prihod cesaijev: Slovenci primorski! bodite pouo-sni na svojo narodnost, driavi v zaslombo iu sebi v sreeo, in kot taki se brez atrabu od ktcio koli Htmm pribliiajte cesarju iu posdravite ga hi'u mziocka in brezpogojuo mo^ato s svojim domafiim glasom. Bog ^ivi, 2ivi, livi prosvitlega coaarja Franca JoLefa Prvega! * * Prihod Njih Veliiaustva prcsvitlega cesarja je U prav biizu, in ^ivJjenje in zwahnost, ki sta se zbu-dila, odkar nam je dosla vesela vest, rasteta od dne do due. 0 kojn Slovenec rujSi govori, ko o cesarji in njegovi UiSiV Kako bi se toraj ne radoval, ko mu je daua piilo^uost, da svojega vladarja v svoji defrrii, v svoji domaOiji, v svojem kraji vidi in pozdravlja? ko ima priliko, govoiiti a svojim cesarjem, govoriti v svojem jeaiku, govoriti na domafiih tleh? Itadost je torej tuauroljiva, ker je naravna, ker jo prirastla iz udauih sic, v katerih ima svojo glpboko korenino. To udano in zvesto sice cesarjovih podloauikov, zdra-vih dr^avljanov, dobiva novo mo6, ko 6m,i, da jo v bli^iui in v uazocnosti svojega cesarja, in skuSa in istie, kako bi tudi na zuuaj pokazalo svojo vdanost, svoje spuStovanje, svujo pokorSCino, svoj up iu svojo veselje. Iz tega prizadovanja izviiajo vse priprave, ki se vr§ijo pri nas ze kakili 10 dikij, da bi se vladar na goiiSki zemlji dostojno sprejel. V tern pviaade-vanji se strinjajo visoke glave, ki so na Celu cele de-^ele iu modri mozje, katetim so izrocene posamifine obcine v oskrbovanje, in vdaua srea poedinih dtiav-ljauov, meScauov in kmetov, ki ne pozuajo visokole-tecih govorov, paC pa globoko vkoreninjeno zvestobo in ueomejeuo spoStovanje do svojega vladarja. Slavnostni odsek v Gorici, sestavljen iz dezel-nih, mestuih iu kupCijskih zastopnikov, prevdarja in sestavlja program all vrsto svecanostij za slovesen cesarjev sprejem po cell de^eli. Zastopi raznih obCin, posebno tistih. skoz katere se cesar popelje, se po-svetujejo in sklepajo, kako cesarja dortojno sprejeti. Posamuiki, ki ne uosijo pozlaCenih zavratnikov niti castnih uaslovov, se pa pogovarjajp za se in za svojo dru^ino, kje bi lmeli vladarja priciakovati in kako po-zdraviti. Cesarjevo potovauje ima po trditvi vladnih cas-uikov pred vsem vojaSki pomen. Cesar se hofie prepricati, kako je meja vravnana proti zapadu : zato hoti prcgledati kraje in ljudi, da bo vedel, kako se vesti, ako bi bilo kedaj treba na to stran domovino brauiti. Cesar iSce torej resnice gled6 krajev iu gled6 Ijudij; in kdor je cesarju v n&nici'vdan, in kdor ga iz srea ljubi, mu resnico pove in resnico poka^e. Na-paCno bi bilo, ako bi boteli na§e golo hribovje z ma-lanim papirjera prikriti in cesarju red: Velifianstvo! kako krasui so ti hribi I kako plodovita zeralja I kako sofini travnikil Zvesti podlo2uiki mcrajo cesarju pokazati travnik za travnik in pe&no za pefiino, ne pa skalovje za struce masla in robidaice za burgundske vinske jagode. Kakor gled6 krajev, tako je treba tudi glede ljudstva resnico pokazati. GoriSki me§6ani in deze-lani so cesarju zvesto vdani, o tern ni dvomiti; ali to vdanust je treba tudi n& zunaj pokazati. Cesar ne vidi v sree, ako se mu sree ne odpre; sree pa od-premo, ako se zuuanjim' znamenji poka^emo, kar v sreu nosimo. Vsi prifiakajmo cesarja, lepo obleieni ob cestab, koder bo mimo §el. Kadar vidiS, da se ce-sarjeva koCija bli^a, oddahni se prav globoko, suami klobuk z glave z desno roko, povzdigni desnico in klobuk, mahaj I njima po zraku v zuamenje veselja in pozdravi cesarja, ko ima §e 50 korakov do tebe z mogoenim: 2ivio 1 ali: 2ivio cesar! ali: zlvio Franc Jo2ef! in ne jenjaj pozdravljati in ne neuaj vpiti, dokler ni cesar 50 korakov od tebe profc Tyoje ofii naj se cesarja nagledajo in njegovo oblifije naj ostane | v tvojem spominu, da bo§ znal piipovedovati prihod-njira iodovom, kako si pozdravll na tvoji zemlji de-Mnega o6eta, presvitloga cesarja. V vaseh, ki so ob ceatah, naj gredd prebivalci ven iz vasi cesarju naproti. Naj se ustavijo na pri-mfraem kraji ia naj m .ustopijo v vwto, ^9 j^ wo« goLe, na obeli straueh ceste, pa tako, da ne bodo proved natla&eni, ampak da bo sloZuo Clovek pri Clo-vekn still. Taka vrsta naj se potegne celo v vat§ in skoz vas uaprej, da bo vsakdo cesarja brez ovire vide!, in da ga pozdravi. Na Oelu vrsto naj ntojiju vaiki predstojniki; duhovski, cesarski in dezelski ali ob* Cinski z u&telji in ucenci, z zastavami in obLinskimi znamenji. Pred vasjo ali v vasi naj se vzdiga lep slavolok, in koder so ljudje, naj bodo tudi maji, venci, /astavj, gopki, preproge, ako so pri rokah, cvetice in kar more bluziti v dust vladarju, Ko se cesar od dated povidi, naj zaduejo mo^iuu'ji pokati, zvonovi pri-trkovati, gudbe svitati, ljudstvo pa pozdravljati na vso mod. Vasi, ki so od ccsto oddaljene, naj pustijo koga doma, da bo zvonil in mo/.tiarje za^igal; vsi drug! naj gredo v bli^njo vas ali na ccsto ali na kraj, ki je blizu ceste, da se tarn cesarju poklonijo, kakor je bilo redeno. lhici in Vipavci, ki ne bodo imeli svedo viiliti cesarja pred svojim pragom, naj pridejo v mesto in v bli^nji! krnje. Od Solkana do Gorice no smo tisti dan nobene ped zemlje pogregati dlovoka. Po obeh straueh ceste mora bit! Ijudstvo nastavljo.no moL pri iiio^ii iu ^cmi pri 2cni, da cesarja z lahka vidijo in mu svoje vdano sree odprejo. Za mesto ni treba ve-liko priporodila^ ker tukaj je Lq tako veliko ljudstva, ki uapolui vse trge iu ulice. Kdor je tako daled, da m ne more cesarju o« sebno pokloniti, naj s kresovi, zvonjenjem, streljanjem, ukanjem iu prepevanjem pozdravlja vladarja. Dalje je dol^nost vsakega Slovenca, da cesarja pozdravi v slovenskem jeziku in sdslovensko zastavo. Cesar hodc vedeti, ali zares sJivijo Slovenci na Gori-Skem, ali ne. Nemyki listi pisejo, da na GoriSkcm je vediaa nem§ka, ker ze v Bovcu, Tolminu, Komnu, Sezani, Nabrezini se udijo nemski abecc. Italijauski listi pa trdijo, da le nekaj dekel in par kmetov je na Gori^kem posloveujenih, vse drugo da je italijansku; zato terja Irredenta, da naj pripade GoriSko zunauje-mu kraljestvu, v katerem 2ive na§i hudi uasprotniki in sovrainiki. Cesar se hode z lastuimi odmi pre-pridati, kake so na Goriskem razmere; zato mora vsak goriSki de^elan ie golo resnico povedati in mt zakrivati in nid prevradati. Kdor se ne poka2e tak, kakorSen je, ni zvest podloznik, ker node , povedali resnice, ko ga vladar po nji praSa. Kdor j ima kaj znadaja, in kdor je pre§iujen od avstrijskega \ duha, ne more drugade, nego stopiti pred cesarja v domadi obleki, v domadem jeziku. Kot skupnega vladarja ia odeta hodemo vsi Go-ridaui katere koli narodnosti presvitlega cesarja z naj-vedo dastjo sprejeti; v bratski Ijubezni in medseboj-11cm spostovanji hodemo tekmovati pri izrazenji uaSili uajsrdnejSili dutov do presvitlega vladarja iu njegovo hise, katero Bog na veke ohranij Porodilo*) dr2. in dez. poslanca dr. Jos. Tonklija pri R e b k u na G 0 r i d i c i glasi se takd: „Slavna gospoda 1 Slovenski mozje 1 Kadar sem y kratkem govoru razvijal svoj program kot kandidat za deZelui zbor pred Sestimi leti, obljubil sem Vain bil vso svojo mod in znanje na to obracati, da se zbopa Va§e stanje v gmotnem in du-Sevnem oziru; da se doklade na davke vsaj uimajo povisati, iu da kolikor mogode narodno ravnopravnost dose^emo. Da bi to obljubo mogel spolujevati, dal sem se voliti v dezelueia zboru v finandni odsek, 0 katerem sem bil vsa leta porodevalec v uajva^uejSih redeh, posebno za prevdarke iu radune zavoda gluhouemov in zalogcv zemljiSduo-odvcznega in de^einega, iu od kar sem bil pn§el v dezelni odbor sem pa tega zastopal v de2elnem Mskem svetu. Za napredovanje v gmotnem oziru ste uajboljSi sredstvi dobre ceste in pa *) Dr. Jos Tonkli jo govorii v navzoBnosti c. kr. ko» misarja pi. Gutmannsthal-a, kateri oi imol uasproti mwi po* ro^ilu mo, niti bQaedioe oj^ajiu, Ur, kmeliSka. Sohv; zalotej sem tmli jaz pripomagal, da so se leto za letom dovoljevale obilne podpore za skladovne ceste in sem ter tje tudi za obfiinske poti, in v teh Sestih letih se je izdelalo mnogo skladovnih cest, druge pa so se zravnile in popravile, in to po celi slovenski goriSki deieli. Podpore so se dajale tali marljivim^ ufiencera, katerira je bilo tako mogoCe nadaljevati in koaeati Stadije na uiiteljskih izobra2evalisLih in visokih Solah. KmetiSka Sola je bila pri zafietku zborovanja Sestletne rayno pretekle sesije v tiko zalostncm stanu, da so jeli liad njo obupavati celo strokqvnjaki, in od-bor — kuratorij — kateri je bil v to pokHcan, da bi akrbel za napredek in vapeSno delovanja te Sole, ni vedel navesti boljSega zdravila, kot predlagRti, da bi se slovenski oddelek kmetiSkc. Sole naravnosfc zatrl. Polje pa, katero bi bila imela Sola tako obdeloyati, da bi postalo zgled vsem kmctovalcem, je bilo tako obdelavano, da so na&i kmitjeoSoli govorili: .Tukaj ae poducuje, kako se nima polje obdelavati, da ne pride kroet. na bcraSko palico". Da amo se vsi slovenski poslanci slozno uprli nasvetu, da bi imel ne-hati slovens ki oddelek deielne kmetiske Sole, ni mi treba Vam zagotavljati. Po resnem povdarjanju smo tudi naali zdaten lek tej Soli, in to se je s tem do-seglo, da smo postavHi slovenski oddelek del kmetiske Sole na lastne noge in jo popolnoma odcepili od laSke; stvarili smo tako laSko in slovensko kraetiSko Solo drugo od druge popolnoma neodvisno, vsaki od-kazali posebno polje v obdelovanje in oraejili tako prejSnjt vsemogocni kuratorij, da nc mote ved Soli Skodovati in njenega napredka zavirati, ker sedaj je dei. kaietiSka Sola pod vodstvom tistega, ki jo vzdr-iujo, pod dczelnim zastopom, pod dei. odborom. Da scdaj oba oddelka znamenito napredujeta in med seboj v prijaznosti v napredka tekmujeta, o tem se je vsak lebko preorical, kateri je obiskaval polja in pi» izpite te Sole. — Se ena neprilika je ta-rala slovenski oddelek te Sole, to je slabo poslopje, ker to je pripadalo lastnini c. kr. kraetiSkega droStva, katero se je veduo branilo dovoliti del odboro, da bi ta poslopja prezidal inpopravil za namere Sole. V c. kr. druitvu sem se jaz zastonj trudil, da bi se to dovoljenje dalo, a naposled sem predtagal del zboru, da m ima letna podpora, ki jo daja del zbor temn drnStvu, za toliko casa vdreci, dokter ne bo ono do-volilo poslopja primerno prestrojiti zaSolske potrebe. To je pomagalo, in c. kr. kmetiSko druStvo je po dolgi obravoavi dalo S70je dovoljenje, in sedaj bo kmalu koncano krasno in za vse potrebe Sole pri-memo poslopje za slovenski oddelek kmeUSke Sole, katera je s tem za vselej utrjena. S tem smo torej poslanci tudi storili, kar je bilo v naSi mutt, da bi zagotoviii glavno sredstvo za ostanovitev in r&zSirjenje napredka v kmetijstva in s tem zdruzeao blagostanje in vse to, ne da bi se bile dezerae doklade poviSale* _____ (Dalje prib.) Dopisi Y GoriCi, 5. sept. Shod pri Bebku, kjer je g. dr. Josip Tonkli volilccm račun o svojem delovanju v deželnem in državnem zboru položil, bil je jako o-bilno obiskovan, prišlo je nad 300 volilcev in druzih narodnjakov. Za predsednika je bil voljen g. Favetti iz Skrilf, kot vladni komisar je bil navzoč g.pl.Gut-maunsthal. Govor, katerega prinese „Soča% je g. govornik končal s trikratnimi žsvioklici, katere so poslušalci z jaka živ&hnostjr, ponovili. — Gospod Zorn, duhovnik v Kamnjab, je jako navdušeno poudarjal, da nazočoiki nimajo le zaupanje v dr. Tonklija, temveč da so mu jako hvaležni za njegovp izbbrno vedenje in delovanje v deželnem in državnem zbora, in predlaga, naj se nrn vsled tega vsestransko zakliče: Bog ga živi i Gromovit »živin" je bil na to jasen dokaz, da se volilci z delovanjem g. dr. Tonklija toliko v deželnem, kakor v državnem, zboru popolnoma strinjajo, In da uživa on njih popolno zaupanje. Druga točka dnevnega reda so bili nasveti in želje voHicev. Prvi toži g* Robič iz Rifenberga, da ae pregnanci na podlagi malovrednib zdravniških spričeval vedno prepeljujejo, ko bi tudi navadno lehko hodbi; nasvetuje torej, naj bi dež. zbor dva zdravnika pooblastil, da bi vrednost takih spričeval preiskovala. * Gospod župnik Kramar iz Bornberga pravi, da Slovenec v mestu mora za prvotni poduk otrok sam skrbeti m plačevati ali pogledati* kako s& otroci i-tahjančijo in narodu izneverjajo. Odtod izviia, da je toliko — ičev irredeotarjev, odtod prihajajo bombe, katere bi vlada odstranila, ako bile polovico stroškov za policijo izdanih za otroSke narodne vrte v mestih-m podokmladine v materinem jeziku izdala. In ona izbastardjena zme& daje največ-špitalerjev" in proletarjara. m Gospod Pirjevee nasvetuje, naj se dve deželni hiši v Gorici za deželno bolnišnico porabiti, to bi po-uzročilo manj stroškov občinam, ker bi bolnike v Gorici m ne vdrugih mestih* kakor vfrsto, GradcUtd, zdravili w bi denar v deželi ostal, Gospod znpan Leban izCrnie predlaga, da bi se otroci le od 7. do 10. leta pod kaznijo, pa zjatraj in popoludne v 5o1q posil jali, a po 10. leta starSem pre- puSCali, ker jib ti za kmetijo neobhodno potrebno ra- _ bijo. Giede boloiSnice je govornik tega mnenja, da bi J obcine le za tiste plafievale, ki na doran zbolijo, ne i pa tudi za one, ki gredo v mesto, vse avoje raoSi v ; blagor mesta obracajo, in ko jib mesto izsesa in zbo- ! lijo, onQ obfiini skrb in stro§k«? zanj? nalaga. Naj bi J mesto dobodke dotiftukov obfladilo, a zanje tadt skrbelo! Gospod poslanec Faganel je v gladkem govora | poudarjal, da vlada le takrat knietu davke odpiSe, j kader przdelke toca ali bolezen nniiiT da si nima kraet i»to tako n\t, ako mil pridelke rosa, slana, burja ali druge nezgode poberrjo; vlada hi morula torej doslcdno tudi v teh slnfajih kmeta davkov oprostiti. — Dalje pravi govornik, da je davek za zboljianjf zeiuljiSte (Vinogradov) dvtijna krivica in to vsled tega, ker tak davek zboljS.mje zavirn in vlada uze pri wdacu* od dottCnih pridelkov dobiick ima. Gospod Lifen iz Rtfcnbcrga 2eli, da bi ljudska Sola bolj za podnk v v kmetijstvu skrb el a. Na vse te nasvete in zelje je g. poslancc Tonkli ali takoj odgovoril ali jih na znanje vzel. Z ozirom na bolui^nifine stroSke odgovarja g, po^lanec, da se je uze nekaj zboljSalo, k^r se je uze do s«?daj iz Feidhofa (pri Gradcu) gez 80 norih domov pripravilo, ker tarn priskrbovanje 3, tu pa le 1 gld. stin<*. Uto tako so se bolniki iz Trsta v Gorico pripeljali. §e vefi v tern ozira pa se bodu dalo storiri, k<» se bode vsled sklepa del zbora tnkajSnja bolniSnica, katero oskei-bujejo milosrCii > hratje, poveikla. — Domovinske p«>3tave ni m(»gs>6ft tako k\%m iwenarefltt!» toda tudi v tem ozyru hoc*? sedanj« muitste^tvo pomagati in prereSettije nia to praSanje. — N>vi Solski postavi sem se jaz — nadaljuje govorntk — uie leta 1868 cdini protivil in zarad tega mnogo zasmehovanja ^el, a sedaj imamo vendar po defel. zboru ur^jen sklep, da otroci le 6 let Solo obtefeujejo, demur se a-jtav<>-verci strati© protivyo, Ce§, da ne bode vsled tega tudi naSa armada za nifi. Pri tako budih valovih bi sedaj se vefijih polajSkov nikakor ne dose^li. — G. Faganelu zagotovlja govornik^ da se u^e v posebnem odseku vpraSanje gled6 zni&tnja davkov vsled uriifie-nja pridelkov po katerikolr nezgodi Studira in bode tndi gotovo odsekov predlog obvcljal. — Za poduk v kmetijstvu je u2e deloma skrbljeno z nedeljskim po-dufievawjem, pravi poslanec g. Lifinu, S tem je bil oticijalni del program* dovrSen. — Z veseljem javimo, da je bilo vse pogovarjanje, izra-levanje nasvetov ia.2elj tako redno, mirno in parla-raentarno, kakor se nabaja to le pri izobrazenem, parlamentarno povse zrelem Ijudstvn. To je bil pravi : *VolksparIament". Slava volilcem ia vsem udelezni-kom I — Iz Gorice, 6. sept. Doma6a zabava pod-pornega druStva 3. t. m. se je izvrstno obnesla. Ob 8. uri se je toliko obcinstva nabralo, da se je le s tezavo dobil kak sede2. Razun druStventkov bilo je nazo&h mnogo gostov, in veliko druStvenikov je bilo priSlo z dra^ino, ki je zelela videti in sliSati, kako druStyo deluje na polji zabave. DoSlo je Serapeterskih pevcev, izurjenih in neutrudljivih mo^ katerib polo-vica spada k druStvu; tem so se pridruzHli Stirje go-riski druStveniki pevci in dva iz Mirna. Ko so bill vkup, so zafieli peti poStene slovensKe Cveterospeve in venfike, da je bilo vesetje posluSati. Dva veuca so mo-rali pevci na sploSno z>ljo ponovitr. Po nekaterih pesmm je spregovoiil podpredsednik dr. Gtegorfiifi ter • je oajprej razlagal nekatere notranje druStvene zade-[ ve; potem je napovedal voinji red za tide, ki se ho-' iejo peljati k blagoslovljenjit zastave triaSkega pod-pornega druStva. DruStveniki, ki pojdejo v Trst, se zberejo o peti uri zjutra na goriSki postajr in odri-nejo skupno z vlakom, ki dojde v Trst ob sedmi in pol. Kadalje je omenjal veselega dogodka, kt gacela gpriSka dezela nestrpljivo priCakuje, prihoda Njih ?e-liSanstVa presvitlega cesarja. za kateri se delajo v mestu velike priprave. Ko j» omenil, da je presvitli cesar tudi podpomemu druStva uukloajen, in da je v t zuamenje svoje ofietovske skrbi za blagor druStveni-| kov ppdelil iz lastne denamice 100 gld., so bili dru-Stveaiki vs't ogreti in vneti. Na govornikov poziv so nazoci iz polnega srea vsklikoili cesarja na slavo gro-moviti trikratni 2ivio 1 na kar so pevci zapeli cesar-sko pesenn katero so vsi nazofii stoje pr,slo§ali. Govornik je nadalje razlagal prihod cesarjev in slovesnosti; ki se za to prrliko pripravljajo, koltkor se o teh refieh t javnosti v6. Rekel je, da bodo naj-br2e vsa goriSka druStva vabljena, da se adeHijo bakljade 12. t. m. zvefier in Ijudske veselice 13. t. m. na Rojrcah. Za tak slofiaj je priporofiil in gorko poloM na sree vsem udom, da se v polaom Ste-v i I it udele^ijo bakljade in Ijudske veselice; ako bi pa do tega ne pri§Io, naj vsaj privatno vsak druSt-vemk svojega vladarja s fiastjo in sremm pozdravom sprejme, kjer koli ga bo prifiakoval. Obilno ploskanje je bilo zuamenje, da so bile besede vzete iz srea in govorjene do src. i ## Ko so pevci odpeli lepo Stevilo dopadliivih pes- > niki gospod, ki je zadnji Stevilko kupil. Dobil je lep d^iiik, s kateritn se'je obcinstva predstavil kot „Pavliha z raarelo". Drugo Stevilko je potegnil dru-Stvenik krojac in je dobil lepo lampo za petrojej, ki ma bo po zirni dobro slu^tla. Sledile so Se napitnice na podpredsednik^ na drustvo, na goste, na pevce, na doSle gospe in go-spodiCne, na vse druStvenike, in ob deseti uri se je dru2ba razSla prav dobre volje in z 2eljo, da bi se taki veceri pogosto ponavljali. Pevci z oiimi prija-telji so bili ostali Se nekaj fiasa, ker gospodarnik je bi] dal povirij«, da Ce kateri pevec odide, bo kazno-van za liter vina. Zato je bilo prav dobro poskiblje-n»; druStvmiik g. KerSevani je tofiil b«Io in cVuo, posteno blagp po poSteni ceni. Imel je v svoji zalogi tudi unzle jedi; ali nsprettgaua zabava ni pustila casa, da bi bil kdo na jed mialil. Poilpornemu druStvu fiestitamo za tako sijajen v.speh »n mu M\mo vstrajnosti na poti, katero si je izbralo, Poduk, petje, zabava v pravi raeri in dobri podlagi more veliko koristiti. ___________ Zn. Iz Sempetra. V obrambo. Kdor fiaka, prifia-ka. Cetrta ura odbtje, in prej ko smo mislili, pride zaieleni nadvojvoda. Ker pa vrt tukajsnjega 2upnika dela okrogid ovtnek, vozov nismo mogli prej videti, dokler niso pridrdrali pred nas. V prvem vozu pe-ljala sta se okrajni glavar, dvorni svetovalec Rech« bach in pa gor»§ki 2upan Dr. MauroviC. Kofiija je naglo mimo nas drdrala, tako da smo komaj gospoda v njej spoznali. Piecej za to kocijo priderd'ra druga Se bolj naglo, v kterej je bil najvoda s Katolom Bifc-terjem. Mi smo se Cez dve uri zibali v sladki nadi, da se bode najvojvoda pred slavolokom en hip usta-vil, kjer ga je hotel naS g. 2upan kratko nagovoriti v imeuu ubfiine in. tudi g. dekan par si o ve n s k i b besed pridjati, in to sicer v dokaz, da v §empe-tru prebiva slovenski rod. Veteranska godba zasvira cesar^ko himiio, ali nadvojvoda je prej mimo nas, kakor smo se mi tega zavedeli. Mi smo zares ostali osupaeui. Kofiija se ustavi Se le n!2e v vast, ko j« nadvojvoda priteklega naSega 2upana zugledal* Ko stopi nadvojvoda z voza, koraka tnkoj naprej, in iQ se tujejo tudi prvi posatmii Evviva V Arciduca Carlo Lodovicb 1 i^virajofii iz unt Ritterjovib pompir-jev iu pa vines nekoliko 2ivio I SliSnl sem praviti, da ao ti Ritterjevi pijonirjt celo uezavedne iu neved-ne otroke prigovarjaii, naj vpijejo Evviva! Ker se g. nadvojvoda pri vhodu ni ustavil, uaarvec ga je Ritter-jev koeija2 naglo naprej drvil, s tem je bilo naSe sladko upanje in veselje ska2eno, mesto prejSnjega veselega iiavdu§euja nastopila je poparjeoost, uasto-pila neka zalost. Nam se ui zdelo dostojno, da bi med godbo cesarske himne vsi skupaj dirjali daije po vasi, in tako smo ostali kakor pt ibiti na mestu ne-koliko casa. Ali je bilo to mari prav, da sta se irae-novana ka^ipota tako naglo naprej peljala? Ko bi se bila ona ustavila, bi se bil gotovo tudi nadvojvoda ustavil. Ali je bilo morda to nameravaiio, nas tako na cedilu pustiti?! Prvi krepki zivio imeli so se o-gla.siti na ceiu sprejema po nagovoru g. 2upana in dekana. Ker se pa to ni moglo zgoditi, ker se nadvojvoda ni ustavit, je bilo tako vse zmudeuo, zato so se &sli Evviva! Ritterjevih pompirjev. Nadvojvoda se je le malo casa pomudil v g. grofovi druitni in je kmalu pri&el ua naSe pokopaliSce, na grob svojega nekdaujega odgojevalca, kjer je klefie kiatko molitvico opravil za pokuj lega. Potem si naglo ogleda kapelo, popraSa Njib Eksceleuco g. grofa, kdo Se in koliko jih je tukaj pokopaaih iz njegove soiodovine. Slednjid predstavt g. znpau nadvojvodu uasega dekana, ko-jega pa nadvojvoda itaUjanski uagovori. (Visoki gost je moral'mislili da je Sempeter laS ki, ker so Evviva I preinaguvali. Iz tega pa se vidi, kako se prave razmete zakrivaio celo uajviSim osebam — na skodo Slovencem. Sloveaci, ucite se iz tega za prih. te-deu! Ur.) A na§ dekau je bil vsled laskega uagovora tako oaupueu, da ma k sreti ni inogla nobena laSka beseda ua jezik, dasi ma ta jezik ui popolnem toj. I2 zadrege mu je pomagal g, 2upan omeuivSi nadvoj-vodi, da dekan tudi tiuuiSki govori. — Iu tako Be je kratek dvogovor nemski zvrSil. — Priili smo, kakor se v»di zarad pijonirskih Evviva 1 v Sempetru po ne-dolzoem v slabo ime. Tema je vzrok sloveuska po-hlevnost uasproti laSki predrznoati ua slovenskrh tleh. Da bi pa Sloveuci v obfie vsaj sedaj pri piihodii pies v. cesarja z Vefiim pogumom stopili na dan, da bi jih toliko privrelo v mesto, da bi pokazali 3 svojim 4i* vio t da tukaj so sloveuska tia I ___________X. Iz Tomina, dn64sept.Prihodnji torek t. j. 12 t. m. vspiejine naS trg Tomin prevzviSinega gosta Njegovo Velieaustvo presvitlega cesaija Franca Jozefa L V Tomin ni bil priSel Se noben vladar, toraj je Frauc Jo^ef I prvi, ki ga obiSce. Zopet bomo videli naS trg v prazuicni obieki, tose vef da oblefie sedaj uajlepso obleko, kakorSao le prem^re. Iu Vi trzani, Vi drag! prebivalei tomiaske okolice, blizuji iu dalj-nji, zberite se onega veselega due v Qbiln.am.Ste-?U« v Xofiww. Qm D0k8liti OvHao, „kat m ms.« Pokazite vsemu svetu, da stc svojerau vladarju srcem udani in da biva tod Cist 31 o v e n s k i rod. lu ako pride do tega, da, bi kdo naSega Ijub^ga vladar-ja nagovoril, sioveusk bodi njegov nagovor, ttaj govori iupan, duhoven, uCitelj, piu*ednik kakemu druStvu ali kdorkoli Pa, zakaj toliko povdarjam, tiaj bo nagovor slo-veask? Slisali smo nararec praviti (ae vemo, ce je to res, in 2elitno, da bi tudi nu bilo), da je nek lo m>ki zabiceral, da cesarja ne, sui»muo slovenski nagovoriti rekofi: Nur keine sloveoische Anredet! (Slovenske-ga nagovora ne sine uikdor prepovedovati, in uikdor naj se Be uStrasl; kdor take prepovedi daje, jih bo slisal z drugega mesta. Ur.) Ali ni to lalostno in razsrjevalno ob enem? Nu, upamo, da vse to ni nic ires, da je le govorica ter se uadejamo, da pozdravi-mo Ijubljenega destelnega Oceta v s I o v e n s k e m Tominu po slovensko. Govorimo se svojim Oee-tom po svoje; saj On rad govori po d o m a c e z uu-mi. Bog Ga zivi I — IZ Kriia pri Tr8tU. Kaj ne, draga Soca, da ti prileti redkokedaj kak dopis iz Kriza? Morda je vzrok ta: da so tu sami Italijaui, kakor se je nesra-mtn „ferfia68 (ali feifraci) izrazil in &c— v Edinosti v St. 41 med svet svojo umazauo inavho otresel. Oe se v druzih vaseh le kaj zuatnenitega prigodi, p. da je kaka procesija ali kako je Matuvz Lovreta pri te* pe2i po nosu tieSCil, potrudijo se nekateri takoj na-pisati po cele straui. Tukaj smo mirneji in cakamo po izvrSitvi dobrth del hvalo druzih. In glej, mesto te in casu primernega iiavduienja, naa napadajo nekateri „potepuhi" javno ter piiejo uesramue clanke naslovom „Iredeutarji v KiM", — Skrije naj se clovek, ki kali inir otrokom Slavije 1 Kam dospemo! Je li ta pot, ki was pnpeije v doliuo miru, kraj Ijubezui, za-vetje srece? Ali se bodemo sprijaznili po taki poti ter zau-pali jeden drugemu ? Ne, to ni bratovsko, s tern ne bode nam mogofie piipluti v luko zadovoljnosti, Da itiso se mogli zjediniti nasi pradedi, so bile vzrok Djih napake: neediuost, mzaupnost in sebicuost, na katere moramo mi pozabiti, drugace si priborinio ao-vraztvo, zavist. — Tako se tedaj ravua v okoltci ti-imk'u i* la^titi m hole vctpiti Jjubezcu cue vasi do druge, kar je ravuo glavui vzrok, da imamo ob vo-litvali vecne zinesujave, ker pnnaSajo nekateri za* nesljivi mozje(?!) uovosti, ki postanejo strupen stu-denec. iz tega teee kalua voda, ki onesnazi eelo oko-lieo. NaUiga nam je vasi zjediniti, o primernem dasu popraviti napake z resnico. Le po tern potu doseit-mo v okolici srecuejso pribodnost. Misliut, da tako mora vsakdo soditi, ki pozna naie razmcre. Cemu je tedaj treba uinazati pred svetom nedol^no vas, v kateri so prebivalci vneti za svoj materui jezik, in ce je kak bre2nacajen Etijait, se mu odpusti, saj ne ve, kaj dela. Toliko tedaj onemu §tovanemu gospodu, natau5-neje se mu bode kje drugod stvar razjasuda in za-tisuiio ne sramezljiva usta 'Travicoljub. Politidni pregled. Zel6 se jeze nemiki nacijonaici, dapridejo v Trstu ob prihodu cesarjevem tudi Taaffe, trgov. in kraetijski minister, ker vidijo, da ce-sarjevo potovanje na Primorsko in zlasti tudi v Trst je velikega politifinega pomena. Cesarica (neki), cesarjevi6 in cesarjevnapa gotovo dojdejo v Trst 16, t. m. zvefier, cesar pa dragi dan zjutraj. Ministra Praz^aka so Cehi v Pragi, pa tudi podloifoi uradniki kaj prijazno sprejeli. Modremu drl. posl. Walterskirchenu hofiejo nemski nacijonaici nezaupnico pridobiti med nje-govimi volilci j pa se silno blamujejo. Turdija se je Angliji udala, da bo v E-gipt« sodelovala, kakor hocejo Angle^i. Angle^i imajo veliko sitnosti in te^av vuerajeni zemlji; Arabi jim nagaja s tem, da jim podira 2elez-nice in jim sladko vodo zapira. Vendar Anglezi imajo previdnega vojskovodjo, ki odlocno dere naprej v deMo. Doina6e staraji Program potovanja presvitiega cesarja.— Cesar odide 11. sept, ob 1 uri popol. iz Tarviza; na Predelu, kjei* je zaukazal dez\ cdbor narediti slavo-lok, sprejme cesarja earaestnik in oki*. glavar. V Logu (pod Ifreddom) pozdravi, cesarja ob6. zastop in du-hovSfiina. V bov§ki soteski (Klause) se cesar pomudi samo ttenutek in dojde ob 5. uri v Bovec, kjer bo UBsfc stauofanjfr pripoSli, Po s^rejeoiu bo ob 6j2 obed. Nato sercnada in razsvitljava — 12. sept. Cesar se odpelje ob 7. uii zjutra iz Boyca in dojde ob 8 3[4 v Kobatiii, kjer sprejme pri po§ti gDsp.^sko ia korpo-racije. Ob 9 1^2 se odpelje in pride ob 11. uri vTo-min. Po spri'jemu obed; ob 1. uri pop. se cesar odpelje ta piide ob 3 v Kanal, sprejme tu gosposko in korporacije in odide ob 4. V Gorico dojdi* ob 51j2. Psesvitli cesar bo zasliSaval v avdienei zaseb-nike (piivatue osebe) v Gorki v sredo 13. sept, ob 10. uri zjutra, 15. «b 9. uri v Pulju in 18. ob 8. uri pa v Trstu. Sprejem v avdienei. Cesarja bodo pozdravlja-li v B o v e u: duhovSriua, c. ki'- okr. sodnik in kan-c»dist, 2upan z obc. zastopom, davkarski urudniki, ob-cinski zastopi vseh dtugih obciu bov§kega okraja, preds, veter. filiale in Schiitzenbunda; v Kobaridu: duhovSftma, ob6. zastup s poslancun Pagliaruzzi-jem, financni komisar, obL. zastopi bii^njib obfiin; v Torn t n u: duhovgciua, okr. glavar z osebjem okr. gla-varstva, vodnik s sodnigkim os&bjem, m>Lmi z obL, zastopom iu davk. uradniki, obL. zastopi bli^njih obCin in onih cerkljanskega okraja, odvetnika dr, Pitumic in dr. Miani, uotarja Premersteiu iu lvauLic, predsed. vet tiliule; v Kanalu: dtiliovSCiua, okr. soduik z osubjum, zupunzobc. zastopom, davk. urail-uiki, veterunci, po^atna strata, drugi obc. zastopi kaualskega okraja. Sprejttmal bo cesar v Bovcu na poSti, v Koba-ridu na posti, v Toliuinu v prostorih glavarstva (obed bo pa pri posti) in v Kanalu pri sodniji. Kdor hoCe privatno sprejet biti od cesarja, naj se oglasi do 10. t, m. pri del. glavarstvu v Gorici. Pri ljudski veielici na Rojicah bodo pelt tudi slov. pevci ravuo nasproti cesarju, ki pride tudi pogledat, kako se Ijudstvo zabavlja. Na noge pevci torej, da postane VaS zbor mogoCon tudi na veiikem prostoru. — Tu bo eel sprevod, ki bo posne-mal dezelske sege. Vabilo. Prav vljndno vabim vse p. n. gg. pevee k skupni skuSnji v Gorici 13. t m, ob 9. uri zjutraj, Zber6 se vsi pevci v Solskem poslopji c. k.vad» nice, kjer bodo vse potiebno izvedeli. Kdor Se ni dobil nCesarske Kantnto", naj se ORlasi nemudoma pri podpisanem, da se mn podlju brezplafrio. (Komur ni mogjo v SoCo, kakor so Vam neki 2ugali. Naj se | predrzne kdo Vas tak6 2aliti, pa naj gleda na posle- | dice potem! Le na noge vrli trgovi in vrle obeine slovenske, in dr2ite se svojih pravic, da cesarja po svoje poslavite. I V dast prihoda cesarjdvega izide prihodnji ponedeljek zvecer »Socaa v izredni Stevilki na lepSem i papirju in z vefiira tiskora, s krasno pesmijo, katero ; je zlozil v ta namen slavljeni naS pesuik, goriSki , rojak. V Gorici se bo prodajal list na navadoih \ I Jjr^ib, to je? v tofeakarftabv gosposki uliciMm |e* , j karne, v.nunski ulici nasproti cerkve in na starem j trgu konec obokov. . Pozor! Upati je, da Slovcncev ne bo nikdor | zaiil ob prihodu cesarjevem bodi .si po so§ki dolini ali pa v Gorici. Ko bi se pa kaj pripetilo, bodite | mirin :n naravnost oglasite se s pritozlio na pravem mestu. V Gorici Vam ie povi»mo, kje se nam je pri-j to2iti za putrebo. V obce pa obna^ajmo se vsi tako, da od nale gtrani niSosar ne zakrivimo. i SloviMiski pozdravi. Kakor smo izvedeii od zanesljive stiaui, pozdravi si. solkansko 2upanstvo cesar jay akc» se tarn usta*!, kakor seup, s slbve I-skim nrgovorom. Takd je edino praviino, tak<$ je hotel tudi cesarjevic Budolf od slovenskih 2upanov lain v slovenskein jeziku pozdravljen biti. In enako kakor solkansko 2upanstvo, pozdravijo naSega najviSega dczeluega od'ta v slovenskem jeziku gotovo tudi U, zupani bovski, kobaiiSki, tolminski, kanal-ski, in povsod, kjer sploh Zupanstva presvitlega cesarja nagovore. Tako edino cesar izve, koga, kdko narodnost U. naSi 2upaui zastopajo, in kdo ondi pre-biva, kjer ga pozdravijo. 0 prihodu Nj. Vel, presv. cesarja 11, t. to. v Bovoc bode svirala koj^anska veterauska godba zve-6er pri bakljadi iu 12. zjutra ob budnici. Bavnoisto-ga due popoldne v Kanalu, kjer m presv. cesar tudi nekoliko ustavi, 13.papridejoizKojsUegastare§instvo in briski veterani v Gorico, kjer ostanejo pri vsej alavnostni veselici. Veteran. Izpod Predeia. Na Predelu napravijo za spre-I jem cesarja slavolok in paviljon. V trdnjavo se pri-peljejo 4 topi, po bljzu 50 centov to^kf. V Bovcu tudi delajo velike priprave u dostojen sprejem. Po-selmo Bpri poSti", kjer cesar ptenoci, so poslopjo pre-stvarili z lepoUajem, Na vecer U. t. m. ob prihodu bo bakijada z godbo in petjem, fiesar se udelezijo stare^instva, fitatnica, vetcrnnci, strelci in drugo ob* cinstvo, Med bakljado m pri^gojo umetalni ognji na trgu pred posto, po planinah in hribih bodo svotill pa veliki kresovi. Upati je, da slovenski Bovoc po-ka2o svojo slovensko barvo. Pogum i Tudi na Krasu v SeJiani, Div«6», Nabraslni ltd. delajo veliko priprave, da bi cesarji doitojno sprejeli. Upati je, da so se nckteri od lani nakaj nauaili, k/iko je treba sprojemati cesarsko rodovino, kllubu naspr-otnim ukazom. Bodimo torej vsi cdint. PiCHvitli cesar je podaril tukaj§iijemu sloveu-skemu brulnemu in podpomemu druStvn iz lastne de-namice 100 gld. Visoki dar slu^i druMvu v znaraenito podporo, kakor tudi v veliko Cast, ker iz tcga lahko spozna, da vladar je dru§tvu nnklonjen, in da odo-bruje njegove namene in poti, po katerih bodi. Slava presvitlemu cesarju za ccsarski dar, dru§tvu pa sta-novitnost na dobri poti, katero si je izbralo, da bo zmerom vredno naklonjenosti svojega vladarja. Slava t O zastavi goriSke de^ele prinesemo prih. te-meljit dokaz, da bi morala biti barvate zastave uvo-dro-belo-rudeca in sicer za goriSki del de2e-le, za gradiSkanki del pa rumeno-modro-bela, zato ker so tudi v doticnilt grbih nase pokr. grofije enake barve. Slavua Zupanstva, katerim bi v roke priSla pro§nja za zui^anje ceuilnih tarif, se §e enkrat prav prijazno, prosijo da jo nemudoma vrnejo ^upaustvu Iteverjanskemu, ker drugace prosuja ne dojde zajdasa na pristojno mesto. Nesrcda. Vceraj (v sredo) je padel na kmet. Soli slov. oddelka v globok peL (sterno) delavec Ant. Logar iz Vrtovine in je bil takoj mrtev. Padel je menda v omedlevici vsled ialosti, da je zgubil pred nekoliko dnevi 2cno, potem pa hcer. Dez\ glavar je takoj poskrbel za3otroLice, katere jeunesreCenec za-pustil. G. France Babsch, dozdaj suplent na realki v Wahringu (na Dunaju), je imeuovan za prof, na goriSki realku Blagoslovljeujc zastave delalskega podporne-ga druStva v Trstu se je prelo2ilo na 24. dan sep-tembra, in to, kakor trdijo, zarad prihoda cesarjevega v Trst. Pripravimo se ua to slovesnost pa do 24. sept.! Vipavska ditalnica priredi 8. sept, v prid epomeniku pok. dr. Jan. Bleiweisa vit. TrsteniSkega veliko veselico, katere se gotovo mnogo obCinstva u-delezi. Na S. sept., to je na Mali Smarm 1.1. v prid „Narednemu domu v I^jubljani" odlodena velikanarod-slavnost vipavskih rodoljubov se PRELOZI, ker Ijub-ljanska vojaSka godba ta dan zarad tega ne morese-delovati, ker spolkom vred najbrze prav v ikratkem Ljubljano za zmerom zapusti; druge izvrstne godbo pa v tako kratkem casu ni bilo moiS dobiti. Odbor vipavskih rodoyubov. Velike kmetijske tombole v Vipavi na Mali Sraa* ria »etos ne bude, Poreiki dci. zbor se je zakljugil 2. sept, 4. t. in. se j* pa prifiel kranjski del zbor. 0 teh ved pozoeje. Pozor krfraarjera in drugim odjemalcem pri kupovaiyu tujib via m nikdar brezpotrebna stvar. Vrli Piujianje so odlocno v slovenskih llstih nazna-nili trgoVca, ki jo todi po Gori§keui dobro znan, da oa — g. Josip Kravagna, kateri se sramoje skoro govoriti svoj materni slovenski jezik, mo2 je tain gori nekje iz Bovca doma, — w niti kaplje kupil svojih via iz ptojskih Vinogradov. In prav iraajo vrli Ptnj&i-njeV ffa sTne dtp klr tje „v m daa4^ kratili kredtt svojih poat poiteno ptujsko kapljico, a pilo je pa vse kaj draiega. Toraj, gospoda krtarjt v hribih in sploh po Goriakcm, imejte malo Tec zaupanja do ljutlij, kattre osebno poznate, pa bodite pozoroi pri naku-pavanju zunanjih vin in privoatite rajii mali dobifiek doraafiinu postenjaku. Eden, ki Kravagna dobro pozna. Patrijoticno pomozno druStvo rudeSega kriia v Vipavi je priredrto na rojstveoi dan Njih velifianslva nasega cesarja na vrtn g, zapaua Karola Dolenca slovesen banket, kalerega se je vdelelib nad 60 gospoduv. Predsednik drustw g. Anton Uteris napival j« eesarjn, g. sodoik Stnhec cesarjevicu Ru-dolfa, g, zupan Karol Dolenc deieluemu predsednikn Winkierja, g. grof Lanthieri dezeloeraa glavarja Tiiur-nu, g. vadja Rihard Ooleue patrijotskeaitt pomozueuia druStvu rudecega kriza in g. grof Lanthieri nas>j ar-madi in poiebno naiema damacemu polka Khun.-* Druiba je bila najcistejse voljc, in cesarska himna se je vselej stoje popevala, izpod Nanos* pak je donel po sleherni ofidjalui napitniei mofian strei iz moinarjev. — Pevski zbor je bit ta dan posebno rnofrm, |er so so&dovali tudi sedaj na Slapa bivajodi gg. uCitflji, in g. Hrabroslavu Perne*tu gre vsa Cast in hvala, da je bilo pctje tako, da yi bilo kaj. Pravila Slav. bral. in podporoega tlniStva v Gorici. (Konec.) §. 17. Denarua podpora druStvenikova za5enja tisti dan,vko zdravnlk spnzna njegovo nesposobnost za delo. Ce traja bolezen nad tri mesece, dobi bolai ud potem samo po 20 kr. na dan. Ako je ud bolan Cez *^o leto, ima odbor pravico, izplafiati mu primer-no v^to enkrat za vselej. §. 18. DenarniCar izplafiujevse leproti pobotni-cam, podplsanim od predsednika in knjigovodje, in vpisnje vsako izplaCilo ob enem tudi na sprejemnico. Ce kak ud umrje, se izplaca znesek za pogreb ie ta-krat, kadar je stnrt od pristojne strani potrjena na sprejemnici. Taka sprejemnica se shrani v dru§tve-nem arhivu, in denarnicnemu dnevniku se priloii le pobotniea za izplacani znesek. §. 20. Ako bi nastala kuzna bolezen, vsled ka-tere bi zbolelo ved ndov ob enem, se skliCe izreden obCni zbor, ki dolo&i bolnikom podpore po druStve-nem pvemo2e»ji. §. 26. Bralni in podporni udje imajo tudi pravico voliti in voljeni biti. §. 27. Castni udje imajo vse pravice podpor-nib ndov razun pasivne volilne pravice in pravice do gmotne podpore. Podpiratelji imajo vse pravice podpornib ndov raznn pravice do raaterijalne podpore. Obcni zbor. §. 28. Ohfini zbor se skiiee redno vsako leto enkrat in sicer meseca decembra. Izrednt obfini zbor se skliCe tudi veCkrat v letu, ako odbor to za potre-bno spozna, ait pa ako to zahteva vsaj polovka dru-Stvenikov. Redni obfini zbor se napov6 14 dii'j, izredni ob-Ldi_ zbor pa 8 dnij pre], nego se vrSi. Od te dolocbe je izvzet izredni obfini zbor, ki se sklicuje zarad ku-ine bolezni (§. 20.). ObLni zbor ne sme sklepati, ako se ne zbere toiiko druStvenikov, da znaSajo tretjino doma6ih udov. Po drugem sklicanji pa, in kadar se izredni obcni zbor sklice zarad kn2ae bolezni, zado-stoje vsako §tevilo udov. Zonanji druStveniki, ki se ne morejo osebno zborov udelezevati, sraejo voliti in nasvete staviti po druStvenikia, ki so jib za to pis-meno pooblastili. V vseh /borih in sejah odlo&ije vecina glasov; kadar bi se pokazalo enako Stevilo glasov, razsojuje glas picdsednikov. §. 37. V blagajnici ne sme Ieiati nad 50 gld. mrtvega denarja, ampak gotovina mora se sprott na-lagati na obresti v goriSko hraniluico zdruzeuo se za-stavljavnico (Mos*te di Picta), ustacovijeno po grofi; Thuniu; da se ima labko pa*c«j pri rokah toiiko, ko-likor bi se je znalo nojno putrebovati. §. 39. DruStvo sc lahku razpusti na vsakem ob-dneir. zuoru. Za razpust je treba dveh tretju; glasov vseh drnstvcikov, uaj glaswjejo osebno ali po poobla-SdeuciU sodmStveuikih. V takem siu&iji se razdi li druSlveuo premozeuje tedai»ji;n podpornim udom po lazmeri placauib letnin. ITova pravila, ki so bila sprejeta v izred-nem oWnem tbom 14- maja 11., se zdaj razpoSiljajo. Kdor dobi novo knjilieo, naj utaro odd&, ker jo bo dra-itvopotrebovalo. Ponovih pravilib morejo tudi zuna-nji ud i deleini postati zdoivnilke pomoci, ako hocejo toiiko plaoovati, koliltor pla^njejo donmfii udje; glej §. 4 13. in 15. Dosedanji zununji podporni udje se bodo za naprej imenovali izredni, ako ostanejo pri dosedaujih vpla^ilih, in liodo inieli pravice §. 10. Ako prestopijo v viSo pkcilno vrsto (§. 13.), se bodo imenovali redni in bodo inieli pravico §. 15. Kdor hoce prestopiti iz nEe v vwo vrsto, naj se oglaai pri odboru. Redni udje bodo dobivali zdravila brezplacno v vseh goridkih lekarnicah. Veakdo naj se torej obrne do tiste lekarnice, ki mu je najbliia, ali ki mu najbolje ustreza. Poverjeniki. Dase predaedniku olajia oWe-vanje z druStveniki, je odbor imonoval za razlicne okraje poverjenike, ki bodo druatvenikom svojega okraja nosili oznanila, vabila in pobotnice, ako bodo z vplacnino zaoatajali. Poverjeniki bodo dajali bolnim udom pismeno potrdilo, da so res udje, in da svoje dol^nosti (§. 14) izpolnujejo, B tem potrdilom se bodo bolniki obra6ali do druatvenega zdravnika (§. 15. a.). Liatnka at'sd. V plomenitem boji tekmujemo za prihoj cesarjev, zftto velja pa tudi tu: Inter arma maaa# silent— dru-go gradivo moramo odltigati. Tore] potrpljenje { Prijatetjont pod Predolom: Vae p«de na vrato; Vo5e Mje spolnimo v point raori, Ozrite ao tudi v nnse Ihde I Pozdrav! — (i. x. od bonosko nioje: Dobro, pa poiljito tudi nvoje ime, -¦ Kodolju-be po soiki dulini proximo vijinlii^, naj nam iwienko poroi'uja o sprojoiuu presv, eosarja ilmti tudi v narudnoatnem oziru. Gudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. Izjava. V Ptuji se je nek vinski kupec z imenom Josef Kravagna naselil. Ta potiuja kupcem vse sorte ptujskega vina. Poddruinici gospodarskega drustva v Ptuji se vkljub natandnemu poizvedavanja ni posre-6ilo, zvedeti, kde, iz kterega hriba ptujskih Vinogradov bi gospod Kravagna vina kupoval j zvedelo se je toiiko, da on mnogo ogerskega vina nakupi. Tako ravnanje zna ptujskenm vinu, ktero je do sedaj na dobrem glasn bilo, skoditi. Vinski kupci se tedaj opozorijo, da od gospoda Kravagna pod imenom „ptujsko vino" ponujano vino ni v vinogradili ptujskega okraja zraslo. Fotiraiak ppoUp to t FtujL To priproSto in naravno zdavilo je prava dobrodejna pomoc in ni treba mnogih besedi, da se dokazo njihova Lu(lo-vita mo5. 6e se Ie rabijo nokoliko dnr, olajSajo in prezenejo prav kmalu najtrdovratimc; ielodSne bulesti. Prav izvrstno v-strezajo zoper hemorojde, proti boleznim na Jetrih in na vra-nici, proti firevesnim bolPznim in proti gliatam, pri zen.skib. tnesefnih nadIe2nostiht zoper belt tok, boijast, zoper srcopok ter cistijo pokrarjeno kri. One ne preganjajo aamo omenjeuih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vaako boteznijo. » Prodajejo se r vseb. glavnik lekarnicah na svetu; za ; na-o5be in poiil'atre pa edino r lekarniei Criatofoletti V Gorici, v Trstu v lekaroi C. Zanetti in Q. B. Bovis. in v lekarni Alia Madonna v Eorminu. Ena steklenica stane 30 novcer. Oziianilo. Dne 15. sept. bo v Dornbergu navadni trg za živino in drugo različno blago. Županstvo v Dornbergu Župan JOŽ. ŠiNIGOJ. Koreie morsle to I§ee se zveza s pridelovalci tako imenova-ne italijanske rajzeve korenike (Chiendent, ra-dici di spamle), Frankirane ponudbe naj se polljejo pod napisom: 0. 7542 — Rudolf Mosse, Vien. Il6e s e piaklikiMit kateri je z dobrim vspehom nizo gimnazijo do vrSH, za lekarnico na Voloskem (istria). Zahte va se znanje slovenS&ne in italijan§cine. Za casa triletiie prakse dobi stanovanje, hrano in perilo, po treh tudi p)a6ilo. I02EF MEISTER, lekarnicar. lluuaj. Paris. London* Cujte. glejte in strmite! Skupno oskrbniltvo velike tovan'te za anglo-bri-tai3sko srebro, ki je priSla na kant, prodaja v^ie blaga zelo pod coniino vrednoatjo. Proti vpoSiljatvi znotika ttli proti podvzetja 8-60 gld dobi ho izvratna mi.'.na posoda iz prefuiega a»glo-britansk«ga srebra (ki je atala prej 40 giv), in vsak, ki ae na njo naroSi, dobi pismeno gurancijo za 10 let, da ostane pusopa bela. 6 miznih nozev s tino jekkno ostrmo, 6 vilic iz pravega anglo-brit. sebra ix onega kosa 6 iniznih inocnili z»k- iz anglo-brit. arebra, 6 f. zlic za kavo iz anglo-brit. srebra, 1 sib. Zrtjemalnica za juho iz anglo-brit. srebra, 6 noznih podlog iz anglo-brit. arebra, 1 mocna zajemalnica za mlbko iz anglo-brit. srebra I fina posoda za poper a a slakor, 6 tino izdelanih miznih tas, 6 lepib, mociiili jajcnih kozarcer, t> fiiiih jajcnih zlic iz anglo-brit. srebra, 1 Kra>na sreberua tase HO cm. dolga 1 cajnik prve vrste, 2 krasna dvoranaka mizna STecnika, 61 kouiadov. DoKaz, da moj oglas LMT ni slepaesk "^m se jarno zave^om, blago nazaj rztsti, ie ne ugaja. Cistilni pruh za zgornjo posodo Be dobiva pri meni Skatljica po 15 kr. Kdor hoLe torej imeti dobro in pravo blago, ne pa slepariju, naj poStje zaupuo, doklor ga je 5e kaj, z na-slovora J. II. KABIXOVIIZ, Wien, Ceutralni-Depot der Angio-Brit. Silberfabrik II. Schiffsamtsgasase 20 a. Ci3tilni hral za to posodo, IkatljiCa po 15 kr. rPiQVLl"trn'ir»ia najnovejle sestave, potrebujcjo malo Xi.OIVO.VlXi.^c; pr09t0m, tiskajo a podvojeno naglo- (vinske prese) 8tJ° Proti prejSnjim tiskataieaia, ao * ' rogne, trdno in trajno gestavljene, ae izdelujejo oajmanjle do najvefio relikosti za relike tinorejce. Garancija, pricevala od 1000 ie izdelauih tiskarnic. Pisane podobe in cene na zahtevo brezplafino in franko. Grozdnt mlini najnovejae seacavo. Naroihe naj ae podviNlo, ffi. MA?PAIIH i, (la. Bft Damil JI» Praterstrasse 66. Parik '" ¦¦•¦•"¦¦ • " in Frankfurt a- M. Bozjast FO ZOR!*lH| Oni, ki bolehajo zarad krda ali iir ceT, in ?8i ki se 2animajo za tak _ bolezni in isfiejo gotovega zdrft Vila, naj si zaupno priskrbe broiuro dr. Boas**. Brezplacno in franco jo razpoiilja DR. BOAS Pa. is, Avenue KWber, 10 Bel* Parlagi, prej firma Brachfeld et Wellisch Munchen, zd5 Paris Avenue Wagram, 29 ne razpoSiljajo tec moje broSuro ker aem jiui jo odteguil. Izdajate^* « Qdgovorai wednjl^; f\ PODGOROTJ;, — Tisto; .Hilarijwska tiskama- Y<*ori<&