Izhaja vsak četrtek. Cena mu Je 8 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, ca Ameriko in druge tuje drŽave 6 KX — Posamezno Številke se prodalalo —— po 10 vinarjev. ———
S prilogama:
,Haš kmečki dom" m »Kaša gospodinja".
išeratl pa: Upravnlštvu „I)omoljubn", Ljubljana, Kopitarjeva ulica--
Štev. 14.
V Ljubljani, dne 3. aprila 1913.
Leto XXVI.
Novi krokarji.
Iz prejšnjih časov nam opisujejo, kako so na bojišču, ko se je boj dokončal, pričeli svoje grdo delo krokarji in hijene. Danes, hvala Bogu, poskrbe dobri ljudje, da se mrtvi vojaki pokopljejo in ranjenci spravijo v bolnišnice. Brez krokarjev pa vendar ni. Nove vrste krokarji spremljajo vojske od začetka do konca in si iščejo hrane; pač nc več v krvi in razmesarjenih (telesih, nego v cvenku. Kapitalisti so vojni kroifarji naše dobe. Pri premaganih in pri zmagovalcih hočejo zase dobička.
Naši bralci vedo, da takoimenovane velevlasti zahtevajo, naj se balkanske 'države odrečejo vsaki vojni odškodnini in naj vrhu tega še prevzamejo en del turškega dolga nase. Zmagali so, dosegli so velike uspehe, priborili so svojim usužnje-nim bratom svobodo, toda mednarodni kapitalist, v prvi vrsti bogati jud, hoče, da že takoj izpočetka postanejo njegovi dolžniki. Vojska silno stane; stroški za vojsko naj ostanejo balkanskim državam v obliki ogromnega dolga na ramenih. To hoče kapitalist, ki mirno čaka, kako se bo cela reč izšla, ker ve, da se zanj odpre nov ptudcnec odiranja, nov vir dobičkov.
Zdaj završujejo banke svoje račune za prošlo leto. Večinoma so že objavile svoje računske sklepe. Vsi vemo, kako je obrt in trgovina pri nas prišla v velike stiske vsled balkanske vojske in ž njo združene velike nevarnosti, da ne nastane velika evropska vojska, ki bi potegnila v strašen vojni požar šest velikih držav, našo, nem-feko, laško, francosko, rusko in angleško. Pisali smo že o tem, koliko podjetij je že propadlo, koliko jih je oslabelo. Najmanjši naš mizar, tesar, ključavničar čuti bridko, ida zastaja podjetnost in da mu zmanjkuje Sdela Ln zaslužka. Računi velikih bank pa izkazujejo vkljub temu, ali pravzaprav ravno vsled tega ogromne dobičke. Denar
postaja vedno dražji in banke žanjejo vsled ogromno narastlih obresti, ki jih zahtevajo za svoja posojila.
Veliki denarni mogotci se vesele, da ni miru. Vojna nevarnost sili posamne države, da izdajo vedno nove stotine milijonov za vojaštvo. Denarja iščejo pri kapitalistih, in čim več ga potrebujejo na posodo, tem dražji je. Narodi krvave, kapitalisti pa spravljajo neštete milijone. Ljudsko premoženje — to kar pridobe roke, združene z razboritim umom — gre v vedno večjem obsegu za državne dolgove, ki strašno naraščajo.
Kako je prišlo do tega? Po franccsko-nemški vojski leta 1870, so začeli Francozi z vsemi silami razvijati svoje vojaštvo, da bi se pripravili za maščevalno vojsko proti Nemčiji, Nemci izprva niso krenili na to pot. Skrbeli so, da se je jela razvijali med njimi obrt in trgovina; ko so pa videli, da utegne francoska armada postati močnejša od njihove, so se vrgli tudi sami na to, da so izdali nove velike svote za vojaštvo. Ker se je na Nemškem ljudstvo zelo namnožilo, si Nemčija začenja iskati v Afriki ozemlja, da tam naseli svoje ljudi. Za to potrebuje močnega brodovja in si ga napravi. To pa izzove Angleže, ki se pričenjajo bati, da bi njihova moč na morju oslabela, in divja gonja, kdo bo imel več in večjih ladij, potegne za seboj tudi druge države. Od leta 1881. do 1890. so izdale imenovane evropske velevlasti za vojaške namene 38.400 milijonov kron, od leta 1891. do 1900 že 46.800 milijonov kron, od leta 1900 do 1910. pa 78.000 milijonov kron. Vojske se vrste ena za (Jrugo, Za japon-sko-kitajsko pride španslco-amerikanska, za njo burska, za njo rusko-japonska, potem laško-turška in zdaj balkanska. Vsi ti dogodki vplivajo na to, da se države vedno bolj zadolžujejo. Od leta 1881, do 1885. so se večje države na svetu zadolžile za 24 tisoč milijonov, od leta 1886. do 1890, za 40,000, od leta 1890, do 1895. tudi za 40
tisoč, od leta 1896. do 1900 za 60.000, od leta 1901 do 1905. za 84.000, od leta 1906. do 1910. pa za 114 tisoč milijonov kron. Teh zadnjih pet let so si torej izposodile povprek vsako leto več nego 20.000 mili-janov kron. Kapitalisti jih imajo v rokah, Z vojaštvom si hočejo ohraniti svobodo, toda po ti poti prihajajo samo v vedno hujšo odvisnost od kapitalistov.
Kakšen bo konec? Recimo jasno: Ali bodo enkrat utonile sedanje države v krvi, ali pa bodo morale kreniti kmalu na popolnoma drugo pot. In ta ne more biti druga nego pot krščanske misli in krščanskih načel. Mnogo je žalostnega, kar vidimo pred seboj, a hvala Bogu, vidimo tudi mnogo veselega. Krščansko prepričanje raste in poganja vedno globlje korenine v ljudstvu in med izobraženci. Zlasti mi Slovenci gledamo lahko mirno v prihodnjost.
V težkih časih smo ohranili živo versko misel in smo vrgli ob tla niene nasprotnike, Krokarji-oderuhi ne krakajo več po naših vaseh; mir se seli vanje in ž njim plodo-nosno napredno delo. Po ti poti padejo tudi svetovne vojske in njihovi krokarji-
Znano je, da so Kitajci pognali svojo vladarsko rodbino in ustanovili republiko. Zdaj sc potegujejo, da bi druge velike države novo republiko priznale. Sklicujejo se na to, da so svojo rcvolucijo izvršili v kratki dobi štirih meseccv in da sc pri tem ni prelila stotina toliko krvi, kolikor sc je pre-lilo v revolucijah v drugih državah. Vrgli so v tem kratkem času cesarstvo staro 4000 let in ga izpremenili v novo demokratično državo. Velike države pa nečejo uslišatl te zahteve. Tukaj prideta v poštev zlasti Rusija in Angleška.

mm^MSM

»i
Odrin,
Rusija hoče dohiti Mongolsko pod svojo oblast, Angleška pa Turkestan in Tibet; trudi se posebno za to, da bi obranila vpliv svoje trgovine na Kitajsko. Kitajska republika je izprevidcla, da je ena največjih nevarnosti za kitajsko ljudstvo uživanje opija. Kdor se opija navadi, jc izgubljen. Malokatcia strast je tako močna kakor poželjenje po opiju pii človeku, ki se ga je navadil. Opij se navadno kadi. Pri tem se človek nekako vpijani in se zaziblje v silno sladke in prijetne sanje. Seveda, ko se vzbudi, je utrujen in oslabljen. Najmočnejšo naturo opij kmalu uniči. Do sedaj so opij uvažali na Kitajsko Angleži, in sicer so ga prodali na leto za 240 milijonov kron. ltepulika je pa nedavno prepovedala uvoz opija na kitajske trge. Silno hvalevreden je ta korak republikanske vlade, ki hoče z vso silo zatreti to škodljivo nezmernost: Morda bi sc mogla glede na boj proti pijančevanju še kaka druga država učiti od Kitajcev. Angleški kapitalisti, ki so s to prepovedjo ob ogromne dobičke, seveda niso zadovoljni. Angleška se šteje, da skrbi za krščansko vero na daljnem vzhodu, poganski Kitajci se pa morajo s postavami braniti pred to čudno krščansko državo. Upati je. da špekulanti z opijem ne bodo dobili javnega mnenja na Angleškem za.-e. Zdaj zahtevajo, naj bi angleška vlada pritisnila na Kitajsko, da bi preklicala svojo prepoved.
,-----1
jkj.
g
IO Političen pregled
ODRIN JE PADEL! Veselje nad osvojitvijo Odrina.
Ves svet je presenetila vest, da je po petmesečnem obleganju padla močna tur-
[ ška trdnjava. Zmaga nad Turki je bila že davno odločena. Neustrašena bulgarska vojska je Turke pogazila pri Lozengradu, Ljuleburgasu, pri Čorlu, Čataldži in Bu-j lairju. A Odrin se je šc vedno držal. Sedaj I ho je padel (a, dosegli so Bulgari vse. — Zato je veselje nad padcem Odrina upravičeno veliko. V Sofiji, glavnem bulgar-skem mestu, je vse prekipevalo veselja. Ljudje so hodili po ulicah in se objemali. Hiše so bile razsvetljene in po cerkvah so se vršile maše v zahvalo in pa za padle vojake. — Pa tudi drugod je vzbudi! ta dogodek veliko veselje. Ruska duma, državni zbor je čestital btilgarskeniu sobranju, čestitali so dalje zvezni vladarji in vlade. V mestih zaveznikov, v Belgradu in I na Cetinju je bilo vse razsvetljeno. — Po-' dobno so slavili to zmago tudi v nekaterih avstrijskih slovanskih mestih.
Boji za Odrin. Naskok. 49 ur!
Napada na Odrin je bilo že dalj časa pričakovati. Z bombardiranjem mesta so si pripravili Bulgari pot za naskok. — Dne 23. marca je izšlo res povelje in 24. marca popoldne se jc začel odločilni boj. Napad je vodil general Ivanov.
Začel se je strašen artiljerijski boj na vsej črti. Nato pa je sledil napad pehote. Bulgari so, kakor vedno v sedanji vojni, napadli z bajoneti in osvojili najprej vzhodni del utrdb. Boj se je razvil na vseh mestih; obenem so bile napadene vse utrdbe. Ko je zvečer solnce zašlo, se je že pokazalo, da bo boj imel uspeh. Ponoči je trajal boj naprej, posebno boj topov. Zjutraj v megli je infanterija začela osvajati še ostale utrdbe.
Boji s tem niso bili še končani. Še cel dan in v noč so se borili Turki v nekaterih utrdbah ali pa po mestnih ulicah. — Boj je vsega skupaj trajal neprestano 49 ur.
Skladišča požgana. — šukri paša držal besedo.
Ko so Turki videli, da nič več nc opravijo, dal je Šukri paša povelje, da se
uničijo vse zaloge. Turki so tedaj začeli zažigali razna skladišča municije, živil itd, Poškodovali so tudi mnogo topov, da, celo puške so razbijali, da le Bulgarom ne bi prišle v roke. —- Če ne bi Bulgari hitro osvojili mesta, bilo bi vse uničeno. Šuk paša je namreč hotel, kakor je enkrat javil, pustiti Bulgarom samo razvaline,
Šukri paša in car Ferdinand.
Ker se je turški poveljnik Šukri paša držal tako junaško, imajo Bulgari pred njim nekako spoštovanje. Ko se je udal izročil je v znamenje, tla je ujet, svojo sabljo. Toda ko se je pripeljal v Odrin bulgarski car, mu je sabljo vrnil in mu menda celo d<jvolil, če hoče, da lahko odide.
Plen in Izgube.
Bulgari so ujeli v Odrinu 51.000 vojakov, 1220 častnikov, med njimi 17 paš, 4 divizijske generale, 8 brigadnih generalov. Ujetih je v Odrinu tudi 64 nemških častnikov, 18 rumunskih in 6 belgijskih, ki so učili turške vojake evropejske vojne umetnosti. Zmagovalci so zaplenili 54.000 pušk, 620 topov in velike zaloge plaščev.
Koliko so Bulgari v strašnih bojih za trdnjavo izgubili mrtvih in ranjenih, se se nc ve. Bulgari o tem previdno molče. Gotovo je le toliko, da so morale biti izgube zelo velike. Neko angleško poročilo trdi, da je padlo 5000 Bulgarov.
Tudi Srbi so se odlikovali.
Kakor znano, je stalo pred Odrinom tudi kakih 62.000 mež pod poveljstvom generala Stepanoviča. Tudi ti so se udeležili bojev in veliko pripomogli k zmagi. Eno najmočnejših utrdb so vzeli ravno Srbi. — 'lo jim s hvaležnostjo priznavajo Bulgari, ki so se jim v sobranju javno zahvalili.
Posiodicc pacc?.. — Bulgari hočejo hitro inir.
Posledice zavzetja Odrina so nepregledne. Največ so s tem Bulgari pridobili
.....P^ r r . -
f V-1,
-s Mf - ™
-"i
1
jf
na ugledu, zakaj Odrin je bil, odkar obstoji, cilj vseh balkanskih narodov. Danes je postal najpomembnejše mesto Bulgarije.
_ Velik pomen osvojitve je dalje v tem,
da je mesto vzeto z naskokom, ker sedaj ne bo mesto pripadlo Bulgarom po milosti velesil. In Bulgari bodo stavili sedaj samostojno mirovne zahteve.
Po padcu Odrina je pričakovati prav kmalu miru. Turki se nimajo kje več upirati in Bulgari so odločeni korakati tudi v Carigrad, če se Turek ne poda popolnoma, Mir, to bo največja dobra posledica zavzetja Odrina.
VELIKA BITKA PRI ČATALDŽI.
Nova bulgarska zmaga.
Skoro istočasno z osvojitvijo Odrina dosegli so bulgarski junaki velike uspehe tudi pred Čataldžo. Pred nekaj tedni so se Bulgari odmaknili od Čataldže za nekaj kilometrov. Turki so to hoteli razkričati kot veliko zmago. Sedaj se je pa pokazalo, da je bilo to umikanje Bulgarov le v turško pogubo. Turkov niso branile utrdbe in v zadnjih bojih so bili zopet strahovito te-peni.
Bulgari so začeli na vsej črti napadati Turke in zapodili so jih z velikimi izgubami prav do Čataldže. To mesto so Bulgari obenem tudi zavzeli. Turki so poslali v boj vse svoje čete, tudi tiste, ki so jih imeli pred Carigradom za varstvo v mestu, toda vendar so morali povsod nazaj. — Neka poročila trdijo, da so Bulgari zavzeli ludi precej utrdb pri Čataldži, ker pa ni točnih poročil, se ne ve, kaj je resnice na stvari.
Proti Carigradu! — Turški strah.
Po padcu Odrina Bulgari ne bodo mirovali. Poslali bodo pred Čataldžo svojo \ ojsko, ki je doslej bila pri Odrinu in z njo velike topove. Tako bodo morale utrdbe pri Čataldži kmalu pasti v bulgarske roke.
Turki se tega dobro zavedajo, zato pa vlada v Carigradu velik strah. Vlada se boji nemirov, če sklene z Bulgari mir, če ga ne sklene, pa je Carigrad v nevarnosti. — Tudi turški sultan se zelo boji. Ko so mu povedali, da je Odrin padel in da je pri Čataldži Turek tepen, je jokal.
OB ALBANSKI MEJI.
Picd Skadrom. — Tujci,
Pred Skadrom vlada sedaj zopet mir. Vršili pa so se do zadnjih dni hudi boji. Črnogorci so že upali, da jim Skader pade v roke, pa sedaj je to zopet preprečeno.
Ker se je namreč Avstrija zavzela za tujce, ki so v Skadru in ker Črnogorcem ni drugega kazalo, kakor da se z Avstrijo pomenijo, morali so za enkrat nehati z obstreljevanjem. Avstrija je namreč zahtevala, da tujci odidejo iz mesta. Črnogorci so se udali, četudi neradi. Toda turški poveljnik lega ne dovoli, dokler mu v Carigradu ne ukažejo, — Ker pa Turki vsako reč zavlačujejo, morajo tudi Črnogorci čakati,
Skader albanski. — Dogovor velesil, — Posredovanje.
Črnogorci so v sedanji vojni najbolj nesrečni, Skadra niso mogli zavzeti, sedaj pa je določeno, da če ga tudi zavzamejo, ne
ostane njihov. Velesile so namreč na konferenci v Londonu sklenile, da na vsak način Skader pripade Albaniji. Črnogorci pač dobe precej sveta, a mesta Skadra ne.
Ker izjavljajo Črnogorci, da se temu sklepu ne pokore, hočejo velesile skupno pritisniti na Črnogoro, da neha oblegati Skader. Če ne odneha, hočejo z brodov-jem zapreti po morju vsak dohod v Črnogoro, — Srbi, ki so pomagali Črnogorcem pred Skadrom, so sedaj že izjavili, da se ne bodo upirali volji velesil, Črnogorcev ne mislijo več podpirati.
Avstrijski uspehi.
Da Skader postane albanski in ne črnogorski, to je dosegla naša država, Kakor smo poročali, bili sta zadnje čase med Rusi, ki zastopajo balkanske narode, in med Avstrijo še dve sporni točki: Djakovo in Skader, Sedaj so se domenili tako, da Skader postane albanski, Djakovo srbsko,
S Skadrom je torej Avstrija zmagala. Toda kaj je s tem dosegla? Prvič so ji vsi balkanski narodi sedaj sovražni. Istotako ji ostane sovražna Rusija. — Ustanovila se bo res Albanija, a ta ne bo avstrijska. Italija bo vedno gledala, da dobi svoj delež in enkrat pride, če ne radi drugega, radi Albanije do vojne z Lahi, — Naša diplomacija nima pravzaprav pokazati drugega kakor to, da je izdala za prazen nič več sto milijonov,
SiPi ffctek SiPi
šmm	tmtm
V deveti deželi.
Iz angleščine po Ridor Ilaggardu prevcl I. M.
(Dalje.)
»Neko popoldne ravno pred solnč-nim zahodom sem sedel na verandi, ko jc prišepal beden, sestradan človek ter se skoraj zgrudil pred menoj. Vprašal som ga, odkod prihaja in kaj želi. Nato je pričel pripovedovati na dolgo in široko, da je pripadal nekemu plemenu clalcč na severu, da je bil njegov rod uničen in on je bežal z nekaterimi drugimi mimo nekega jezera Laga po imenu še dalje proti sdVcru. Kakor je kazalo, jc prišel odtod do nekega drugega jezera, ki je ležalo v gorah, »jezero brez dna« ga je nazival, kjer sta mu umrla žena in brat na neki nalezljivi bolezni. Zaradi tega so ga ljudje pognali iz svojih hiš v divjino, kjer je deset dni hodil preko nekega gorovja. Za tem je prišel v gost trnjev gozd, kjer so ga naposled našli neki beli ljudje, ki so bili na lovu. Ti so ga vzeli, kakor je pravil, seboj do nekega kraja, kjer so vsi ljudje beli in žive v zidanih hišah. Tukaj so ga imeli v neki hiši zaprtega teden dni, dokler ni prišel neko noč k njemu neki mož z belo brado ter si ga ogledal od nog do glave. Nato so ga peljali skozi omenjeni trnjevi gozd do roba divjine, kjer so mu dali živeža in ta meč ter ga izpustili. Tako nam je pravil sam.«
»In kaj se je potem z njim zgodilo?«
jc vprašal Sergij, ki je z napetostjo poslušal pripovedovanje.
»O, kakor je pravil, je moral premagati neštevilne zapreke in prestati nepopisno trpljenje; tedne dolgo je živel ob koreninah in jagodah in ob tem, kar se mu je posrečilo vzeti ali slučajno ubiti. A živel je in počasi dospel v južne kraje, dospel prav do nas.
»Podrobnosti njegovega potovanja nisem nikoli izvedel. Enemu svojih paznikov sem namreč naročil, naj ga vzame seboj in naj skrbi zanj čez noč, drugo jutro naj ga pa pripelje zopet nazaj. Toda napori in muke so bili reveža talco zdelali, da ni preživel noči, ampak že proti jutru izdihnil svojo dušo. Tako je konec njega in njegove povesti o belih ljudeh. Koliko pa jc resnice na njegovih besedah, vam ne morem povedati. Kaj vi pravite, gospod Borovski?«
Zmajal sem z glavo in odgovoril: »Ne vem. V osrčju tega dela sveta je skritih toliko čudnih stvari, da bi ne hotel trditi, da ni na tem nič resnice. Vsekakor pa nameravamo mi dognati celo stvar, če bo mogoče. Naš namen je potovati do Lekakisere in odtod do jezera Laga. In storili bomo vse, kar je v naših močeh, da najdemo te bele ljudi, če le res žive.«
»Jako drzni ljudje ste,« je dejal Makenzi, se nasmejal in pogovor se je zasukal drugam.
ČETRTO POGLAVJE.
Alfonz in njegova R?zalka.
Po kosilu smo si ogledali ostala poslopja in polja ter se končno vrnili na verando. Tu smo našli Umslopoga-sa, ki jc bil porabil ugodno priliko in osnažil vse naše puške. To je bilo edino delo, ki smo mu ga kdaj naložili; ker je bil zuluški glavar, se ni skladalo z njegovo častjo in dostojanstvom, da bi bil delal z rokami. To delo pa je vedno opravil v našo popolno zadovoljnost. Zanimivo in čudno obenem jc bilo videti starega Zula, ko jc sedel tam na tleh in so njegove aristokratiške roke z največjo skrbnostjo snažile puškin ustroj.
Za vsako puško je imel posebno ime. Ena dvocevka — Vojnovičeva last — je bila »Grom«; druga, moja repetir-ka, ko je pok je bil posebno oster, je bila »tista mala, ki govori kot bič«; vinče-strovke so bile »ženske, ki tako hitro govore, da ni mogoče razločiti ene besede od druge,« martinovke pa so bile »navadno ljudstvo«, in tako dalje.
Tudi svoji bojni sekiri je Umslo-pogas nadel posebno ime; bila mu je iskrena prijateljica, s katero sc je včasih razgovarjal na dolgo in široko in ji pripovedoval svoje doživljaje. Dal ji je ime Inkosikas, kar pomeni v zuluškem jeziku glavarica. Dolgo časa nisem mogel dognati, zakaj ji je dal tako ime. Ko sem ga nekega dne vprašal po tem, mi je povedal, da je sekira gotovo ženskega spola, ker ima žensko navado, da vtakne svoj nos globoko v razne stvari, in da je očividno glavarica, ker so vsi možki, omamljeni od njene lepo-.
31
to in moči, padali pred njo na tla. Ce je bil v kaki stvari negotov, jo je vprašal za svet; in ko sem ga vprašal, zakaj tako dela, mi je odgovoril, da mora bili ona na vsak način modra, ker jc žc tolikim pogledala v možgane.
Vzel sem to strahovito orožje v roko in si ga natančneje ogledoval. Kakor sem žo omenil, je bila lo nekaka bojna sekira. Ročica, izdelana iz velikanskega belega nosorožcevega roga, jo bila tri čevlje in tri palce dolga, en palec in en četrt debela ter je imela na koncu kot pomaranča debelo glavico, da se ni izmuznila iz rok. Dasi je bila ta rožena ročica tako debela, se jc vendar dala upogniti in jc bila takorckoč nezlomljiva. Za vse mogoče slučaje je bila še zvezana z bakreno žico v presledkih nekaj palcev, zlasti tam, kjer so jo imele prijeti roko. Na gorenjem delu ročice jo bilo vrezanih mnogo zarez, ki je vsaka pomenjala enega sovražnika, ki je bil s tem orožjem ubit v boju.
Ostrina je bila narejena iz krasnega jekla in lepo izdelana, dasi Umslo-pogas ni vedel, kje jo bila izgotovljena, ker jo jc vzel nekemu glavarju, ki ga je ubil v boju prod mnogo leti. Dasi velika, ni bila posebno težka; tehtala je znabiti, kolikor sem mogel presoditi na oči, kaka dvainpol funta. Ostrina je bila nekoliko zakrivljena in sicer na znotraj, ne na zunaj, kakor so navadno bojni1 sekire pri divjakih, ter ostra kot britev. Na najširšem kraju jo merila pot in tri četrtine palca; na zadnjem koncu sekire pa je štrlela močna, štiri palce dolga konica, ki je bila za polovico svoje dolžine votla.
Kakor smo pozneje dognali, je Um-slopogas v boju navadno rabil prav to konico, široko ostrino pa, kadar jo je sukal okrog sebe ali v metežu. Po mojih mislih mu jc bila prva polovica njegovega orožja ljubša in prav radi tega jc dobil ime »žolna«, ker je s to konico trkal po sovražnih glavah kakor žolna po drevesu. V njegovih rokah jc bilo orožje res strahovito.
Taka je bila Umslopogasova sekira Inkosikas, najbolj znamenito in najbolj strahovito orožje za boj v bližini, kar sem jih kdaj videl. Cenil jo je kot svoje lastno življenje in jo clal le redkokdaj iz rok; le pri jedi jo je odložil in tedaj sedel tak o, (lii jo j c imel pod nogo.
Ravno ko sem clal Umslopogasu sekiro nazaj, jc prišla gospica Rozalka ter me povabila, naj si ogledam njeno zbirko afriških lilij in drugih cvetlic, ki so bile jako lope; mnogo izmed njih so nn bile neznane, in mislim, da so bile tudi strokovnjakom neznane. Iz-praseval som dekle, kako je ime tej ali oni cvetlici, ter jo naposled vprašal, če se ne čuti samotno sredi samih divjakov in tako daleč od belih ljudi, pa brez tovarišic svojih let.
»Samotno?« je rekla. »O, čisto nič! Prav srečna sem in poleg tega imam tudi tovarišice. Veste, kar nič bi mi ne bilo všeč, če bi morala biti tako vklenjena v družbo belih deklet. Tukaj sem jaz neodvisna in vsi domačini daleč 41
naokoli poznajo »vodno lilijo« — tako mi namreč pravijo — in radi store vse, kar želim; v knjigah pa, ki sem jih brala o majhnih dekletih doma, se nc bero tako. Vsem so v nadlego — tako sem čitala — in vse morajo delati, kar jim ukaže učitcljica. O, srce bi mi počilo, če bi morala hoditi v tako kletko in bi ne bila prosta — prosta kot ptica v zraku.«
»Ali sc ne bi rada kaj učila?« sem jo vprašal.
»O, jaz se učim. Oče me uči latinščino in francoščine pa računstva.«
»Pa te nikoli ni strah mod temi divjaki?«
»Strah? Nikoli. Nobeden mi ni storil kdaj še kaj žalega. Zdi sc mi, cla menijo, da sem Ngai, to je iz nebes, ker imam belo kožo in svitle lase: Vrhu tega pa imam za vsak slučaj tole stvar vedno nabito pri sebi,« — in vzela je iz žepa samokres z dvema cevkama, — »in če bi sc me kdo drznil dotakniti, mu takoj plačam predrznost. Enkrat sem ustrelila leoparda, ki je napadel osla, na katerem sem jezdila. Sicer sem se močno prestrašila, a zadela sem tako izvrstno, cla se je na mestu zgrudil na tla. Njegovo kožo imam pri svoji postelji. Glejte, gospod Borovski,« je nadaljevala s predrugačonim glasom, sc dotaknila moje roke in zrla v daljavo. »Pravkar sem rekla, da imam tovarišice; tamle je ena.«
Ozrl sem se in zagledal v daljavi goro Kenijo. Doslej je bila vedno zavita v meglah, sedaj se jo pa v vsej svoji krasoti dvigala pod oblake, dasi je bilo vznožje šc vedno skrito v megli. Mojo pero je prešibko, cla bi mogel pojnsali svečano veličastvo in krasoto s snegom pokrite gore. Domačini v njeni okolici ji pravijo »Prst božji«. Pač zlobnega in zakrknjenega srca bi moral biti človek, ki bi zrl na to mogočno v sneg zavito goro, ta beli, stari spomenik dolgih dob, ne da bi pri tem občutil, kako neznaten in majhen jo on sam, ter ne bf moli! Boga v svojem srcu.
(Dalje prili.)

Leto 1812»
(Doživljaji francoskega vojaka.)
(Dalje.)
Po dolgi naporni poti smo končno vendar dospeli v predmestje, kjer so bila nam določena stanovanja. Pri obstreljevanju dne 15. avgusta se je bilo to predmestje užgalo in jc obstojalo sedaj le šc iz podrtih hiš, ki so pa "en-dar šo nudilo nekoliko varnih prostorov, in v najboljših izmed teh smo najprej nastanili naše ranjence in bolnike.
Vedno smo se nadejali, da bomo prišli v mesto, kjer bomo mogli ostali vsaj do pomladi in sc tako pošteno odpočili. Pa kako zelo smo se varali! Smolonsk, po katerem smo tako koprneli, jc bil lc še okostnjak kakega me-
sta. Kar je bilo lesenih hiš, so bile vso do tal vpepeljenc, od zidanih je pa stalo kvečjem samo golo zidovje. Prav tako so izgledale tudi vasi v okolici. Mesto in sosednja sela so obstojala lc še po imenu.
Hoditi v temi preko obširnega pogorišča sc jo kmalu pokazalo kot zelo nevarno. Sneg je namreč pokril posamezna pogorišča, cla mnogokrat ni bilo za njimi nikakega sledu. Nič hudega sluteč jc šel človek naprej svojo pot preko snega, stopil po nesreči na klet ali na kako drugo globino, zakrito s snegom, in izginil pod snegom. Na la način jc mnoge doletela smrt v pocN zemskih prostorih.
Kot hrano smo kmalu po dohodu dobili vsak nekoliko moke in prepečen-ca. Nekateri so si iz tega kuhali močnik ali neko vrste kašo, drugi pa pekli v pepelu mlince. Večinoma so to svojci pecivo pojedli še napol surovo, a za svojo požrešnost so bili mnogi kaznovani z občutnimi boleznimi. Jaz som si iz svojega deleža skuhal juho. Žo. od 1. novembra daljo nisem jedel nič podobnega; bila je gosta kakor močvirje, a škodovala mi ni. Moj želodec: jc bil torej šc trden iu zdrav.
Po kratkem počitku me je prijela želja, poiskali svojega najboljšega prijatelja, sergenta Žeranžeja, o katerem sem Cul, da je imel mod prvimi četami stražili pratežni voz nekega maršala, iu tako žo pred dvoma dnevoma dospel v mesto in stanuje v predmestju, ležečem na nasprotni Dnjcprovi strani. Sodom let. sva bila neprestano skupaj iu vsled tega sc jo porodilo mod nama ros neko bratsko razmerje. Vso kar sva imela, je bilo prav tako moje kakor njegovo, še celo denarnico sva imela skupno.
Nikakega dvoma ni bilo, da se je bil moj prijatelj precl našim prihodom dobro založil z vsem potrebnim, zato sem smel upati, da dobim pri njem pošten grižljej in morda tudi tako silno zaželjeno kapljico kake okrepčujo-čo pijače. To rac je gnalo, da sem se kljub mrazu in snežni vihri dvignil nn pot in prehodil mesto zopet, po isti poli, po kateri smo došli popoldne.
Tako sem zopet dospel clo mestnih vrat, pri katerih smo prišli v mesto in kjer je sedaj stalo na straži nekoliko badenskih vojakov pod poveljstvom mladega častnika. Tu sem nekoliko poslal, gledal, kako so še mnogi posamezni vojaki tavali preko zamrzlo reke na našo stran iu čul iz onostranskega brega klice na pomoč. To mc je napotilo, da sem nagovoril mladega službujočega častnika, ki jc slučajno govoril tudi francoski, in ga prosil, naj pošlje pomoči kličočim. Odgovoril mi je, cla odkar jc prišel na to mesto nc dela nič drugega, kot rešuje nesrečnike, in cla jo njegovo stražno poslopje že tako natlačeno bolnikov in ranjencev, da jo komaj še prostora za njegovo moštvo.
Na mojo prošnjo jc vendar takoj poslal tri može, ki so se kmalu vrnili s starim, bradatim gardnim lovcem pod pazduho. Bil je velik revež; na nogali,
sovitost ali kapilarnost na vrhu zemlje. Če pride dež ali druga moča (rosa itd.), bo lahko prodirala skozi široke špranje in cevke gorenje rahle prsti v trdnejšo spodnjo zemljo in bo mogla tako hitro stopati v gornjo, zrahljano, kakor sc ta izsuševa. Ti stavki morajo tvoriti temelj in podlago za vse naše obdelovanje zemlje, ki meri tudi na to, da ohranimo zemlji po možnosti njeno vlago.
Kako smo gospodarili doslej z zemeljsko vlago, kako jo varovali?
Ako navedemo v sledečem zgled, so lu ne more nanašati na običajno obdelovanje na kraje, kot je pri nas splošno v navadi, ampak na ravnanje velikih posestnikov, ki orjejo na ploho in sejejo žito v vrstah. Po tri in tri vrste, kakih 9 cm oddaljene druga od druge, tvorijo en trak ali pas in pasovi so oddaljeni recimo po 27 cm. Ti vmesni prostori sc ohranijo vedno rahli s tem, da se okopavajo. Naravna posledica tega ravnanja je, da se zmanjša izhlapevanje vode v mcdvrslali, pasovi poraščeni z žitom pa otrdijo in izgubljajo veliko vlage. Opazovanja uče, da si prizadevajo žitne korenine razprostreti sc v vmesnih razorih, kjer najdejo več .vlage, nego v domači hiši, to je na posejanih pasovih. Ako torej gospodar opazi, da začno rastline vsled suše pešali in veneti, jim pri tem načinu obdelovanja ne more odpomoči. In vendar je velikokrat odvisna cela žetev od onega samega trenotka, od onega namreč, ko nastopi takozvana »akutna kriza« (tako zaznamujejo zdravniki vrhunec nevarnosti pri kaki bolezni, ko se mora zabrniti ali na zdravje, ali na smrt); v tej najhujši »krizi« pa zadostuje večinoma le majhno zvišanje zemeljske vlage okrog korenin, da se reši rel pridelek. In kdaj nastopi pri žitu zlasti rada taka nevarnost ali kriza? — Gotovo ste že izruvali mlade žitne rastline iz zemlje in našli, da poženo iz semena najprej silno nežne prvotne koreninice, pozneje pa višje iz mladega stebelca drugotne koreninice. In ravno čas, ko se narejajo te sekundarne ali drugotne koreninice je nevaren. Pomanjkanje vlage v suhi jeseni no pusti, da bi sc razvile drugotne koreninice in življenje mladega žita in ž njim vred tudi upanje na poznejšo bogato žetev je odvisna edinole od tanke, slabe pajčevine prvotnih koreninic in to v jeseni, ko potrebuje ozimina najbolj krvavo hrano, da more nastopiti krepko odurno zimo. Ni čudno, da sc zbudi Jiii, snomlad taka setev ravno tako slabo! na *kot jc Sla V Jeseni počivat in da je zopet le srečen slučaj, ki ji vtogne pomoči na noge, drugače pa hira še naprej in prihira do žalostne žetve.
Podajmo se pa sedaj na njivo, obdelano malo drugače! Tu obračajo vso pozornost na pasove obraščene z žitom, ne pa na vmesne razore. Zrahljajo namreč te razorce in prisujejo del zrahljano prsti na pasove z bilkami. 'Sedaj je zadela naša skrb, ohraniti zemlji vlago, na pravo meslo, v črno na tarči.
Ravnali smo tako: Izorali njivo na ploho in posejali, recimo ozimino v pasovih, kakor gori v prvem zgledu. Vsaka vrsta semena pada v majhen jar-kec, ki ga naredi sojalni stroj med sejanjem. Čez kake 2 do 3 tedne, ko jo setev vzišla jo obspomo. Rahla prisuta plast zemlje varuje obsojane pasove pred močnim izhlapevanjem vode. Ker pa s prisipanjem nismo zrahljaji prejšnje skorje na obsejanih pasovih, zato tudi nismo v okrožju koreninic porušili lasovitosti (kapilarnosti). Voda, ki jc prejo po teh laskovicali uhajala v zrak, sedaj vsled prisute nove prsti ne moro izhlapcvati in zato se nabira vlaga v prejšnji trdni skorji, rastline jo s pridom izkoriščajo, tem bolj, ker SO nahajajo korcninice vsled gorkote od zgoraj v nekaki topli (gnojni) gredi.
Očividen dokaz za uspešnost tega ravnanja nam podaja neko posestvo iz južne Rusije. Vscjali so tri vrste^ pše-ničnega zrnja enako globoko (v žlebič-ke po 22 cm globoko). Ko j po setvi so osuli 2 vrsti, prvo iinpol, drugo pa 9 cm na debelo, tretja vrsta je ostala ne-osuta. Četudi je bila zemlja zelo suha jc vendar vskalilo vse osuto seme, nc-osuta vrsta pa je poginila. Osipanje je torej vlago zemlje talco močno povzdignilo, da je omogočilo semenu ne le vzkaliti, ampak tudi prodreti 11 cm debelo plast zemlje v 2. slučaju.
Zato zapišemo kot prvi stavek no-vopriporočanega obdelovanja: 1. Z osi-panjem najbolj ekonomično (varčno) izkoristiš vlago zemlje. Ž njim prekineš lasovitost na celi površini njive, ne samo na pasovih obraščenih z rastlinami.
2.	Osipavanje zemlje ima pa še drugo koristno posledico, ki ji pravimo: »notranja rosa« ali tudi »zračno namakanje«. Kaj pa je to?
Znano vam bo, da jc v zraku vedno več ali manj vodenih par, kojih množino merimo z vlagokazom ali hi-groskopom, kakor toplino zraka s toplomerom. Ta zračna vlaga zelo lahko prodira v zrahljano prst in ker je prst bolj mrzla nego zrak, zato se useda v podobi majhnih kapljic ta voda v prsti. Morda si prigovarjate, da je ta vlaga tako majhna, da prav nič nc pomeni za rast. Skušnja dokazuje nasprotno; četudi popolnoma primanjkuje dežja vendar to »suho namakanje«, kot ga nazivlje francoski kmet, da toliko vlage rastlinam, da zamorejo rasti, sc razvijati in obilno roditi.
3.	Še iz drugačnega stališča bi rad pojasnil važnost osipavanja pri žitih.
Uellricgel jc delal poskuse z žiti, ki jih je gojil v večjih in manjših po: sodah. Prva rastlina je rastla v majhni posodi, druga enaka rastlina pa v posodi, kjer je bilo sicer dvakrat več prsti, a enako veliko vlage kakor v prvi. Žito v mali posodi je veselo raslo, v večji pa je jelo veneti. Zakaj? Lisjak ima menda zelo rad sladko grozdje, toda le tisto ga odebeli, katero doseže; grozdje, ki visi previsoko, pa jc zanj prekislo. Podobno jc pri žitnih rastlinah. Vzemimo, suša nastopi. V tem
slučaju ne pride za rastlinstvo na njivi v poštev absolutna množina vode, ki se nahaja v dotični zemlji, ampak le količina vode v neposrednji okolici rastlinskih koreninic.
Stvar je zelo jasna vsakomur. Pre-nesimo Hellrieglov poizkus na polje. Ako vlaga na njivi, enakomerna po-^ razdeljena na celi površini, ne zado-: stuje za razvoj naših rastlin in so vse obsojene, da zvenejo in pomrjo strašne žejo, potem imamo pač rastline v prevelikem loncu in treba ga bo premeni-ti in zamenjati z manjšim.
Vzemimo si v pojasnilo še en zgled: Na njivi z enakomerno porazdeljeno vlago je n. pr. na vsakem mestu ravno polovica tiste vlage, ki je potrebna za popolen razvoj rastline. Dajmo vsaki rastlini šo tako veliko prostora, recimo po 10 kvadratnih metrov, torej celo kraljestvo, in naj bo na naši njivi še na stotine hektolitrov vode v prsti, s pomočjo katere bi lahko j^ridelali veliko stolov (centov) zrnja; v resnici bo naše žito pešalo in morda bomo pridelali le par funtov zrnja.
Če hočemo zboljšati in pomnožiti pridelek moramo sami poseči aktivno (dejansko) v te razmere in zalogo vode v zemlji smotreno razdeliti. Po domače rečeno: Ako je na vsakem mestu naše njive samo polovica potrebne vlage za rast. potem bomo dosegli vspeh, ako razdelimo polje v večje število enakih pasov ali trakov ter v dveh sosednjih pasovih vlago tako porazdelimo, da se okoristi prvi pas tudi z vso vlago druzega. Res da se taka stroga razdelitev zemlje v sulic in dovolj vlažne pasove nc da v praksi tako lahko izvršiti kakor se tukaj bere na papirju a zato ostane stavek, da je pri pomanjkanju vlage neenakomerna porazdelitev njena edina rešitev za žetev, še vedno v popolni veljavi. Na to se opira osipavanje ž i t, s katerim razdelimo zemeljsko vlago tako, da je je največ v neposrednji bližini korenin.
A. Še nekaj vas hočem opozoriti, ko govorim o vodnem gospodarstvu pri žitih: o takozvani »mrtvi plast i«. Ako posujetc površino zemlje s kako snovjo, ki sama na sebi nc daje rastlinam nobenega živeža na primer z žaganjem, rezanico in podobnim, potem ste ji dali mrtvo plast. Vrtnarji dobro vedo, da taka mrtva plast ohranja zemljo vlažno. Obenem pa daje zemlji tudi senco ter jo varuje naravnostnega pritiska solnčnih žarkov. Iz podobnega namena je okolica ljubljanske vodovodne centrale v Klečali pri Ljubljani na gosto zasajena s smrekami. Tedne in tedne ni po polju več sledu o snegu, pod tem smrečjem pa jc ledu šc na debelo. V zemlji pokriti z mrtvo plastjo se vršijo razni kemični in tudi mehanični procesi veliko bolj energično nego na goli zemlji, to se pravi: zemlja in rudninski drobci v njej pre-perevajo in se iztrošajo, organske snovi se razkrajajo znatno hitreje, pa tudi prst se obenem moJno rahlja. V dobro obsenčeni zemlji lahko zasadiš palico do 25 cm globoko, na taki pokriti zem-
Iii obloži rosa veliko dalje, taka tla obranijo toploto dalje časa, solnce in veter jih nninje izsušita, huda plona jih nc raztepe tako močno.
Mnogobrojni poskusi dokazujejo blagodejni vpliv mrtve plasti. Pri ozimni pšenici je bil pridelek na 1 cm na debelo z rezanico pokriti zemlji za 20 odstotkov večji; pri jari pšenici za 10 odstotkov; pri pesi za 15 odstotkov.
Nekdo jc delal več let poizkuse o vplivu »mrtve plasti na rastline v posodah. Rabil je pri tem kot mrtvo plast: žaganje, zdrobljeno šoto m rumen pesek. Posipanje zemlje z rumenim peskom jc zvišalo pridelek, — ki je znašal v navadni, nepokriti zemlji recimo 100 gramov zrnja — na 116 gramov, torej za 16 odstotkov, pri vporabi šotnega zdroba pa celili 157 gramov, torej za 57 odstotkov zbolšan pridelek.
Ta mrtva plast ima večkrat celo tako izvrsten učinek, da naravnost prekaša učinek umetnih gnojil. Kako naj si razlagamo to ugodno učinkovanje mrtve plasti, ki sama na sebi nima nobenih 1'edilnili snovi?
No moremo si ga drugače, nego na ta način, da se pod tako plastjo prav izvrstno izrablja vlaga zemlje, dalje pa je mrtva plast tudi najboljši regulator ali urejevalec gorkote v zemlji, ki najbolj- ugaja rastlinam. Obenem pa vidimo, da čc zboljša zemljo žc v resnici »mrtva plast«, kot je pesek, je v stanu pomnožiti pridelek šc veliko izdatneje plast, kot jc šota, v kateri že morejo rasti rastline.
Seveda je zvezana praktična uporaba takih mrtvih plasti z velikimi težavami. Kajti treba jih jc, morda od daleč voziti na polje, enakomerno porazdeliti in ko preoravamo pozneje to zemljo, nam mrtva plast pokvari kolikor Toliko rodovitno zemljo. Kako dobro bi bilo za gospodarja, ko bi mogel dobiti na njivo »mrtvo plast«, ki bi no imela poleg dobrih tudi slabih lastnosti gori imenovanih materijalij (peska, žaganja); ki bi je nc bilo treba voziti šolo od daleč in ki bi zmešana z ostalo zemljo tej nc zmanjšala rodovitnosti!
Blagor iznajditelju tako mrtvo plasti! Toda, žc jo imamo tako rodovitno (no mrtvo) plast, nc varuje jc noben patent, vsakemu jc na razpolago zastonj, To jc rodovitna prst na Vaših njivah samih.
Ako pomislite, da mora »mrtva plast« pokrivati, da doseže svoj namen, samo ono površino njive, ki jo poraščena z rastlinami, potem boste prišli sami na lo, da se da praktično metoda ali način »mrtve plasti« izvesti silno preprosto.
Treba jo lc sejali žito v vrste, po nekaj vrst (2 ali 3) naj tvori pasove, med katerimi so nekoliko širši prehodi in od teb sc vzame jirst, ki sc nasipa kot »mrtva plast« na trakove, ki jih zavzemajo rastline.
Iz vsoh naših dosedanjih razgovorov, ki smo jih razdelili v štiri glavne točke sledi, da jc pravilno, z nalašč za to določenimi pripravami in orodjem izvršeno osipanje najgotovejše sredst-121
vo da obranimo zemlji vlago m da to osredotočimo ali konccntrujemo na onih mestih, kjer je jc najbolj potreba, to je okoli korenin.
Zato kličemo k današnjemu sklepu: Ako sc bojiš suše osipaj svoje setve in imel boš dobre žetve!
Marsikdaj bi gospodar žival raje doma zaklal, kakor po ceni prodal. V slučaju nenadno nesreče je pogosto prisiljen, dasi sam pomaga. Vsled nove postave nc bo treba v slučaju nesreče več užitnine plačati. Toda kmet bi vendar rad videl, koliko bi mogel skupiti za živino, če je doma zakolje. Priob-čujemo torej prav natančni pregled, koliko posamezni deli tehtajo, da si na ta način vsak sam izračuni, koliko bi za svojo živino dobil.
Razločevati je pa treba pitano, srednjo in bolj plemcno živino. Na vsakem semnju se izpitana žival vso drugače plača, kakor suha. Mesarju pride veliko manj v vpadek, meso od pitane živine je pa tudi samo na sebi več vredno. Vsega jc skupno 100 odstotkov. Če ima žival 500 kg, je krvi 14-7X5» mesa 47-5X5 Pri srednje pitanih volih. Tako si lahko vsak sam izračuni posamezne delo in celotno vrednost. Na 100 kg žive teže torej ima:
						
* Deli telesa	V o 1			Telo j p i- | lanoi	Prašič |	
	sred. rej en	pol-?itan	pitno		sred. _>] tuli	pitam
Kri......	4-7	4-2	3-9	4-0	7-3	3-0
Koža in rogovi .	8-4	7-4	00	0-8	—	—
Noge do členkov	1-9	1-7	10	1-9	—	—
Glava .....	2-8	2-7	20	»4<8	—	—
Jezik in žrelo . .	0-6	0-0	0-5	1	05	0-4
Pljuča in sapnik	0-7	0-7	0-0	1-2	1-4	0-9
Jetra in žolč . .	1-5	1-3	1-3	1-0	2-6	1-7
Mrena.....	0-5	0-5	0-5	0-4	—	_
Ledvice ....	02	0-2	0-3	0-3	0-2	0-2
Želodec prazen .	4-5	3-0	2-7	1-2	1-2	0-7
Čreva.....	2-0	1'5	1-4	2-4	3-9	o.2
Čreves.mast (salo)	2-3	2-9	4-5	2-4	1-7	2-5
Meso in mast . .	47-4	55-7	00-3	fiO-O	72-8	82-1
Mali odpadki . .	41	21	1-4	40	0-9	04
Blato..... j	18-0	100	12-0	7-0	70	5-0

Naše strehe.
Streha jc silno važen del vsakega poslopja. Ima namen poslopje od vrha zapreti proti dežju in snegu, vetru in ognju, vročini in mrazu. Dobra streha od nesrečah poslopje reši. Cele vasi pogore, hiše z dobro streho ostanejo, četudi je prav zraven gorelo. Ako pa streha še dežja ne drži, bo poslopje v kratkem razpadlo.
V ta namen hočem v »Kmečkem domu« popisati različne strehe, razložiti njih' dobro in slabo stran in povedati približne stroške. Na podlagi tega popisa bo vsakemu gospodarju lahko uganiti, kaj je za njegove razmere najbolj prikladno.
Popisal bom strehe iz slame, skodel in desk, lepenke, eternita in cenita, železne pocinkane pločevine, ilovnate opeke in za-reznikov, cementne opeke in zareznikov.
1.	Slamnata streha. Ta je najstarejša in po deželi najbolj razširjena. Krije prav dobro. Akoravno že stara, da se skoraj žc skozi vidi, vendar premakala ne bo zlepa. Tudi vročino in mraz zadržuje izmed vseh streh najbolj. Pod slamnato streho je vedno enaka gorkota. Ker tudi vlažnosti ne prepušča, je posebno prikladna za one pode in kozolce, kjer sc pod streho shranjuje krma. Zato ima med kmečkim ljudstvom še vedno veljavo. Marsikak kmet pravi: Najboljša je še slamnata streha. Res je to, če bi ne bilo nesrečnih požarov. Čc v vasi gori, se slamnate strehe na drugem koncu vasi užigajo in uničujejo cele vasi. Ob požaru je navadno vse izgubljeno, kar je s slamo kritega. Izpod slamnate strehe tudi ne bo mogoče nič rešiti, ako ni rešitve takrat, ko se je ravno užgalo. Trte krovnice hitro pregore in vsa plat strehe pade pod kap in gori, vse orodje, pogosto celo vsa živina mora ostati v hlevu in je izgubljena. Slama, ki smo jo namočili v apnenem be-ležu ali golunovi ali ilovnati raztopnini se sicer ne nžge taka rada. toda le toliko časa, dokler je dež ni opral, Splošno moramo reči: Slamnata streha gori kakor slavna, zalo se iz naših vasi vedno bolj tirnice. Glede trpežnosti ji ni kaj reči. Traja še dosti dolgo, videl sem 20, celo 25 let star« slamnate strehe. Popravljati jo je pa že bolj nerodno; kdor ni vajen, bo več razkopal kakor zakrpal. Viharjev pa kar nič ne mara. Če jo je opihal hud veter, jo tako ujezi, da se jej kar lasje ježe in je vsa razmršena, dokler je ne gre krovec potolažit.
Cena te strehe tudi ni tako nizka, kakor se navadno misli. Na kvadratni meter gre 8 do 10 škopnikov. Če jih računamo samo po 20 vin., stane sama slama kvadratni meter do 2 K. Sicer pa stane kopa škode (60 škopnikov) dandanes že 14, tudi 16 K. Preklice in trte-krovnice stanejo najmanj 15 vin. in krovec tudi ne bo izpod 25 vin. pokril 1 nr. Po tem računu stane 1 m- slamnate strehe 2 K 40 vin. Imamo strehe, ki so veliko cenejše, pa poleg tega veliko trpežnejše. Pa boš rekel: Slamo sem doma pridelal, me nič ne stane, trte in preklice sem nasekal v gozdu, me tudi nič ne stanejo. Če slamo prodaš, boš nekaj zanjo dobil, ker jo pa na streho deneš, ne boš nič dobil zanjo, torej si ob toliko prišel, kolikor je slama vredna.
2.	Strešna lepenka. To je tisti črn papir, polit s terovo smolo in s peskom posejan. Te že slišim, ko praviš: No, papirnata streha je pa res za nič. — Ni slaba; samo prav mora biti narejena. Na špirov-ce se pribijejo 25 mm močne deske tesno druga ob drugi, da ni med njimi nikake špranje. Na te deske se pribije strešna lepenka. Navadno je 1 m široka in 10 m dolga skupaj zvita plahta. Pribije se najprej: v kapu po dolgem, Nad prvo lepenko se
katere je imel zavite v star kožuh, so mu bili odpadli skoraj vsi prsti; od brade so mu visele navzdol dolge ledene sveče. Posadili so ga poleg ognja, kjer je takoj začel preklinjati ruskega cesarja, Ruse in nesrečno Moskvo. Takoj nato je pa začel popraševati, če so .pri razdelitvi živil dajali tudi žganje, in ko sem jaz njegovo vprašanje zanikal in pripomnil, da je videti, da sploh niti kapljice ni več dobiti, je vzkliknil ves potrt: »Če je tako, mi ne preostaja drugega kakor umreti!«
Ko je mladi nemški častnik videl, kako stari vojščak trpi, se ni mogel več premagovati. Siromak se mu je tako zasmilil, da je segel z roko pod svoj plašč, potegnil izpod njega steklenico z žgano pijačo in mu jo podal v roko: l»Tu imate, vzemite en požirek!« — Starec je vzel steklenico, jo nekaj časa držal proti ognju, nato pa nastavil na usta. Z dolgo zategnjenim: »Ah! — kako dobro de!« jo je vrnil in takoj nadaljeval: »Vsi ruski kozaki nad me, če vam kedaj pozabim to dobroto; svoje življenje se vam imam zahvaliti, in če kedaj vaše pride v nevarnost in vas bom mogel rešiti s svojim življenjem, bom storil slepo in brez pomisleka, kakor gotovo sem Roland, cesarski gard-lii lovec, sedaj seveda takorekoč brez nog, ki se pa, kakor hitro dobim pod noge zdravega, čvrstega konja, ne bom bal samega pravcatega vraga iz pekla.«
Ko je to izgovoril, je odložil svoj te-lečnjak in vzel iz njega kos pečenega konjskega stegna. Ponudil je najprej Častniku in meni, nato pa sam pošteno ugriznil in clejal: »Povem vam, če bi me ne mučila tako divja lakota, niti grižljaja bi no spravil v želodec, kajti ta kos, glejte, je stegno moje zveste živali, ki me je nosila leta iu leta. Pred tremi dnevi sem se je usmilil in njenim mukam s strelom naredil konec.«
Častnik mu je še enkrat ponudil steklenico in mu velel, naj jo obdržL Sedaj pa ubogi starec ni več vedel, kaj bi storil. Brez konca in kraja je zatrjeval svojo brezmejno hvaležnost in postajal, ko je zaporedoma večkrat nagnil steklenico, vedno zgovornejši. Začel jo pripovedovati, kako se mu je godilo v Egiptu, koliko je trpel v tamošnjih vročih pustinjah, in končal svoje pripovedovanje s tem, da je vzkliknil: »Toda vse to ni niti senca proti temu, kar sem doživel sedaj. No, pa sedaj smemo menda upati, da je naše trpljenje pri koncu, saj nam pripovedujejo, da ostanemo tu do spomladi, in potem, ah, potem se bomo pa kruto inašče-vali.«
Siromak, če bi bil slutil, kaj je imelo še priti nad nas.
Enajsta ura je bila že pretekla, toda nisem bil še izgubil upanja, da najdem svojega prijatelja. Vprašal sem častnika, če bi mi vedel povedati smer, v kateri bi moral iti, da pridem v stan maršala Besjera, pod katerim je služil moj prijatelj. Pokazal mi je smer, toda ne vem, ali sam ni dobro znal za pot, ali sem ga jaz napačno razumel, skratka, pot je postajal vedno slabejši, vedno globoke je sem gazil v sneg in se kmalu tako utrudil, da sem se že kesa], zakaj sem se napotil, in sem bil že na tem, da se vrnem, kar začujem v mali oddalji za seboj korake in spoznam nekega vojaka badenskega polka, ki je nosil na rami sodček, ki je bil videti napolnjen z žganjem. Zaklical sem mu, naj se mi pridruži, a dobil nisem nikakega odgovora, ampak možak je krenil v stran po precej strmem pobočju. Ko sem mu sledil, je pospešil korake, in jaz seveda tudi, a sem pri tem izpodrsnil, padel in se neudržno valil po bregu navzdol, dokler se nisem istočasno z vojakom, ki ie šel se-
veda po ovinku, znašel pred neko kletjo, katere vrata so se vsled teže mojega telesa šiloma odprle in sem se jaz z vso silo zvalil v klet.
Padec me je bil sicer na pol omotil, a vendar sem takoj začul okrog sebe divje kričanje in čez nekaj trenotkov razločil kakih dvanajst oseb, Francozov, Nemcev in Italijanov, ki so pole-gali po slami krog ognja. Takoj mi je bilo jasno, kje sem. Zašel sem med eno onih tolp, katerih je bilo zadnje časa mnogo nastalo in ki so hodile pred armado, se potikale po skrivnih krajih, po prihodu utrujenih in onemoglih čet ponoči zapuščale svoja skrivališča, se priplazile v taborišče, tam ropale, kar je bilo dobiti, in potem nekaj ur pred četami nadaljevale svojo pot.
Ko sem še ležal poleg stopnjic, stopi eden lopovov z gorečim polenom proti meni in mi posveti v obraz. Ko pa zagleda na mojem pokrivalu podobo cesarskega orla, zakliče zasmehljivo: »Ha! ha! Cesarska garda! Kolika čast!« Sicer nekoliko osupnjen, a brez strahu kljub divjemu vpitju, se dvignem in rečem mirno, ker me je slučaj ali sreča privedla k njim, naj mi dovolijo, da ostanem pri njih do jutra. Toda človek z gorečim polenom, ki jc bil očividno kolovodja cele tolpe, ni hotel o vsem tem nič slišati; z zapovedujočim glasom mi je svetoval, naj se na mestu poberem naprej in n jegovi podložni ki so ponavljali klic: »Ven! Veni« Neki Nemec se me je hotel celo dejansko lotiti, a priložil sem mu s pestjo v trebuh tako, da je pomeril tla, kolikor ja bil dolg in širok. Načelnik se je iz j^lncga grla smejal, ko je videl, kako Neme* prevrača kozolce po tleh, in menil, da se mu je zgodilo čisto prav, čemu se pa taka nemška zelnata glava loti fi-an-i coskega vojaka.
(Dalje prih.)
Razgled po domovini
Leto 1913 — sveto leto. Iz naših kat. časnikov posnemamo, da je sveti oče izdal tokrožnico na katoliško prebivalstvo celega sveta, v kateri se spominja 1600letnice osvobojenja cerkve in naznanja za čas od Bele nedelje do praznika Brezmadežnega spočetja Marijinega dne 8, decembra tako-irr.enovano sveto leto. Kdor v tem času prejme sv. zakramente, obišče po dvakrat cerkev sv, Janeza v Lateranu, sv, Petra in sv. Pavla v Rimu, moli po namenu sv, cerkve in podeli kako miloščino bodisi ubogim, bodisi za kako dobro delo, dobi popolni odpustek, ki se more obrniti tudi v prid vernim dušam v vicah. To Velja za tiste, ki stanujejo v Rimu ali ki pojdejo v Rim, ako le obiščejo šestkrat cerkev ali cerkve, ki jih določijo za to škofje v posameznih škofijah in opravijo doma vsa druga dela in molitve, ki so predpisane. To spominsko leto naj bi se
sploh v celi cerkvi prav slovesno obhajalo.
Novi poreško-puljski škol. Poroča se iz gotovih virov, da bo v najkrajšem času imenovan za poreško-puljskega škofa častni kanonik in župnik pri sv, Antonu Novem v Trstu dr. Trifon Pederzolli, Imenovani gospod obvladuje vse štiri jezike, ki jih govori prebivalstvo obeh škofij ter slovi kot vzgled duhovnika, Rojen je bil 14. novembra 1863 v Kotoru v Dalmaciji, šolal pa se je v Splitu in Zadru.
Deželnozborske volitve na Goriškem so že razpisane. Prično se z volitvijo v splošni skupini dne 13. julija.
Rimskim romarjem - pevcem. Oglasilo se je za vsaki glas toliko pevcev in pevk, da imamo zagotovljen mali zbor, vendar pričakujem še katerega. Ako sami nimajo Cecilije, si jo lahko izposodijo pri cerkvenem lcoru. Gotovo bode vsak župni predstojnik rad dovolil oba zvezka stare izda-
je. Da bomo imeli enotno pesmarico, naj vsak vzame le oni iztis, katerega je pred 20 leti izdala družba sv. Mohora. Nova izdaja je v besedilu in harmonizaciji nekoliko predrugačena. Pevci in pevke naj se vozijo le s svojim oddelkom, znanci so radi skupaj. Le tam, kjer bomo peli, naj se pa vsak drži pevovodje, da ne bode treba klicati in iskati pevcev po prostornih cerkvah. To je zelo mučno, raztrese pevce in neugoden vtis napravi pri poslušalcih. Saj ravno v svetem letu je imponirala ona mirnost in zbranost našega pevskega zbora, ko se je brez šuma zbral sredi romarjev okoli pevovodje in je točno sledil vodilu vodstva. Zbori drugih narodov, posebno še italijanskih, so zelo šumni, nekoliko preglasni v svojem vedenju. Slišali smo na daleč, kako je voditelj tolkel s taktirko ob stojalo in še na glas štel takt: ena, dve, trii Posebne skušnje ne bomo imeli, ker smo gotovo Slovenci toliko utrjeni v cerkveni
dlasbi, da za navadne pesmi lahko nastopimo/kjer je, edino je potrebno, da vsi slede pevovodju. Ako bi se kaj zmešalo, bode že voditelj pravočasno uredil, sai ima v tem oziru nad 30letno prakso. — A r K o ,
deU Umrl je 24. t. m. v Žalim pri svojem sinu župniku e. g. Lud. Schi frerju gospod Ivan Schiffrer, 83 let star. Bil ,e eden zadnjih Radecki je vih veteranov. Moz ,e bi kremenit značaj, oče župnika v Žalim. Na) počiva v miru!	. , n
Gospodinjska šola v Repnih. Z majem se prične na gospodinjski šoli v Kep-njah na Gorenjskem letni učni tečaj. Vpisovanje se vrši od 2. do 4. maja, 5. maja je pa pričetek rednega pouka. Opozarjamo torej nujno vse tiste stariše, ki se zavedajo, kako potrebna je dandanes gospodinjska izobrazba za vsako še tako priprosto gospodinjo, da pošljejo svoje odrasle hčere (od 16. leta dalje) v ta tečaj. Tu se pod nadzorstvom šolskih sester gojenke skozi šest mesecev vežbajo v vseh za dobro gospodinjo važnih predmetih. Poleg kuhanja, šivanja, pranja, likanja itd. vadijo se gojenke tudi v živinoreji, poljedelstvu, mlekarstvu, sadjarstvu; poučujejo se v odgo-jes'ovju, zdravstvu, splošni omiki in oliki in se vadijo in utrjujejo v lepem krščanskem življenju. Vsi predmeti se poučujejo tudi praktično, ker ima zavod v oskrbi veliko posestvo, živino, vrtove itd. Na željo starišev se gojenke učijo lahko tudi nemškega jezika. Tečaj traja do konca oktobra. Za hrano, stanovanje in sploh za vso oskrbo se plača mesečno 30 K. Vse druge podrobnosti glede obleke, perila itd. se izvedo osebno ali pismeno pri vodstvu deželne gospodinjske šole v Repnjah, pošta Vodice, železniška postaja Vižmarje nad Ljubljano, Gorenjsko.
»Amerikanski Slovenec«, ki vrlo zastopa katoliška načela med našimi rojaki v Ameriki, bo odslej izhajal dvakrat na teden. Rojaki, oklenili se ga!
Pri streljanju ponesrečen cerkovnik. 33 let stari cerkovnik Andrej Blažič pri Sv. Heleni pri Cerknici je streljal na velikonočno soboto s lopiči. Smodnik mu je puhnil v obraz in mu obraz in oči popolnoma pokvaril. Blažiča so prepeljali v deželno bolnišnico.
Nabor za občino Zminec. Dne 15. marca je bilo v Škofji Loki iz občine Zminec, ki šteje 15 vasi, izmed 24 poklicanih fantov samo 7 potrjenih. Menda ni lahko najti občine, ki bi dala cesarju tako malo vojakov.
Vse bralce »Domoljuba«, ki so prejeli 1. in 2. številko »Slovenskega Sadjarja«, a
lista niso vrnili niti naročili, prav uljudno prosimo še enkrat, naj nam vrnejo obe številki, ali pa vsaj prvo. Njim ena sama številka nič ne zaleže, nam pa jako veliko, ker nam je popolnoma pošla. — Upravni-štvo >Slov. Sadjarja« v Ljubljani, Linhartova ulica 12.
Sava pri Jesenicah, Strokovno društvo delavstva vabi vse jeseniške in savske ženske, naj se udeleže shoda dne 6, aprila ob pol 4, popoldne v »Delavskem domu«, kateri se priredi na posebno željo naših žensk. Veseliti mora vsakega, da se tudi ženske zavedajo, da imajo tudi svoje 61
pravice. Poročala bo gospa Ivanka Kle-
mellpogorelo je veliki petek ponoči posestniku Iv. Milavec v Studenem vse gospodarsko poslopje; tudi sena do 300 centov. škode je čez 4000 kron. Zavarovar je bil le za malo vsoto. Kako ,e nastal ogenj, se ne ve. Goreti je začelo na podu.
Samoumor vojaka na straži. 27. marca opoldne se je na hodniku za prisi no delavnico v Ljubljani ustrelil prostak 17. pes-polka Viktor Zupan, doma iz Zagorja ob Savi. Bil je takoj mrtev. Kakor se govori, je Zupan nedavno prestal kazen. Na dopustu se je stepel ter se je sedaj skoro gotovo bal nove kazni. Mesto pred vojaškega je raje stopil nenadoma pred — večnega sodnika!
Mrtvega so našli dne 26. t. m. zjutraj 311etnega rudarja Jožefa Dreo iz Semni-ka. Ležal je na tleh, iz nosa mu je tekla kri, Vzrok smrti še ni znan.
Nesreča pri streljanju z možnarjem. Ponesrečil se je v Bistrici v Rožu na Koroškem vsled neprevidnega ravnanja z možnarjem Val. Male p. d. Tomažičev na Poljani, Od smodnika vnela se mu je obleka, ki je skoraj vsa na njem zgorela ter mu prizadejala grozne opekline po celem telesu. Prepeljali so ga takoj v celovško bolnišnico.	_
Nečloveški sin. Posestnico Ano Pri-slan na Vranskem je pred kratkim zverinsko napadel lastni sin Andrej in jo potolkel s kolom na tla. Vsa v krvi je obležala na tleh. Na njeno klicanje je prihitela hči in preprečila nadaljnje grozodejstvo. Surovi sin je hotel polastiti se materinega posestva. ki mu ga mati, dokler je živa, noče izročiti. Andreja Prislana so izročili sodišču.
Nezgoda v rudniku. V Trbovljah se je utrgal sklad premoga v rovu, v katerem je delal rudar Jožef Pire. Premog ga je zasul. Pirca je rešilno moštvo po napornem delu izkopalo izpod premoga, a je malo upanja, da bi okreval.
Ogenj. Dne 17. t. m. popoldne ob treh jc začelo goreti gospodarsko poslopje Jurija Serbinek na Vrtičah pri Svečini na Štajerskem. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Domači so bili pri delu, naenkrat je bilo celo poslopje v plamenu. Vsled silnega vetra ni bilo mogoče gasiti; zgorelo je celo poslooje, samo živino so rešili.
Po nesreči se je obstrelil 26letni uslužbenec Ivan Pleško v Mariboru. Kroglja ga je zadela v spodnji del života in težko ranila. Spravili so v ga v mariborsko bolnišnico.
Vlak povozil vojaka. Minoli četrtek je vlak povozil blizu železniškega mosta vojaka domobranca Rugijera Breganta iz Ločnika na Goriškem, katerega so našli vsega razmesarjenega. Bregant se je sam vrgel pod vlak in ga je strojevodja opazil, a na daljavo 10 korakov ni mogel ustaviti vlaka.
Nesreča na železniški progi. Na železniški progi proti Jurdanom je vlak povozil 45 let starega Matevža Žele iz Hrastja pri Št. Petru na Krasu. Bil je takoj mrtev. Truplo je bilo strašno razmesarjeno.
Stoletnico življenja je obhajala pred par dnevi v Pulju starka Justina Bolanc,
Rodila se je leta 1813 in je nedavno do. vršila 100to leto svojega življenja. Zena je še pri dobrem zdravju in živahna.
Otrok padel z vlaka. Na postaji Sv. Križ pri Trstu sta stopila v vlak zakonska Škerlj s svojo petletno hčerko. Vlak je puhal ravno mimo Miramara, kar se odpro vrata vagona in petletna Albina je padla bliskoma z vlaka. Za njo je skočil 191etni Leo Perhavec, ki je pa ostal popolnoma nepoškodovan. Sprevodnik vlaka je sicer dajal znamenja s piščalko, da bi vlak ustavil, a strojevodja je vse žvižge preslisa 1. Nevarno poškodovano deklico so prepeljali v tržaško bolnišnico.
V	Sočo je skočil dne 27. marca popoldne 19letni trgovski pomočnik Iv. Suša iz Koroškega. Potegnili so ga iz vode m rešili smrti. Bil je precej vinjen. Nova žrtev nesrečnega alkohola!
V	gnojnici utonila je blizu domače hiše 80letna Marija Medvešček iz Anhovega na Goriškem. Nesrečnica je bila že daljo časa slaboumna. Našli so mrtvo. Sodijo, da je sama skočila vanjo.
Novice iz Amerike. Iščejo se sorodniki po v februarju 1912 v Clevelandu umrlem Martinu Miško, ki ga je povozila 45 let starega cestna železnica in bi morala plačati odškodnino. Naznani naj se pri okr. glavarstvu domačega okraja. — V rudniku je zasulo v Chisholmu, Minn., Lovrenca Krebs in Franca Mlinar. Prvega so resi.i še živega, drugi je pa bil že mrtev. Oba sta doma iz Luč na Štajerskem. — Umrli so v Clevelandu: 28letna Helena Pograjc, 241 e t ni France Linček in ižanske okolicc in Franc Kramaršič iz Žužemberka. — Vi ječi v Duluthu se je obesil slaboumni 30-letni Ivan Čop iz vasi Lazeč pri Dragi na Kočevskem. Duh se mu je omračil vsled žalosti nad izgubo sinčka, oblastvo ga je pa poslalo v ječo mesto v bolnišnico.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
kB	H	_ _ _
....
Ljublj
ana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po H3U°/o brez kakega odbitka,
Me lire ofl Mutrai io 1.
Glejj inserat!
(o )(o(o(o(o(o(o(o(oro(o(o(ofo(ofofo^
Iske novice
m
I
g Iz Št. Vida nad Ljubljano, častna občana. Občinski odbor je v svoji zadnji seji soglasno izvolil preč. gg. župnika Valentina Zabreta in kaplana Antona To-
melja za častna občana v naši občini. Kdor ve, kako se ta dva moža trudita za olepšavo v šentvidski občini, zlasti pri zidanju nove šole, ki nima para v deželi kranjski, seveda na deželi, pri pokopališču, pri farni cerkvi in drugod, ta sc prav nič ne čudi; čudijo se le liberalci, ki so takoj vtaknili svoj nos v ljubljanske smeti, po katerih brskajo, kakor petelin na gnoju. Mi jim samo to povemo, da sta gg. župnik in kaplan za časa svojega bivanja v Št« Vidu že več storila koristnega in pametnega v naše dobro, nego vsi liberalci in njihovi kolovodje ves čas, kar Št. Vid stoji. Liberalci naj pa brskajo naprej, — Velikonočna procesija se je kar najsijajneje izvršila; slavnost je zlasti povzdignil možati nastop naših Orlov in pa streljanje v zvoniku. Le drugič naj bi se bolj pazilo, da se procesija preveč ne trga, g Črnuče. Prihodnjo nedeljo bo občni zbor našega društva. Govoril bo g. Terse-glav, naš čislani znanec. Dragi Črnučani, napolnite v nedeljo prostrano dvorano! Pristopite vsi k društvu, saj ste skoro vsi pomagali zidati lepi naš dom.
g V Zagorici pri Rovih je umrl Matija Andrejka, brat g. gardnega podpolkovnika Jerneja Andrejka pl. Livnograd. Bil je ranj-ki Matija vešč sadjerejec, kakršnih je malo v okolici. Njegov vrt okoli lične hišice je bil vzor kmetiških sadnih vrtov. Bil je pa ranila Matija tudi velik prijatelj gozda. Delal je pri Staretu v njegovih kolov-skih gozdih dolga leta: svoje najboljše moči je pustil tam. Vsako drevo mu je bilo znano. Pred leti je tam tudi ponesrečil. Zdaj je Matija pobrala pljučnica. Njegovega pogreba so se obilno udeležili farani, namreč kar je kmetiških. Naj v miru počiva dobri, šegavi Matija po obilih trudihl g Iz Gorij. Umrl je dne 17. marca Matevž Kocjančič, po domače Maček iz Gorij, v 82. letu. Bil je plemenit značaj, priljubljen sosedom in vsem župljanom, mož stare korenine, pravi Gorjan. Pri vojakih je služil osem let brez presledka. Zanimive dogodke izza časa svojega vojaškega življenja je kaj rad pripovedoval; ko je o teh govoril, zažarele so mu oči, mladeniški ogenj je v njem znova vzplamtel. Na komando je svojedobno delal parado izdajalcu Žulaju, ko so mu vzeli sabljo, spo-znavši ga, da je izdajalec. Večjo vrsto let je služil v armadi Radeckija; povsod se je odlikoval kot zvest in hraber vojak. Ko so umrlega, vojakom tako priljubljenega poveljnika Radeckija peljali k večnemu počitku, je bil zopet kot paradni vojak v spremstvu. V vojski je bil pri Kustoci in S ilferinu. Nad leto dni je bil tudi v Cetinju ter dobro poznal sedanjega kralja-Nikola L, in pripovedoval je kaj rad o njegovi viteški postavi in hrabrosti. Tudi je bil med onimi avstrijskimi vojaki, ki so se borili za pravice papeža. V spomin je dobil od takratnega vrhovnega cerkvenega poglavarja — kakor drugi vojaki — lično mašno knjižico, kojo je najraje vse življenje prebiral in na kojo je bil vedno ponosen. Citati ter govoriti nemški in laški se je naučil pri vojakih. Da je bil vojak junak, so pričale štiri medalje, koje so krasile njegove hrabre prsi. Pa tudi kot kmetovalec je bil vedno drugim vzor pridnosti, ter bil
v prejšnjih letih v vseh občinskih zadevah kot moder in previden posredovalec s svetom in dejanjem. Svetila mu večna luč! — Prihodnjo nedeljo, t. j. 6, t. m,, bo v društveni dvorani govoril državni poslanec J, Goslinčar in pa domači deželni poslanec J. Piber, — Konjereja v gorjanski občini čimdalje bolj napreduje. Vseh konj ima občina 284, torej več kakor ves sosedni kranjskogorski okraj, ki jih ima le 234. Živinorejska zadruga je spremenila v toliko svoja pravila, da jemlje na pašo v zadružni pašnik tudi kobile z žrebeti. Za mlado živino je pač paša ter prosto gibanje na pašniku največjega pomena.
g Iz Gorij, Če beremo razne naslove na pismih, na razglednicah ali v časnikarskih poročilih, dopisih itd., ki naj bi označevali kraje v vaseh okolu blejskega jezera, najdemo različne napise, tako: Gorje pri Bledu; Gorje-Bled; Ribno pri Bledu; Zasip nad Bledom itd. To je napačno. Treba bi bilo pisati: Bled-Gorje; Bled-Rib-no itd. Zakaj? Pomislimo, kako se pišejo naslovi drugod. Piše se n. pr,: Ljubljana, Kopitarjeva ulica; Celovec, Vetrinjsko ob-mestje; Srednja vas v Bohinju. Čemu bi torej mi pisali: Gorje pri Bledu. Gorje vendar niso pri Bledu, ampak so naravnost v Bledu, so del Bleda. Bled ni nikaka vas, marveč pokrajina, ki obsega občine: grajsko, gorjansko, ribensko; to je ves obljudeni kot med dolinsko in bohinjsko Savo, meječ na jugu in na vzhodu na mogočne zidove julijskih alp. Mi okoličani smo ravno-tako Blejci, kakor oni, ki prebivajo prav na jezerskem obrežju. To je pribito. Gorjanci in Ribnjani smo in ostanemo Blejci in nismo bili in ne borno nikdar Priblejci ali Nadblejci ali kaj takega. Zatorej bi svetovali, naj bi se glasil vsak naš naslov vsaj: Gorje-Bled, a pravzaprav imamo pravico pisati: Bled-Gor/e; Bled-Ribno. Bled naj ne bo majhen, stinjen, ampak velik, obširen. Saj tudi Bled s to razpreditvijo ne bi izgubil ničesar, ampak bi pridobil na veličini tudi pri tujcih, ki sedaj mislijo, da delajo svoje izprehode in izlete izven Bleda, a so še vedno na njegovih tleh,
g Bohinjska Bistrica- Ker se pri zadnjem občnem zboru gasilnega društva marsikaj ni predlagalo, zato nam je zadnji »Domoljub« zelo ustregel, da je podal jako umestne predloge, Z zanimanjem smo jih brali ter le želimo, da se tudi uresničijo. Po tej poti bode društvo procvitalo v blagor občine,
g Bohinjska Srednja vas. Na praznik Marijinega Oznanjenja je bilo v društvu prazniku zelo primerno predavanje o avstrijskih Marijinih božjih potih, ki so ga pojasnjevale izredno lepe skioptične slike. Vmes je bilo tudi več slovenskih božjih potov. — Isti dan se je vršilo sprejemanje v Marijino družbo po veleč, g. licealnem profesorju Janko Mlakarju. Sprejetih je bilo pet fantov in 13 deklet. — Sneg je sedaj izginil tudi v Bohinju. Po gorah pa je v zadnjem času padlo mnogo novega.
g Novice s Trate v Poljanski dolini. Nova cesta iz Gorenjevasi preko Lučenj do Suhega dola se prične gradili prihodnji mesec, Podjetnik R. Fišer že izvršuje potrebne predpriprave. Cesta bo za vso občino Trata, posebno pa za faro Lučme ve-
likega pomena v gospodarskem pa tudi v kupčijskem pomenu. Nek liberalni poročevalec iz Trate v »Slov. Domu« št. 11 imenuje to cesto nepotrebno, Čudno sc nam zdi, da se dobi človek v lastni občini, ki je nasproten našemu napredku. Dobro, da nam v tem oziru ne more škodovati. Avtomobil prične voziti od Žirov do Škofje Loke začetkom meseca aprila. Ozka slaba cesta dela podjetnikom velike preglavice, občinstvu pa skrbi, da bi se zaradi neprimerne ceste ne prigodile kake ve-lie nereče. — Liberalni poročevalec »Slovenskega Doma« je izlil svojo jezo tudi na tratarskega č. g. župnika Jos. Brajec, rekoč, da se dela vse na njegovo komando. Naj zadostuje kratek odgovor: Vsakega, kdor nam svetuje kaj pametnega, poslušamo prav radi, in imamo v naši sredi zadostno razumnih mož; liberalni dopisnik naj bo prepričan, da njega za svete ne bomo vpraševali. Tudi našega župana Fr, Uršiča obdelava kot neusmiljenega proti revežem. Župan se glede siromakov in vseh soobčanov strogo drži predpisanih zakonov in sklepov občinskih sej. Da je v vrsti najboljših županov, po znači to, da ima občina Trata najmanjšo občinsko do-klado v celem okrajnem glavarstvu Kranj. Velika pregreha v liberalnih očeh je pač to, da je mož na svojem mestu kot zvest somišljenik S, L, S,
g Z Brda, V nedeljo, 6, aprila t, 1., ob treh popoldne bo pri nas javen shod, na katerem bo poročal državni in deželni poslanec dr. Jan, Ev. Krek. Po shodu se vrši občni zbor izobraževalnega društva na Brdu. Udeležite se shoda in občnega zbora vsi polnoštevilno! — Tisti, ki so si izposodili knjige, se prosijo, da jih gotovo vrnejo knjižničarju do nedelje pred občnim zborom, ker se bo knjižnica uredila sedaj, namestil o počitnicah, kot je navada. Pristopite v obilnem številu k prekoristnemu društvu, ki vam nudi obilo poštene in cenejše zabave, nego je v gostilnah.
g Iz Rateč pri Beli peči. Prvi sveti mi-sijon se je vršil v naši župniji od 2. do 7. marca t, 1. pod spretnim vodstvom povsod že znanih in priljubljenih misijonarjev oo. frančiškanov P, Avguština Čampa z Viča in P. Zobec Salvatorja z Brezij. Težko smo ga pričakovali, sedaj pa že srečno in, kakor upamo, tudi uspešno dokončali. Lahko smo se ga udeleževali, ker nas ni zadržavalo nobeno nujno delo, nebo nam je bilo ves čas misijona zelo prijazno, da nas je v resnem postnem času podpiralo v resnem delu za rešitev neumrjočih duš. Bili so dnevi velike sreče in milosti. Z veseljem so prihajali župljani k lepim, v srce segajočim pridigam, katere so vsi z veliko pozornostjo poslušali. Lepo in spodbudno so opravili svojo versko velikonočno dolžnost. Prihiteli so ljudje tudi iz bližnjih župnij, ker je že davno prebit led neumnih predsodkov proti sv. misijonu. Ob sklepu misijona 7. marca pa je prihitelo toliko ljudstva od blizu in daleč, da ga šc nikdar toliko ni videla planinska župnija rateška. Kar gnetlo se jc ljudstva v cerkvi in vendar je bila cerkev še veliko premajhna, Izredno lepo se je vršila procesija z Najsvetejšim pod vodstvom č. g. dekana-kanonika iz Radovljice ob asistenci drugih
duhovnikov. Procesijo je otvoril lep misijonski križ, katerega so nesli trije domači fantje. Iskrena hvala našemu gospodu župniku in tudi gospodom iz sosednih župnij, ki so s svojo navzočnostjo pri procesiji povzdignili izredno svečanost. Bog daj obilen blagoslov!
fm^mmmmMBmmn Dolenjske novice g
d Šmartno pri Litiji, Nekaj novega smo videli v Društvenem Domu dne 25. marca. Otroci Marijinega vrtca so v lepih deklamacijah proslavljali Brezmadežno s pesnitvijo »Skrivnostna roža«, tam-buranjem in petjem. Potem pa so predstavljali dve ljubki igrici, katerima je sledilo obilno občinstvo s pozornostjo in čutom. Vso prireditev sta vodila tukajšnja gg. učitelja. Ob takih prilikah se nam pač usiljuje misel in želja: Kako lepe sadove pri vzgoji bi prinašalo soglasno delovanje med duhovščino, učiteljstvom in ljudstvom1!
—	Dne 30. marca je napovedalo izobraževalno društvo izvanredni občni zbor. Poleg tekočih stvari je bilo predavanje in razgovor o vzrokih in posledicah izseljevanja. Ob tej priliki se je tudi opozarjalo na društveno knjižnico, ki se je zadnji čas uredila in izpopolnila. — Za 13. aprila se pripravlja nova velika igra »Divji lovec«.
—	V veliki nevarnosti je bila vas Velika Kostrevnica dne 29. sušca. Neznana zlobna roka je podtaknila pri Mačkovi hiši ogenj, katerega so pa domači k sreči takoj opazili in s pomočjo sosedov zadušili. — Zlomil si je v gozdu pri napravljanjti drv nogo Anton Zidar iz Cerovce. — V Javorju se je obesil osemnajstletni mladenič. Govori se, da je prišel pozno iz gostilne, oče ga je posvaril in — fant se gre obesit. — Prošnja za peti razred na tukajšnji ljudski šoli se je vložila na okrajni šolski svet, ker so sedaj razredi, zlasti tretji razred prenapolnjeni. — Zadružni inštruktor g. Krištof je pred par tedni obiskal vse člane živinorejske zadruge, pregledal njih hleve in živino ter dal mnogo koristnili nasvetov glede živinoreje in poprave hlevov. Ta obisk bo
gotovo v korist živinorejcem in zadrugi, ki je prosila zadnji čas za dva plemenska bika proti polovični ceni. Želeti je le, da bi gospodarji spoznali važnost živinorejske zadruge in v obilnem številu k njej pristopili. _ Pri sestavi pregleda izseljencev se je dognalo, da šteje naša župnija izseljencev do 300. Žalibog, bolezen izseljevanja zadnji čas zopet narašča,
d Vače. Tolika čast še ni doletela naše mladinske organizacije! V soboto, 29, marca ob 1. uri popoldne, so med veselim trobentanjem korakali naši Orli v kroju in z zastavo, za njimi dekliška Marijina družba z zastavo ter zastopstvo izobraževalnega društva naproti svojemu višjemu pastirju. Presvetli gospod knez in škof so celo popoldne in drugo jutro do desete svete maše izpovedovali. Ob 10, uri so imeli sveto mašo in pridigo, popoldne so po slovesnem govoru ustanovili mlade-niško Marijino družbo in Marijin vrtec za šolsko mladino. Vpisalo se je iz boljših hiš 31 mladeniče v v Marijino družbo in 60 učencev in učenk v Marijin vrtec. Počastili so nas tudi vrli šmartinski člani Marijine družbe z zastavo in mladeniška Marijina družba iz Hotiča. Tako je prav! Mladina, ki je polna vzorov in ima smisel za vse, kar je lepo in vzvišeno, nam je poroštvo lepše bodočnosti. — Pa še o veliki nesreči moramo poročati, ki je zadela dobro Hribarjevo hišo na Vačah, kjer so imeli zlasti otroci in reveži svoje zavetišče. Iz neznanega vzroka je v sredo, 26. pr, m, popoldne ob 3. uri začelo pred skednjem goreti, Ogenj se je bliskovito razširil po hlevu, hiši in šupi. Vse je do tal pogorelo, rešiti skoro ničesar niso mogli. Zgorel je tudi prešič v vrednosti 80 kron, krma, obleka itd. Ob začetku požara je bila 84 let stara mali sama doma. Ko je hotela izpod strehe nekaj rešiti, ji je ogenj pot zaprl. Spustila se je revica na koncu hiše na tla ter se zelo poškodovala in opekla, da so ji nezavestni podelili sv. poslednje olje. Sreča v nesreči je bila, da je bilo čisto brez vetra in se ni vnel dolenji konec našega trga,
d Mirnski popotnik. V Tržišču so pri cerkvi ljudje vsevprek hvalili cerkveno petje, Pa so tudi res lepo peli. Nadvse lep
je bil moški zbor. Pri procesiji so Sv. R. T* spremili Orli z gorečimi svečami. Tako je prav. Fantje, bodite res pogumni Orli, ne pa plašljive vrane! — Žalostne praznike so imeli Poljanci. Skoro pri vsaki drugi! hiši imajo bolnika, ponekod po dva. V eni hiši sta bila dva odrasla mrliča naenkrat; mati in hči, — V Tržišču živi neki slaboumni Pavle, Priporočimo ga županu, naj poskrbi zanj, da bo revež imel prenočišče in kar potrebuje. V tem naj se kaže naprednost, ne pa v liberalnem »Domu«, kjer, o napredku ne more biti govora. — V Mokronogu je drevesnica oddala vse drevje. Lepo od kmetovalcev, da so se začeli tako; brigati za sadjerejo, — Velikonočna procesija je pa v trgu res nekaj lepega! Kje so pa ognjegasci ostali? — Učiteljica Do-nati je obolela in odšla na dopust. — Vi Št, Rupertu je župan plačal 400 K grofu zai sejmove na Veseli Gori. O tem dolgu se ni! vedelo nič; še sedaj ne vemo, ali so bili za časa umrlega liberalizma pri občini dolgovi ali ne! — Poslanec Hladnik je imel v. Št. Rupertu shod; naj le še pride, vse gal rado posluša. — Vrane delajo veliko škodo. Naj bi se že nastopilo z vso krvoločnostjo zoper te roparje! V Mokronogu plačajo za par krempljev 20 vinarjev. —1 Na Svinskem so se fantje stepli; eden, ob-streljen je moral v bolnico. Pa ni čudno. Tam se toči cele noči v zasebnih hišah'. Opozarjamo na to slavno c. kr. okrajno glavarstvo in pa orožnike! — Mlekarne v Št. Rupertu ne bo še podpirala občina, kakor so javkali ranjki liberalci; za leto 1912. ima 7000 K dobička! — V Št. Rupertu ne poznajo nočnega miru, in zopet prosimo; g. glavarja, naj ukaže podrejenim močem,-da vzdrže mir! Potaknite par liberalnih1 možakarjev ričet jest, pa bo mir! — Pretočeni petek, 28. marca, je pri ozkotirni premogovni železnici na Mirni dvigalo dvignilo prvi »hunt« premoga pri kolodvoru, da ga vsuje naravnost v vagon. Premo-garca je tedaj oživela, — V Volčjih njivah1 pri Mirni je v soboto 29. marca padel Za-platarjev dveletni otrok v studenec iri utonil. — Ciganke, ki so Bregarci na Stanu-pri Mirni srečo napovedovale in ji odnesle 12 K, so orožniki v nekem gozdu blizu Trebnjega zasačili. Sedaj prepevajo v tre-
Bolezni prehlafenfa
in njih ozdravljenje.
V prehodnih mesecih — spomladi in v jeseni — mučijo človeštvo mnogotere manjše in večje bolezni. Treba je tedaj biti ravno v tem času, ko visijo bolezni takorekoč v zraku, izredno previden. Na eni strani je treba posvečati obleki večjo pažnjo, na drugi strani pa zopet zaslužijo dihalni organi in ravno ti v največji meri, našo pozornost; kajti ravno sluznice so, ki pridejo z zrakom za telo potrebnim, najprvo v dotiko in tedaj potrebujejo energično odporno moč. Kdor si z rednim negovanjem dihalnih organov svojemu organizmu zagotovi gotovo varnost, je obvarovan pred boleznimi sapil in pljuč.
Tako odvračalno zdravljenje zahteva sredstvo, ki je prijetno užitljivo ln predvsem nudi gotovost, da učin-8i
kuje. Že mnoga leta priporočajo zdravniki Sirolin-„Roche" ki celo pri pljučnih boleznih najugodnejšo učinkuje in zelo naglo ozdravljenje povzroči. Sirolin „Roche" zmanjša in olajša izmeček, odstrani nagnjenje h kašlju, nočni pot, vročico in podeli odpornost dihalnim organom. Ravno vsled teh lastnosti jc Sirolin „Roche" za odvračanje bolezni, za talcozvana pomladna in poletna zdravljenja kot ustvarjen. Vporaba tega zdravila vsled svojega dobrega ukusa, kar cenijo tako otroci kakor odrasli, zelo prijetna in se tej udobnosti v dnevih bolezni ne bi zlepa odrekli. Poleg tega pospešuje Sirolin „Roche" tek, prebavo in prehrano, kar seveda zviša moči, telesno težo in splošno dobro-počutnost zelo znatno.
Ce tedaj zamore Sirolin „Roche" vstvariti zdravje in ga ohraniti, je do-velj jasno, da je to domače zdravilo,
ki zelo dobro tekne, nepogrešljivo sredstvo v boju zoper bolezni prehlajenja.
Ako se vporablja Sirolin „Roche" pri kašlju, hripavosti in kataru, so njega lajšajoči in razkrajajoči učinek pokaže že takoj po prvem zavžitku. Zdravljenje s Sirolinom je prava dobrota za plošen organizem človeka. Vprašajte Vašega hišnega zdravnika, ki Vam bode za odvračanje in zdravljenje bolezni dihalnih organov rad priporočil Sirolin „Roche".
Sirolin „Roche" se dobi po vsoh lekarnah. Zahtevajte pa izrecno Sirolin „Roche" in odločno zavrnite ponaredbo ali izdelke druge vrste, ki se Vam priporočajo kot „ravno isto" ali „ravno tako dobro". Vstrajajte na tem, da se Vam da Sirolin „Roche", od katerega imejte vedno po eno steklenico v domači lekarni pripravljeno za takojšnjo vporabo.
banjskem zaporu, — Na Trbincu je Zalar-jev Ferdl po nesreči ustrelil Rugljavko v roko, V bolnišnici so ji krogljo našli pod pazduho in jo izrezali, — Pa kaj bom govoril o Št, Rupertu, v Mirnopeč pojdite, tam je življenje. Med službo božjo se toči, policijsko uro so poslali popravljat v Švico, pa je izgubila med potjo kazalce. Pleše se pa tam, da je veselje. Ali imajo licenco? Povejte to, g, župan, radovednežu! Opozorimo okrajno glavarstvo v Rudolfovem na te razmere in prosimo pomoči! Krško okrajno glavarstvo je z vso silo prepovedalo žganjetoč od sobotne pete ure zvečer do nedelje opoldne. Naj se zgodi tudi drugod,
d Na Zaplazu je 3, povelikonočno nedeljo velik shod v čast sv. Jožefu ob 10, uri. Ta shod je čezdalje bolj priljubljen in dohaja vedno več božjepotnikov,
d Drobtinice iz Cerkelj na Dolenjskem. Praznike smo imeli nadvse lepe, lepa je bila tudi velikonočna procesija, katero je posebno povzdignil nastop Orlov, Že smo mislili, da bode letošnje praznike izginilo tisto nesrečno harmonkanje. Pa zmotili smo se, harmonkalo in plesalo se je celo — brez dovoljenja. — Pred enim mesecem je odprl trgovino naš somišljenik gosp. Pleterski. Ker ima navedena trgovina več stvari, ki se prodajajo v korist »Obmejnim Slovencem«, se našim somišljenikom toplo priporoča, čeprav je to neljubo nekaterim ljudem, ki jim smrde »klerikalna« načela, pač pa ne klerikalni denar, ■— Nekateri ljudje širijo po naši fari vesti, da nemčurski list »Domačin« zato izhaja, da bo Slovence na pravo pot pripeljal, češ da so se izneverili Avstriji, O, ti presneti naduti Miheljni! Take čenče le zase prihranite, Vsak, ki ga luna ne trka in ki zna do pet šteti, ve, da smo Slovenci najbolj vdani izmed vseh narodov našemu dobremu vladarju in Avstriji. Da imamo pa naše brate-junake rajši, kakor pa kozje tatove po albanskih gorah, je samoobsebi umevno, »Domačina« pa le prihranite zase in za Kočevarje, naši ljudje so dovolj previdni in ne bodo šli nemškim petelinčkom na lima-aice.
d Na naslov c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem, Trezno misleči ljudje so z veseljem pozdravili prepoved g. okrajnega glavarja o žganjetoču, Krčmarjem pa ne gre to v glavo in tudi občinski tajnik v Cerkljah nekam čudno razlaga to postavo. Zato bi bilo dobro, da bi c. kr, okrajno glavarstvo natanko podučilo krčmarje in občinskega tajnika, da je postava zato tukaj, da se jo izpolnjuje in razlaga tako, kakor je pisana, Če se to zgodi, bo ljudstvo gosp, okr, glavarju zelo hvaležno, ker se šnop-sarija vedno bolj širi,
d Ribnica. Pač slabe so naše ceste v Ribnici. Le malo dežja, pa moraš po naj-gršem blatu in vodi gaziti. Najbolj trpe otroci, ki morajo vsak dan po ure in še dalje v šolo po takih cestah. Kako potrebna je poprava teh cest, se vidi iz tega, da se je veliki teden nek vol tako udri v sredi ceste, ki pelje proti Sajevcu, da mu je noga krvavela. — Veliki torek so našli teto neke tukajšnje učiteljice mrtvo v svoji sobi. Ker ni bilo že pet dni nikogar pri nji in so jo našli že trdo, se sumi, da je že štiri ali več dni mrtva ležala.
Poprej je rekla, da gre v Ljubljano k spovedi, pa jo je smrt prehitela. — Pa še nekaj zanimivega. Pred nekaj dnevi je prišel iz Ljubljane nekdo, ki se je izdal za nadzornika Sokola, Sklical je ves ribniški Sokol, moški in ženski, in jih učil, naj nikar duhovnikov ne poslušajo. In da bi jih ustrašil pred duhovniki, je trdil, da so v srednjem veku duhovniki dvomili, če ima ženska dušo. Zdaj pa res ne vemo, kaj pravzaprav Sokol uči o človeški duši, ker nekaj tednov poprej je neki sokol v družbi izrecno trdil, da človek sploh nima duše, torej ravno nasprotno, kar je oni drugi učil. Tako se Sokoli z dušo igrajo. Zdaj razumemo, zakaj Sokol pobira tudi take, ki so izključene iz Marijine družbe,
d Iz boštanjske okolice. Pred kratkim smo pokopali najstarejšega Radeckijevega veterana v naši fari p, d, Kuharčka. Mož je bil stara korenina in zlasti zanimiv takrat, kadar je razlagal svoje vojne dogodke na Laškem. N, p, v m,! — Gori čez Klanec pa so zaveli topli pomladni vetrovi in vzbudili tam novo življenje. Pomladna narava se je vzbudila in v tihem, mirnem selu so se začuli mladi, sveži glasovi. Hribovski liberalci pa poslušajo te nežne zvoke in se hvaležnih src spominjajo Lojzeta, kateri jih ni še nikoli zapustil, — Boštanjskl na-prednjaki so se že večkrat proslavili. Kdo ne pozna velikosti gospodarskih talentov tistih, ki osrečujejo neodvisne kmete? Rekord v modrosti pa je dosegel oni »neod-visnik«, ki je poslal pred kratkim v Ljubljano prevzv, knezoškofu pismo, v katerem pripoveduje, da se bo z vso družino zapisal v »drugo vero«, kjer mu bodo plačali ves dolg, 12.000 kron, ki ga je napravil pri liberalnih oderuhih, zraven pa še za vsako glavo 1000 kron. Če mu pa škof pošljejo to svoto, pa ostane še nadalje »zvest« naši veri. Ljudje so se prav iz srca smejali, ko so to zvedeli in želeli neodvisniku srečno pot. Stvar je sicer brezpomembna, ker ne bomo s takimi nič izgubili. Ali omenili smo jo zato, da tisti zaslepljeni posestniki, ki pri raznih volitvah podpirajo take, ki imajo vero naprodaj, vidijo, kako daleč pride posestnik, ki se obeša za suknjo tistih, ki s praznimi obljubami in namazanimi jezički obetajo kmetu boljše čase, — Kmečki fant,
d Loški potok. Predavanja o vojski se redno nadaljujejo vsakih 14 dni. Velikonočne praznike pa smo imeli predavanje s skioptikonom. Gosp, Rakovec nam je kazal lepe svetopisemske slike, Skioptikona pri nas še nismo imeli, upamo pa, da ga odslej kaj večkrat dobimo v našo dvorano, V praznikih je naša Dekliška zveza priredila prekrasno igro »Mater Dolorosa«, Igralke so vršile svoje uloge kaj spretno v splošno zadovoljnost. Oder nam je pokazal nove slike, za to igro nalašč prirejene, Uloga Marije je bila v kaj spretnih rokah, izvajala se je naravnost izvrstno. Naš Orel, o katerem so se slišali glasovi, da se manjša — to pa zato, ker je nad dve tretjini fantov bilo čez zimo na Hrvaškem — je pri velikonočni procesiji nastopil v prejšnjem številu; nekaj fantov je še na Hrvaškem, K Orlu pristopajo novi člani, ki izpopolnjujejo mesta onih, ki so odšli v Ameriko in v vojake. Tako se naša društva phranjajo. vedno na potu dela in življenja.
	> 888S888S88§88888§8888S^8§S888SSS88888S38888888888888S88K>	
	Notranjske novice	S
<	>a883§SS§§8S888gg88g888S£8888S8gS888888888S8g88838888888?	0
n Iz Dolenjega Logatca. Podpisano društvo prav vljudno prosi vse one ude, ki še niso plačali udnine za leto 1913,, da to store do mescca maja prav gotovo. Ker je odbor zveze »Sveta vojska« v Ljubljani znižal udnino od 1 K na samo 20 vin. letno, je upati, da se priglasi obenem tudi mnogo novih udov v Društvenem Domu pri gosp. organistu. — Protialkoholno društvo »Sveta vojska«,
n V Idriji je dne 24, t, m. umrl 22 letni Janez Vidmar, uradnik pri davkariji. Na naši realki je bil najboljši kemik, ni imel pa sredstev, da bi šel po končani maturi na visoke šole. Pri telovadbi naših Orlov je večkrat nastopil in s točnim izvajanjem prav težkih pasaž vzbujal občno pozornost. Sedaj mu je jetika končala mlado in nadebudno življenje. N. v m, p.!
n Iz Št. Petra na Krasu. V »Slovencu« z dne 28. marca je bilo čitati, da se bo občinski poljski lov oddal na dražbi 1. maj-nika v najem. Prav je, ako si hoče občina zvišati svoje dohodke s tem, da odda lov dražje, Usojam si pa pri tem opozoriti slavni občinski odbor, da naj pazi, da ne pride občinski lov v roke ljudi, ki ne razločujejo med divjačino in ljudmi in imajo celo Boga samega za svojo tarčo,
n Žiri. Za predsednika krajnemu šolskemu svetu je bil enoglasno izvoljen gosp. Franc Peternel, kovač v Žireh, Za nadzornika je predlagal krajni šolski svet enoglasno g, Franca L e n g e r j a , trgovca v Žireh, Gotovo bo krajni šolski svet storil vse, da povzdigne ugled naše štiriraz-redne šole ter ugodi upravičenim željam ljudstva, kolikor mu bo pač po danih postavah mogoče, — Nova cesta se pridno gradi, tako da bo kmalu prosta in odprta zveza z Logatcem, Ampak mirni, trezni, varčni so naši ljudje bolj nego ta vrsta, ki nam cesto delajo — da kaj hujšega ne rečemo, — Gospodinjski tečaj se je otvoril 26, marca pod vodstvom gdčne Sittig v prostorih gosp, Pečelina, Občinsko pred-stojništvo, zavedajoč se velikega pomena tega tečaja za naš kraj, je drage- volje storilo vse, da se je ta potrebni poduk omogočil, — Avtomobil, ki bo Vozil dvakrat na dan iz Žirov v Loko (ob 5, zjutraj ter ob pol 2, popoldne), je že tu in je že začel z vožnjo- Ker z železnico vlada odlaša, so si pomagali Žirovci z avtomobilom. Želimo podjetju, ki je vsekako velikega pomena za Žiri in ki bi se ga brez dvoma lotil kdo drugi, ako bi se ga sedanji podjetniki ne, srečo. Kar se pa ceste tiče, je dolžnost deželnega odbora, da preskrbi že zdavnaj potrebno popravo tako prometne ceste kot je Žiri — Škofja Loka. Slaba cesta naj ne bo vzrok, da bomo zaprti v Žireh na ne-dogledne čase. Ali se pa naj podržavi cesta Škofja Loka — Cerkno.
SfeclssiipfiertS-
liiijino mlečno milo
jo »lejkoprej neobhodno potrebno Eft raoijonalno negovanje kojo in lepoto. Vsaki dan pohvalmco.
Dobi so povsod & 80 vin.	902
Iz raznih S	krajev |
	£££^(0(0(0(0 (o(
Sheboygan, Amerika. Objavile, prosim, v nam priljubljenem tedniku iz tega mesta par vrstic. Prav pazljivo prebiram celega »Domoljuba« in nisem še našel dopisa iz Amerike; zatorej sem se namenil sporočiti v par besedah o življenjskih in tudi verskih razmerah. Tukaj v Sheboyga-nu je prav prijazno mesto, kjer se vsako lelo mnogo prenovi za nas Slovence; dela pa čast v tem mestu naša slovenska cerkev, katera je na prijaznem gričku v sredini mesta. V postu smo imeli sveti mi-sijon, in sicer od 4. do 9. marca, ker sedaj je ravno tri leta, odkar se je začela graditi slovenska cerkev v Slieboygan, Uspehi svetega misijona se niso pričakovali takšni, kakor so bili. Kar sem slišal od zanesljivih oseb in od našega dušnega pastirja, je pristopilo v teku sv. misijona nad 700 oseb k mizi Gospodovi. Bilo bi jih pa lahko še mnogo več, ali žalibog je enim več gostilna kakor cerkev, čeravno imamo prav prijaznega gospoda župnika iz znane Gorenjske in vendar je nekaterim še cerkev deveta briga, kakor pravi pregovor. Zima nas še vedno nadleguje in želimo, da bi nas kmalu zapustila ter prišla ljuba pomlad; delamo tudi zmerom po navadi, zaslužek je pa odvisen od dela. Kdor ima težje delo, več zasluži, oni, kateri ima pa lažje delo, pa tudi manj zasluži. Pozdravljam vse čitatelje in čitate-ljice »Domoljuba«, Tebi, »Domoljub«, ki bi moral zahajati v vsako katoliško hišo, pa želim veliko naročnikov in predplačni-kov.
ki jili kujemo v srečnih urah in naše največjo nadese Cesto izjalovijo, Ce se vslecl prepiha, vlage ali prehlajenja naenkrat pojavijo revmatične bolečine, trganje, bodenje, bolečine v križu ali hrbtu in moramo potem utrujeni od bolečin in nezmožni za delo sedeti na miru.
V takih slučajih je prava dobrota, Ce imamo v hiši staropreizkušeni, bol lajšajoči Folior-jev fluid iz rastlinskih esenc z znamko „Elza-fluid", ki nam v najkrajšem času prežene bolečine, nas zopet osveži, ozdravi in napravi delazmožne.— Mnogi so dobrine Follcr-jevoga fluida z znamko „Elza-Fluid" čestokrat izkusili na lastnem telesu in je isti zato našim bralcem najtoploje priporočati. Njega ckscelonca I..con baron Freytagh-Loringhoven, dež. svetn. Veselske kneževine in cesarski ruski pravi državni svetnik v Arens-'»'.''K^. Poveljniška cesta 5, Otok Osel, Livlan-dija pise o tem: ..Smatram za svojo dolžnost napram mojim bližnjim, da jim priporočam, kadar in kjer morem, odlični Feller-jev fluid z tnamko „Elza-fluid". Imel sem priložnost, da sem nekega poterburškega zdravnika, ki ima tu veliko močvirno zdraviliščo-kopališče in pri katerem so njegova lastna zdravila odpovedala ozdravil s pomočjo Feller-jevega „Klza-fluida" od hudega protina v rami. Tudi nek zdravnik v C,danskem v zahodni Prusiji vporablja v svojo prakso Feller-jev fluid in želim, da bi se ta izdelek čedalje bolj razširjal v blagor ljudi in slavo njega iznajditelju".
Cenjeni bralci naj bi si tak nesebični mig-Jjaj vzeli k srcu in naročili Fellerjev fluid z znam!« „Etza-fluid" pri dvornem lekarnarju E. V. Foliei-jn, SluMca, Elza trg št. IG (Hrvatska). 12 steklenic stane samo 5-- kron. mul izdatek, Iu prinese mnogo koristi.	__du
72
Radeče pri Zidanem mostu. Dekliška Marijina družba priredi v nedeljo, dne 6. aprila t. 1. v Narodnem Domu gledališko predstavo »Junaške Blejke«, Začetek ob 3. uri popoldne. Pridite vsi, ki se zanimate za društveno življenje in pravi napredek!
Koprivnik v Bohinju. V nedeljo, 6. aprila bo popoldne po nauku v šoli za nabavo no\e šolske zastave sledeča prireditev: 1. Tamburanje. Udarjajo tamburaši iz Srednje vasi. 2. »Zaprta laž«. Igrajo šolarji. 3. »Ukradena krava«. 4. »Zgubljena stava«. Igrajo tukajšnji fantje. Ker jc namen dober, udeležile se polnoštevilno. Če bo deževno vreme, se prireditev preloži na 20. aprila. Prijatelji dobre zabave, pridite!
K. s. izobraževalno društvo v Mekinjah priredi v nedeljo, 13. aprila, v proslavo Konstanti-novega jubileja ravnokar na novo izišlo jubilejno zgodovinsko igro »V tem znamenju boš zmagal«. Opozarjamo že sedaj na to prireditev,
Smlednik. Da bo igralcem dana prilika razviti vse svoje talente, priredi izobraževalno društvo v nedeljo, dne 6. aprila, lepo narodno igro »Rokovnjači« z vsemi pevskimi točkami. Med odmori igra smleška godba. — Cene: Sedeži I. vrste 1 K 40 vin., II. vrste 1 K, lit. vrste 80 vin.; stojišče 40 vin. — Vsi prijatelji društvenih prireditev, pridite v obilnem številu! Igra sc ne ponavlja.
Strašni vihar)! v Ameriki.
Več cerkva iu hiš podrtih. — Veliko ljudi mrtvih.
V amerikanskih državah Omaha, Ne-braska in Indiana je divjal strašen vihar, ki je napravil ogromno škodo. Veliko ljudi je izgubilo življenje. Mesto Omaha je bilo popolnoma od ostalega sveta odrezano. Vihar je bil tako močan, da jc več hiš podrl. Ljudje so bežali na cesto, kjer jih je padajoča opeka veliko pobila. Podrlo se je telefonsko poslopje; 20 telefonistinj je bilo ubilih. V Omahi cenijo škodo na pet milijonov kron. Najmanj 200 ljudi je v Omahi bilo ubitih. V Amahasu so porušena poslopja štiridesetih cesta. V središču mesta je vihar odnesel 150 hiš, 250 jih je pa deloma porušil, med njimi tudi kino-gledališče, kjer je bilo 30 oseb ubitih. Vihar je uničil tudi 15 cerkva in 8 šol, Na več krajih je izbruhnil požar. Ker so ulice polne razvalin, so zelo težko gasili; a ker je pričelo deževati, požar večje škode ni napravil. Dne 23. t. m. je divjal vihar po dolini Missouri, ki je napravil v Illinoisu, Missouriju, Kansasu in Montani ogromno škodo, Okolu polnoči je divjal vihar v Či-kagi, kjer je izbruhnilo več požarov in je bilo 100 oseb ranjenih.
Na stotiae ljudi utonilo.
Iz Daytona (Ohio) se poroča, da je voda poplavila ozemlje mesta v obsegu 4 km. Utonilo je 200 do 500 oseb. Neko šolo je povodenj podrla; 400 otrok je ob tej priliki utonilo. Tudi neko bolnišnico s 600 bolmly je voda odnesla. V mestu Peru (Indiana) je drla voda po cestah do 20 črevljev visoko. Veliko vtopljenih žena in otrok je nosila voda s seboj. Žene z otroci v naročjih prenočujejo po strehah. Beda je radi mraza strašna, V Indianopolisu je voda
zopet narasla, V Peru se je podrl obram. beni nasip reke Wabash. Utonilo je več sto ljudi. V bližini Piquea je voda podrla nasip. Utonilo je 450 oseb, Povodenj je onemogočila promet na vzhodnih železnicah v Indiani in Ohiu. Železniški uradniki izjavljajo, da položaj že 20 let ni bil tako resen, kakor je zdaj. Ne ve se, kdaj da poškodovane železniške proge zopet popravijo, Mesto Dayton je popolnoma porušeno. V Oliiu je 250.000 ljudi brez strehe. V Indianopolisu je utonilo 200 oseb, v Kolumbiji 150. Vsega skupaj je okoli 1300 človeških žrtev. Materialna škoda znaša 80 milijonov dolarjev. En milijon dclavcev je brez dela.
So Dobre knjige po
Jubilejna igra »V tem znamenju boš zmagal« je ravnokar izšla. Krasno opremljena knjižica obsega popis zmage križa nad paganslvom za časa Konstantina; isto snov ima tudi lepa igra, ki bo našim društvenim odrom kaj prav prišla v letošnjem jubilejnem letu. Kaj pripravna je pa knjižica tudi za naše društvene knjižnice. Naroča se pri Kat. slov. izobraževalnem društvu v Mekinjah, p. Kamnik (Kranjsko) a'i pri A. Slatnarju, tiskarna v Kamniku. Cena izvodu je 80 vin., s poštnino 85 vin; šest izvodov stane 4 K 30 vin., s poštnino 4 K 50 vin. (Kdor vzame šest izvodov, dobi pravico uprizoritve.) Pošilja se le proti predplači ali na povzetje. Lepo, času primerno igro toplo priporočamo!
Slovarček nemškega in slovenskega jezika. Sestavil dr. Janko Š 1 e b i n g e r , c. kr. profesor; založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena K 1*20, vezan v celo platno K 1'80. — Z veliko skrbjo in natančnostjo sestavljen Slovarček, v priročni, žepni obliki bo vsled svoje velike porabnosti vsakemu dobrodošel, posebno pa še samouku in šolski mladini. Slovarček je rodila živa potreba; ima namreč veliko prednost, katere nc najdemo v drugih slovarjih. Razlikuje se od podobnih pripomočkov predvsem v tem, da vpošteva v nemško-slovenskem delu tudi oblikoslovje nemškega jezika. — Vsaka nepravilna oblika pri sklanjatvi samostalnikov in spregatvi glagolov je točno označena. Povedano je tudi, če se sprega glagol šibko ali krepko in če se tvori v preteklem času s pomožnim glagolom »imeti« ali »biti«. —• Kdor se je uspešno seznanil z glavnimi pojmi nemške slovnice vsaj v onem obsegu, ki ga nudi I. del knjižice »Nemščina brez učitelja«, ta bo s pomočjo Slovarčka lahko čital nemške sestavke. — Druga nedosežna vrlina Slovarčka je pa tudi izvanredno nizka cena K 1'20 za broširan, oziroma K 1'80 za v platno vezan izvod (po pošti 20 vin. več).
12 pange Hngua — tanlum ergo. Za mešani zbor zložil Fr. Gerbič, založila Katoliška Bukvama v Ljubljani, Cena parlituri 1 K 80 h, glasovom 40 h. Naš velezaslužni skladatelj ravnatelj Gerbič je našim cerkvenim zborom podal zopet zbirko, katera obsega 12 njegovih najnovejših nape-
LAKI, EMAJLI, BARVE, FIRNEZI ZNAMKE QREBON«
so najboljši. Tovarna Mor. Šumberk.
vov, namreč pange lingua — tantum ergo. Teh napevov, posebno tujih skladateljev, nam sicer manjka', vendar moramo prištevati Gerbičeve tantum ergo v vrsto najbolj praktičnih in za naše razmere posebno po deželi najbolj porabnih, Napevi so zloženi v tako lahkem, melodioznem in vendar cerkvenem slogu, da jih lahko izvaja vsak še tako majhen zbor. Sopran nikoli ne sega višje kakor do f-fis, kar je za zbore, kateri razpolagajo z otroškimi glasovi, velike važnosti. Zbirka je vredna vsega priznanja in priporočila. Želeti je, da jo uvrsti vsak pevovodja v svoj repertoar, ker bode z malim trudom sigurno dosegel lepe uspehe.
3, štev. »Slovenskega Sadjarja« je izšla 23. marca. Priznati moramo, da je tako lepa in zanimiva, kakor še nobena. V prilogi ima krasno barvano sliko kanadske renete, in je tudi sicer opremljena z lepimi podobami. Berivo je jako raznovrstno, vseskozi zanimivo in nujno potrebno za vsakega sadjarja. Kdor te številke še ni prejel, naj nemudoma poravna naročnino, da sc mu list redno dopošilja!
Za kratek čas
SMEŠNICE.
Dobesedno. Gospod najmo stanovanje, kjer je bilo polno miši. Skrbno jih polovi in zapre. Ko ima zapustiti stanovanje, jih izpusti op sobah, ker mu je bilo naročeno, naj zapusti stanovanje v takem stanu, v kakoršnem je bilo prej.
Telesno naporno delo. Učitelj prosi dopusta zaradi duševnega in telesnega napornega dela. Ko mu na višjem mestu opomnijo, da telesnega napornega dela pač ni, odgovori učitelj: »Ali menijo gospodje, da to ni naporno delo, če moram sleherni dan toliko nerodnih paglavcev pretepsti?«
Dober svet. Gospodar gostaču: »Zdaj ste že dva meseca najemščino na dolgu. Jaz vas ne bom dalj čakal. Če nimate s čim plačati, pa si hišo kupite, bo najbolje!«
Pri odvetniku. Kmet: »Ves denar sem pri vas pustil, pa še nič zajtrkoval nisem!« — Odvetnikov pisar: »To sto kmetje neumni! Najprvo treba zajtrkovati, potem se gre šele k advokatu!«
SKRIVALNICA.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, dne 26. marca: 75. 15. 33. 16. 4. Dunaj, dne 29. marca: 74. 10. 46. 71. 84.
Tržne cesi^
za 100 kg.
Ljubljana, 26. marca 1913.
	1 Cena			Cena	
Deželni pridelki:	| K	h.	Živina, meso	K	|»
	22 20	80 80	živa vaga:		
	21	—	Goveda pitana . .	82	-
	10	00	Teleta težka . . .	08	-
	20	_	Teleta mala . . .		_
Proso belo . . .	23	80		134	_
Proso rumeno	18	«0	KoSIruni . . . .	107	_
Koruza stara . .	21	_			
Koruza nova . .	17	_	Kuretninain drugo:		
	25 20	CO 50			
Laneno seme . .	38	20	Maslo kuhano od		
		CO	K 200 — do . . .	280	-
Domača detelja . .	1011	—	Maslo surovo od		
Fižol Ribničan . .	20	_	K 280'— do . . .-	320	-
Fižol 1'repeličar .	82	—	Slanina sveža(5peli j	:04	—
Fižol A\andalon .	>8	50	Slanina prekajeua .	171	-
Čebula.....	9	—	Mast svinjska . .	177	-
Krcmpir . . . .	0	50	Loj.......	08	—
Zelje sveže . . .	—	—	Jajca 100 komadov	0	-
Zelje kislo brezsoda	—	—	riSanci.....	l	50
Repa florenjska . .	12."	—		_	80
Repa sveža . . .	—	—		4	—
Repakislabrezsoda		—	Gos......	7	—
Brinje......	80	80			
	00	__			
Orelii...... Gobe suhe. • . ,	62	—	Kolonijalno hiago		
Suhe hruške . . .	_	_	na debelo:		
Sulic Cešplje . . .	_	—			
Ježlce......	—	—	Riž Rangon od		
Želod......		_	K 32 — do . . .	45	_
Smrekovi storži .	_	—	Kava Santos od		
Seno......	8	—	K 270 — ....	100	—
	8	—	SladkorodK82-do	83	85
			Petrolej.....	42	
Gaspoilarsfea zveza u lfa&l»Bfani
nakupuje
fižol, krompir, proso, ajdo in dne poljsko pridelke.
Trgovcem priporoča nakup kavo, riža, sladkorja itd. Zaloga pristnih doraiiuili.
Pred poroko! «0* Ženini in neveste, pozor!
Eogata beračica. V Dubrovniku so v stanovanju bcračice Kate Bojanovič našli pri hišni preiskavi 20.000 K denarja, ki si ga je priberačila.
Triletni morilec. V Szolnoku jc neka ženska Ivana Makocsi vzela pred dnevi na rejo tri mesece starega otroka, kar je zbudilo ljubosumnost njenega triletnega sinčka. Ko je pred dnevi odšla Makocsijcva z cloma, je pustila oba otroka brez nadzorstva. Medtem pa jc njen triletni sin ubil dojenca z nekim lesom. Proti neprevidni materi jc uvedeno kazensko postopanje.
Najcenejši, moderni
zaročni in poročni prstani.
Namizna oprava nastavki
raznovrsten kinč.
Ker se objavi ta oglas le v par številkah, izvolite si ga dobro zapomniti.
880
Le pri domači tvrdki
Fran Čuden
Ljubljana
Prešernova ul. št. 1, nasproti frančišk. cerkve.
Naročajte cenik
z žepnim koledarjem, ki se pošilja tudi po pošti prosto.
^Si^S]88šSSaSS(!fB8JSS83B3EBa3EgfiSB36888BB8Sa3B
M
o /ooock n^cTrnnnnfnrranaooDcacaDonr: ^-^oijaSLivJLaairaL-ucaDucuuuuijijuijaoDCJc
uuuuojuuaaaciciju^aaaaaaococuu
Tvrdka M. Tomec v Humpolcu je priložila tej številki za posamne odjemalce dopisnice z naročilnico za na-ročbo vzorcev blaga za obleke. Skupni odjemalci so jih prejeli že v eni prejšnjih številk.
Kje je drugi stražnik?
ZavDil^a teCaje o trnovski vedi
Frid. Jllesler, lastnik preko cvrop. mejn znan. bivSe trriov. aKnd. Llpsko. Prospekti zastonj pri ravnn-teljstvn.	792
i I
Vam platin m, nko Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože lokom 3 dni bolečin ne odpravi moj uničevalce korenin Ria-mazilo. Cona lončku /. jamstvenim pismom 1 krono. 337
Kemiji (Kasta) 1.
Poštni predal 12/161 Ogrsko.
SiilifcN
Najboljše in najcenejše orožje
vseh vrst, Kakor Hammerless-puške, trocevke, puške Lankaster in Ilobert, faiuoknsi, pištole itd. razpošilja J°s. BucuiwaUl razpošiljalnica, Nachod št. 59,
poštni predal št. G.">, Ciško. tlustr. ceniki zastonj in franko. Popravila poceni. 671
1
a
v sodc.ih kg po Jv I CO, hlebih leg po K 1-70 (on hleb 20 do 30 kg) pri odjemu 5 kg po K 1-80 kilogram, vso proti takojšnjemu plačilu po povzetju pošilja M. Walknor, Adnet (Setlmograško).
V vsaki družini,
kjer sc goji dobra godba, so morajo nahajati tudi
(amerikanski harmonij).
Lep glas. Krasna oprema. Cena od 46 mark naprej. Ilustrirani ceniki zastonj.
Aloys Mayer
kr. dvorni založnik,
Fulda.
(Cena z notnim zvezkom obsegajočim Z125 komadov lc 35 mark, s katero zatnorc iprali na liarmo-ni.j vsak takoj Cetvero-tflasno in brez znanja sekiric. 3801 10
sprejme MATIJA REIVjšKAR, krojaški mojster, Kožarje 9, Dobrova pri Ljubljani.	074
s sadnim vrtom in travnikom v St. Vidu nad Ljubljano št. 3!). Pri hiši je gospodarsko poslopje, hlev, pod in šupa. Ako bi kupec želel, so mu proda tudi en del za hišo ležečega gozda. Zemljišče in poslopje se lahko vsak čas ogleda. Ponudbe naj so vlože do 1. maja t. I. pri županstvu v št. Vidu nad Ljubljano ali pa pri predstojništvu župne nadarbine ravnolam. 1010
200.000 zelo itiočnili, lepih lepotili in drevoredi dreves
zlasti lepih divjih kostanjev, okroglih akacij in jesenov, Kri-slovega trnja, javorjev, jesenov, hrastov itd., kakor tudi različna krasna žalobna drevesa, kos od 00 v naprej. Milijon sadnih dreves vseli rabljivih in lc najbolj preizkušenih vrst. 100 vi-sokodebelnih jablan od 25 K dalje. Zbirka 10i> kosov lepotil-nih in drevorednih dreves in 100 lepotilnih grmov, 10—15 vrst za ceno K 70 —; iste obstoječe od vsake samo po 50 kosov K 40 —. Najboljša živa ograja ie eno-, dve- in triletne akacije in gledičje 10(0 kosov K lo do K 65. Akacije, večje, 8-5letne •/50-400 cm vis. 100U kom. K 65 do K 100; poletni lirast 3-5 letni za mejo, 1CC0 kom. K 15 do 25; hrastiči 150-250 cm. vis. 100 kom. K 7.—, 1000 kom. K 65 --. Perutnina za pleme in njih jajca, fazani in njih j.ijca za valenje. llustiov. glavni katalog zastonj.
Grofa Žige Battiiyanyja
graščinska uprava Csendlak pri Radgoni.
Vzorci franko volne-| nega in modnega peril-nega blagu j
J platna, damasta, oprem zn ne- I vesle itd. poSilja
V. J. Havliček I a bratr. 7271 I Podebrady, Češko,
flnmM« posoja zasebnik ftp v&18 I t čelnim ljudem po 5 7p. Odplačilo na obr. 5 let Buta O. post. rest. Berlin 47.
2400 m tračnic, 45 vozov, 12 vozov za kamenje, se proda ceno, ovent. tudi tla v najem. Vprašanje pod F. H. 1250 odpošilja anon-čna pisarna J. Rafael, Dunaj I., Graben 28. 030
zn poskušnjo za lOdnevni ogled. Puška cnoccvka Lankaster K 20'-, dvocevka Lankaster K 30-, Nammei less-puška K 70'-, Flo-bert K 8-; samokres K 6-, pištola od 2 K naprej Ilustro-van cenik zastonj. F. DUŠEK, tovarna orožj , Opočno št. 2137, ob drž. želez., Cc ko.
iz gorske rži
I se pošilja po povzetju v
zavojih po 5 kg franko za f I K 3 75 z dodatkom lepih platnenih brisač, robcev itd. iz tovarne
Fran Sax
[ Maslovedy pri Smifitz |
Češko.
Trosimo, poskusite! S10
3 minute od Domžal ob glavni cesti z vrtom in veliko njivo ob kantonskl cesti se radi bolezni za 5300 K pod jako ugodnimi pogoji proda. Poizve se pri lastnici' Jožefa Kova«, ljubljena, Marija Terezije ccs a, Kolizej 25. ni
Tehnična pisarna	Stavbeno podjetja
¥^S@snfin Mccetf©
zapriseženi sodni izvedenec Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8
se priporoča za napravo vseh v stavbeno stroko spadajočih načrtov in del ter kot oblastveno koncesijonirana zasebna
za ittp ln prodajo posestev ln zemljišč.
Postrežba vestna in točna.	B424
vajenea za pekovsko oiir(
pridnega in poštenega fanta, najraje z dežele. Ponudbe na upravništvo „Domoljuba" pod šifro „Prlden ln pošten 1008".
Sprejmem takoj dobrega in poštenega L'2 do 30 let starega sedlarskega in jermenarskega, posebno za komate sposobnega
pomočnika
in tudi da je v stanu mene zastopati. Plača in ostalo po dogovoru. Jos. Tavčar, sedlar in jer-monar, Sarajevo.	1006
pocinjeno. oddaja 1000 m po K 44-—, travniško hrane od 50 K naprej, posncnialnike od 100 K itd., gnojnično sesalke, domače mline, motorje na bencin ali petrolej 3 PS K 1200—, slamorcznice K 90 — in višje ter vse druge kmetijske stroje priporoča 6:J3
I. Bolič, strojni stavbenik,p SSB
Spioslo žico,1
S., 1038. 14kar zlato 1015— S. C38, Novo zlato K 6.40 Si. 1064. Z iato na srebro K 2.70
Kesa!
se je dosedaj Se vsak, ki jc kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanitnivi in bogato ilustrovani cenik
liiiiner
v Ljubljani, Mestni trg št. 25
Šr
1046. 14 karat zlato K 9.-
Šv. '046. Novo zlato K 4.70 Sr, 1O68. Zlato na srebro K 2.50
St. 748, K 13.50
ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odločite za kak nakup cenik, ki se Vam dopošije takoj, poštnine prosto.
KteSni trg št. 25
Največjo eksporlno tvrdko ur, zlatnine io srebrnine.
Mi prolo&olira tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
JKO™
DS9imfnM;K«ttt<u:tItt)«g(liMH])il|g),tjit,IH
dobi vsakdo
H. Suttuerjev
velezanimivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje
5 vinarjev
za dopisnico na tvrdko
M. Sutfner
v Ljubljani, Mestni trg št. 25.
Predno se odločite za nakup ur, zlatnine in srebrnine zahtevajte cenik.
Si 1109. 14-kar. zlato e epal-kam. K 9.70
St 1149. Srebrna broSfc: K 1.50
O-lsto na srebro K 3—_
8 M
J3
a
St. 873. Nikelnasta vcrižica z obeskom K 2.20
St	854.Srebrna		verižšcR	s srcem tovrstna „ 5.70
a»	854.	0	„	» „ 4 vrstna , 7.50
9*	854.	«	v	„ „ 5 „ „ 9.—
	853.	it	i.	M a s šestimi, srci
				6 vrstna K J 2.20
»s	853.	M	it	* „ 8 „ „15.80
*	861.		*	» - J® » * 26.—
	860.	*	»	n M „ a 42.««
O) <o b
s
o ^ 1«
.M 8
S
g Cri
E^-c
S
: o
r>a
St. 755. K 15.
m . Si	5	S
C t/i	r-\	„
„n ^	.	S
« o	m	TI
i. a	N	<u
N	r,
m"
H-l