Qétteljski
TOYARI
List za šolo in dom.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise, naročnino in oznanila prejema in razpošiljanje oskerbuje založništvo.
List 12. V Ljubljani, 15. junija 1881. Tečaj XXI.
Perva odgoja otrokova.
(Spisal Jos. Ciperle.)
u.
Ko shodi otrok, so mu igre uvét telesnemu zdravju. V igri okaže svoje moči, z igrami jih vadi in dopolnuje.
Igrá si otrok z živimi in neživimi stvarmi. Toda on ne pozna tega razločka. Njemu je vse živo. Njegova domišljetina napravlja iz očetove palice konja; v klobčič zvezane zaplate so deklici, kar materi novorojeno dete. Kakó neguje, kakó stiska na persi klobčič, kakó ga gladi, poljublja in péstuje! Nežno ga poklada v posteljico i. t. d.
Toda o tem sem uže pisal. Tudi o tem, da se nima kupovati otroku drazih igrač, in o tem, naj si ne igrajo vedno le v sobi. Ravno takó jim ni igrati tacih iger, pri katerih sedé. Skačejo naj, igrajo naj vojake, mečejo naj „žogo", — to je za-nje, to je zdravo.
Sedanje igre otroške so zgubile uže mnogo, mnogo poezije. Ko smo bili mi mladi dečaki, smo se igrali le med saboj, in dekleta z dekleti. Dečaki smo bili vojaki, imeli smo hude boje, se vé, brez kervi. Padel ni nikdo v njih zadet od sovražnikovega strelú, le tedaj, ako se je spodtaknil! Gorje dekletu, ki bi se bilo približalo nam, ter se vtikalo med nas! Kakó smo je odpodili! Zató smo bili le otroci, in ponosni smemo biti, da smo bili.
In zdaj? Kje vidiš nekdanje otroške kompanije „batalijone" in „polke"? Kakó redko jih vidiš metati „žogo"! Kaj počno zatorej? Zdaj so vsi skupaj: dečki in dekleta, ter se igrajo. Ali kakó? KriCé ter skačejo kot divjaki sem ter tija, podé se, sujejo ter obalé po tleh dečki

in dekleta, vsi skupaj, drug po drugem! Resnično je, da ni več otrok na svetil Kdo bode še vzdihnil posled dvajsetih let s Preširnom:
„Zato mladost po tvoji temni zarji Serce zdih'valo bo mi, Bog te obvarjil"
Glejte ga černovidca, mi poreče marsikdo, česa vsega ne misli o nedolžni mladini. Bežite vi svetlogledci, bčžite vi dobroserčni stariši! Jaz terdim, da ste vi slepi za marsikaj. „Šolmoštri" vedo dosta povedati o razširjanji neke kužne bolezni, ki preti vgrabiti poslednja leta vso vašo nedolžno mladino, ter jo pokončati. Ta kužna bolezen je mnogo daljša, nego nje predolgo ime. Imenuje se „skrivni mladostni greh". — Počasi gloje to zlo červu jednako mlado telo in naposled ga pahne v prezgodnji grob. Ali ste uže čuli kaj o njem?--
Ni spet prav, ako prepovedujemo otroku, da si ne sme igrati. Pri igri se ne kratkočasi samo otrok, pri nji začenja tudi misliti. In to je za vzgojo velicega pomena. Razume se, le pri pametnih in dostojnih igrah. Mnogokrat mu je treba prevdarjati, kako bi uredil, da bi zadel svojega tovariša n. pr. z „žogo". Vadi zatorej s tem svoje oko in svoje roke. Dostikrat mu je treba precej zvijače, da vteče svojemu preganjalcu, da se mu skrije i. t. d.
Reči se sme: Otrok, ki nima veselja do igre, nima ga tudi do pouka.
Drugi otroki spet nimajo časa za igranje. To so gospodski otroci, ki se imajo uže v pervi mladosti učiti raznih jezikov in raznih učenosti. Pedagogika je uže davno obsodila ves pouk pred šestim letom; toda vendar se greši tolikrat proti nji. Pervih šest let potrebuje otrok najprej za razvoj svojih telesnih moči. Kar se zamudi na njem v tem časi, ne da se popraviti več. Duh otrokov ni še tako terden, ni še tak<5 razvit, da bi mogel lehko vzprijemati in obderževati one vtise, katere napravlja pouk na-nj.
Pogledimo sina kmetskega. Tri leta ima, in kakov korenjak je uže 1 Kako krepke roke ima, kako rudeč je njega obraz. Zato se tudi neprestano prekopicuje po travi, zategadelj tudi brez prestanka pleza po ploti. In pogledimo onega dečka, ki se je pripeljal ravnokar v kočiji v vas. Kdo bi si mislil, da ima uže deset let. Tako bled, tako šibak, tako slab je, da bi ga oni triletni kmetski korenjak skoro poderl z mezincem. — Vendar kaj se hoče. Ubožec ni imel priložnosti, nikdar se poditi po pašniki, nikdar se ni prekopicoval po travi, nikdar ni dihal čistega vzduha v prosti prirodi.
In če tudi gredo mestni ali gospodski ljudje s svojimi otroki na sprehod, vendar otroci nimajo nikacega užitka. Hoditi jim je mirno, počasi, kot stariši; ako sedejo ti, morajo sesti tudi otroci. Bog varuj, da bi otrok malo poskočil! Skerbna mati bi omedlela takoj. Bog varuj,
m
da bi se otrok malo poobalil po travi! Skerbno mater bi zvil takoj kerč. Nu, in ko bi se postavil celo na glavo. Bog zna, kaj bi bilo potem s skerbno materjo.
Bes vas lopi z vašo preveliko skerbljivostjo! Izgovarjate se, da je vaš otrok preslab, da bi se znal pokvariti i. t. d. Molčite, molčite, prosim vas! Menite li da bode li zato močnejši, ker čepi vedno pri vas? In pokvariti bi se utegnil — pravite. Je li to kaj hudega, ako se prasne malo v roko, ako se vdari malo v nogo. Boli ga! Nič ne de. Tudi bolečinam se ima privaditi. To pač ni lehko, toda mora biti. Stari Špartanci so bičali vsako leto svoje otroke do kervi. A dosegli so s tem mnogo. Izredili so korenjake, hrabre može, ki nam bodo vedno v vzgled.
In mi? Mi ne moremo ničesar več prenašati. Ni nam treba sicer posnemati bičanja Špartancev, ni se nam treba jim približevati v tem obziru. Vendar ne bojmo se bolečin, ne odvračajmo jih od otrok, ne mi-lujmo ga, ako ga boli kaj. Obračajmo rajši njega pozornost na kaj dru-zega. Zapojmo mu naglo kakšno pesemco, pokažimo mu kakšno živalico, — in tudi on bode pozabil skoro bolečine.
S pomilovanjem in z brezumnim tolaženjem le še vzvišujemo njega bolečino in njega jok.	(Dalje prih.)
Iskrice.
(Konec.)
Le oni trenutki, ob katerih si dober in moder, ob katerih izvajaš dobra in blaga dejanja, ob katerih premišljuješ božja dela (naravo), njihovi veliki namen ter modro in dobrotljivo vredbo taistih, dalje: ob katerih izvajaš pravo krščansko prijaznost in ljubezen napram svojemu bližnjemu, ob katerih vživaš nedolžno in pošteno veselje pravega krščanskega življenja — morejo se prištevati k tvojemu pravemu življenju, če nastane vprašanje: Koliko časa uže živiš? Vse drugo — je zapravljeno in nij pravi čas Tvojega življenja.
Čas hiti se svojim veseljem in zoprnostjo — brzo kot električna iskra naprej; — a kdo more to v njenej hitrosti zadrževati? Vsa bogastva in vsi zakladi cele zemlje, vsi mogočneži in vse vojske, kolesa časa tudi le za j eden sam trenutek zadržati ne morejo. Ali se morejo vse elementarne, umetne in druge sile le z močjo trenutka časa primerjati? Ne! Gine kot senca, a mi hodimo pa še pred senco, ter pravi čas dobro obračajmo!
Čas našega življenja je najdražje blago med vsemi dragocenostmi; ako je zgubljen, ne najde se nikdar več, ako je vbežal, ne dohitiš ga več. Kdor zlati čas zapravlja je največi zapravljivec med vsemi zapravljivci cele zemlje.
Čas dobro vporabljevati, dokler je še v naši moči, je jedini pripomoček, da nam brez koristi in haska ne ubeži.
Kdor še le potem zgubo dragega časa opazi, ko ga je uže cele dneve zapravil, se zavoljo tega prepozno kesa.
če uže jedne same minute pred smertjo gotovi nismo, kako moremo pa cele dneve časa zapravljati?
Vsako jutro, ko vstaneš, misli, da je to zadnji dan tvojega življenja, ako hočeš, da ti bode tudi vsaka ura, s katero ti ljubi Bog tvoje življenje podaljša, v resnici koristila.
Čas sedajnosti je tvoja lastnina in največje premoženje. Kdor pa svoje drage kamne in bisere od sebe v blato meče, pravijo mu modri ljudje: norec. Ali se hočeš tudi ti norcem nazivati?
Sedajni čas je v tvoji oblasti, a prihodnji pa še v temnej večnosti. — Si li gotov, da ga v last dobiš? Nel
Prvo tretjino časa človek prespi, drugo tretjino ga vporabi za delo in skrbi, a tretjo pa v to, da zadnje dvoje obžaluje. — Ako se odšteje še čas otroških let, počitka, bolezni, brez poslovanja, razveseljevanja, dalje obiskovanja prijateljev, z lišpanjem, igro, pijančevanja in lenobe, razvidi se, kako slabo s časom gospodarimo, in kako malo časa v naše pravo življenje volimo 1 —
Hitro odhajajoč a nikdar se vračajoč čas brezposelno zapraviti sme se v polnem pomenu besede života rj en je imenovati; le — čas dobro obračati — more se življenje imenovati.
Čednost čas našega življenja nam vkoristi, a hudobija ga pa, kot rja železo — razje in vniči.
Čuvaj vsak drobec tvojega življenja; na teh počiva gotova radost nebeška in tvoja časna sreča.
Dandanes se čas povsod zapravlja in človek se ž njim igra; vprašam le: Ali bode jednokrat naša smert tudi le navadna igrača? m. r,
France Malavašič.
„Pravi Slovenec" mi je zameri in z vredovanjem časnikovim nič kaj srečen hočem rajši našemu ljudstvu spisovati knjižice, misli si Malavašič, ter ostati vendar pravi Slovenec. Poslovenil je tedaj lepe molitvene bukvice „Jezus moje želje" po Schloru, in: 8) Štefan, srečni kmet. Resnična, podučenja polna povest, ktero nej vsaki kmet bere in k sercu vzame in vsak prijatel ljudstva po mogočosti razširja. Slovenskim kmetam v prid iz nemškiga prestavil Fr. Malavašič. V Ljubljani 1850. 8. 112. Blaznik. Hohn. — Takrat je prikazal se na dan po njem prestavljeni „Nemški Pavlih a" v slovenski obleki in „Lažnjivi
Kljukec", in: 9) Oče grof Radecki, c. kr. Maršal. Popisal Fr. M. Z jeklorezom. V Ljubljani 1852. 8. IV. 65. Eger. Giontini. — 10) Stric Tomova koča ali življenje zamorcev v robnih deržavah severneAmerike. Po angležko spisala Henrieta B. Stowe. Iz nemškega poslovenil Fr. M. S šterimi podobšinami. V Lj. 1853. 8. 139. Milic. Giontini. — 11) Oče naš. Povest za keršansko mladost in keršansko ljudstvo. Po priporočenju nekega častitljivega duhovna iz nemškega poslovenil Fr. M. Z eno podobšino. V Lj. 1854. 8. 236. Milic. —
Kakor se kaže, vnela je Malavašiča spet nekoliko bolj za časništvo Vodnikova stoletnica, kajti oglasi se 1. 1858 v „Novicah" str. 72 s pesmijo „Sloga!" — v ktere poslednjem razstavku povzema vse:
Oblaki in potoki vsi, In ptičice s cvetlicami Po svoje se zedinijo In nam Slovencom pravijo: Le v slogi! — da ne bomo Vsak „Cicero pro domo!"
V tem letniku je 1. 6. 7 obširno in vživo popisal „Slovesnosti, obhajane v spomin stoletnega rojstnega dneva Valentina Vodnika, očeta slov. pesništva". Ta popis je sprejel E. H. Costa tudi v Vodnikov Spomenik (Vodnik - Album) 1. 1859 str. 63 — 68. Razun tega se ondi nahaja str. 18 — 20 prav čverst Malavašičev spis: „Vodnik in Slovenščina", v kterem proti koncu našteva njegove zasluge za slovenščino :
„Po vsi pravici moremo Vodnika sploh imenovati preroditelja slovenskega književnega, ali kakor ga je on imenoval — bukviškega jezika, ker on je 1) postavil slovenščini terdne mejnike, ktere so stari pisarji brez uzroka prestavili; 2) razodel in dokazal obilnost in bogastvo narodnega jezika; 3) pokazal, kako naj si pisatelji pomagajo, kadar jim domačih besed zmanjkuje, in kako se da slovenski jezik narodnemu duhu primerno bogatiti, in 4) pokazal je, kako se da v slovenskem jeziku skladno in prijetno, pa vendar po domače in vsakemu umljivo pisati". — Z vsim tem v soglasji poje F. M. str. 70 še:
Kjer strinja um in veda
Sinove domovine, Se složno vse odseda In noč duševna mine.
To leto prišla je na svetlo: 12) Krivica za krivico. Povest iz časa ruske cesarice Katarine II. Nekoliko po nemškem zdelal Fr. M. V Lj. 1859. 8. 61. Milic. Ničman. — Mične in čedne so vzlasti pesmice, ki jih je 1. 1859 priobčil po „Novicah" na pr. str. 8 „Spomin in up", v kteri naposled opominja: „Toraj z upom napredujmo, — Pozdravljujmo nove
dni; — Le naprej, naprej! — to čujmo, — In — da modri Bog živi!" — Str. 70 je natisnjena pesmica „Zvončki"; str. 374 „Stari piv ček", kteri hvaleč nekdanje čase na zadnje kliče: „Žali pa to me, — poslušajte me, — česar ne spomnim pred nikadar se: — Toči kerčmar da sedaj vod6 — V vince predrago z mirno ves tj 6!" — Str. 405 pa se nahaja Malavašičeva pesmica labudnica:
Sivi lasi.
Kaj práiate Prijatli me: Zakaj lasé Imam sive že?
Pa naglo čas Doide nas; Se uklonemo In rečemo:
Prašajte raj' Vijolico, Al' drugo vsaj Cvetličico! — Prašajte hrast, Ki nosi se, Kot če oblast Bi imel čez vse!
Vijolico Prezgodnico In druge vse Cvetličice čas umori, — Hrast še stoji 1
Vijólica Je zmerznila, Cvetličice So zvenile, Hrast červ spodjé, Ko sam ne vé, In s časom hrast Tud mora past'1
Ne prašajte Prijatli me: Zakaj lasé Imam sive ié I
Zabava in pouk.
Tobak.
Izmed rastlin, ki so prišle iz druzih delov sveta v naše kraje nekaj zato, ker nam res koristijo, nekaj pa tudi zato, ker ž njimi domišljenim potrebam zadostujemo, šteje se tobak v sprednjo versto. Ko nam je dala Amerika to rastlino in krompir, Kitajsko čaj, Arabija in Zahodna Indija kavo in sterjeni (kristalizovani) sok sladkorjeve rastline, spremenili so se popolnoma običaji narodov v Evropi, in jelo se je vse drugače živeti. Preiskovati pa tu nečemo, v čem smo zategadelj sedaj na boljem.
Tobak (Nicotiana tabakum) pridelujejo v našem cesarstvu na Oger-skem, a v severni in južni Ameriki raste divje. Koncem julija ta rastlina naredi cvetni veršiček, podoben latu. V nepravem kobulu pokažejo se beli, rudečkasti, ali zagorelo - rudeči, pri drugi versti te rastline tudi zelenkasto - rumeni cveti. Imajo zvončasto-latovičast, ali livkast venček, ki je sicer cel, a na robu 5krat zarezan, 5 centimetrov dolg. Venček tiči v cevkasti medlo-zeleni čašici, ki je tudi 5krat ostro zarezana. Cvet ima 5 prašnikov in jeden pestič. Rast cele rastline spominja nas volčje
črešnje ali paskavice (Tollkirsche), razhudnika (Nachtschatten) in zobnika (Bilsenkraut); pa ga štejemo tudi v versto imenovanih rastlin ter ima marsikatero njih lastnost, dasi ne v jednaki meri.
Tobakovo listje je lepo, veliko, 32 do 40 centimetrov dolgo in primerno široko, ki sedi brez peclja tikoma na steblu ter ima dolgojajčasto podobo, na koncu pa je suličasto všpičeno, ob robu gladko ali celorobno. Na dnu je listje večkrat tako široko, da visi ob steblu na vzdol. Listje in zelo vej nato steblo, ki raste po konci in do 2 metra na visoko, poti iz sebe nek lim, na katerem majhna golazen obtiči. Plod je glavica polna majhnega, rujavega, okroglega semena, katerega je natoroznanec Willdenov v jedni sami glavici naštel do 40 000 zernec. To zernice je v 2 suhih predalcih, ki se na verhu razpočita, kadar je seme zrelo.
Cela rastlina izhlapiva neprijeten duh, ki še ljudij ne preslabih živcev omami, vzlasti če se to zeljišče ima v zapertih hramih. Še bolj škodljiv je pa tobak, če ga kadimo, in vsakemu je znano, da mu pervič, ko ga je kadil, bodisi iz fajfe, ali v smodki, ni bilo kaj dobro, da ga je glava bolela, da je bljuval, da je bil omamljen, da mu jed ni dišala, ali da je bil celo več dni bolan.
A vse te neprijetnosti je premagal s tako terdno voljo, da bi je bila vredna vsaka druga boljša stvar; pa to le zaradi tega, da ne bi bil
zaostal za drugimi, ki so že zdavnaj prestali težave začetnega kadenja tega omamljivega zeljišča. Navada pa zmanjša škodljivost. Star kadivec pa se čuti še le potem prav dobro, če se mu prav gosto izpod nosa kadi. Po njegovem mnenji je takrat bolan, ko mu tobak ne diši.
Pri nas vlada sama nakupuje, pripravlja in razprodaja tobak, kar imenujemo samo-prodajo „monopol". Taisto je na Francozkem in po drugih evropskih deržavah. Ta kupčija pa je tudi naj boljši vir velikim dohodkom, ker se od 60 let sim neznano veliko tobaka speča in vedno več potrebuje, in marsikdo je rajši brez kruha, kakor brez tobaka. Tako mogočna je navada. V Evropo je bila ta rastlina zanešena leta 1558., in sicer naj prej na Portugalsko, ker se je pri Indijancih čulo, da je dobro zdravilo za rane. — Že Kolumb je zapazil 1492, da so prebivalci Guanahanski kadili zvito listje; temu se je zelo čudil. Iz Portugalskega je prinesel francozki poslanec Ni cot tobakovo rastlino v Francijo 1. 1560. Po njem je dobila rastlina latinsko ime „Nicotiana". Walter Raleigh razširil je to umetnost kadenja na Angleško, kjer se je ta navada tako hitro vdomačila, da je bil kralj Jakob I. 1. 1619 spisal knjigo proti tej navadi. Pritožil se je hudo o tem, da moški in ženske v vseh družbah kade. Pozneje so Španjci iznašli umetnost, da so si v prah zmlet tobak mašili v nos!
Tudi navada ta je bila kmalu splošna. Papeža Urban in Inocencij XII. sta oklicala izobčenje tistim, ki so to nerednost vganjali. V Turčiji je bilo leta 1633 pod smertno kaznijo prepovedano, kaditi tobak. Kakošen razloček mej nekdaj in zdaj, ko si Turka brez pipe z dolgo cevjo še misliti ne moremo, in bradastega muzelmana, ki tako rad kadi ter ima naj boljše baže tobaka, malamo na kazala tobakovim prodajalnicam. — A niti naj ostrejša prepoved zoper to vražjo znajdbo, nobeno prognanstvo, celo smertna kazen ni pregnala te priljubljene navade in v prejšnem stoletji štelo se je v posebno lepo navado, ako so dame najvišjega stanu nosile tobačnice seboj ter pridno v družbah postreževale z duhanom. V novejših časih pa se je to, hvala Bogu, opustilo.
Tudi neomikani narodi jako čislajo tobak. Rudeči Indijanci v Ameriki posvetujejo se o naj važnejših zadevah, na tleh okrog sedeč in puhajoč. Fajfa miru in sprave *), kalumet imenovana, je slavno-znana. Ako ima sovražtvo mej njimi in mej naseljenci nehati, ali se vojna mej dvema rodovoma končati ter mir skleniti, snidejo se glavarji z vodji sovražnikov, sedejo v kolobar, molče ter čversto kade v družbi z onimi, ki
*) Glava kalumetova je iz neke verste rudečkastega mramorja narejena, ki se ga najde pri slapih velike Amerikanske reke Niagara. Cev je iz berstja ali iz mehkega lesa. To cev okinčajo s tičjimi glavami in perjem. Kadar stopijo rudeče-poltniki v vojno zvezo, potem pobarvajo kalumet in olepšavo z rudečem. Velikost fajfe miru in sprave se ravna po imenitnosti onega, kateremu je namenjena in po važnosti stvari, katera se obravnavati ima.
so jih strašno sovražili; potem še le začnejo pogajati se zastran mirovnih uvetov. Ne more se tajiti, da je ta navada važnega pomena.
Popotnik Lichtenstein pripoveduje, da bušmani tobak, ako se jim ga kaj da, takoj zmaše v otlo cevkasto kost in potem se slastjo pokadč. Dalje pripoveduje, da je knjeginja iz južne Afrike prosila ga duhana, katerega je sebi in svojemu dojenčku prav obilo v nos mašila. Gmelin, slavni natoroznanec, je našel, da ženske pri Tunguzih imajo vsaka svojo pipo, tobakovo vrečico in prižigalno pripravo. Ruski kapitan Otton pl. Kotzebue videl je na otoku Lucon, od Manilskega proti jugu, može, žene in majhno deco, ki še ni shodila, mojstersko kaditi; na Sandviških av-straljskih in azijatskih otokih žene in otroci ravno tako radi kade.
Znano je, da je tobak postal neogibno potreben vojakom in mornarjem. So pa tudi ljudje, katerim se skaže naj veča prijaznost, ako se jim podari mokri tobak iz fajfe na pol izkajene, ali celo žlindro iz nje, kar potem z veliko slastjo vtaknejo si — v usta.
O koristi tobakovi glede na zdravilstvene njegove vrednosti, o škodljivosti puhanja in duhanja, bilo je neizmerno veliko pisanja in prepira. Dognano pa je, da je kadenje škodljivo očem. Naj bolj bi se pa moralo odsvetovati kadenje sploh mladim ljudem, slabotnim, zlasti pa bolnim na vratu, persih in pljučah. Tacih ljudij je po tobaku že mnogo zamerlo.
Je-li rabiti tobak za zdravilo, naj se prepušča zdravnikovi razsodbi. — Naj si pa bode ta rastlina še tako upljivna na blagostanje ljudstva, vendar je in ostane strupena rastlina in izleček, ki ga znajo kemikarji pripraviti iz te rastline, tako imenovani „nicotin", pokazal se je kot naj hujši strup, s katerim so se ljudje otrovili.
Koliko se tobaka na svetu v dim spusti, si lahko mislimo, ker že vsaka žaba tobak puha. Leta 1847 je bilo po uradnih poročilih zjedi-njenih deržavah severne Amerike pridelanega tobaka 220,164.000 ti, ki je bil po večem peljan v Evropo. Ako se prišteje, kar pridela tobaka Rusija, Belgija, Hollandija, Alzacija, Bavarsko, Prusija, Ogersko in Turčija, pa druge dežele, ali kar ga porabe, potem je jasno, kake ogromne množice tobaka se speča v kupčiji.
Nekateri tudi tobak rabijo kot zdravilo pri živini. Ako jo golazen nadleguje, namažejo jo s tobakovim lugom; a to ni varno, ker goved počepa potem, kar se je n. pr. zgodilo v Wachstadtu v okraju Miihl-hausen. Tu je prišel gospodar ob 3 vole, ker jih je opral s tabakovim lugom, da bi pregnal merčes.
Šolski ukazi.
Iz seje c. k. dež. šl. sveta v Ljubljani dne 27. maja 1881. C. k.
okrajni šol. svet je ukrenil, da so dvoje šolskih občin združi, ko se je to zaverglo,
meri sedaj rekurs na to, da bi se nekaj sel drugam všolalo; c. k. okrajnemu šl. svetu se pa ukaže, da naj v tej stvari obravnava.
Šolska občina prosi, naj se ji prizanese vplačevanje doklada za deželni šolski zaklad, marveč naj se ta doklad splačuje za to občino iz šolske ustanove, ki jo ima občina, a poverne naj se ji vplačani znesek od 1876; temu se ima primerno ugoditi.
C. k. okrajni šolski svet predlaga pritožbo zoper razsodbo, ki se tiče nagrade za verouk na dveh ljudskih šolah za 1. 1879/80.
Poročilo c. k. okrajnega šolskega sveta, ki se tiče umeščen j a učiteljevega, napotuje se mu s primernimi ukazi nazaj.
Po poročilu dveh okrajnih šl. svetov stavljata se stalno nadučitelj in učiteljica.
Ker se ima opustiti pripravljavni tečaj pri c. k. m. učiteljišči, poroča se o tem na višje mesto.
Razrešujejo se prošnje za izposojilno splačevanje, za nagrado in denarno pripomoč.
V šolski odsek mestnega odbora so bili voljeni 3. junija ti-le srenjski svetovalci g. g.: Pirker (pervomestnik), dr. Supan (namestnik), dr. Bleiweis, dr. Derč, grof Chorinsky, Dežman, dr. Schaffer, dr. Keesbacher.
Dopisi.
Iz Železnikov, 1. rožnika. (Šolske zadeve.) Menim, da med eno-razrednicami naše dežele se sme šteti naša šola med taiste, ki imajo po največ učencev in učenk (poprek leto k letu n. pr. okol 150 v vsakdanski šoli, kar je za eno učno moč gotovo prav čez glavo dovolj). (So tudi drugod jednoraz-rednice, ki imajo poprek še več učencev, a govori se, da postanejo dvorazrednice n. pr. v Vodicah i. dr.) Z čimur se vsaka šola tudi ne more pohvaliti, je, hvala Bogu, pri nas, da je šolsko obiskovanje (z malimi izjemami) redno. (Nekaj menda tudi to pomore, da so všolani kraji skupaj, in so stanovalci večinoma rokodelci. Poglavitna stvar pri tem pa je, kako se šola vpelje in kakeršen je pervi učitelj na novo osnovani šoli.) Stvari zelo zelo potrebne, smo vendar do letos pri nas še pogrešali, pouka namreč tako zvanih ročnih del za deklice. Letos se nam je posrečilo, najti kar v osebi domače, pa jako zmožne šivelje prav izverstno učenico za ta uk. Ne verjel bi skoraj človek, ki pregleduje zgotovljena dela naših učenk, da so se one, zmed katerih so o pričetku tega poduka (15. novembra 1880) komaj ene znale za silo nekoliko plesti, naučile zgotovljati tako lepih, in ene tudi že zelo umetnih reči. (Tukaj se pa rado zgodi, da se bolj gleda na umetnost in lepoto, kakor na korist. Ne mislim tukaj na kako posebno šolo, a od tistih časov ko so bile še javne skušnje, spominjam se, da smo včasih kritikovali to; tedaj poprej utile potem pa dulce. Pa vendar to še ni taka naopaka; ženske male in velike rade pokažejo kaj znajo, da le potem potrebnega ne zamude, ne more se jim to v zlo šteti. Vr.) Ker je revščina našega ljudstva vsled neizrečeno slabih železninskih kupčij zelo velika, se je moglo, da je bil mogoč pričetek omenjenemu pouku, terkati na serca usmiljenih dobrotnikov, da so nam darovali potrebnih iglic in pavole, kar se je potem zastonj razdelilo med deklice. Z marljivostjo vse hvale vredno se je pričel pouk, letos po 3 ure na teden. Pervo, kar se je mogla vsaka deklica učiti, je bilo pletenje nogovic. Ker so ene že nekoliko plesti znale, je bilo drugim to v
toliko večjo spodbudo, dohiteti svoje tovaršice. Ko so znale dobro plesti nogo-vice, pričel se je nauk o kačkanji (hackeln), in sicer narejanja raznoverstnih čipk (špic), otročjih kapic, podbradnih rutic (Barttiichel) i. t. d. Pohvaliti morem res naše šolarice, da jim je uk in znanje zgotovljenja ročnih del posebno priljubljen. Prav po izgledu marljivih hervaških devojk (deklic) in ženic, ki celo po potih grede predejo, videti je tudi naše šolarice prav pogostno zunaj hiš, dregajoče s svojim iglicam v pavolo, iz katere se berzo snujejo raznoverstne čipke. Ako bo mogoče (kar nekoliko upamo), podvojil se bo prihodnje leto pouk v pletenji in šivanji. Če bodo deklice tudi za priuk v šivanji tako spretne, in, če bodo ostale tudi tako marljive, se bo vsaka lehko v domači šoli toliko privadila, da ji ne bo treba hoditi iskati teh ukov na zunanje šole. Je pa za naš kraj tudi živa, da: še več! glasno vpijoča potreba, misliti in delati na to, da bi se tukajšnemu ženskemu spolu podalo v roko drugo orodje, s katerim naj bi si služil svoj kruh, kakor ga je imel dozdaj. Marsikomu morda ni znano, da pri nas more tudi ženski spol kovati, t. j. izdelovati žeblje (cveke). S desetim letom so včasih vgnali že otroke obojega spola v kovačnice, ter vpregli jih v pravo sužensko delo. Zdaj šolska dolžnost to nekoliko opovera; ali tudi za 12 let stare otroke ostane izraz »suženjsko« v vsi svoji popolnosti in po-membi. In kaj bi ne? Otroka zvečer ob 10. — 12. uri, ko je v najsladkejšem spanji, sklicati na noge, gnati ga v kovačnico, podati mu okol 1 % kilogram težko kladivo v roke, postaviti ga med ogenj in mraz, in tukaj naj pogostno lačen tolče na razbeljeno železo najmanj 10, — pogostno tudi 12 ur! — vprašamo: ali to ni suženjsko delo? Truplo, zlasti šibkih deklic, ako bi bilo tudi iz samega železa, mora hirati in giniti pri tacem rokodelstvu. Ni čudo toraj, da zarod vidoma peša. Pa to ni še vse. Kuga »žganje-pitja« razširja se, kakor povsod, žalibog, tudi med našimi delavci vedno bolj in bolj. (To je povsod znamenje ubožtva, ki narodu na vrata terka, ali mu uže v hiši stanuje.) Marsikdo se ga koj med delom v kovačnici naserka, terpin si išče moči v pijači, in za nekaj časa se vtješi, za nasledke ne vpraša, in da taki ljudje v svojih govorih niso omikani, kdo tega ne ve? Vse čenčarije in berlozge zlečejo na dan, in otroci slišijo pogostno kaj, kar jim zaganja rudečico v nedolžne obraze. Iz fizičnega, zdravstvenega in nravskega ozira je treba tedaj resno misliti in sker-beti pri nas na to, da bi se vsaj ženski spol odtegnil popolnoma življenju po tovarnah ter odkazalo se mu delo, s katerim bi si zamogel služiti svoj kruli ložji, sposobnejši in dostojnejši kakor s suženjskem izdelovanjem žebljev. (Tega bi bilo marsikje želeti, tovarne so narodu kaj dvoumljive koristi.) In ravno pouk v ročnih delih v šoli hoče in more delati zanaprej na to, da bi se dosegel omenjeni namen. V to naj pomaga Bog (pa tudi vsi tisti, ki imajo pri šoli kaj govoriti).	Jos. Levičnik.
G. pisatelj je omenil tukaj silo važne stvari, domače oberti po selili; po Kranjskem si tu in tam po tej poti marsikaj prislužijo, recimo pri Mengši s pletenjem kit, po gorenjskem pleto nogovice in jopiče, po Idriji čipke izdeljujejo. Po nekaterih krajih razširjajo duhovniki in učitelji sadjerejo (mislimo tukaj med drugimi na pokojnega misijonarja g. Pr. Pirca), in tudi sedaj so še med učitelji, svetni in duhovni, taki, ki si na vso moč prizadevajo, pridobiti ljudi za umno sadjerejo, za umno gospodarstvo i. dr. Kdo vendar ne želi ljudstvu boljšega gmotnega stanja, a večje dobrote skoraj ni mogoče storiti mlademu človeku, ako ga priuči koristnemu delovanju, s tem ga dušno in telesno reši. Tu in tam cvete kaka obert, ime dobrotnika, ki je peivi priučil tamošnje prebivalce temu delu, pozabi se počasi; ljudje le pravijo, pri nas je ta in ta navada od nekdaj, a sad
pridnega delavca traja od roda do roda. Tudi učiteljice ročnih del imajo tukaj lepo polje delavnosti, sicer ni povsod za vse, treba se je ozirati na krajevne razmere, so li stanovalci poljedelci, selani ali teržani, vendar nekaj ženskih ročnih del povsod pristuje prebivalcem. Učiteljicam pa tudi v ta namen lahko dobro ugaja knjiga, ki jo je spisala gsp. Ana Stumpfi, nadučiteljica na c. kr. dekliški šoli v Terstu. Mislimo, da je ta knjiga obče znana našim učiteljicam; dobiva se pri J. G i o n t i n i j u v L j u b 1 j a n i, cena ji je 8 0 k r. Stvar pa, ki se tiče gmotnega blagostanja naroda, je vsekako vredna, da se razmotruje tudi po šolskih listih, te misli je tudi »Napredak« (izhaja v Zagrebu) 1., 10. i 20. v mescu); pod naslovom »Pucka škola i materijalno blagostanje naroda« prinaša dobre svete, ki veljajo »mota t is mutandis« tudi za naše razmerje.
Pristavek. Pijančljivost starišev je kriva, da so njih otroci mora-lično depravirani. Dokler pijančljivih starišev otrok šole ne obiskuje, ne uživa doma nobene primerne vzgoje. Slab vzgled starišev uže zgodaj zamori v mladih sercih čut sramežljivosti, nagib pridnosti, starišev povelja vračajo otroci s posmehovanjem njih v pijanosti doveršenih dejanj. Kadar začne otrok šolo obiskovati, se pokaže, da ali nima talenta ali pa prav nobene moralne čuti in moči v sebi. Takov otrok hodi v šolo, ker mora, vse jedno pa mu je, ali se čemu nauči ali ne. Šole dolžnost ni samo otroku vcepiti elementarna znanja, ampak tudi vzbuditi v njem zavest pravice in krivice, dobrega in slabega. Kaj je moči šoli koristiti, ako vse, kar se otroku v šoli v glavo vcepi, doma slab vzgled in nemarnost starišev pokvari? Nasledek temu je, da so otroci pijančljivih starišev malopridni, nevedni, slabemu udani, in da začno prav sk6ro stopati v stopinje starišev. To skušnjo izpoznava prosti narod sam, rekši, da jabolko ne pade daleč od jablana. Dr. S.
Šolske novice.
Sežansko -komensko učiteljsko društvo je zborovalo 13. maja. Med drugim je bilo tudi na dnevnem redu: »So li premije koristno sredstvo pri odgoji šolske mladine.« — Obveljalo je mnenje, naj se obdarujejo vsi otroci, iz-vzemši te, ki niso zadostili, ali pa nobeden. — Potem je bil razgovor o izgovarjanji „i?" in	v narodnej šoli. Poročevalec g. Vertovec je povdarjal, da je boljše, da se „l" izgovarja. »Šola« glasilo goriških učiteljev je bila v zadnji številki zoper izgovarjanje „llu. — Večina je bila tega mnenja, naj se „l" izgovarja. Predsednik g. Leban je potem na šolski tabli pokazal, kako naj se tednik spisuje ter rekel, da tednik mora biti: jasen, kratek, dosleden, pregleden, po vsem resničen. — Društvo šteje sedaj 35 udov.
C. k. učiteljišče je dobilo iz prihodkov slavnostnega koncerta, ki ga je napravilo filharmonično društvo 10. maja, polovico prihodkov 95 gl. 90 kr. v podporo potrebnim gojencem na c. k. učiteljišči tukaj.
Letošnja konferenca učiteljstva za postojnski okraj bode 11. julija. Mimo navadnih so na dnevnem redu sledeče točke: 1. »Kako naj učitelj odgojuje mladino versko-nravno?« poroča g. Požar.— 2. Obdelovanje berilne vaje »kako se suče zemlja?«—s porabo globusa in telurija, poroča g. Dimnik. — 3. Obravnava br.: »Človeško telo« s porabo anatomičnih tabel, ref. g. Trost. — 4. Ali more šola s poldnevnim poukom zadostiti zahtevam učnega črteža?«—poroča g. Lavrenčič. 5. Praktični
poskus z učenci v šoli: »Na kak način bi se v telovaji v SI. izbi vspešno poučevalo?« poroča g. Lah. S konferenco zvezana bo razstava učil.
Šolstvo na Dunaji 1. 1879/80. Tam je osemrazrednih meščanskih šol: 14 za dečke in 14 za deklice; ljudskih šol: osemrazrednih 1 za dečke, 5 za deklice; sedemrazrednih 8 za dečke, 15 za deklice; šestrazrednih 33 za dečke, 26 za deklice; petrazrednih 4 za dečke 2 za deklice; obojespolnih (namešanih) 1 šestrazredna, 1 petrazredna, 1 dvorazredna, skupaj 125 Sol. V teh je šolskih sob 1076, vstričnih razredov 246. Povprek gre v jedno šolsko sobo v šolah na novo postavljenih po 60 otrok. Vsaka šola ima prostora za pisarno, za učne pripomočke, sobo za konference, dvorano za risanje, in navadno stanovanje vodji in šolskemu slugi. Po naj novejših šolah so tudi klopi novejšega vstroja in pripravno prezračenje. Po vseh šolah je voda napeljana iz gorskih studencev (Hochquellenwasserleitung), osrednja kurjava, starejše in novejše zboljšane sisteme, a peči so uredene napolnovalno (regulirte Fiillofen) s plaščem.
Privatnih šol s pravom javnosti je 28, brez tega 23, potem je šola častivr. uršulinaric kot vadnica privatnim ženskim izobraziščem.
V šolo je hodilo: 30.999 dečkov, 32.956 deklic; za poučevanje je bilo 30 ravnateljev, 88 nadučiteljev, 8 začasnih šolskih vodjev, 138 meščanskih učiteljev, 434 ljudskih učiteljev, 48 stalnih podučiteljev, 127 začasnih poduči-teljev in pomožnih učiteljev, 1 nadučiteljica, 33 meščanskih učiteljic, 162 ljudskih učiteljic, 73 stalnih podučiteljic, 89 začasnih podučiteljic in pomožnih učiteljic: 197 učiteljev verouka, 15 učiteljev in 17 učiteljic francoskega jezika, 198 obertskih učiteljic skupaj 1.658 učiteljskih moči. Za šolo obvezanih otrok je: 35.981 dečkov in 35.524 deklic, v srednje šole jih hodi 4.044; doma je poučevanili 430 dečkov in 799 deklic; za šolo ni sposobnih 77 dečkov in 77 deklic; v zasebnih zavodih je bilo poučevanih 1609 dečkov in 3195 deklic. Nad 14. leto hodi v šolo 407 dečkov in 590 deklic. Pred 6. letom hoditi v šolo je bilo privoljeno 597 dečkom in 503 deklicam. Brez postavnega vzroka se je poučevanju odtegnilo 17 dečkov in 78 deklic. Število za šolo obvezanih otrok se je pomnožilo mimo prejšnega leta za 5299.
Po veroizpovedovanji je: 26.844 dečkov in 27.666 dekl. katol.; evangeljske vere 599 dečkov in 570 deklic; Judov je: 3474 dečkov in 4648 deklic; sicer je pa gerško-vzhodnih, starih katolikov, muhamedanov, spoznavalcev proste cerkve, brez veroizpovedanja otrok 82 dečkov in 72 deklic.
Po narodnosti je: Nemcev 28.729 dečkov in 30.393 deklic; Slovanov 1730 dečkov in 1928 deklic; Madjarov 367 dečkov in 517 deklic; raznih narodnost 73 dečkov in 121 deklic.
Šolskih zamud je bilo povprek 10-16^. Kar se večine tiče, ni težave izpeljanju osemletne šolske dolžnosti. V dveh poslednjih letih pa se vendar zgodi, kjer je nujna potreba, da je stariše treba postavno prisiliti, da pošiljajo otroke v šolo. Posamezni upori so le redki.
Za višje razrede je bilo zrelih: 22.970 dečkov in 24.696 deklic; nezrelih: 6290 dečkov in 5879 deklic, tedaj 26^; nesprašanih je bilo 31 dečkov in 161 deklic. Posebno imajo pa višji razredi mnogo prav slabo obdarjenih učencev, mnogokrat je vzrok temu, da bolj nadarjeni prestopijo v srednje šole. (Telesno razviti in krepki dečki v teh letih tako niso za šolo; učiti se jim ne ljubi, po šolskih klopeh morajo sedeti, tedaj ni čuda, da ne napredujejo; na delo s takimi dečaki.)
Otroke drugih veroizpovedanj poučujejo v verozakonu učitelji dotičnih ve-roizpovedanj, v 2. šolskem okraji, kjer je več Židov, so posebni učitelji vero-zakona, ki poučujejo ob navadnih šolskih urah.
Šolskih vertov je osem.
Šolske bukvarnice so pri vsaki šoli. Srenja daje meščanskim šolam 600, in ljudskim šolam 500 gl.; od teh se porabe 3/4 za šolske in '/4 za učiteljske bukvarnice. Vsako knjigo prebere kak učitelj in jo zaznamova v zapisniku s svojim podpisom, da jo poterdi.
Za učila je bilo privoljenega za 1. 1880 10.000 gl.
V	čitanji poučujejo po treh metodah; po pisalno-bralni, po metodi vzornih besedi (Normalwörter-methode) in po glaskovalni metodi. Ker se otroci in sta-riši po Dunaji selijo iz okraja v okraj bi trebalo zedinjenja v tej stvari.
V	ženskih ročnih delih se skupno poučuje po učni vravnavi gdč. Luize Prokesch.
Poročilo pravi dalje: Mladi učitelji so posebno verli v začetnih razredih, Učiteljice so prav sposobno za pouk na spodnji in srednji stopinji, na verhnji stopinji, kjer je gledati na določnost, doslednost in objektivnost, najde marsikatera izmed njih zapreke (to se menda pravi: učenke učiteljici čez glavo vzra-stejo.) Zasebnega poučevanja je glede na slabo obert le malo. Disciplinarnih preiskav zoper učitelje je bilo štirnajst; pri desetih je bila izrečena disciplinarna kazen.
Otroških varovalnic za otroke od 2—6 let je bilo 14, oskerbnice so bile večidel redovnice. Poleg tega je 7 jaslic — Krippen. (To so naprave, kamor delavke shranjujejo svoje dojenčke po dnevu, ko gredo na delo. Vr.)
Otroških vertov, Kindergärten (ustanov za otroke, preden hodijo v javne šole), je bilo 15 samostalnih in 10 v zvezi z zasebnimi šolami. Premožni tukaj plačujejo po 1 gl. na mesec šolnine.
Nadaljevalnih šol je 33, največ obertnih. Poleg tega je še c. k. sirotišče," kterega vodijo šolski bratje, potem 4 mestna sirotišča, katera niso pod nadzor-ništvom mestnega krajnega šolskega sveta. Tudi sta na Dunaji 2 zavoda za slepe in 1 za gluhoneme in 1 pribežališče za zanemarjene dekleta, to vodijo šolske sestre.
Trošek za šolstvo. Vsega skupaj 2,052.474 gl. 3 */, Posamezno za kurjavo, svečavo in snaženješol: 99.799 gl. 94 '/a kr.; donesek protestantovski zasebni šoli 7000 gl.; plače ravnateljem in nadučiteljem 126.349 gl. 49 kr.; učiteljem 836.852 gl. 26 kr.; podučiteljem 51.259 gl. 45 kr.; začasnim pod-učiteljem 117.624 gl. 35 kr.; starostnih doklad 82.298 gl. 54 kr.; za poučevanje v telovaji 86.974 gl. 22 kr.; učiteljicam ženskih rokotvorov 74.898 gl. 78 kr.; za poučevanje v francoskem jeziku 18.178 gl. 75 kr.; šolskim slugam 17.874 gl. 65 kr.; vožnine (Wagenpauschalien) 1375 gl.; nagrad in pomožnine (Aushilfen) 5793 gl.; za učne pripomočke 36.659 gl. 25 % kr.; šolskega troška sicer še 6303 gl. 80 kr.
Kazen ove splošne svote se je še izdalo: za mestni pedagogij in obert-nijske nadaljevalne šole 47.465 gl. 32 kr.; pripomoči otroškim vertom 4150 gl.; doneski za izobraževalne in učenostne namene 15.367 gl. 50 kr.; za mestne srednje šole 345.107 gl. 32 kr.
Kazenskih obravnav zastran šolskih zamud je bilo 858; v 245 primerljejih je bilo denarne kazni 344 gl., in zapora 60 dni in 8 ur. — Tako je na Dunaji!
Nekaj soli in popra. Čitateljem »Učit. Tov.« je znano, da se pred vsemi nemški konservativci poganjajo, naj se osemletna šolska dolžnost tako
Različnosti.
ali tako olajša; poslanci namreč tožijo, da šolsko breme naj huje teži prebivalstvo. (Kakor znano gališkim poslancem, potem onim iz Kranjskega in Primorskega se ni treba za to poganjati, ker tu osemletna šolska dolžnost ni splošna, a jih vendar podpirajo; to olajšanje je pa tudi jedino, kar bi dosegli nemški konservativci, ker sicer svojim volilcem ne bodo prinesli drugega, nego veče davke.) A kake zapreke se jim tu stavijo!! Predlog »Lienbacherjev«, naj se stvar izroči deželnim zborom, je v zbornici poslancev sicer dobil večino, a v gosposki zbornici ni najdel milosti, tu so vse vladi dali v roke, naj stvar iz-verši ali zavleče, kakor za dobro spozna. — 6. Lienbacher, t. j. večina poslancev v spodnji zbornici, s tem ni bila zadovoljna, in šolski odsek je nasvetoval, naj stariši sami določijo, ali hočejo otroke osem let v šolo pošiljati, (cf. 1.11. str. 175.) Predlog ta je bil sicer sprejet v poslaniški zbornici, a koliko je bilo ugovora, koliko besedovanja, koliko škandala od nasprotne strani! Galerija je ploskala dunajskemu Siisu tako, da je predsednik rekel sprazniti, in dan potem so visele v Sechshausu na Dunaj černe zastave iz šole. Če ni to komedija, naj pove kdo, kaj je to drugega? Bolj pomenljiv, kakor pa Sus-ova komedija, je bil izrek poslanca Beer-a, ki se je čudil nad tem, da bi stariši imeli kakšno pravico do otrok, da bi namreč oni smeli določevati, hodi li otrok 6 ali 8 let v šolo, stariši naj bi imeli le dolžnosti do otrok, a nobenih pravic! Dosledno bi bilo potem, da bi tisti, ki otroke sili v šolo, tudi redil jih. — Kje je tedaj več svobode, ali pri konservativcih ali pri liberalcih, katerim pravice deržavljanov nič ne veljajo. Še bolj se pa moramo čuditi, ako premislimo, za kaj se tukaj poganjajo. — Tu ne gre za to, da bi se šolske postave odpravile, da bi nehalo višje deržavno nadzorništvo, da bi se učni krog zmanjšal, marveč zato, da bi otroci, kjer uže iz tega ali unega vzroka neredno hodijo 7. in 8. šolsko leto v šolo, po dokončanem 6. letu, ako so svojo šolsko dolžnost zveršili, smeli iz šole izostati. To je stvar, ki se ozira samo na gmotno stvar dotičnikov, in za to se lahko poteguje klerikalec in liberalec. Ako pa kdo hoče šolo še dle časa obiskati, nihče mu tega ne bode branil, zanikerni pa se morejo siliti, da svojo šolsko dolžnost poprej izverše, preden izstopijo iz vsakdanje šole. Znano je, da je po Tirolskem poprej navadno več otrok hodilo v šolo, kakor jih je bilo obvezanih. Ravnali so pa tam tako, da otrok, ki je šolo nemarno pohojeval, prisiljen bil, hoditi še sedmo leto. Od nekdaj so vsi šolski strokovnjaki zagovarjali kvalitativen pouk, in na to se ozira tudi §. 21. drž. šl. postave dne 14 maja 1869 aliuea 1 in 2, posebno pa §. 13. šl. in uč. reda dne 20. avgusta 1870, ker ta govori: »zapovedano šolsko dobo okrajšati, to je samo po kmetih časno dovoljeno tisti mladini, ktera je prišla že v zadnji dve leti uka.« Otrokom po kmetih je tedaj postavno moglo dovoliti okrajšanje šolskega uka, dasiravno se tukaj govori od šolskega obiskovanja do 14. leta, vendar se postava ozira kolikor toliko na šolski napredek; Lienbacherjev predlog pa ravno ta „šolski napredek" posebno povdarja, ko določi, otrokom po kmetih se mora dovoliti izstop iz vsakdanje šole, a po mestih se more ali sme dopuščati—pristavlja pa zraven, ako so se naučili najpotrebnejših šolskih naukov: branja, pisanja, številjenja in »verouka«. Morda pa je ravno zavoljo pristavka »verouka« nastal tak krik in vik zoper L. predlog. Sv. vera, to je zmirom znamenje, kateremu se zopergovarja; povsod odpravljajo vero iz šol, na Avstrijskem bi pa pristavili šolski postavi dodatek, da morajo otroci v veri podučeni biti, preden smejo iz šole stopiti 1 »To pa uže nikakor ne«. Stvar se nam še bolje razjasni, ko beremo, da so se nekateri liberalni Čehi, vstavovercem na ljubo, zderževali glasovanja. Nam pa, katoliškim kristjanom, se ravno ta pristavek zdi najvažneji, Povsodi, na kmetih
sicer manj, kakor po mestih, je nekaj takih otrok, ki so v najpotrebnejšem, v resnicah sv. vere, čudo nevedni in malo poučeni, vzrok je ali presilna revščina ali tudi samopašnost starišev. Neredno je njih šolsko obiskovanje, pomankljivo vse poučevanje, taki otroci bi se potem v imenu šolske postave lahko priganjali h kerščanskemu nauku. Tega se pa boji ves liberalni svet, zato pa tolikanj krika in vika, da je šolska postava v nevarnosti. Za Slovence po Koroškem in Spodnjem Štajarskem nastane še drugo vprašanje. Ustavoverci so kar naravnost povedali, da 7. in 8. Si. leta je treba, da se učni smoter v je-zikovem uku doseže, t. j. da se slovenski otroci lože in bolj zanesljivo ponem-čujejo. Tega sicer ljudski učitelj ne more ubraniti; v šoli mora poučevati tako, kakor se mu naroča, ali nepremišljeno in abotno je, ako se slovenski učitelji poganjajo za osemletno šolsko obiskovanje. Tega ne delajo zavedni slovenski učitelji, marveč taki, ki mislijo, da morajo svoje nemške kolege v vsem posnemati.
Eazmotrujmo pa stvar še na dalje. L. predlog pravi, otroci v 13. in 14. si. letu naj hodijo v šolo najmanj po 4 ure na teden (na Kranjskem velja to samo za zimski čas, od novembra do aprila), ti otroci se ne uštevajo med vsakdanje učence, tedaj bo učitelj obvezan, take otroke poučevati ob četertkih in nedeljah. Ako se ta L. predlog sprejme, kar pa še ni gotovo, ker ima priti pred gospodsko zbornico, potem bi se mogel prenarediti šolski in učni red 20. avgusta 1870, kije tako še le začasen, mislimo tukaj na VII. »O razdelitvi v razrede« §. 47. a 1. i 2. Ako ima namreč učitelj v vsakdanji šoli poučevati po 24—30 ur na teden, in verhu tega se še trudi v nadaljevalni šoli o prostih dnevih naj manj po 4 ure, je to vendar preveč; ako pa vsikako mora ostati število ur, kakor je dosihmal določeno, naj pa učitelj za tako ponavljavno šolo dobiva kako nagrado. To bi bilo potem pravično na vsako stran. Vse-kako bode treba kake premembe v šolskem in učnem redu, ako se sprejme L. predlog, kar pa nas na Kranjskem zadeva le po mestih.
Razpisi učiteljskih služeb.
Na Kranjskem. Na 5razredni ljudski šoli v Idriji V. učiteljska služba, 1. p. 450 gl., 90 gl. dejanske priklade in 6 petletnic po 40 gl. Prošnje v 4 tednih po dnevu razglasa pri c. k. rudarstvu (Bergwerksdirekzion in Idria).
Premembe pri učitelj stvu.
Na Kranjskem. Gsp. Jožef Thuma, nadučitelj v Radovljici, je imenovan stalnim. Gdč. Neža Supan, stalna učiteljica v Bledu.
„Učit. Tovariš" bode še izhajal, vabimo tedaj tovariše in vse slovenske narodnjake na naročilo ter prosimo materielne in duševne podpore, da lože vstrežemo željam in zahtevam svojih naročnikov. „Tovariš" stane za vse leto 3 gl., za pol leta 1 gl. 50 kr. Naročnike, ki so se zakasnili z vplačevanjem, opominjajo vljudno njih obljube. — Naročila, naznanila in tudi dopise prejema založnik R. Milic, na starem tergu hiš. št. 19 (glej listu načelo). Bog z nami!	Uredn. in založništvo.
za naročfoo za II. polovico 1. 1881.
Odgovorni urednik: Matej Močnik.
Tiskar in založnik: J. R. Milic.