Ptuj, torek, 25. oktobra 2011
letnik LXIV • št. 83 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Danes priloga
Pred
kurilno
Stran15-18
sezono
Aktualno Ptuj« Ko je občina kriva za poškodbe na javnih površinah O Stran 3
V
Po mestni občini Ptuj • Zaplet pri plačah v bolnišnici sedaj razpleten
O Stran 3
Po naših občinah Ormož • Je Horvat oškodoval tudi občino Ormož?
O Stran 5
Štajerski
Športno plezanje
• Slovenki na vrhu v Amanu
O Stran 13
Rokomet •
Jeruzalem nadigral Maribor
O Stran 14
Ptuj • Uspešen projekt Kluba ptujskih študentov
Že deset let Vino ni voda
Da ne gre vseh mladih metati v isti koš s tistimi, ki se v parku opijajo z nekakovostnimi nizkocenovnimi zvarki, dokazujejo člani Kluba ptujskih študentov (KPŠ), ki svoje kolege že deset let zapored prepričujejo, da Vino ni voda.
To žlahtno kapljico študentje častijo na svojstven način, s festivalom, ki Ptujčane razveseljuje že deset let in ki je v teh letih prerasel v priznan in obiskan dogodek. Čeprav se z leti spremljajoči dogodki spreminjajo, koncept festivala Vino ni voda ostaja nespremenjen: mlade ozavestiti, da je vino užitek, a da ga je treba piti v zmernih količinah. To je dejstvo, ki se vse prevečkrat spregleda, a ne le med mladimi. Festival je namenjen vsem generacijam in ponuja spoznavanje vinske kulture na več ravneh. Program desetega jubilejnega festivala temelji na degustacijah odličnih vin in predstavitvah priznanih slovenskih vinarjev, izobraževalne vsebine pa dopolnjujejo še kulturne. Dogajanje se bo odvijalo od 21. oktobra do 12. novembra. Pričelo se je v petek z otvoritvijo festivala v romanskem palaciju na ptujskem gradu.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Boks • 31. zlata rokavica Škrjancu
O Stran 19 Jadranje • Prvi naslov za Vida Laha Z> Stran 21
Markovci • Gradnja male hidroelektrarne se nadaljuje
Sedaj je na delu Granit
Po stečaju gradbenega podjetja Konstruktor Maribor, ki je bilo do nedavnega glavni izvajalec del pri gradnji male hidroelektrarne ob zapornicah v Markovcih, te dni dela nadaljuje drugi izvajalec.
Za pojasnilo smo prosili vodstvo Dravskih elektrarn Maribor, ki je v celoti investitor hidroelektrarne na zapornicah v Markovcih. Takole so nam odgovorili:
„Pogodba s Konstruktorjem je bila zaradi njihove neaktivnosti na gradbišču prekinjena. Nova pogodba je bila sklenjena z Granitom iz Slovenke Bistrice. Ta
je že bil vpeljan v delo in dela na gradbišču so v polnem teku. Cesta čez jez bo zaprta predvidoma do konca novembra, do tega časa je za prehod preko Drave zgrajen začasni obvoz, ki v dnevnem času omogoča normalen prehod iz ene na drugo stran Drave.Z izgradnjo markovske elektrarne bomo izkoristili biološki minimum, ki sedaj neizkoriščen odteka preko zapornic v strugo reke Drave. Imela bo moč 900kW in predvideno letno proizvodnjo 6šest milijonov kWh. Gradnja bo predvideno končana v sredini leta 2012."
-OM
Foto: M. Ozmec
Gradbišče pod zapornicami v Markovcih je spet zaživelo; gradnjo male hidroelektrarne nadaljuje GP Granit iz Slovenske Bistrice.
Slovenija • Parlament razpuščen, začenja se volilna bitka
Poslanci predčasno zaključili mandat
Državni zbor, ki je zaradi razpusta parlamenta in razpisa predčasnih volitev zaključil svoj mandat v noči s četrtka na petek, se je v treh letih delovanja sestal na 80 sejah in sprejel okrog 350 zakonskih besedil. Mandat je zaznamovalo tudi spremenjeno ravnotežje med koalicijo in opozicijo, prehodi med poslanskimi skupinami in odstopi ministrov.
V	tem mandatu so se poslanci seznanili z odstopi več ministrov, na dnevnem redu pa so bili tudi predlogi za razrešitev. Interpelacijo je dvakrat prestala ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, prvič aprila 2009, drugič pa leto pozneje. Septembra lani je bil interpe-liran tudi minister za šolstvo Igor Lukšič, ki je interpelacijo prav tako prestal.
V	času vlade Boruta Pahorja se je zamenjalo kar nekaj ministrov, vsi so s svojih funkcij odstopili. Poslanci so se tako leta 2010 seznanili z odstopi ministra za okolje Karla Erjavca, ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika, ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, ministra za gospodarstvo Mateja Lahovni-ka in ministra za lokalno samoupravo Henrika Gjerkeša.
Letos pa so odstopili ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan, minister za visoko šolstvo Gregor Go-lobič, ministrica za gospodarstvo Darja Radič, ministrica za kulturo Majda Širca, ministrica
Uvodnik
za javno upravo Irma Pavlinič Krebs ter notranja ministrica Katarina Kresal.
Opozicijski poslanci so marca lani predlagali, da se predsednika republike Danila Turka zaradi odlikovanja Tomaža Er-tla obtoži pred ustavnim sodiščem, a takšen predlog v DZ ni bil sprejet.
Prav tako so dvakrat želeli zamenjati predsednika DZ Pavla Gantarja, a tudi ta dva poskusa nista bila uspešna. Gantar je sicer s položaja odstopil v začetku septembra letos, potem ko je njegova stranka Zares zapustila koalicijo. Nasledil ga je poslanec LDS Ljubo Germič.
V tem mandatu je prišlo tudi do nekaterih prestopov med poslanskimi skupinami. Ustanovljena je bila poslanska skupina nepovezanih poslancev, kamor sta iz DeSUS »prebegnila« Vili Rezman in Franc Žnidaršič, iz SD Andrej Magaj-na in Julijana Bizjak Mlakar, iz Zares pa Vili Trofenik in Lojze Posedel. Poslansko skupino je zamenjal tudi Franc Pukšič, ki
Za sveče življenja
V teh dneh bolj kot kdajkoli v letu oživijo spomini, bolj kot kdajkoli v letu nas pot zanese do poslednjih počivališč naših dragih oziroma vseh, s katerimi smo bili tako ali drugače povezani za časa njihovega življenja, V soju sveč in cvetličnih aranžmajev se pretakajo reke spomimov. Spomini pa ne bodo nič manj živi in nič manjši, če jih bomo znali pospremiti razumno, nič več z desetinami in stotinami sveč ter drugim ba-haštvom, ker je to pač tradicija, s katero se doslej še nismo mogli uspešno spopasti, ker pač ne more biti pravega spomina na umrle brez velikega soja. Nič ne bo narobe, če bomo iz svojega življenja in ravnanja izrinili še eno »tradicionalno« navado, ki je tako blizu pravzaprav le nam, Slovencem, in skoraj nikomur več. Časi so že taki, da potrebujemo trezno ravnanje na vseh področjih. Namesto dodatne sveče na grobu spomina naj zagori v srcu, ker bomo darovali za življenje. Marsikdo je danes lačen in nima niti za kruh, na drugi strani pa porabimo toliko za pretiran soj, ki ko dogori, postane velika ekološka bomba.
Humanitarne organizacije in drugi človekoljubi zardevajo, ker ne morejo pomagati vsem ljudem v stiski. Če bi znali zmanjšati izdatke za sveče, bi lahko pomagali številnim, s tem pa ne bi prikrajšali nikogar, ker so živi tisti, ki potrebujejo našo daritev, spomini, ki živijo z nami, pa zaradi tega niso ogroženi. Srce lahko ogreje tudi darovani evro, ki ga še vedno pričakujejo v Soroptimist klubu Ptuj, kjer že od marca letos vodijo hvalevredno akcijo za nakup sodobnega digitalnega mamografa, ki je prav tako naložba za kvaliteto življenja in za življenje nasploh. Trkajo na srca 70 in več tisoč prebivalcev s Ptujskega, ki bi morali v povprečju darovati le po tri evre, da bi zbrali dovolj za to prepotrebno aparaturo za reševanje življenj mam in tudi očetov, ker za rakom dojke obolevajo tudi moški.
Še je čas, da v času spomina na pokojne naredimo nekaj več tudi za življenje.
Majda Goznik
se je iz poslanske skupine SDS preselil v SLS.
Državni zbor, ki se je na ustanovni seji sestal 15. oktobra 2008, je v triletnem mandatu zasedal na 80 sejah, in sicer 32 rednih in 48 izrednih. Seje so skupaj trajale 228 dni, od tega redne 169, izredne pa 59 dni. Po podatkih državnega zbora so od začetka mandata do 14. oktobra poslanci obravnavali 932 točk dnevnega reda, 805 na rednih in 127 na izrednih sejah. Po podatkih, ki še ne vključujejo zadnje redne seje in današnje izredne seje, so v triletnem mandatu sprejeli 332 zakonskih besedil, od tega največ, 166, v lanskem letu. Največ zakonskih besedil, 129, so obravnavali po rednem postopku, le nekaj manj manj po skrajšanem postopku. Poleg zakonskih besedil je DZ v tem mandatu sprejel še 431 drugih aktov.
DZ je v triletnem obdobju razpisal več referendumov. Prvi je potekal junija 2010, ko so državljani odločali o uveljavitvi arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Decembra lani so volivci odločali o uveljavitvi zakona o Radioteleviziji Slovenija, aprila letos pa o zakonu o malem delu. Junija letos pa je DZ razpisal »superreferendum«, na katerem so volivci zavrnili pokojninsko reformo, zakon o delu na črno ter zakon o arhivih. Državni svet je v tem sklicu DZ vložil 22 vetov na posamezna zakonska besedila, pri čemer je DZ 19 zakonov pri ponovnem odločanju potrdil,
treh pa ne.
Ob koncu mandatnega obdobja 2008-2011 je v DZ delovalo 22 delovnih teles, in sicer 14 odborov ter osem komisij. Do junija lani je delovala tudi komisija za preprečevanje korupcije, ki je po tem datumu prenehala obstajati. Poleg tega je v tem sklicu DZ obstajal tudi en pododbor, in sicer pododbor za mladino v okviru odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino. V tem mandatu je bilo ustanovljenih tudi šest preiskovalnih komisij, z delom pa sta do izteka mandata zaključili le dve. Komisija, ki je preiskovala ozadje izhajanja brezplačnikov, je pripravila poročilo, ki ga je DZ tudi sprejel. Komisija, ki je preiskovala gradbene posle, pa je sicer končno poročilo pripravila, a ga DZ bo vsej verjetnosti ne bo več mogel obravnavati. Poleg poslancev je trenutno v DZ zaposlenih še 376 javnih uslužbencev.
Ankete: prednost SDS in Virantovi ter Jankovičeve stranki
Po oktobrski anketi Financ bi SDS dobil največ glasov podpore, in sicer 21 odstotkov, kar pa je vendarle za pet odstotnih točk manj kot septembra in najmanj v zadnjem letu dni. Gregor Virant je kot najbolj zaželeni mandatar prehitel Zorana Jankoviča in Janeza Janšo.
Takoj za SDS se je že uvrstila nova Lista Gregorja Viranta, ki bi dobila 18 odstotkov glasov,
tretja je Lista Zorana Jankoviča s 16 odstotki. SD Boruta Pahorja je podpora spet zdrsnila, na 11 odstotkov. Če bi bile volitve zdaj, bi se po tej anketi v parlament uvrstili samo še DeSUS (šest odstotkov) in SLS (štiri odstotke). Ob takih razmerjih bi bila precej verjetna desna koalicija; SDS, Virantova lista in SLS imajo skupaj 43 odstotkov podpore, na drugi strani pa Jankovičevo listo, SD in DeSUS skupaj podpira 33 odstotkov vprašanih, pišejo Finance.
Parlamentarnega štiriod-stotnega praga po anketi ne bi dosegli LDS (tri odstotke), NSi (tri odstotke), SNS (dva odstotka) in Zares (en odstotek). Preboj tudi ne bi uspel novi Stranki za trajnostni razvoj Slovenije Matjaža Hanžka (dva odstotka). Neopredeljenih je po tej anketi samo šest odstotkov vprašanih.
Viranta kot najbolj primernega predsednika vlade vidi 29 odstotkov vprašanih, Jan-koviča 25, Janšo 15 odstotkov. Zdajšnjega predsednika vlade Boruta Pahorja bi na tem položaju spet imeli štirje odstotki vprašanih. Tudi po indeksu predsednikov strank se je Virant zavihtel na prvo mesto, za njim je Zoran Jankovič, sledijo mu Radovan Žerjav (SLS), ki je doslej vodil, Karl Erjavec (DeSUS) in na petem mestu Janez Janša. Anketiranci so v ponujenih parih tudi izbirali primernejšega za predsednika vlade. Tu se izkaže, da bi Jankovič premagal Janšo z 52 odstotki glasov anketirancev proti 44
odstotkom, Janša bi izgubil tudi proti Virantu (32 proti 66 odstotkom). Virant premaga tudi Jankoviča, ta pa Pahorja. Anketiranci v paru Janez Janša-Radovan Žerjav za predsednika vlade izberejo Žerjava.
Anketa, ki jo je za Mladino opravila Ninamedia, kaže podobne rezultate; dva tedna pred začetkom uradne volilne kampanje je za funkcijo predsednika v vodstvu Gregor Virant, sledita mu Zoran Jan-kovič z 21,8 odstotka in Janez Janša z 21,3 odstotka. Borut Pahor je dobil 4,1-odstotno podporo, prav tolikšno pa tudi Matjaž Hanžek s stranko TRS. Ob tem Mladina opozarja, da je bila anketa narejena 17. in 18. oktobra, ko je bila v središču javnomnenjske pozornosti prav Virantova lista, ki je tedaj organizirala svoja prva medijsko odmevna srečanja.
Anketirancem so postavili tudi vprašanje, katero koalicijo bi najraje podprli. Ponudili so jim kombinacije Janša-Virant, Janša-Pahor, Jankovič-Pahor in Jankovič-Virant. Kombinacijo Jankovič-Janša so izpustili, ker je Jankovič takšno možnost že zavrnil. Rezultati kažejo, da bi bila za ljudi razmeroma najbolj sprejemljiva kombinacija Jan-ša-Virant. To je izbralo 30 odstotkov vprašanih. 27 odstotkov bi najraje videlo koalicijo Jankovič-Virant, 12 odstotkov pa koalicijo med Jankovičem in Pahorjem.
Rezultati po regijah kažejo, da je Jankovič favorit obeh največjih mest, Ljubljane in Maribora, kjer ga kot premiera v povprečju podpira 40 odstotkov vprašanih. Virant si je tu prislužil 12-odstotno podporo, Janša pa 15-odstotno. Drugačna so razmerja na podeželju, kjer se je ena tretjina odločila za Viranta in druga tretjina za Janšo. Jankovič pa je dobil zgolj 10-odstotno podporo.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
12 milijonov evrov za občinske naložbe
Vlada je sklenila, da se iz tekoče proračunske rezerve za sofinanciranje investicijskih projektov občin službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) prerazporedi sredstva.
Sredstva so namenjena pokrivanju izplačil na podlagi zakona o financiranju občin do konca proračunskega leta 2011. Kot je pojasnjeno v sporočilu po seji vlade, je bil ob sprejetju rebalansa letošnjega državnega proračuna v parlamentarno proceduro poslan predlog interventnega zakona, ki je predvideval zamik dinamike dela izplačil iz naslova sofinanciranja investicijskih projektov v leto 2012. Ker predlog interventnega zakona ni bil sprejet, pa je treba v letu 2011 poravnati celotno obveznost v skupni višini 45.017.883 evrov. Del sredstev v višini 12 milijonov evrov se bo sedaj zagotovilo iz tekoče proračunske rezerve. (sta)
Soglasna podpora za zdravstveno zavarovanje vseh otrok
Poslanke in poslanci so na zadnji izredni seji soglasno podprli novelo zakona o zdra-
vstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, katere namen je zagotoviti dostopnost do zdravstvenega varstva tudi otrokom zaposlenih, ki jim delodajalec ni plačal prispevkov.
Predlog je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisano poslanko Majdo Širca (Zares).
Novela spreminja 78.a člen zakona, na podlagi katerega se določenim zavarovancem in družinskim članom v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačevanja prispevkov, zadržijo pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Novela zakon spreminja tako, da bodo imeli otroci takšnih zavarovancev polno kritje zdravstvenega varstva. (sta)
MESTNA OBČINA PTUJ
VAS VABI
Dr. Štefan ČELAN, žnpan Mestne občine Ptuj
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Nastja Bat. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Zakaj občani tožijo mestno občino
Je občina kriva za poškodbe na javnih površinah?
V MO Ptuj smo se pri županu Štefanu Čelanu zanimali, kako je z odškodninskimi tožbami zoper občino, ki so jih sprožili občani zaradi različnih vrst škode.
Trenutno poteka deset pravdnih postopkov za plačilo odškodnine. Najpogosteje gre za zahtevke zaradi poškodb na javnih površinah, kot so stopnice, pločniki, cestišča in podobno. Trenutno največja pravda pa je tista, ki jo MO Ptuj vodi z ostalimi občinami na Ptujskem ob primeru Snežič, saj te, čeprav pravne naslednice, svojega deleža v tem primeru ne želijo poravnati. Sodišče jih je v teku maratonsko dolgega sodnega postopka, trajal je skoraj dvajset let, sicer pozvalo, da kot stranski inter-venienti vstopijo v pravdo, a se za to niso odločile. Zato pravne naslednice nekdanje Občine Ptuj in Upravna enota Ptuj ne morejo mestni občini očitati neugodne sodbe kot posledice slabega prav-danja v tej zadevi.
Kar nekaj je tožb, ko občani tožijo MO Ptuj. Zakaj pa tožijo?
»Pretežno gre za odškodninske tožbe zaradi nepre-moženjske in premoženjske škode, nekaj s področja la-stninskopravnih razmerij -zaradi ugotovitve lastninske pravice oz. izstavitve zemljiškoknjižne listine za njen
Foto: Črtomir Goznik
Glede na neurejenost javne infrastrukture je tožbenih zahtevkov zaradi poškodb na javnih površinah MO Ptuj malo.
vpis, občasno pa se pojavi tudi kakšna tožba v upravnem sporu zaradi izpodbijanja upravnega akta. V teh primerih se spori navadno hitreje zaključijo in običajno v korist MO Ptuj.
Trenutno poteka deset pravdnih postopkov zaradi zahtevkov za plačilo odškodnine. Skupna višina podanih zahtevkov znaša 90.824 evrov. Najpogosteje gre za zahtevke zaradi poškodb,
ki so jih občani utrpeli na javnih površinah, kot so stopnice, pločniki, cestišča in podobno, v nekaj primerih pa za škodo, ki je nastala kot posledica investicijskih posegov občine. Ob tem tečeta še dva pravdna postopka zaradi izstavitve zemljiškoknjižne listine s skupno sporno vrednostjo 10.842 evrov. V teh postopkih tožniki zatrjujejo obstoj lastninske pravice na nepremičnini, kar
Ptuj • Zaplet pri plačah v bolnišnici razpleten?
Vračil pri večini ne bo
Kot je znano, so bile v postopku revizije o pravilnosti prehoda na nov plačni sistem v ptujski bolnišnici ugotovljene nekatere nepravilnosti. V postopku njihove odprave je skladno z zahtevami Računskega sodišča bolnišnica od vsakega posameznika februarja letos zahtevala, da vrne preveč izplačan znesek plače, oziroma v roku enega meseca sporoči, kako in v kakšnem času bo vrnil preplačilo plače za čas od 1. avgusta 2008 do konca decembra 2010. A od 150 obveznikov jih bo preplačila morala vrniti le peterica.
pa ni vknjiženo v zemljiški knjigi in to želijo doseči v pravdi.«
V kakšni fazi so tožbe in kakšni so izidi glede na dosedanjo prakso?
»Sodni postopki so pretežno v fazi glavne obravnave na sodišču prve stopnje. Izidi postopkov so seveda različni, odvisno od materi-alno-pravne utemeljenosti oziroma dokazne podprto-sti posamičnega primera, tako da glede tega ni mogoče podati nekega splošnega zaključka.«
V ptujski bolnišnici naj bi od nekaterih delavcev zahtevali vračilo tudi do 18 tisoč evrov. V zvezi z vsemi zapleti, ki so nastali pri uresničevanju zakona o sistemu plač v javnem sektorju, je državni zbor 4. maja letos sprejel razlago 49. a člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju, Računsko sodišče je 20. junija letos na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 49. a člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Vlada je avtentično razlago podprla.
Od 430 zaposlenih v ptujski bolnišnici bi jih preveč izplačane znesek plač moralo vrniti 150. V revizijskem postopku je bilo ugotovljenih za 7500 evrov nepravilnosti, pri preračunavanju pa so prišli do zneska v višini 90 tisoč evrov; toliko naj bi bilo skupnega vračila pri vseh, ki so prejeli preveč.
Kot je povedal Aleksander Voda, namestnik direktorja
ptujske bolnišnice, so bile v postopek revizije zajete plače iz vseh profilov poklicnih skupin v bolnišnici. Skladno z zahtevami Računskega sodišča so v postopku odprave nepravilnosti delavci prejeli nove pogodbe o zaposlitvi, ki so pričele veljati 1. januarja letos. Od skupnega števila 150
I A
■

Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Voda, namestnik direktorja ptujske bolnišnice
se jih je za tožbe proti bolnišnici oziroma za pogodbe o zaposlitvi skladno z izobrazbo odločilo 14 - šest babic in osem medicinskih sester, zaposlenih na ginekološko-po-rodnem oddelku. Postopek še traja, naslednja obravnava bo novembra.
Zaradi avtentične razlage 49. a člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju Računsko sodišče ni več vztrajalo pri povračilih preveč izplačanih plač, razen pri petih zaposlenih, kjer je šlo za neupravičeno napredovanje oziroma položajni dodatek. Z vsemi petimi obvezniki vračila preveč izplačanih plač (najnižji znesek je 180, najvišji 6800 evrov) so se dogovorili za sporazumno vračanje oziroma so bili z njimi sklenjeni dogovori, na podlagi katerih bodo v določenem roku vrnili preplači-la, zato tožb ne bo.
MG
Izgubljene tožbe se le redko plačajo iz proračuna
Iz katerega vira se plačujejo izgubljene tožbe?
»Največkrat jih poplačajo zavarovalnice iz naslova zavarovanja odgovornosti oz. jih poplačajo odgovorni izvajalci storitev gospodarskih javnih služb, sicer pa se naložena plačila poplačajo iz proračuna Mestne občine Ptuj, vendar je potrebno poudariti, da je takšnih primerov zelo malo.«
Kdo zastopa interese MO Ptuj v tožbah?
»Pristojni uslužbenec pravne stroke. Če pa gre za zadeve, za katere zakon predvideva zastopanje odvetnika, jih zastopa le-ta.«
Kakšno pa je stanje tožb pri pravnih osebah MO Ptuj?
»V tem trenutku tečejo le tri. Pravne osebe se najpogosteje pojavljajo v upravnih sporih.«
Kaj pa se dogaja s tožbo v primeru Snežič, kjer se občine otepajo plačila svojega deleža?
»Kot je znano, je tožeča stranka, družba Meltal Rado Snežič, d. o. o., je uspela z iz-
toževanjem odškodnine za škodo, ki jo je utrpela zaradi 'nezakonito' izdanega gradbenega dovoljenja za poslovni objekt v Slovenji vasi. Nesporno v tem gospodarskem sporu je, da je takratna SO občine Ptuj izdala tožniku pravnomočno gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega je zgradil poslovni objekt. Zaradi pritožb civilne iniciative je bil postopek izdaje že pravnomočnega dovoljenja po izgradnji poslovne hale obnovljen, v obnovljenem postopku pa je drugostopni upravni organ gradbeno dovoljenje razveljavil zaradi neusklajenosti prostorskih aktov lokalne skupnosti. Gradbeno dovoljenje je bilo namreč izdano na podlagi prostorskih sestavin družbenega plana lokalne skupnosti za obdobje 1986 do 1990, pri čemer pa odlok o urbanističnem redu v Občini Ptuj ni bil usklajen z omenjenim prostorskim planom. Ravnanje takratnega upravnega organa SO Ptuj ocenjuje sodišče kot protipravno ravnanje in je temelj odškodninske odgovornosti lokalne skupnosti. Sodni postopek, ki je trajal skoraj dve desetletji, se je zaključil v korist tožnika in ta je 4. marca 2010 vložil predlog za izvršbo za odškodnino v višini 259.650 evrov, pravdne stroške v višini 28.968 evrov in zakonite zamudne obresti od 12. 10. 1993 v višini. 1.970.375 evrov, kar je skupaj z glavnico in stroški zneslo 2.258.994 evrov.
Kriv je občinski uslužbenec
Na podlagi pogajanj je MO Ptuj z upnikom, da bi se izognila blokadi svojih računov, sklenila poravnavo: v primeru takojšnjega plačila 1.900.000 evrov in 100.000 evrov odloženega plačila zneska v letu 2011 je upnik odstopil od izterjave razlike do celotne višine izterjeva-ne terjatve, to je 2.258.994 evrov. Za plačilo s poravnavo doseženega zneska je MO Ptuj najela kredit. Vsa leta trajanja spora so bili vsi župani občin, pravnih naslednic Občine Ptuj, na kolegiju županov sproti seznenjani s problematiko tega spora.
Zadnja sodna odločitev v tem gospodarskem sporu je pravnomočno določila odškodninsko odgovornost lokalne skupnosti zaradi pravno zmotnega ravnanja upravnega referenta, ki je bil v času odločanja zaposlen na Občini Ptuj. Vrhovno sodi-
šče med drugim navaja, da je obravnavano škodo povzročil uslužbenec Komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve bivše Občine Ptuj z izdajo nezakonitega lokacijskega (in gradbenega) dovoljenja v nasprotju z občinskim odlokom o urbanističnem redu. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da je s tem podana odškodninska odgovornost bivše Občine Ptuj in s tem Mestne občine Ptuj kot njene pravne naslednice.
Sodišče je nadaljevalo postopek zoper MO Ptuj, ki jo je tožeča stranka navedla kot pravnega naslednika prvotno tožene stranke, Občine Ptuj, ki je s 1. 1. 1995 na podlagi Zakona o lokalni samoupravi prenehala obstajati, saj je ugotovilo, da je Mestna občina Ptuj le ena izmed pravnih naslednic bivše Občine Ptuj. Ostale pravne naslednice, vključno z Upravno enoto Ptuj, je nato sodišče pozvalo, da kot stranski intervenienti vstopijo v pravdo, a tega niso storile. Zaradi tega te pravne naslednice ne morejo Mestni občini Ptuj očitati neugodne sodbe kot posledico slabega pravdanja v tej zadevi, saj je bila vsem takrat ustanovljenim občinam dana možnost sodelovanja v pravdi.
V zadevi regresnega zahtevka MO Ptuj zoper preostale lokalne skupnosti na območju bivše Občine Ptuj je procesna situacija taka, da je MO Ptuj vložila zoper preostale lokalne skupnosti regresno tožbo, v kateri je svojo terjatev porazdelila med vse pravne naslednice bivše Občine Ptuj z upoštevanjem osnovnega delitvenega kriterija iz Sporazuma o delitvi premoženja Občine Ptuj. Tožene stranke tožbenemu zahtevku MO Ptuj ugovarjajo med drugim z nepriznava-njem navedenega delitvenega kriterija. Posledično smo postavili podrejen tožbeni zahtevek, s katerim smo regresni zahtevek med pravne naslednice Občine Ptuj porazdelili ob upoštevanju določbe Obligacijskega zakonika, po kateri se dolg solidarnih dolžnikov, če ni drugega dogovora, razdeli po enakih delih. Po podrejenem zahtevku je dolg MO Ptuj precej manjši kot na podlagi osnovnega delitvenega kriterija. Navedeni gospodarski spor obravnava Okrožno sodišče na Ptuju, a doslej še ni razpisalo glavne obravnave, na kar pa nimamo vpliva. V obeh gospodarskih sporih bo torej potrebno počakati na odločitve sodišč.«
MG
Ptuj • Mednarodna konferenca o energetski učinkovitosti
Na Ptuju sedež ruske znanstvene institucije
V hotelu Primus na Ptuju je 20. in 21. oktobra potekala mednarodna konferenca o energetski učinkovitosti in novih energijah. Na njej so sodelovali ruski znanstveniki in predavatelji z inštituta OAO NIITeplopribor, slovenski predavatelji z Univerze v Mariboru, Kemijskega inštituta ter Inštituta Jožef Štefan. Konferenco so organizirali državni znanstveni inšitut NIITeplopribor iz Moskve v sodelovanju z MO Ptuj in odborom za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference: (od leve) ptujski župan Štefan Čelan, Bojan Držaj, Sergej I. Kuznetsov, generalni direktor inšituta OAO NIITeplopribor, in Janez Škrlec, predsednik Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije
Prvi dan je konferenco, ki je bila namenjena predstavitvi dejavnosti inštituta OAO NIITeplopribor in možnostim tehničnega, gospodarskega ter znanstvenega sodelovanja inšituta s podjetji, inštituti in drugimi znanstvenimi ustanovami iz Slovenije in drugih držav bivše Jugoslavije, vodil generalni direktor moskovskega inštituta Sergej I. Kuznetsov, drugi dan pa župan MO Ptuj Štefan Čelan.
Državni znanstveni inštitut OAO NIITeplopribor iz Moskve je vodilna znanstvena organizacija v Ruski federaciji, saj zaposluje 450 strokovnjakov, ki se ukvarjajo z reševanjem teoretičnih, raziskovalnih in uporabnih nalog na področju izdelave merilnih naprav, nadzora, evidence, avtomatskega uravnavanja in upravljanja energetskih naprav in tehnoloških procesov. Gre za edini državni znanstveni inštitut Ruske federacije, ki je vključen v sistem ruskega ministrstva za energetiko. Inštitut je v Sloveniji odprl svoje prvo predstavništvo v Evropi, sedež ima na Ptuju, na Rogozniški cesti 33, vodi pa ga Bojan Držaj.
Generalni direktor inštituta Sergej I. Kuznetsov je po končani mednarodni
konferenci povedal, da je konferenca prva faza slo-vensko-ruske naveze. »Naši cilji so predvsem, da seznanimo zainteresirane, kakšni so naši znanstveno-tehnični potenciali, ki jih bomo lahko še naprej razvijali, predvsem na področju prodornih tehnologij, ki bodo postale aktualne šele v prihodnosti. S tem se bodo lahko realizirale tako na slovenski kot ruski strani.«
Bojan Držaj, direktor predstavništva OAO NIITeplopri-bor v Sloveniji, pa je dejal, da so bili na konferenci postavljeni temelji za odprtje predstavništva ruskega inštituta v Sloveniji. »Kot smo videli po odzivu na konferenci, je zanimanja za tovrstno sodelovanje veliko z obeh strani. Sedaj pa je predvsem na meni in moji ekipi, da to, kar smo v teh dneh predstavili na konferenci, postavimo na realna tla.«
Povabilu na mednarodno konferenco se je odzval tudi Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetni-ški zbornici Slovenije, ki ga vodi Janez Škrlec. Zagotovili so strokovnjake z Inštituta Jožef Štefan, Kemijskega inštituta ter Univerze v Mariboru. Ker se tudi sami ukvarjajo z novimi tehnologijami na področju ener-
getike, je bil zanje izziv, da na konferenci sodelujejo in da informacije o ruskem predstavništvu v Sloveniji prenesejo v gospodarstvo, predvsem pa da bo prišlo do hitrega prenosa znanstvenih dosežkov v vsakodnevno življenjsko prakso, da bo v Sloveniji lahko dosežen učinkovit gospodarski razvoj, kar država v trenutnih razmerah najbolj potrebuje. V odboru zna znanost in tehnologijo pri OZ Slovenije so izjemno zadovoljni, da so bili ruski kolegi navdušeni nad pred-
stavitvijo nano tehnologij prof. dr. Maje Remškar z Inštituta Jožef Štefan. Seveda si želijo sodelovanja z Rusi preko tega predstavništva, ki ga imamo od danes na Ptuju. Ker je Škrlec tudi član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, bo lahko pozitivne izkušnje s te konference prenesel v širši slovenski prostor.
Zadovoljen in ponosen je tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki je izrazil dobre želje za zagon projekta, ki so ga načrtovali kar nekaj časa. Pred-
stavništvo vodilne znanstvene institucije Ruske federacije ni samo predstavništvo za Slovenijo, temveč celoten evropski prostor in države bivše Jugoslavije. Ta izjemno pomembna institucija bo na eni strani povezovala slovensko in rusko znanost, hkrati pa se ponujajo takojšnje povezave med slovenskim in ruskim gospodarstvom. Pri tem je ledino oral direktor predstavništva na Ptuju Bojan Držaj, ki je s slovenske strani najzaslužnejši, da se je projekt konkretiziral.
»Ideja o tem, da bi ruski znanstveni inštitut, ki je v lasti ruskega ministrstva za energetiko, odprl svoje predstavništvo nekje na tleh EU, se je porodila pred dvema letoma. Uspelo mi jo je spraviti v Slovenijo,« pravi Bojan Držaj. Kot Ptujčan si je prizadeval, da bi imeli sedež na Ptuju. Na začetku so ga na ruski strani gledali čudno, zato jim je moral vse podrobneje predstaviti. »Ko so Ptuj prvič obiskali, so bili že bolj navdušeni, ko so videli v kakšnem lepem mestu živimo,« pove Držaj. Nekako jih je prepričal, tudi s svojim delom, da ni pomembno, da je njihova evropska točka Pariz, London, Ljubljana, lahko je tudi na Ptuju. Na to je zelo ponosen, to je prva ruska državna institucija sploh na slovenskih tleh. Za njeno registracijo so potrebovali dve leti, ekipa strokovnjakov, odvetnikov in notarjev je morala skozi številne birokratske ovire. Bojan Držaj je podjetnik 18 let, prej je bil zaposlen v Talumu. Vsa njegova podjetniška pot je povezana z Rusijo, odprtje predstavništva za Slovenijo in Evropo je tudi rezultat tega. Z mednarodno konferenco so bili postavljeni temelji sodelovanja za naprej.
MG
Ptuj • S seje sveta invalidov Mestne občine
Trinajsta občina po meri invalidov?
V prostorih Medobčinskega društva invalidov Ptuj je 18. oktobra potekala seja sveta invalidov MO Ptuj, ki ga vodi Zdenka Ornik, in projektnega sveta za projekt Občina po meri invalidov pri Zvezi društev delovnih invalidov Slovenije, ki podeljuje to listino. Če bo Ptujčanom uspelo, bodo listino prejeli 1. decembra; doslej jo je prejelo že dvanajst slovenskih občin.
Aktivnosti za pridobitev listine so se v MO Ptuj pričele v letu 2010, ko je bila izvedena prva okrogla miza. Za tokratno sejo so na MO Ptuj pripravili poročilo o izvedenih aktivnosti v okviru akcijskega načrta. To je temeljni občinski dokument, ki usmerja dejavnosti vseh v neki občini na področju invalidskega varstva, in ga bodo Ptujčani vsebinsko morali še dopolniti, je povedala podpredsednica projektnega sveta za projekt Občina po meri invalidov mag. Andrejka Fatur Videtič, ki so se ji na seji na Ptuju pridružili še članici sveta Lea Kovač in mag. Jelka Fužir, Zvezo delovnih invalidov pa je pred-
stavljala Tatjana Bečaj.
MO Ptuj je prva občina, ki ob vseh aktivnosti izpostavlja, da je ob projektu Občina po meri invalidov možno razviti tudi novo obliko komunikacije med invalidi kot uporabniki in med javnimi zavodi, inštitucijami ter drugimi v lokalni skupnosti, ki naj bi nekaj naredili za invalide. V projekt bo potrebno bolj sistematično zapisati, da gre za priložnost sodelovanja teh ter na kakšen način. Pri vseh obremenitvah, ki jih imajo društva in javni zavodi, ki se ukvarjajo s problematiko invalidnih oziroma drugačnih oseb, se morajo strokovni delavci oziroma tisti, ki išče-
jo rešitev nekega problema, včasih vprašati, ali je to, kar delajo, sprejemljivo oziroma dostopno tej populaciji in na kakšen način. Dejstvo je, da vsi delamo drug za drugega,
je izpostavila mag. Andrejka Fatur Videtič.
Prvi okrogli mizi, ki je bila namenjena predstavitvi invalidskih organizacij in ustanov ter programov, je sledilo pet
sej sveta invalidov MO Ptuj, je povedala njegova predsednica Zdenka Ornik. Na vseh je bila osrednja pozornost posvečena uresničevanju akcijskega načrta, da bi bilo življenje in delo drugačnih čim kvalitetnejše in s čim manj ovirami. Kot je povedala Maja Erjavec iz oddelka za negospodarske javne službe MO Ptuj, je v bistvu pri vseh, ki se vključujejo v ta projekt, prisotna velika pripravljenost za delo oziroma skupni interes, največ težav pa je zaznati pri usklajevanju aktivnosti, ker smo tako različni. Vsi skupaj se v tem projektu »učijo« sodelovanja in povezovanja.
Zdenka Ornik je seznanila,
da je bilo v okviru akcijskega načrta izvedenih kar nekaj aktivnosti. Postavljene so bile informativne table, označbe, kontrastni trakovi za invalide v zdravstvenem domu, lekarnah, knjižnici, odstranjene nekatere arhitektonske ovire, izvedena je bila vrsta aktivnosti na področju informiranja in osveščanja o invalidski problematiki, izobraževanja, še več kot doslej pa bo potrebno narediti na področju vključevanja invalidnih oseb v športne, kulturne in druge prireditve v MO Ptuj. Opravljena je bila tudi obsežna anketa z delodajalci, ki zaposlujejo invalidne osebe.
Ormož • Sum nezakonitega ravnanja
Je Horvat oškodoval tudi občino Ormož?
Iz občine Ormož so nam sporočili, da so se, opogumljeni z akcijami proti državnemu sekretarju Andreju Horvatu, na katerega je padel sum nezakonitega početja, odločili in tudi sami protikorupcijski komisiji poslali obvestilo o poteku razpisa Ministrstva za kmetijstvo v zvezi z gradnjo širokopasovnega omrežja. Mnenja so namreč, da je v tem primeru denar poniknil neznano kam.
Foto: Viki Ivanuša
Je Andrej Horvat (na desni) oškodoval tudi občino Ormož?
„Šlo je za 5 milijonov evrov, ki jih je Slovenija dobila od EU in za katere je v juniju 2010 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma Agencija za kmetijske trge objavila javni razpis. V zvezi s tem razpisom je Andrej Horvat 24. novembra 2010 sklical sestanek v Murski Soboti. Na njem smo bili prisotni župani občin iz Pomurja, župani občin z območja UE Ormož - Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž - ter drugi predstavniki občin. Med ostalimi vabljenimi so bili tudi direktor Pomurske razvojne agencije Danilo Krapec, predstavnik Ministrstva za kmetijstvo Bogdan Pungartnik, predstavnica Ministrstva za visoko šolstvo Mojca Jarc in predstavnik Mobitela Blaž Peternel," se spominja župan občine Ormož Alojz Sok.
Sestanek je začel Andrej Horvat, ki je dal tudi izjave za vse slovenske medije. Na tem delovnem sestanku je Bogdan Pungartnik predstavil razpis, ki je bil objavljen že štiri mesece prej. Povedal je, da sta nanj prišli samo dve vlogi, vendar ni hotel
razkriti, kateri dve občini sta se prijavili. „Rečeno nam je bilo samo, da bosta občini, ki sta se prijavili, v kratkem prejeli zahtevo za dopolnitev vloge. Po sestanku sem v neformalnem razgovoru izvedel, da se je poleg občine Ormož prijavila tudi občina Gornja Radgona," je povedal Sok in nadaljeval:
„V kratki predstavitvi je bilo s strani Andreja Horvata in Bogdana Pungartnika razumeti, da po razpisu ostajata na razpolago še okrog 2 milijona evrov (skupaj je bilo razpisano 5 milijonov evrov) in da je razpis še vedno odprt ter da bo v kratkem odločeno o obeh
vlogah, ki sta pravočasno prispeli na razpis."
Sestanek se je nadaljeval s predstavitvijo aktivnosti Ministrstva za visoko šolstvo in Mojca Jarc je predstavila problem belih lis na področju internetne tehnologije. Glavni namen sestanka pa je po trditvah Alojza Soka bila Mobitelova predstavitev, kako porabiti ostanek sredstev iz razpisa. Pri nastopu Blaža Petrnela je Soku ostalo v spominu predvsem veliko pohval Andreju Horvatu za njegova prizadevanja, potem pa je predstavil Mobitelo-vo tehnologijo na področju internetne ponudbe. Na slikovnem grafu je predstavil
pozicijo 14 možnih stolpov za internet, ki da jih lahko Mobitel zgradi na območju Pomurja oziroma Goričkega, v vrednosti 4 milijone evrov.
Po kratki razpravi, ki je sledila, so se razšli z napotilom, da naj pomurske občine začno pripravljati projekt za prijavo na razpis za preostanek sredstev. Streznitev pa je za Ormožane sledila nekaj dni po sestanku. „6. 12. 2010 smo na občino Ormož kot Miklavževo darilo dobili negativno odločbo, s katero nas je Agencija za kmetijske trge seznanila, da je naša vloga sicer popolna, da pa vasi, ki smo jih prijavili na razpis, ne spadajo v območje belih lis. Seznam belih lis so med tem ves čas spreminjali in to počno še vedno. Kot nam je znano, je Gornja Radgona denar iz razpisa dobila, očina Ormož, ki spada med demografsko najbolj ogrožena obmejna območja, pa ne. Zato smo se na odločbo o zavrnitvi pritožili in potem kar nekajkrat ustno intervenirali, da so nam po skoraj pol leta kljub ustno drugačnim informacijam dali dokončno zavrnilno odločbo z dne 27. 7. 2011.
Kam je šel denar, nam ni znano. Vemo le, da so bila to sredstva EU in da je imel Andrej Horvat glavno besedo na sestanku, ki ga je sklical. Poleg njega pa je v celi zadevi sodeloval očitno še nekdo, ki je reševal pritožbo," je razočaran Alojz Sok, ki meni, da občina Ormož od Zakona o razvojni pomoči Pomurju doslej razen škode imela nič. Še več, Alojz Sok je prepričan: „Če bi nas v tem zakonu ne bilo in ne bi spadali v domeno obravnave Andreja Horvata, bi denar za nesporno bele lise dobili. Tako pa so ga gospodje preusmerili drugam."
Viki Ivanuša
Prlekija • Kako okrepiti razvoj rokodelskih obrti v Sloveniji
Potrebno bo sistemsko izobraževanje
V centru domače in umetnostne obrti DUO Veržej so pripravili razpravo o revitalizaciji in krepitvi področja rokodelskih obrti v Sloveniji.
Udeleženci okrogle mize so bili: vodja Centra DUO Janez Krnc, župan občine Veržej Slavko Petovar, višja kustodinja etnologinja Pokrajinskega muzeja Murska
Sobota Jelka Pšajd, podpredsednik sekcije za domačo in umetnostno obrt pri Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije Marjan Starc, Frančka Lebarič in Jožica Kapun Mar-
šik iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Murska Sobota ter samostojna podjetnica me-dičarske obrti Jožica Celec.
»Za preživetje obrtnika - rokodelca je pomembno dobiti davčne spodbude oziroma olajšave, sicer krepitve in perspektive na tem področju ne bo,« je prepričana Jelka Pšajd. Njen predlog je v pomoči lokalnih skupnosti, ki naj rokodelcem odkupijo njihove izdelke za promocijske namene. Veržejski župan je mnenja, da je tržna niša tudi na področju rokodelskih obrti turizem.
Jožica Celec, ki se že dobri dve desetletji ukvarja z domačo obrtjo, ni zadovoljna z zakonodajo na področju rokodelske dejavnosti. Razoča-
rana je nad dejstvom, da se nikakor ne morejo sporazumeti z oblastjo o ukinitvi ali pa vsaj minimalnem plačilu upravne takse pri pridobitvi soglasja za prodajo izven poslovnega prostora. »Večino izdelkov namreč prodajamo na sejmih, za prodajni prostor pa je ob plačilu upravne takse potrebno odšteti še nemalo denarja za koriščenje lokacije. In kaj nam potem ostane od običajno skromne prodaje?« se je spraševala Jožica Celec in pri tem spomnila na potezo ljutomerske občinske uprave ob letošnjem Prleškem sejmu v Ljutomeru, ko je vsem sodelujočim obrtnikom DUO prostor bil namenjen brezplačno!
NŠ
Foto: NS
V projektu Ceramica je sodelovala tudi Urška Ambrož iz Vičancev pri Veliki Nedelji.
Od tod in tam
Spodnje Podravje • Gibanje Alternativa
Foto: M. Ozmec
Pred kratkim je zaživela Alternativa - gibanje za moderno in transparentno politiko, ki želi postati politična stranka, a drugačna. Kot je pojasnil njihov predstavnik Gorazd Ladinek (na fotografiji), se pod imenom Alternativa zbirajo ljudje različnih družbenih profilov in pogledov na svet, ki jim ni vseeno za prihodnost, „Politike ne potrebujemo za preživetje, politika ni naš poklic, Želimo le odgovorno soustvarjati boljšo družbo, v kateri živimo, Zavedamo se, da obstoječa politika ne ponuja ustreznih rešitev in da zgolj govorjenje o potrebnih spremembah teh ne prinese, Le sami lahko s svojim delovanjem povzročimo spremembe na bolje," je pojasnil Ladinek ter dodal: „V aktivno politiko želimo pritegniti čim več ljudi in pokazati, daje mogoča dobronamerna in moralno odgovorna politika brez ustvarjanja medijskih afer in sprejemanja odločitev zgolj na osnovi strankarske pripadnosti, Politika, ki deluje v dobro vseh državljanov in ne zgolj v interesu ozke skupine ljudi,"
-OM
Grajena • Ob mesecu požarne varnosti
Foto: M. Ozmec
V okviru aktivnosti ob mesecu varstva pred požari je vodstvu OŠ Ljudski vrt skupaj s člani PGD Ptuj in Grajena v sredo, 19. oktobra, pripravilo nenapovedano akcijo evakuacije učencev v primeru požara ali naravne nesreče. Okoli 8, ure sprožili alarm na podružnični osnovni šoli na Grajeni, ob 11, uri pa nato še na matični šoli Ljudski vrt, od koder je posnetek, V obeh primerih so učenci pod vodstvom učiteljev in gasilcev v nekaj minutah izpraznili šolske prostore in odhiteli na varno, Gasilci so jim predstavili praktičen pristop h gašenju začetnega požara, ogledali pa so si lahko razstavljeno gasilsko tehniko, opremo in gasilske avtomobile, Sicer pa pripravljajo v sredo, 26, oktobra, veliko vajo gasilskih društev mestne občine Ptuj v proizvodnji Centralnih delavnic Ptuj, Pričeli naj bi jo ob 14, uri, v njej pa bodo sodelovali pripadniki vseh gasilskih društev z območja Mestne občine Ptuj,
-OM
Ptuj • 8. sezona Primusovih vinskih zgodb
Foto: Črtomir Goznik
21. oktobra se je v Klubu Gemina XIII. pričela osma sezona Primusovih vinskih zgodb, ki jih tudi v tej sezono vodi velik poznavalec domačih in svetovnih vin Janez Vrečer. Pri omizju je gostil Katarino Simončič, promocijsko menedžerko iz Vinske kleti Krško, in Matjaža Le-muta, klet Tilia, vinogradnika iz Vipavske doline, s kulturnimi utrinki pa je vinoljubce in ljubitelje izbrane, nagrajene Primusove kulinarike razvajal Edi Klasinc na harmoniki, Prvi vinski večer nove sezone pod naslovom Vina dveh dežel so začeli z mladim vinom letošnjega leta, sivim pinojem iz kleti Tilia, nadaljevali pa z izbranimi okusi obeh kleti, S cvičkom ptp (priznano, tradicionalno poimenovano) Vinske kleti Krško so se poklonili spominu enega najpriljublje-nejših slovenskih pesnikov Toneta Pavčk, simbolA slovenskega naroda, ki je prvi zahteval slovensko samostojnost in ki je tudi izjemno cenil dobro slovensko kapljico,
Kidričevo • Kritične pripombe opozicije zvenijo v prazno
Nižja proračuna za letos in prihodnje leto
Svetniki občine Kidričevo so kljub kritičnim pripombam manjšinske opozicije letošnji proračun z rebalansom znižali za 4,7 odstotka, za 8,4 odstotka nižji pa je tudi predlog proračuna za prihodnje leto.
V uvodnem delu 9. redne seje občinskega sveta v četrtek 20. oktobra, je dr. Anton Habjanič (LDS) predlagal, da bi na sejah obravnavali tudi pregled realizacije sklepov, vendar se župan Anton Le-skovar in vladajoča koalicija s tem niso strinjali. V prazno je izzvenela tudi pripomba Staneta Lampiča (SD), ki je menil, da na isti seji ni mogoče odločati o rebalansu letošnjega proračuna in proračunu za prihodnje leto, saj še ni znano, ali bo rebalans sploh sprejet, a sta župan in njegova vladajoča koalicija bila z večino glasov proti.
Kljub temu so skoraj soglasno potrdili predlog rebalansa občinskega proračuna za leto 2011, ki ga je svetnikom predstavila računovodkinja Tatjana Kačičnik. Z rebalansom znižujejo skupne prihodke z dosedanjih 9 na 8,5 milijonov evrov, to je za 4,7 odstotka. Zaradi novih izračunov bodo namreč od okoljskih dajatev za odvajanje odpadnih voda prejeli za okoli 140.000 evro manj, kot so načrtovali, za okoli 100.000 evrov nižji naj bi bili prihodki od komunalnih prispevkov, za okoli 100,000 evrov manj bo
tudi prihodkov iz državnega proračuna zaradi zniževanja investicij in prihodkov Skupne občinske uprave, okoli 167.000 evrov manj pa naj bi prejeli tudi državnih in evropskih sredstev zaradi nerealizirane infrastrukture Dravskega polja po komasacijah. Sicer pa za dobrih 13 odstotkov znižujejo tudi odhodke - z dosedanjih 9,9 na 8,6 milijona evrov, predvsem zaradi zmanjšanja investicijskih odhodkov za dobrih 1,3 milijona evrov, v glavnem zaradi cenejše izgradnje športe dvorane v Kidričevem. Sicer pa se glede na znižanje odhodkov v občini Kidričevo letos ne bodo dodatno zadolževali in jim ne bo treba najeti dober milijon evrov načrtovanega kredita.
Prepoceni zemljišče za Jager?
Precej kritičnih pripomb na račun nerealiziranih postavk na prihodkovni strani je imel Anton Habjanič, ki je snovalcem očital, da so pri pripravi proračuna prihodke umetno napihovali, očitek pa je namenil tudi neučinkovitosti občine pri pridobivanju državnih in evropskih
Foto: M. Ozmec
Številne kritične pripombe dr. Antona Habjaniča (levo) so tudi tokrat izzvenele v prazno, saj je večinska vladajoča koalicija tudi tokrat potegnila z županom.
sredstev. Odločno pa je nasprotoval predvideni prodaji zemljišča za trgovino Jager, ker da tega ni potrdil krajevni odbor Njiverce, pa tudi ker je bilo predlagano, da naj bi eno najelitnejših zemljišč v Kidričevem prodali za pičlih 20 evrov po kvadratnem metru, saj bi morala biti cena vsaj 35 evrov.
Ob tem mu je župan Anton Leskovar pojasnil, da je prodajo zemljišča za Jagrom predlagal prav krajevni odbor Njiverce, ceno pa so določili na podlagi uradne cenitve. Da je prodajo zemljišča res predlagal omenjeni krajevni od-
bor, je potrdil tudi Stanislav Lampič, a dodal, da o ceni na odboru niso razpravljali.
Z vsebino predlaganega rebalansa se ni strinjal tudi Jože Medved (N.Si), najbolj pa ga je v oči bodlo dejstvo, da kar za 1,3 milijona evrov znižujejo načrt razvojnih programov, kar pomenim, da v letošnjem letu v občini niso dosegli nikakršnega razvoja. Glede prodaje zemljišča za Jagrom pa se je pridružil Habjaničevemu mnenju, da bi zanj morali dobiti mnogo več, saj so že pred leti občinska zemljišča prodajali po 45 ali 50 evrov za kvadratni meter. Malce se
Dornava • S srečanja upokojencev
Med lukarji vedno več 70-letnikov
Društvo upokojencev Dornava je med številnimi aktivnostmi, ki jih izvaja med letom, v nedeljo popoldne v vaškem domu pripravilo tradicionalno srečanje članov, ki so letos dopolnili 70 let in več.
Povsem polno dvorano je najprej nagovoril predsednik DU Janko Cigula in vsem zaželel še veliko, veliko zdravja, čimveč podobnih srečanje v prihodnje, čimveč skupnih aktivnosti in izletov ter veliko veselega druženja. Nato je zbra-
ne starostnike, ki so si naložili na svoja ramena že najmanj sedem, pa tudi več križev, pozdravil še župan Rajko Janže-kovič, sledil pa je prijeten kulturni program, ki so ga letos oblikovali domači osnovnošolci, ljudske pevke in dornavski
oktet. Po slastnem kosilu so se zbrani ob glasbi lahko prepustili še klepetu, obujanju spominov in pogovoru o tem, kaj bodo še počeli v prihodnje.
V dornavskem društvu upokojencev je trenutno od skupno 320 članov kar 191
Od skupno 21 članov društva upokojencev Dornava, ki so letos praznovali 70. rojstni dan, se jih je srečanja udeležilo le šest: Neža Golob, Rudi Kokol, Terezija Kokol, Terezija Vamperger, Avgust Čer-pnjak in Irma Škrinjar; ob njih še tajnica Marija Velikonja in predsednik Stanko Cigula.
takšnih, ki so dopolnili že 70 ali več let. „V letošnjem letu je sedemdesetletnico praznovalo 21 naših članov, kar je rekord doslej in kaže na to, da se življenjska doba res podaljšuje. Poleg tega imamo tudi 61 članov, ki pa so stari že osemdeset ali več let, kar dokazuje, da smo 'lukarji' trdoživi," je povedala gonilna sila dogajanja v društvu, tajnica Marija Velikonja.
Srečanja se je od 21 članov, ki so letos praznovali 70. rojstni dan, udeležilo le šest: „Na žalost letos niso prišli vsi, ki so dopolnili 70 let; morda je kdo bolan ali pa ga je od namere odvrnilo slabo vreme. Kakorkoli, kot je pri nas navada, smo vse te člane obdarili z drobno pozornostjo, nageljnom, podarimo pa jim tudi skupno fotografijo s srečanja v spomin. Sicer pa se s tem naše letošnje aktivnosti še ne zaključujejo; v načrtu imamo še povabilo na pico v novembru, pa seveda silvestrsko srečanje tik pred novim letom," je še dodala Ve-likonjeva.
SM
je zaostrilo, ko je Habjanič zahteval, da mu takoj pokaže sklep krajevnega odbora o prodaji spornega zemljišča, to pa je župana Leskovarja razburilo tako hudo, da mu je odvrnil: »Habjanič, prosim, da se umirite, če ne, vas bomo odstranili!«
Nekaj pa je Habjanič le dosegel, saj so na njegov predlog soglasno sklenili, da bodo elitno zemljišče za Jagrom prodali po 35 evrov za kvadrat.
Nato so z večino glasov potrdili rebalans, saj so bili proti le trije svetniki iz manjšinske opozicije.
Nižji tudi proračun za prihodnje leto
S pretežno večino so v prvi obravnavi potrdili tudi predlog proračuna za leto 2012, ki predvideva 7,8 milijona evrov prihodkov in 8,3 milijona evrov odhodkov, negativno razliko pa naj bi pokrili z najetjem dolgoročnega kredita okoli 670.000 evrov.
Kot je pojasnil župan, naj bi prek 50 odstotkov proračuna namenili za investicije. Tako načrtujejo nadaljevanje gradnje kanalizacijskega sistema od Apač do Dragonje vasi, v Kungoti od gostilne Mlakar do Kidričevega ter v delu naselja Gaj pri Pragerskem. Načrtujejo tudi modernizacijo ceste Šikole-Stražgonjca in Mihovce-Pleterje ter obnovo obvozne ceste v Apačah. Poleg tega naj bi v Kidričevem obnovili dvorec Šterntal ter zgradili nov zdravstveni dom, sanirali pa naj bi tudi nekdanjo Boldirjevo jamo v Strni-šču.
Anton Habjanič je županu očital, da se v zgodovini občine Kidričevo še ni pripetilo, da katera od svetniških skupin ne bi sodelovala pri pripravi predloga proračuna, kot se je v tem primeru pripetilo svetniški skupini LDS. Motilo ga je tudi, ker v obrt in podjetništvo ne vlagajo skoraj nič in ker je več kot očitno, da bo vsa dela v občini prevzelo občinsko javno podjetje, pri čemer je županu očital, da prek občinskega javnega podjetja deli posle svojim kolegom in si s tem nabira dodatne glasove.
Marka Pergerja (SD) je zanimalo, zakaj so na postavki režijski obrat planirana sredstva 143.000 evrov, če je dejstvo, da občina režijski obrat ukinja.
V vsebino in realizacijo tako sestavljenega proračuna je podvomil tudi Jože Medved, ki ga je zanimalo, zakaj je občina, ki ima 12 zaposlenih, kupila 11 vinjet. A se je mo-
ral zadovoljiti z županovim odgovorom, da naj bi bili po zakonu dolžni kupiti vinjete vsem, ki se vozijo na službena potovanja. Franc Planinšek (SLS) pa se je jezil, ker se nekateri projekti, kot je denimo ureditev krajevnega središča Cirkovc, namerno zavlačujejo tudi po 5 ali 6 let.
Kaj je ugotovila revizija v vrtcu
Kot po tekočem traku so v drugi obravnavi dokončno potrdili odlok o uporabi koncesijskih dajatev za gospodarjenje z divjadjo ter o tržnem redu v občini. Po skrajšanem postopku so soglašali s spremembami odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj, potrdili so tudi sklep, s katerim so za upravljavca nove dvorane v Kidričevem določili občinsko javno podjetje Vzdrževanje in gradnje, ter soglašali s prenosom lastninske pravice stanovanja v bloku v Lovrencu na Dravskem polju. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so za nadomestna člana v svet zavoda Vrtec Kidričevo imenovali Sandro Ogrizek, v krajevni odbor Kungota pa Martina Panikvarja.
Z zanimanjem pa so prisluhnili končnemu poročilu o opravljenem nadzoru poslovanja Vrtca Kidričevo, ki ga je predstavila članica nadzornega odbora Marjana Vesenjak. V poslovanju sicer niso ugotovili večjih kršitev, zanimiv pa je bil dvom o upravičenosti denarnega nadomestila, ki ga prejemajo zaposleni v vrtcu, kljub temu da koristijo urejeno prehrano na delovnem mestu. To je še posebej ujezilo svetnika Marka Pergerja, ki je menil, da je to nedopustno, saj po njegovem tisti, ki imajo zagotovljeno prehrano na delovnem mestu, niso upravičeni do denarnega nadomestila za prehrano; po njegovi oceni je to nepotreben strošek občine, ki nanese na leto blizu 40.000 evrov.
Jožeta Medveda pa je zanimalo, kaj je s sanacijo lovren-ške gramoznice oziroma kaj se dogaja z gradbenim dovoljenjem za podjetje AP Albin Promotion, predvsem pa, ali je občina v tem primeru stranka v postopku. Tik pred koncem seje pa je Daniel Zajc župana in svetnike seznanil, da je iz osebnih razlogov podal odstopno izjavo SLS in da bo odslej sodeloval v svetniški skupini SD.
M. Ozmec
Foto: SM
Središče ob Dravi • 9. seja občinskega sveta
Lista »prihranila« proračunski denar
Središki svetniki na svoji 9. redni seji niso imeli težkega dela, saj so imeli na dnevnem redu same bolj ali manj nevtralne teme in jih vse brez izjeme potrdili.
Slovenija • S srečanja županov SLS
Župani bi ukinili upravne enote
Sredi minulega tedna se je na drugem srečanju Kluba županov iz vrst SLS zbralo 30 županov in podžupanov. Obravnavali so pobudo za upravno decentralizacijo Slovenije in soglasno sprejeli sklep, da podpirajo pobudo za upravno decentralizacijo Slovenije, ter zagotovili, da se bodo aktivno vključevali v nadaljnje aktivnosti za preprečitev nesorazmernega razvoja države. Ob tem predlagajo ukinitev upravnih enot in prenos njihovih pristojnosti na občine ter ustanovitev dveh kohezijskih regij izven Ljubljane.
Na srečanju v Ljubljani je bilo sicer slišati veliko kritike na račun sedanje ureditve v državi. Tako je celjski župan Bojan Šrot med drugim povedal: „Slovenija je ena najbolj centraliziranih držav v Evropi. Na lokalnem nivoju odločamo zgolj o približno 12 odstotkih javnega denarja. Dovolj pove primerjava z nekaterimi razvitimi državami Evropske unije, kot so Nizozemska, Belgija, Danska, kjer ta odstotek presega 40%! V Sloveniji od reforme lokalne samouprave naprej poteka proces, s katerim si uradniki po ministrstvih prilaščajo pravico odločanja o čisto vsakdanjih stvareh, ki se tičejo zgolj lokalne skupnosti in so
po zakonu in ustavi pristojnosti lokalnih skupnosti."
Župan Destrnika Franc Pukšič pa je dodal: „Približno pred letom dni je vlada spreminjala zakon o skladnem regionalnem razvoju, v predlogu katerega je bilo zapisano, da se ustanovita dve kohezijski regiji, ki ustanovita organe, na katere se prenesejo pooblastila. To se je kasneje iz predloga črtalo in so se vse pristojnosti spet prenesle na vlado ter ministrstva - in spremembe ni bilo."
Tudi mariborski župan Franc Kangler je nad neizvr-šeno regionalizacijo kritičen: „Redno se soočamo s situacijami, ko o neki občinski stvari odloča nekdo v Ljubljani, ki
sploh ne živi v tem okolju in ne ve, s kakšnimi problemi se tukaj srečujemo. Zakaj moramo za vsak poseg v okolje, za vsak poseg v katerikoli zgodbi vprašati nekoga v Ljubljani in čakati leto, dve ali celo tri na odgovor?! Župani v zadnjem času ugotavljamo, da ne odločamo več o tistem, o čemer bi morali in kar je naša naloga. To pomeni, da nam nekdo naloge podeli, odločanje pa zadrži!"
Župani stranke SLS so ob koncu srečanja izrazili upanje, da bodo pobudo o decentralizaciji podprli tudi župani ostalih strank in nestrankarski župani, saj se vsi ukvarjajo z zelo podobnimi težavami.
SM
Političnim strankam, ki so kandidirale kandidatke in kandidate na zadnjih volitvah za občinski svet, so dodelili sredstva iz proračuna občine sorazmerno številu glasov volivcev, ki so jih stranke dobile na volitvah. Dobile so jih stranke, ki so dobile najmanj 50 % glasov, potrebnih za izvolitev enega člana občinskega sveta. Volilni glas je znašal 0,25 evra in tako so SDS/N.Si namenili 1392 evrov, 303 evre pa Desu-su. Občinski proračun je tukaj precej prihranil, kajti večine glasov na preteklih občinskih volitvah ni dobila nobena izmed strank. Največ predstavnikov v občinski svet so namreč izvolili z Liste za razvoj občine Središče ob Dravi, saj je bilo kar sedem od skupno devetih svetnikov izvoljenih s te liste. Ker pa lista ne deluje kot stranka, iz tega naslova za svoje delovanje ne more dobiti nobenih sredstev.
Sprejeli so odlok o spremembi odloka za Glasbeno šolo Ormož zaradi selitve na novo lokacijo. S sklepom so določili nepremičnine, ki so namenjene kulturi v občini
Središče ob Dravi. To so kulturni domovi Sokolana, Orlana in Obrež ter Čebelarski dom Grabe. Glede nakupa deleža v Centru starejših občanov Ormož se je tudi občina Središče ob Dravi odločila enako kot pred njo že Sv. Tomaž in Ormož, namreč da ne uveljavi predkupne pravice za odkup poslovnega deleža v centru in da naj to stori center sam.
Svetniki so se ukvarjali tudi s štipendijami. Za šolsko leto 2011/12 bodo razpisali srednješolsko štipendijo za smer strojništvo oziroma mehatro-
nika in za študij stomatologije. Trenutno imajo skupno tri štipendiste; dva počasi že zaključujeta študij medicine, eden pa gradbeništvo. Določili so tudi višino štipendije, ki bo znašala 200 evrov na mesec. Občina je pristopila tudi k članstvu v Skupnosti občin Slovenije.
Svetniki so na seji izrazili še pobudo, da v bodoče pri urejanju okolja v občini uporabijo tudi pomoč strokovnjakov s tega področja, da bo njihovo okolje še lepše.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
V Središču si že sedaj zelo prizadevajo za urejeno okolje, v bodoče pa naj bi jim svetovali tudi strokovnjaki.
Ponudba velja od 26.10. - 31.10.2011
Velja do razprodaje akcijskih zalog v tem terminu. 3702/11.
Vse za dan mrtvih!
OB]
www.obi.si
sveče
komplet 6 + 3, št.art.: 7354566
1E9
namesto «
149
Iv kos
Sveča Mojca velika miks
v petih barvah, št.art.: 9121096
aranžma
višina cca. 50 cm širina cca. 45 cm npr. erika,
št.art.: 9761404
Luxembourg • Po srečanju kmetijskih ministrov
Konec programa pomoči v hrani
Kmetijski ministri EU so v Luksemburgu zaustavili izvajanje evropskega programa pomoči v hrani najbolj ogroženim. Prvič so razpravljali tudi o več sto strani zajetnem predlogu Evropske komisije, s katerim naj bi reformira-Foto: ¡mpactiab.net ii evropsko kmetijsko politiko. Prevladalo je večinsko stališče, da gre za korak naprej.
Komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Ciolos je predstavil osnutek nove kmetijske politike, katere cilji so stabilna proizvodnja hrane v EU na način, da je prijazen do okolja in hkrati zagotavlja državljanom zadosti hrane. Evropska komisija predlaga, da se iz bruseljskega proračuna do leta 2020 v evropsko kmetijstvo investira skupaj 435,5 milijarde evrov. Pogajanja članic Eu in evropskega parlamenta utegnejo trajati še do konca prihodnjega leta.
Ministri so že predstavili prva stališča. »Večinsko stališče prisotnih držav je bilo, da je reforma korak naprej,« je povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki opravlja tekoče posle, Dejan Židan. Ob tem so ministri opozorili, da mora biti nova kmetijska politika administrativno manj obremenjujoča, Evropski komisiji pa da ne želijo dajati novih pristojnosti preko delegiranih aktov. Navzoči so soglašali, da je sistem plačil med posameznimi državami različen, a opozorili, da pa morajo znotraj držav obstajati možnosti za različne načine plačila za različne načine kmetovanja. V nasprotnem primeru bi imeli prehudo razporeditev prihodkov pri posameznih sektorjih oz. kmetijah, je pojasnil Židan.
Ob tem je bila Slovenija med pobudnicami ideje, da bi v novo shemo poleg sheme šolskega sadja in mleka za šole vključili tudi shemo medu za šole. »Tudi zato, ker je med proizvod čebel, te pa imajo pomembno vlogo - ne le kot opraševalke temveč tudi kot indikator, ali so prakse, ki jih uporabljamo v kmetijstvu, dejansko prijazne do narave in naravnih virov,« je pojasnil Židan. Razprava o razdeljevanju prehrambenih proizvodov najbolj ogroženim osebam v uniji je bila burna, pri tem pa je šest držav uspelo blokirati ostalih 21 držav in program zaustaviti. »EU je dokazala, da ne razume svoje vloge,« je komentiral Ži-dan in dodal, da gre za 500 milijonov evrov vreden program, ki omogoča, da 18 milijonov oseb v uniji dobi prehranske pakete. Slovenija v njem aktivno sodeluje; na leto razdeli 6000 ton, ki jo prejme 200.000 Slovencev.
Podaljšanju programa so nasprotovale Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska, Švedska, Danska in Češka, ki pravijo, da gre za socialno politiko, ki ni del EU. (sta)
Libija • Konec sedemmesečne državljanske vojne
Gadafijeva smrt pomeni konec obdobja despotizma
Foto:channelnewsa sia.com
Evropski voditelji v prvih odzivih na smrt libijskega samodržca Moamer-ja Gadafija izpostavljajo, da se je s tem končalo tudi neko obdobje. Predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije tako govorita o koncu zatiranja libijskega ljudstva in despo-tizma, italijanski premier pa o koncu vojne v Libiji.
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta v sporočilu za javnost poudarila, da Gadafijeva smrt označuje konec obdobja despotizma in zatiranja, zaradi katerih so Libijci predolgo trpeli.
»Libija zdaj lahko obrne novo stran,« sta zapisala Van
Rompuy in Barroso. Ob tem sta pozvala libijski nacionalni prehodni svet, naj si prizadeva za spravni proces, ki bo v državi omogočil demokratično, mirno in pregledno tranzicijo oblasti. Podobno je zapisala tudi visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton. »Padec Sirte pomeni konec Gadafijeve vladavine. Po desetih mesecih izrednih žrtev lahko Libijci ponosno zatrdijo, da so se otresli režima, ki jih je teroriziral in zatiral več kot 40 let. Zdaj lahko gledajo v prihodnost,« je poudarila. Tako kot Barroso in van Rompuy se je zavzela za spravni proces v Libiji in tamkajšnjemu ljudstvu zagotovila, da bo EU ostala močan in predan partner Libijcev.
»Vojne v Libiji je konec,« pa je v odzivu na novice o smrti svojega nekdanjega tesnega zaveznika poudaril italijanski premier Silvio Berlusconi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Sic transit gloria mundi (Tako mineva slava sveta),« je dejal v latinščini. Francoski zunanji minister Alain Juppe je pozdravil konec 42-letne tiranije v Libiji. Ob tem je poudaril, da je Francija »ponosna«, da je pomagala libijskemu ljudstvu. Britanski premier David Cameron pa je menil, da je Gadafijeva smrt priložnost za spomin na njegove žrtve ter za demokratično prihodnost Libije. Zunanji minister trenutno predsedujoče EU Poljske Marcin Bosacki pa je menil, da je Gadafijeva smrt svarilo
drugim diktatorjem v regiji in svetu. Ob tem je izrazil obžalovanje, da Gadafiju za njegove zločine ne bodo sodili v Libiji ali Haagu. Bosacki upa, da bodo sodili vsaj Gadafijevim sodelavcem. V sporočilu je po poročanju AFP še zapisal, da Poljska čestita Libijcem ob koncu več desetletij trajajoče diktature.
Predsednik Evropskega sveta Jerzy Buzek je izrazil zadovoljstvo, da bo v soboto obiskal deželo, ki se je osvobodila diktatorja, ki je z železno roko vladal več kot 40 let.
Evropski poslanec iz Italije Mario Borghezio, ki s svojimi izjavami pogosto vznemirja javnost, pa je poudaril, da je bil Gadafi »velik voditelj in velik revolucionar«. »Konec Ga-dafija, ki je umrl med bojem, obkrožen z najzvestejšimi privrženci, je nedvomno veličasten,« je v sporočilu zapisal poslanec. (sta)
Frankfurt • FT
Deutschland:
Začasna prepoved bonitetnih ocen članic EU v težavah?
Evropska komisija pripravlja zakonodajni predlog, ki bi evropskemu organu za nadzor nad vrednostnimi papirji in trgi (Esma) omogočil začasno prepoved objave bonitetnih ocen o članicah EU v javnofinančnih težavah, poroča poslovni časnik Financial Times (FT) Deutschland. S tem naj bi omejili negativen učinek teh ocen na finančno stabilnost.
Kot navaja FT Deutschland, ki se je dokopal do zaenkrat še zaupnega dokumenta Evropske komisije, naj bi v resorju komisarja za notranji trg in notranje storitve Mi-chela Barnierja pripravljali nove spremembe zakonodaje o bonitetnih agencijah. Po teh naj bi Esma dobila zelo jasno opredeljene pristojnosti, kdaj lahko trem največjim svetovnim bonitetnim hišam (Fitch, Standard & Poor's in Moody's) začasno prepove objavo bonitetnih ocen o članicah EU, še posebej območja evra, ki so se znašle v resnih javnofinanč-nih težavah in prejemajo mednarodno finančno pomoč.
Med kriteriji za začasno prepoved naj bi bil predvsem učinek teh ocen na druge države in območje evra kot celoto, prav tako pa bi bilo potrebno usklajevanje Esme z nacionalnimi regulatorji.
V Bruslju namreč menijo, da ima znižanje bonitetnih ocen držav, ki prejemajo sredstva iz mehanizmov za stabilnost evra in se s predstavniki EU ter Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pogajajo o novih izplačilih finančne pomoči, lahko ob tovrstnih trenutkih zelo negativne posledice za finančno stabilnost držav in s tem celotnega območja evra ter širšega globalnega gospodarstva.
Nekaj časa se je ugibalo, da bi utegnila Evropska komisija predlagati možnost ustanovitve evropske bonitetne agencije, ki bi služila kot protiutež omenjenim trem velikim agencijam s sedežem v ZDA,
vendar očitno vsaj zaenkrat do tega ne bo prišlo.
Kot kaže, se je sedaj komisar Barnier odločil za drugo pot. Bonitetne agencije so bile namreč predmet številnih kritik, da s svojim stalnim zniževanjem bonitetnih ocen članic območja evra v težavah neprestano zaostrujejo dolžniške težave območja evra ter negotovost na finančnih trgih.
Njihovo delovanje ustvarja tudi začaran krog, ko zniževanje bonitetnih ocen še bolj oteži reševanje dolžniških težav posamezne članice, to pa povzroči novo znižanje ocene in krog se vrti naprej. Vse to lahko poveča potrebo po zunanji finančni pomoči in poglablja dolžniško krizo evr-skega območja. (sta)
Madrid • Konec baskovske separatistične organizacije
Eta po 40 letih objavila konec oboroženega boja
v".. ¡J.HI,
Foto:spanishnews.com
Baskovska separatistična organizacija Eta je danes objavila »dokončen konec« več kot 40 let trajajočega oboroženega boja za neodvisnost Baskije. Pripadniki Ete, oblečeni v črne srajce ter z belimi kapucami in črnimi baret-kami na glavi, so to sporočili v video posnetku na spletni strani baskovskega časnika Gara.
»Eta se je odločila dokončno ustaviti oborožene dejavnosti,« so poudarili v pisni izjavi v baskovskem, španskem, francoskem in angleškem jeziku, ki je spremljala posnetek, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Špansko in britansko vlado so pozvali k začetku neposrednega dialoga o rešitvi posledic konflikta, s katerim bi presegli oborožene spopade. »S to zgodovinsko izjavo Eta izraža svojo jasno, trdno in dokončno zavezo,« so še poudarili. Ta izjava bi po navedbah AFP lahko pomenila konec zadnje večje nasilne separatistične skupine v Zahodni Evropi, ki je odgovorna za smrt 829 ljudi.
Predsednik španske vlade Jose Luis Rodriguez Zapatero je izjavo Ete že pozdravil kot »zmago demokracije«. »Upravičeno slavimo zmago demokracije, zakona in razuma,« je dejal Zapatero na televiziji. »Zavedajoč se velikega pomena sporočila Ete, želim znova potrditi zaupanje vseh Špancev v demokracijo, svobodo in v Španijo,« je dejal v svečanem tonu. S tem je prvič pozdravil kako napoved Ete, ki je doslej že večkrat napovedovala, nato pa kršila, napovedi o premirju.
Poudaril je še, da so k temu prispevala »dejanja pravosodja, obveščevalnih služb in mnogih drugih javnih uslužbencev«.
Gospodarstvo po svetu
Frankfurt • Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je zaradi evropske dolžniške krize, ki bi lahko dodatno zamajala gospodarstvo, oktobra znova poslabšalo. Kazalec gospodarske klime, ki ga izračunava nemški inštitut za ekonomske raziskave Ifo iz Münchna, se je v primerjavi s septembrom znižal za točko na 106,4 točke. Gre za četrti zaporedni mesečni padec. Poslabšanje razpoloženja je bilo manjše od pričakovanj ekonomistov, ki so napovedovali padec kazalca na 106,3 točke. Indeks je tako še vedno na najnižji ravni od junija lani, ko je prav tako znašal 106,4 točke.
V predelovalni industriji se je vrednost kazalca rahlo poslabšala, a so razmere še vedno ugodne. Kazalec je rahlo zdrsnil tudi v trgovini na drobno, trenutne razmere pa so manj ugodne kot septembra. Razpoloženje se je znova poslabšalo tudi v gradbeništvu, vendar ocene glede trenutnih razmer ostajajo zelo dobre.
Tokio • Japonska vlada je danes odobrila novi krizni proračun, s katerim bodo financirali obnovo po katastrofalnem marčnem potresu in cunamiju. Proračun je vreden 12.100 milijard jenov (115 milijard evrov), poroča ameriška tiskovna agencija AP. Nov krizni proračun določa tudi za okoli 19 milijard evrov ukrepov, namenjenih zmanjševanju pritiska zaradi močne japonske valute jen. Ta spodkopava zaslužke izvoznikov, zaradi katerih so številni - med njimi na primer Panasonic in Nissan Motor - že razkrili načrte za selitev dela proizvodnje v tujino. »Ta proračun bo postal pomemben vir energije ali motor za obnovo,« je po sprejetju proračuna dejal finančni minister Jun Azumi. San Francisco • Proizvajalec računalniških operacijskih sistemov Microsoft je v prvem četrtletju poslovnega leta, med julijem in septembrom, vknjižil 17,37 milijarde dolarjev (12,62 milijarde evrov) prihodkov in ustvaril 5,74 milijarde dolarjev dobička. Rezultat je v skladu s pričakovanji analitikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Microsoft je v primerjavi z enakim obdobjem lani v prvem letošnjem poslovnem četrtletju prihodke zvišal za sedem odstotkov, dobiček pa za šest odstotkov. K temu so pripomogli tudi dobri rezultati pri prodaji operacijskega sistema Windows. Pri prodaji Windowsovje Microsoftvtem četrtletju prvič po koncu leta 2010 zabeležil povečanje prihodkov na letni ravni.
New York/Tokio • Tečaji delnic na borzah v Aziji so se zaradi negotovosti glede reševanja dolžniške krize v območju evra večinoma znižali. Zaskrbljenost, da se utegnejo težave Evrope še zaostriti, negativno vpliva na svetovne borze že več tednov in analitiki menijo, da bo negotovost vladala na trgih še kar nekaj časa. Na vodilni azijski borzi v Tokiu se je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, znižal za 0,04 odstotka na 8678,89 točke. V Šanghaju so se doslej delnice v povprečju pocenile za 0,40 odstotka, znižali so se tudi tečaji na borzah v Avstraliji, Indoneziji, Maleziji in na Novi Zelandiji. V Hongkongu se je indeks Hang Seng okrepil za 0,16 odstotka, v Južni Koreji pa indeks Kospi za 1,84 odstotka.
Bruselj • V Bruslju se bodo danes sestali finančni ministri držav v območju evra, ki bodo v okviru priprav na nedeljski vrh razpravljali o reševanju Grčije in skupne evropske valute. Po pričakovanjih bodo odločili o izplačilu naslednjega, šestega obroka posojil Grčiji v okviru lani dogovorjene finančne pomoči tej močno zadolženi državi. Gre za obrok osmih milijard evrov, ki naj bi bil izplačan do srede novembra, s čimer bi Grčijo rešili pred bankrotom. Prva, lani dogovorjena pomoč državi predvideva do 110 milijard evrov dvostranskih posojil. Poleg tega bo evroskupina poskušala utreti pot dogovoru o prispevku zasebnega sektorja pri drugi pomoči Grčiji. Julija je bil dosežen dogovor o 109 milijardah evrov javne pomoči in da bi zasebni upniki z odpisom dolgov utrpeli 21-odstotno neto izgubo. A Nemčija želi od zasebnega sektorja bistveno več. Bruselj • Predstavniki Evropske komisije, ECB in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so izrazili zadovoljstvo z ukrepanjem Irske na področju konsolidacije javnih financ in strukturnih reform, ki so pogoj za mednarodno finančno pomoč državi. Pozitivno mnenje je tako podlaga za odločitev o izplačilu nove tranše Irski v višini osem milijard evrov. Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in IMF so v skupni izjavi po koncu rednega pregleda izpolnjevanja irskega programa varčevanja in reform tako ugotovili, da so irske oblasti uspešno zaključile ključno prvo fazo celovite reforme finančnega sektorja. (sta)
Eto so ustanovili 31. julija 1959 nacionalistični študenti med diktaturo Francisca Franca v Španiji, ki je zatiral baskovsko kulturo. Prvo žrtev je Eta ubila v atentatu leta 1968. Po Francovi smrti leta 1975 je Ba-skija dobila svojo regionalno vlado, vendar pa je Eta nadaljevala s svojim oboroženim
bojem za vzpostavitev države Baskije, ki bi obsegala sever Španije in jug Francije.
Eta, ki jo imata Evropska unija in ZDA za teroristično organizacijo, je »trajno in splošno« premirje razglasila 10. januarja letos. Pred tem je od leta 1981 razglasila deset premirij, ki pa jih je kršila. (sta)
Ptuj • Premiera predstave Proti severnemu vetru
Napačna črka, ki spremeni življenje
Vsak naš korak, vsaka poteza in vsaka črka nam dejansko lahko spremenijo življenje. Si predstavljate, da lahko povsem pomotoma - zaradi napačne črke - spoznate ljubezen svojega življenja? Nekoga, ki vas povsem prevzame, čeprav ga nikoli niste videli ...
Foto: DK
Igralca Rok Vihar in Vesna Pernarčič sta na premieri blestela.
Romantična drama z naslovom Proti severnemu vetru, ki je nastala kot kopro-dukcija Mestnega gledališča Ptuj in Prešernovega gledališča Kranj, je bila v petek premierno uprizorjena na ptujskih odrskih deskah. Zgodba, v kateri se znajdeta dva popolna tujca, ki ju poveže sodobna tehnologija, je nastala na osnovi istoimenske nemške knjižne uspešnice o spletnem ljubezenskem razmerju.
Pripoved govori o Emmi in Leu, ki se nista nikoli srečala, a tipkarska napaka enega izmed njiju ju poveže z nevidno nitjo. Čeprav se jima niti ne svita, s kom imata opravka, in skorajda ničesar ne vesta drug o drugem, se med njima rodi čarobna vez. Povežeta se povsem naključno, a očitno ima usoda svoj namen. Elektronska pošta, ki pristane na napačnem naslovu, ter šaljiv odgovor iz vljudnosti spodbudita izmenjavo zabavnih elektronskih sporočil, ki neustavljivo preraščajo najprej v besedni flirt, nato pa v napeto dopisovanje, prežeto z igro
domišljije, iskanjem bližine, romantiko, humorjem in drzno odkritostjo. Iz tega se rodijo neustavljiva čustva, a vendar se odpre vprašanje: Ali je možno ljubiti, ne da bi človeka videli? Ali ju bo življenje, ki se je poigralo z njunima usodama, povezalo za zmeraj, ali ponovno ločilo z eno samo črko? Z vsem tem se gledalci srečajo v napeti romantični drami Proti severnemu vetru.
Napeta zgodba, v kateri vsi hrepenimo po holly-woodskem koncu, odpira še vrsto vprašanj. Kako resnična so sploh lahko njuna čustva in kaj bi se zgodilo, če bi stopila iz virtualnega prostora in se srečala v resničnosti? Odlična igralca Rok Vihar in Vesna Pernar-čič sta zgodbo udejanjila fenomenalno. Uspelo jima je tisto najpomembnejše: publiko prepričati, da sta Emmi in Leo. To je bilo bržkone toliko težje, ker je večina gledalcev brala knjigo in vsak je imel svojo predstavo, kakšna naj bi bila. A po koncu predstave so se naše fik-cije razblinile, saj sta igralca
ponudila najboljšo možno podobo Emmi in Lea.
Nevsakdanja predstava, ki je nastala na osnovi kvalitetnega in aktualnega teksta, ne ponuja le klasične ljubezenske zgodbe, temveč nekaj globljega, svežega in zanimivega. Ne govori o ljubezni v navadnem pomenu te besede, loteva se tudi vprašanja, kaj sploh je ljubezen, vse to pa preplete s pomenom vsakdanjih komunikacij in naprednih tehnologij, katerih pomena se vse premalo zavedamo. A
nam tako kot likoma v knjigi in predstavi lahko spremenijo življenja.
Vtisi po predstavi
Čeprav je bila predstava v Kranju odlično sprejeta, je igralec Rok Vihar pred ptujsko uprizoritvijo dejal, da sprememba prostora prinaša novo energijo, a da so zanj novosti nekaj pozitivnega.
»Drugače je bilo nastopati pred ptujsko publiko, saj že dvorana ni bila tako zelo polna kot v Kranju, pa tudi
zeblo me je na odru. Mislim pa, da bo tudi tukajšnja publika z veseljem gledala to predstavo,« je po premeri povedala Vesna Pernarčič. O sami zgodbi igralka pravi, da je aktualna, ker se skorajda vsaka ženska lahko najde v njej. »Je pa to igralsko velik zalogaj, saj gre dejansko za dve monodrami. Midva nimava klasičnega stika na odru, se pa morava čutiti in odgovarjati drug drugemu, zato je to vsekakor posebno doživetje,« še dodaja Pernar-čičeva.
Posebno doživetje pa zgodba ni bila le za igralca, temveč tudi za publiko, ki je uživala v vsaki minuti predstave. V enem delu predstave je bila v dvorani takšna napetost, da bi jo lahko rezali z nožem. Vsi smo se spraševali enako: se bosta srečala in kakšen bo odziv?
Ana Strelec Bombek: »Predstavo sem gledala v Kranju, pa sedaj na Ptuju in mislim, da jo bom še nekajkrat pogledala. Zdi se mi odlična! Prebrala sem tudi knjigo, a menim, da je bila predstava boljša kot sama
knjiga. Igralca sta bila feno-menalna, enkratna, točno to sem si predstavljala. Bila sta točno taka, kot sem si ju zamišljala ob prebiranju knjige. Nekdo s takim šarman-tnim glasom je moral igrati Lea, Vesna pa je nedvomno popolna Emmi. Igrala sta že prej na Ptuju v drugih predstavah in sta zelo dobra igralca. Ne bi pa si želela, da bi uprizorili drugi del knjige, ker menim, da nekaj mora ostati nedorečenega.«
Helena Neudauer: »Predstava mi je bila zelo všeč. Človeku da misliti, da morda res živimo preveč v elektronskem svetu. Oba igralca sta jo čudovito odigrala in bi ogled res priporočala vsem. Knjige še sicer nisem prebrala, sedaj pa jo najbrž bom. Kar se pa tiče drugega dela knjige, načeloma ne vidim rada nadaljevank. Bi raje videla, da ostane pri tem. Sem si pa želela drugačen konec.«
Stanka Vauda Benče-vič: »Lepa predstava, aktualna tema, resnično gledljiva. Upam, da jo bodo tudi mladi vzeli za svojo, ker je res zanimiva. Tudi igra je bila seveda odlična, saj sta oba kvalitetna igralca. Vem, da obstaja tudi drugi del knjige, in sem prepričana, da ga bodo uprizorili. Nisem ga še prebrala, zato ne vem, kako se zgodba odvije, a prepričana sem, da je tudi drugi del zanimiv.«
Dženana Kmetec
Grabe • Kožuhanje kot nekoč
Včasih so težje delali in se več družili
Na kmetiji Verhovčak, pri Žerjavovih na Grabah 42, so minulo soboto pripravili obiranje koruze, kot so to počeli naši predniki. Udeležencem so pripravili tudi razstavo in pokušnjo koruznih dobrot ter prikaz pletenja cekarjev iz ličja.
Delavce so odpeljali na njivo s starim Steyerjevim traktorjem, kjer so na hektarski njivi pustili tri vrste za ročno trganje. Kakšnih 10 dela željnih trgačev se je lotilo dela in šlo jim je dobro od rok, dokler jih niso zmotili otroci in gospodinja Vesna Žerjav, ki so jim na kolcah pripeljali malico in pletenko mošta, kot so to počeli nekoč. Začeli so obujati spomine, kako luštno je bilo nekoč, ko je ob taki priložnosti prišlo skupaj pol vasi, kajti trganje koruze je bilo precej težko delo in potrebno je bilo veliko rok. Ženske so trgale, moški pa so nosili koruzo v košarah in koških na voz.
Jože Rakuša je tudi prišel obujat spomine: „Ko smo koruzo potrgali, smo sekali koružije in jih stavili v rasta-ve, potem pa vozili domov, da je bilo za hrano živini. Lepše je bilo zvečer, ko se je
Foto: Viki Ivanuša
Doma so delavce čakale odlične koruzne dobrote, ki so jih gospodinje predstavile na priložnostni razstavi.
kožuhalo v skednjih, mladi so radi prišli skupaj, da so se lahko družili, zaplesali in se veselili."
Na mizi so bile ob takšni priložnosti kuhane hruške, zlevanke, zaseka in kruh, ponekod celo potice in seveda jabolčnik. Pri Žerjavo-vih so se še posebej potrudili in pripravili razstavo jedi iz koruze: kar štiri različne zlevanke iz koruzne
moke, šarkelj, žgance, torto, mafine, kruh, pa tudi repne pogače iz sveže repe. Gospodinja je članica središke-ga aktiva kmečkih žena, ki deluje pri Aktivu kmečkih žena Ormož. Svoje znanje pa bo prenesla tudi na mladi rod, saj je v OŠ Središče učencem pokazala, kako se naredi zlevanka. Skrivnost je izdala tudi nam. Za velik pekač potrebujete 6 jajc, li-
ter kisle smetane, 1/2 litra kislega mleka, 2 dl mleka, 14 žlic koruzne moke in malo pecilnega. Vse sestavine premešate in vlijete v pekač. Najpomembneje je, da ste pekač pred tem dobro namazali z maščobo in segreli v vroči pečici, kajti sicer se zlevanka prime na pekač. Jed je zelo okusna z domačo marmelado.
Sin Samo Žerjav je povedal, da je običaj kožuhanja v izvorni obliki že izumrl, zato ga je treba umetno vzdrževati. Težava je v tem, da mladih ohranjanje običajev ne zanima. Takšen običaj bi se po njegovem mnenju dal tudi dobro tržiti v okviru turistične ponudbe tega okolja.
V nadalje vanju druženja so sodelovali tudi Trio Lipa, Maja Filipič in gostje iz Ne-delišča.
Viki Ivanuša
Marija Balič že 55 let plete cekarje. Bila je tako spretna, da je te umetnosti učila ženske po vsej Hrvaški, pa tudi vse do Mostarja in Sarajeva so poznali njene spretne prste. Pletenje cekarjev je bilo takrat zelo popularno in s tem delom se je dalo lepo preživeti. V Me-džimurju je bila ta dejavnost doma pri vsaki hiši in pri njej so pomagali vsi družinski člani: ženske so pletle, otroci so pripravljali lič-kanje, moški so delali kalupe, zabijali žeblje. Marija pove, da si je s tem delom uspela postaviti hišo in si zagotoviti plačo v višine delavk v MTČ-ju. Delala je tudi po 17 ur na dan. Za izdelavo cekarja je takrat potrebovala 3 ure, danes potrebuje veliko več, saj so pri tej dejavnosti odločilne spretne roke.
„Ličkanje smo jeseni potrgali s koruze, ga posušili, nato pa pospravili na podstrešje in celo zimo smo pletli. Ko smo porabile vse ličkanje, smo se ponj odpravile v Slovenijo. Plačevale smo s cekarji - vreča ličkanja za en cekar. Cekarjev je bilo veliko modelov in tudi barv. Bili so zelo priljubljeni, še posebej v Primorju. Pletli pa smo tudi sedala za stole za obmorske hotele," se spominja Marija Balič.
Foto: Viki Ivanuša
Zavrč • Potrdili drugi rebalans proračuna
Še letos modernizacija dveh cest v Goričaku
Svet občine Zavrč je na zadnji seji potrdil drugi rebalans letošnjega proračuna, ki je blizu 12 odstotkov nižji in znaša 3,4 milijona evrov; potrdili so tudi dokumentaciji za modernizacijo dveh odsekov lokalnih cest v Goričaku, ki naj bi ju končali še v letošnjem letu.
M. Ozmec
Završki svetniki so potrdili tudi dokumentacijo za modernizacijo dveh lokalnih cest, kjer dela že potekajo; posnetek je z gradnje odseka Goričak-Masten.
Na prvi jesenski seji sveta občine Zavrč minulo sredo, 19. oktobra, so se sestali brez župana Mirana Vuka, zaradi njegove bolezenske odsotnosti pa so vodenje seje zaupali podžupanji Marti Bosilj. Brez zapletov in težav so obravnavali vseh devet predlaganih točk dnevnega reda, po pričakovanju pa največ razprave namenili drugemu rebalansu občinskega proračuna za leto 2011.
Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele, so v prvem rebalansu planirali skupne prihodke v višini 3.912.953 evrov, vendar so jih zaradi nerealiziranih finančnih prilivov za načrtovane investicije, predvsem iz evropskih virov, v drugem rebalansu znižali na 3.420.170 evrov. Posledično so znižali tudi skupne odhodke - z do sedaj načrtovanih 4.200.491 evrov so jih v drugem rebalansu znižali na 3.727.978 evrov, kar je za 11,20 % manj. Ker niso uspeli na javnem razpisu za pridobitev evropskih sredstev, žal letos niso pričeli modernizacije celotnega vaškega jedra v Goričaku, vse ostale investicije pa so že ali pa jih še bodo uresničili do konca letošnjega leta.
Kako skrbeti za pitno vodo
Kar precej razprave so namenili vsebini poslovnega načrta izvajanja oskrbe s pitno vodo v občni Zavrč. Kot so pojasnili v Komunalnem podjetju Ptuj, je pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb,
Prve resnejše poslovne aktivnosti v sedanji ureditvi obeh držav je vzpostavila Območna obrtno-podjetni-ška zbornica Ljutomer ter z obrtniki in manjšimi podjetji izmenjavala gospodarske izkušnje, še zlasti glede odpiranja tržišč in udeleževanja sejemskih prireditev v Srbiji in Sloveniji. Sicer pa sodelovanje med Ljutomerčani in Užičani temelji predvsem na prijateljskih stikih, ki so nadaljevanje pristnih medčloveških odnosov še iz časov druge svetov-
tudi njihove, določilo ministrstvo za okolje in prostor in z njim določilo metodologijo za oblikovanje cen za varstvo okolje in druge ukrepe ter normative, povezane z obračunom cen storitev javnih služb njihovim uporabnikom. Pri tem gre za ločeno izračunavanje za oskrbo s pitno vodo, za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov ter odlaganje preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Usmeritve pravilnika pri oblikovanju cen oskrbe s pitno vodo se nanašajo predvsem na to, da mora cena v prihodnje pokrivati dejanske stroške, ki nastajajo z izvajanjem javne službe, ter obenem zagotoviti primeren in navzgor omejen donos izvajalcu. Ta del cene je za uporabnika variabilen in je odvisen od količine porabe javne dobrine. Drugi del cene za dobavo javne dobrine pa predstavlja povračilo stroška izrabe javne infrastrukture, ki se uporabniku obračuna
ne vojne.
Nedavno, ko je v Mariboru gostovala srbska nogometna reprezentanca, je delegacijo Nogometne zveze Srbije sestavljala tudi skupina gospodarstvenikov iz Užic, med njimi župan Jovan Markovic. Nekaj prostega časa je skupaj s sodelavci izkoristil za obisk Ljutomera in županje Olge Karba, kjer je izrazil željo, da bi v prihodnje povečali medsebojno sodelovanje z vključitvijo čim širšega kroga ljudi. Družili naj bi se kmetje,
glede na priključek, s katerim je povezan z javno infrastrukturo, po kateri se mu dobavlja javna dobrina. Ta del cene je fiksen in ga imenujejo »omre-žnina«; sicer pa je to namenski vir in se uporablja za financiranje razvoja ter investicijskega vzdrževanja omrežja, po katerem se opravlja izvajanje javne službe.
V občini Zavrč je znesek omrežnine skladno s pravilnikom nižji od predračunske vrednosti amortizacije infrastrukture. Okoljska dajatev je različna po posameznih občinah in odjemalcih - glede na izračunane faktorje onesnaženja, ostaja pa nespremenjena in ne vpliva na indeksno spremembo skupne cene. Pri individualnih porabnikih oziroma gospodinjstvih znaša sprememba cene vode zaradi uskladitve pri porabi 10 m3 okoli 1,11 evra, na novo uvedena tarifa „omrežnina" pa znaša ne glede na porabo 3,5 evra na mesec.
Vse to so završki svetniki sprejeli z razumevanjem, zaradi pridobitve nekaterih do-
datnih informacij pa so se odločili, da bodo o dokončnem sprejemu poslovnega načrta Komunalnega podjetja Ptuj glede oskrbe s pitno vodo odločali na naslednji seji.
Da se bodo vozili tudi pozimi ...
Na predlog občinskega odbora za gospodarstvo, ki ga vodi Janko Lorberk, so potrdili tudi sveženj dokumentacije za modernizacijo dveh odsekov lokalnih cest v Goričaku: za odsek Goričak-Masten in odsek Goričak-Pin-tarič.
Javna pot Goričak-Masten v dolžini 580 m je v zelo slabem stanju, zaradi izboljšanja prometne varnosti, zmanjšanja stroškov vzdrževanja in možnosti uporabe ceste v poletnem in tudi zimskem času je to javno pot nujno potrebno
modernizirati, so se strinjali svetniki. Pobudo so podali občani, ki bodo modernizacijo sofinancirali v višini 5.350 evrov, celoten strošek posodobitve pa je planiran v višini 36.000 evrov. Tudi javna pot Goričak-Pintarič, dolga 280 m, je v zelo slabem stanju in je nujno potrebna modernizacija. Tudi v tem primeru so pobudo za to dali občani, ki so obljubili, da bodo posodobitev sofinancirali v višini 3.200 evrov, celotna investicija pa je ocenjena na okoli 33.500 evrov. Kot je dejal Lorbek, naj bi dela na obeh odsekih začeli in dokončali še letos.
Svetniki so sprejeli tudi načrt o plakatiranju v predvolilnem času. Predsednik odbora za gospodarstvo in podžupan Janko Lorbek pa jih je seznanil tudi s sklepi zadnjega sestanka odbora, pri čemer je pojasnil, da so že konec
gospodarstveniki, športniki, kulturniki in turistični delavci obeh mest.
Župan občine Užice je v pogovoru s Karbovo podal zamisel o pričetku priprav za izdajo zbornika, kjer bi med drugim bila zapisana imena Slovencev, ki so v obdobju druge svetovne vojne, v letih 1941 do 1943, pripotovali v Srbijo. Znano je namreč, da so se številne družine naselile po srbskih mestih, toda natančnih podatkov ni, zato bi bilo smiselno pristopiti k tej raziskovalni nalogi. Na enem mestu bi veljalo zbrati tudi podatke o ljudeh, ki so uresničili pobratenje mest in tudi dejansko pričeli razvijati raznovrstno sodelovanje med Ljutomerom in Užicami.
Markovic in Karbova sta bila na obisku v termalnem kopališču Bioterme pri Mali Nedelji in v vinorodnem Jeruzalemu, zato so pogovori ste-
poletja pričeli modernizacijo treh cest: Belski Vrh-Labiš, Korenjak-Vesenjak in Kore-njak-Skok. V tem času potekajo že tudi investicijska dela pri urejanju osrednje poti na pokopališču v Zavrču. Seznanil pa jih je tudi s predlogom podjetja Čisto mesto o novem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki, ki bo zajemal zbiranje posameznih vrst odpadkov pri povzročiteljih. Uvedli naj bi ločeno zbiranje plastične in kovinske embalaže v vrečah, tudi zbiranje papirja naj bi v bodoče potekalo ločeno v 240 l posodi enkrat mesečno, zbiranje mešanih komunalnih odpadkov naj bi v bodoče opravljali vsake tri tedne, zbiranje bioloških odpadkov 42-krat letno, medtem ko naj bi steklo tudi v bodoče zbirali enkrat mesečno na že obstoječih ekoloških otokih.
M. Ozmec
kli tudi o možnostih turističnega povezovanja obeh občin. Po Markovicevih besedah imajo v Užicah pripravljen idejni načrt o dvigu lastnih turističnih zmogljivosti, kar bi v perspektivi privabilo v Srbijo čim več slovenskih turistov, za Užičane pa bi pripravili programe, ki bi utegnili zanimati tamkajšnje prebivalstvo.
Ljutomerska županja je izziv srbskega kolega sprejela in obljubila, da se bo po svojih močeh trudila vzpostaviti kontakte in pripraviti predlog za izdelavo skupnih projektov na področju ponudbe turističnih produktov, hkrati pa poglobiti sodelovanje obeh mest na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Morda se bo izkazala tudi priložnost, da se v bodočnosti s kakovostnimi projekti najavi kandidatura za pridobitev evropskih sredstev.
NŠ
Ljutomer • Občina s pobratenimi Užičani učvrstila sodelovanje
V ospredju turistična naveza
Občini Ljutomer in srbske Užice sta postali pobrateni mesti pred 37 leti, aktivno medsebojno sodelovanje pa je domala povsem zamrlo v obdobju med letoma 1990 in 2000. Po ponovni vzpostavitvi pristnih stikov pa sedaj že enajsto leto zapovrstjo poteka izmenjava obiskov ene in druge delegacije, še zlasti v času občinskih praznovanj.
Župana pobratenih mest Užice in Ljutomer Jovan Markovic in Olga Karba
Foto: NS
Ptuj • Literarni večer v Knjižnici Ivana Potrča
Ptujčan v svetu znanstvene fantastike
Pisatelj, pesnik, dramatik in novinar Miha Remec je s svojimi deli navdušil že na tisoče bralcev. Svoj bogati ustvarjalni opus je minuli teden predstavil tudi v Knjižnici Ivana Potrča.
Pred nekaj meseci je Miha Remec Ptujčanom že predstavil svoje zadnje nastalo delo Mitrejin koder, ki ga je izdala Študentska založba. Tokrat pa se ni omejil zgolj na predstavitev enega dela, ampak je spregovoril o svojem celotnem ustvarjalskem opusu. Z njim se je pogovarjala knjižničarka Darja Plajnšek, ki je kronološko in vsebinsko skozi vprašanja predstavljala Remčeva dela.
Ptujska knjižnica je delu družine Remec že v preteklosti posvečala veliko pozornosti. V letu 2010 je Miha Remec predstavil svojo pesniško zbirko Otožne rože, njeno nadaljevanje pa je pesniška pripoved Zamolčani stihi, ki so ji na ptujskem literarnem večeru posvetili veliko pozornosti. Gre za zbirko, ki odseva avtorjevo življenje in je delno tudi avtobiografska.
Tako tematsko kot vsebinsko je Remčev opus zelo raznolik. Velja za enega najplo-dovitnejših avtorjev znanstvene fantastike, saj ji je posvetil velik del svojega ustvarjanja in ji je zvest še danes. Tudi njegovo zadnje delo Mitrejin koder sodi v to literarno zvrst.
Kako je prišlo do sodelovanja s Študentsko založbo in kaj je želel povedati z omenjeno knjigo, je razložil že ob njenem izidu, a je na literarnem večeru svojo idejo predstavil še enkrat. Roman, ki govori o Ptuju čez tisoč let, opisuje zgodbo, ki je težko razumljiva, a napeta. Veliko enostavnejše pa so njegove knjige za otroke. Zraven teh je Remec pisal tudi drame, radijske igre, prozo in poezijo.
Njegov opus se razlikuje tudi po različnih življenjskih obdobjih. V 60. letih se je ukvarjal predvsem z dramatiko, v 70. nastanejo nekateri njegovi najboljši romani, konec 80. pa izide roman Zelena zaveza, ki je politično-fanta-stični roman.
Zanimiva je tudi zgodba o nastanku njegove knjige Veliki voz, ki jo je napisal leta 1952, izdal pa dobrih 30 let pozneje. Kot pravi, je s to odločitvijo čakal tako dolgo, ker roman ni bil v kontekstu takratnega režima. K ustvarjanju te knjige so pripomogle tudi Remčeve težke življenjske izkušnje tistega časa.
Njegovo življenje pa ni pisalo le proze, temveč tudi poezijo, v kateri je tkal vse
Z Mihom Remcem se je pogovarjala knjižničarka Darja Plajnšek.
pomembne dogodke svojega življenja. „V nekem obdobju je bila moja poezija odrezana, saj za tiste čase ni bila primerna," pravi Remec o svojih pesmih.
Kot edini Slovenec je dvakrat prejel nagrado SFera (nagrada za dela znanstvene fantastike) - leta 1981 za svoj roman Prepoznavanje in leta 1987 za svojo kratko zgodbo Spomenik Euridiki. Pisati je začel že zelo hitro: že pri desetih letih (1938) je bil kot podlistek Mladega Slovenca objavljena njegova Pravljica o srečnem kovaču.
Dženana Kmetec
Miha Remec
se je rodil 10. avgusta 1928 v Ptuju materi Ani iz Kostriv-nice pod Bočem in očetu Alojziju iz Trsta, pisatelju, odvetniku in pred drugo svetovno vojno dolgoletnemu ptujskemu županu. V ptujski gimnaziji so ga poučevali trije znani slovenski umetniki: slovenščino pisatelj Anton Ingolič, risanje slikar France Mihelič in verouk teolog in pisatelj Stanko Cajnkar. V njegovo otroštvo se je nato z vso grozovitostjo zasekala druga svetovna vojna. Po nemški zasedbi Ptuja leta 1941 je gestapo zaprl in v zaporu mučil njegovega očeta, pozneje pa je bila vsa družina izgnana z zadnjim transportom zavednih Slovencev v Srbijo, v Vrnjačko Banjo, kjer je preživljala hude čase v pomanjkanju in tegobah vojne vihre. Tisti čas pisatelj zvesto popisuje v romanu Veliki voz. Po smrti očeta se je Remec zaposlil kot dopisnik Ljudske pravice na Ptuju in ostal po združitve le-te s Slovenskim poročevalcem (1959) novinar osrednjega slovenskega dnevnika Dela, se poročil in preselil v Ljubljano. A kljub temu da že dolga leta živi v prestolnici, se Remec v rojstni kraj pogosto vrača.
Miklavž pri Ormožu • Uspešne debaterke
Prepričljive Tri gracije
Na OŠ Maksa Pečarja Črnuče v Ljubljani je sredi oktobra potekal osnovnošolski turnir v debati. Na njem je sodelovalo 10 šol s skupno 18 ekipami iz vse Slovenije (Osnovna šola Tončke Čeč Trbovlje, OŠ Žalec, OŠ Žirovnica, OŠ Domžale, OŠ Vodice, OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici,OŠ Lava Celje, Osnovna šola dr. Vita Kraigherja, Osnovna šola Toneta Čufarja Maribor).
Mladi debaterji so debatirali na debatne trditve Prostovoljno delo bi moralo postati
del rednih šolskih obveznosti na vseh stopnjah šolanja, v impromptuju pa so izmenjali
Foto: arhiv šole
mnenja na temo Starši bi morali imeti dostop do socialnih omrežij svojih otrok.
Ekipno je svoja stališča najbolj prepričljivo in argumentirano zagovarjala ekipa z imenom Tri gracije, OŠ Miklavž pri Ormožu, v sestavi Betke Perc, Nike Bedekovič in Anje Miško, drugo mesto je pripadlo OŠ Lava Celje, tretje pa OŠ Domžale. Posamično sta se Anja Miško in Betka Perc uvrstili na tretje, oziroma četrto mesto med vsemi sodelujočimi.
Viki Ivanuša
Pa brez zamere
Umrl je strašno mlad
Odšel je ta, ki je osmišljal svet
"Trdnega temelja za prihodnost ni. Smo spoznali, da je treba ravnati razumno, dobro in odgovorno, ne pa le skakati v Bruselj in po Evropi, se pustiti trepljati po rami, češ mi smo pa uspešni? Figo! Uspešen si, če imaš doma domačo štalo porihtano, če vse deluje in če živijo tukaj zadovoljni ljudje. S tem se meri uspešnost politike. Če tega ni, je vse drugo blef. Današnje socialno razslojevanje je v nebo vpijoče, ker smo prehitro in premalo premišljeno, lahkomiselno pravzaprav, pristali na novi kapitalizem. Nimamo pa nobenega Janeza Evangelista Kreka, ki bi rekel, da se bomo zavarovali pred trdo logiko kapitalizma in globalizma z uspešnimipro-tiudarci."
Močne besede. Očitno so se dogodki na ameriškem Wall Streetu prijeli tudi pri nas in vse več ljudi začenja kritično razmišljati o situaciji, v katero nas je pahnil predatorski svetovni red. Ne le to, očitno vse več ljudi to tudi pove, in kot kažejo nedavni dogodki, tudi javno pokaže in torej deluje v skladu s tem, kar pove. To je krasno. A prva stopnja delovanja, akcije, je dobro premišljena lastna pozicija, ocena stanja, v katerem se nahajamo. Brez teorije (ki pravzaprav ni "čista" teorija, saj je bistveno in ključno povezana s svetom, ki nas obdaja, in nami samimi) ni mogoča dobra praksa; le-ta je v primeru, ko ni naslonjena na domišljeno pozicijo, zgolj beganje sem in tja, ki se kaj lahko sprevrže v nasilje in anarhijo. Zato je izjemno pomembno misliti in analizirati dejansko stanje brez plašnic in samostojno. To naj bi najbolje opravljali šolani analitiki, ki so si svoje znanje nabirali po raznih družboslovnih fakultetah. Pa je temu (vsaj pri nas) res tako? Če ne drugega, se tudi na tem področju zdi, da so naši analitiki precej politično profilira-ni, kar v vsakdanjem jeziku pomeni, da jih veliko "uživa" sloves tej ali oni politični opciji bolj naklonjenega. To samo po sebi ni nič narobe, a stališčem takega profesionalnega analitika nekako jemlje vsaj nekaj veljave (seveda, vsi smo ljudje, tako da popolnoma nepristranskega analitika/teoretika pravzaprav ni - a to še ne pomeni, da se zanj ni treba truditi).
Na koga se torej obrniti, ko iščemopronicljive in pomenljive "analize" sedanjosti? Oh, jih je kar nekaj, le zavedati seje treba, da smo ljudje mnogo več kot ekonomska in politična kategorija, podvržena neusmiljenosti "svobodnega" trga in političnim procesom, v kar nas skušajo prepričati ti, ki jih je treba odsloviti. Primarno smo namreč ljudje, čuteča in razmišljujoča bitja, katerim je dano presegati in misliti presežno. Kot taki bi se morali obrniti tudi k tistim, ki niso niti politiki niti analitiki niti ekonomisti, ampak življenje vidijo skozi oči človeka kot prej opisanega bitja; med temi pa pomembno mesto zasedajo tudi poeti, pesniki. Prisluhniti bi jim morali - pa ne zgolj temu, kar nam govorijo v svojih delih, ampak tudi tistemu, kar nam imajo povedati "izven" svojih pesmi; temu, kar nam je v zgornji izjavi, ki jo je jeseni 2008 v intervjuju za časnik Mladina (številka 39, 2008), izrazil velikan slovenske poezije, nedavno preminuli Tone Pavček. Pomislite, že leta 2008je Pavček napovedal to, kar seje v polnem razmahu pokazalo dandanes. Kako jasno, pronicljivo in direktno. Kako občuteno in človeško; brez politično-ekonomske navlake. V kolikor vam njegove pesmi ne sežejo do srca (in razuma), potem naj vam seže vsaj zgoraj navedeno.
Pavček je omenjeni intervju zaključil z besedami: "Sploh se ne počutim starega. Zadnjič sem bil v Mariboru, in ko je voditeljica rekla, da bom star osemdeset let, sem dejal, da mi nič ni treba ploskati, počakajte, če boste še živi, mi boste čez dvajset let za stoletnico. To je ta humor, ki pretirava. Letos sem posadil spet nekaj novih trt. Okoli deset. In trta rodi čez štiri leta. Bog, stvarnik, stvarnica bodo tako dobri, da mi bodo pustili čakati, da te trte rodijo. Več pa že ne rabim."
Tone, upam, da so trte rodile leto prej, da si jih le dočakal. Hvala ti za vse.
Gregor Alič
Gorišnica • Pred novo plesno sezono
Šola, kjer je ples doma
Učenci OŠ Gorišnica že šest let zaporedoma sodelujejo v vseslovenskem projektu Šolski plesni festival, kjer svoje znanje plesov merijo z drugimi učenci iz 146 osnovnih in 27 srednjih šol. Mentorica šolskega plesnega krožka Irena Forštnarič je nad doslej doseženimi nemajhnimi uspehi svojih plesalcev navdušena.
„Pravzaprav se z učenjem plesnih korakov ukvarjam že dobrih 23 let, odkar sem začela poučevati. Bili smo ena prvih šol, ki se je s plesnimi koreografijami začela predstavljati na različnih področnih tekmovanjih. Zadnjih šest let pa aktivno sodelujemo in tekmujemo v okviru projekta Šolski plesni festival, kjer so naši plesalci vedno dosegali zavidljive rezultate tako na področnih kot na državnih tekmovanjih. Konkurenca na obeh nivojih je izjemno velika, saj se že na področnih tekmovanjih, ki jih je osem v državi, pomeri povprečno po 20 osnovnih šol. Tri prvouvrščene šole s področnih tekmovanj se nato pomerijo na državnem prvenstvu, kar pomeni, da tam pleše okoli 190 učencev," pravi For-štnaričeva, ki bo treninge plesa za učence ponovno začela novembra letos.
Plesni krožek je ena najbolj obiskanih šolskih rekreativnih dejavnosti; letos po besedah Forštneričeve pričakujejo na prvih vajah okoli 110 učencev od prvega do devetega razreda. Mladi plesalci so razdeljeni v tri kategorije; prva triada najmlajših sodi v kategorijo A, druga triada v kategorijo B, tretja pa v kategorijo C. Ob Ireni Forštne-rič, ki je hkrati pobudnica plesnih aktivnosti, mentorica in koordinatorka šolskega plesnega tekmovanja, mlade plesalce poučujeta še profesorica Maja Bela in Alma Mur-selovic. Plesne vaje potekajo praviloma enkrat tedensko v judo dvorani, pred tekmovanji pa je treningov in priprav seveda precej več.
„Izbor najboljših mladih plesalcev se pri nas začenja pravzaprav s šolskim tekmovanjem vsako leto v začetku aprila. Tega tekmovanja se udeležijo čisto vsi, ki so vadili čez leto. Vsi učenci za udeležbo na šolskem tekmovanju
Foto: Karmen Kolarič
Maja sta na državnem prvenstvu plesnih parov med 50 tekmovalnimi pari dosegla odlično drugo mesto devetošolca Katarina Dobaja in Jure Tuš (na posnetku), sicer pa je ekipa šestih plesalcev, ki so jo ob Katarini in Juretu sestavljali še Ema Šumenjak, Meta Hunjet, Nuša Horvat in Lucija Prelog, na istem prvenstvu dosegla četrto mesto med ekipami.
prejmejo bronasto priznanje Plesne zveze Slovenije, za najmlajše plesalce do tretjega razreda pa se s tem šolskim plesnim spektaklom tekmovanja zaključijo. Med starejšimi plesalci, od četrtega razreda navzgor, ki so razdeljeni v dve starostni kategoriji, sodniki na šolskem tekmovanju izberejo po šest najboljših, ki nato zastopajo šolo na regijskem tekmovanju, in če so med najboljšimi, se potem udeležijo še državnega tekmovanja. Glede na to potem prejmejo srebrna in zlata priznanja. Plesalci, ki nastopajo posamično, v parih ali skupinsko, morajo obvladati več plesov; koreografijo in glasbo namreč že pred tem razpiše in določi Plesna zveza."
Dela z mladimi plesnimi navdušenci je zelo veliko, priznavajo vse tri vaditeljice, uspehi pa so odvisni tako od rednih vaj kot od zavzetosti
Mentorica plesnega krožka Irena Forštnarič je lahko upravičeno ponosna na uspehe mladih gorišniških plesalcev: „Tudi letos se bomo vključili v vseslovenski projekt Šolski plesni festival, kjer so naši plesalci v zadnjih štirih letih posegali po najvišjih mestih na področnih in državnih tekmovanjih."
posameznih učencev: „Moram reči, da smo imeli doslej med našimi učenci že odlične plesalce. Izjemen uspeh sta maja letos dosegla Jure Tuš in Katarina Dobaja, ki sta na državnem prvenstvu zasedla odlično drugo mesto med 50 pari, pa tudi sicer so bili naši plesalci tako v kategoriji B kot C zadnja štiri leta v samem vrhu na področnih in državnih prvenstvih. Ob tem je treba pojasniti, da se teh tekmovanj, ki so rekreativne narave, ne smejo udeleževati tisti učenci in dijaki, ki trenirajo ples v plesnih šolah in so torej člani Plesne zveze, pač pa samo 'amaterji'."
Forštnaričeva pa se v zadnjih dneh pred začetkom novih plesnih vaj ukvarja še z eno, nekoliko manj lepo platjo plesa: „Gre za finančno plat. Prvi dve leti je bil ta projekt brezplačen, potem pa je bilo potrebno za DVD in material, ki nam ga pošlje Plesna zveza, plačevati. Do letos je to še nekako šlo, zdaj pa se je cena že skoraj potrojila, zato bomo za izvedbo potrebovali finančno pomoč šole ali sponzorja. Sicer pa za vso potrebno koreografijo in kostume poskrbimo kar plesalci sami in šola."
Ob tekmovanjih pa plesalci gorišniške šole s svojimi tematskimi koreografijami redno nastopajo tudi na vseh šolskih in občinskih prireditvah: „Lani smo sodelovali tudi v ptujskem karnevalskem šotoru in pred Mestno hišo, letos pa upam, da nas bo videti tudi na prireditvi medijske hiše Radio-Tednik Za male in velike. Seveda pa bomo obvezno, tako kot vsa-
ko leto, pripravili tudi plesne točke za vse prireditve v tem šolskem letu. Zelo verjetno se bomo lotili tudi novosti Plesne šole; gre za t. i. plesno produkcijo, kjer si plesalci od sedmega do devetega razreda lahko izberejo lastno skladbo, naštudirajo koreografijo, oblikujejo primerne kostume in s to točko potem tudi nastopijo na državnem tekmovanju. Upam, da nam bodo pri tem finančno priskočili na pomoč šola in sponzorji, ki imajo za tako velike projekte veliko posluha," je načrte razkrila Irena Forštnarič.
SM
Majda Fridl, Radio Ptuj
Komentar tedna
jm
Odstotek, ki obvladuje svet
Vojne in lakota v nerazviti Afriki! Kriza v bančništvu razvitega sveta! Dokapitalizacija bank s sredstvi davkoplačevalcev in istočasno izplačevanje nagrad bančnikom za uspešno poslovanje na drugi strani. Na peklensko dragih parcelah slovenskega primorja novodobni kapitalisti gradijo vile. Banke pa postajajo lastnice domov obubožanih Slovencev. Brez služb so ostali. Pa prisloni lonček še država in pravi, da je eden izmed dedičev prejemnikov socialnih pomoči. In ta ista država pošlje denar na jug - v Grčijo, kjer imajo dvakrat večje plače in pokojnine za dvakrat manj dela. Toda tam so vsi na cestah in ne pristanejo na manj. Pri nas pa pravijo za tiste, ki šotorijo pred slovensko borzo in protestirajo proti globaliza-ciji in izkoriščevalskim oblikam kapitalizma, da so brezdelneži.
Še vedno smo pridni, mi Slovenci, zadovoljni z malim. Pa se najdejo podjetniki, ki pravijo, da pri nas nihče noče delati in da ni čudno, da se ne izkopljemo iz krize. Podjetja propadajo, delavci niso dobili plač, lastniki pa ostajajo bogati in odpirajo nova podjetja. Narobe svet, nekaj ne bo v redu. V Avstriji pravijo, da znajo drugače. Če preneseš podjetje v tujino, ga potem doma nekaj let ne moreš več odpreti. Če podjetje zapraviš, novega ne moreš tako z lahkoto odpreti. Ampak pri nas je vse v skladu z zakonom, zato ker so vodilni državni politiki in brezkompromisni podjetniki in menedžerji videli kot edini cilj svoje svetle prihodnosti - denar. Ko so gledali navzdol proti tistim, ki bi jim to lahko omogočili, pa so držali fige v žepu. Procent posameznikov obvladuje človeštvo in ga peha na rob eksistence. Na tem svetu je za vse ljudi vsega dovolj. Pa smo materialne in druge dobrine prevrednotili v denar, ki ga ta procent tlači v svoje žepe. 99 odstotkov vsega imajo. Se čudite, da je zmanjkalo za vas? Saj ne, da bi bilo premalo hrane in ostalih dobrin na tem svetu - samo denarja zanje nimate, ker ga imajo drugi. Zato se mora svet spremeniti, zato so protesti nekaj najboljšega, kar se je lahko zgodilo.
Procent ljudi obvladuje svet. Moški obvladujejo svet. Čas je za spremembe, čas je, da oblast prevzamejo ženske. Če daš denar ženski, ga bo porabila za dom, za gospodinjstvo, za otroke, in nekaj ga bo dala na stran za hude čase. Nihče ne bo lačen, poskrbela bo tako za otroke (svoje in otroke drugih) kot za ostarele in pomoči potrebne. Kupila bo kozo, ki bo prerasla v čredo. Kupila bo zemljo in pridelala hrano. Dovolj je bo za celo vas. Šla se bo socialnega podjetništva, kjer bodo plače dovoljevale dostojno življenje zaposlenim, kjer bodo cene izdelkov in uslug sprejemljive za povprečne ljudi. ČE DAŠ DENAR MOŠKEMU, SE BO ŠOPIRIL Z NJIM - pravijo modreci. Poglejte okoli sebe, premislite, pa potem povejte, če ni res. Volitve so pred vrati, izjeme pa potrjujejo pravilo.
Ptuj • Viktorinov večer z Brankom Cestnikom
Izstopi iz apatičnosti
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega nadaljuje v novem akademskem letu z Viktorinovimi večeri. V petek, 28. oktobra, ob 19.30 bo gost večera p. mag. Branko Cestnik. Bralci Tednika se ga spomnimo kot dopisnika iz Rima, kjer je študiral. Ker je naš rojak, se veselimo srečanja z njim.
P. mag. Branko Cestnik je v Rimu študiral na treh različnih univerzah: dve leti filozofijo na Lateranu, tri leta teologijo na Gregoriani ter štiri leta pedagogiko in mladinsko pastoralo na Salesiani. Skozi devetletni študij se je najprej poglabljal v vprašanja umetnosti, medijev in vere. Zadnje čase piše za Družino, predava na Nikodemovih večerih in po mnogih župnijah.
Tema, ki si jo je izbral za naš Viktorinov večer »Izstopi iz apatičnosti«, je izzivalna, kot se spodobi za našega rojaka, ki vedno želi natočiti či-
stega vina. Resnica mu je pri srcu, četudi koga zaboli. Med mnogimi problemi, ki jih je naplavil naš čas, je apatičnost najpogubnejša in najbolj smrtonosna na naši družbeni »gmajni«. Vsak dan poslušamo: nič se ne splača; ne splača se delati, saj država mora poskrbeti za socialno varnost; politiki so vsi enaki, komu naj verjamemo; zakaj roditi otroke ... Takšna razmišljanja seveda vodijo v splošno apatičnost, ta pa nas vodi v neži-vljenje, brezbrižnost do vsega, ne delavnost .
Tudi cerkev je vpeta v svoj
čas: posluša, sledi, včasih kaj zamudi. Cerkev tudi našemu času ponuja družbeni nauk cerkve. Soočiti se želimo z vprašanjem, kaj lahko cerkev stori za pozitivni naboj osebe in družbe. Delati za človekovo dostojanstvo, graditi samozavest in uresničiti solidarnost so del odgovora.
Glasbeni utrinek bodo pripravili učenci Zasebne glasbene šole minoritskega samostana na Ptuju.
Pridite na Viktorinov večer, da vsaj mi vsiljivi apatičnosti rečemo odločno NE.
T. Kolenko
Foto: SM
Rokomet
Jeruzalem nadigral Maribor
Stran 14
Rokomet
S Colom in Radgono brez težav
Stran 14
Boks
Zlato rokavico osvojil Blaž Škrjanec
Stran 19
Atletika
Hiter napredek in državni rekord Domjanove
Stran 19
Jadranje
Prvi naslov za Vida Laha in BD Ranca
Stran 21
Nogomet
Zavrč spet na +8, NŠ Drava zmagala +7 Stran 20
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
7 ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športno plezanje • Svetovni pokal
Slovenki na vrhu v Amanu
Konec tedna se je karavana športnih plezalcev v svetovnem pokalu prvič podala na Bližnji vzhod, natančneje v jordansko prestolnico Aman. Tam pa so slovenski tekmovalci takoj dosegli enega največjih uspehov v tekmah svetovnega pokala. Pri dekletih sta namreč Mina Markovič in Maja Vidmar osvojili prvo in drugo mesto, uspeh pa je s četrtim mestom pri fantih dopolnil Klemen Bečan.
Ptujčanka Mina Markovič tako še naprej potrjuje izjemno formo, s katero tekmicam letos pušča malo možnosti za končni uspeh. V Amanau se je Mina veselila že četrte letošnje zmage (Chamonix, Xining, Changzhi), na vseh dosedanjih sedmih tekmah pa je stala na stopničkah (2. mesti je dosegla v Brianconu in Bolulderju, 3. pa v Puursu).
Mina in Maja sta odlično začeli že v kvalifikacijah, kjer sta
v obeh poskusih splezali do vrha smeri. To je bila odlična popotnica za polfinalni obračun, v katerem še vedno ni prišlo do odločilne selekcije: pet plezalk je še tretjič zmoglo preplezati celotno smer do vrha. Napetost pred zaključnim dejanjem se je zaradi tega stopnjevala, izmed slovenske dvojice pa je prva nastopila Maja in prevzela vodstvo. Tako je bilo vse do nastopa Mine, ki je zmogla še korak višje, s čimer se je zavihtela na vrh. Na nastop sta čakali le še Italijanka Jenny Lavanda in Korejka Jain Kim. Prva ni ogrozila vodstva naših dveh, zato pa je bilo to moč pričakovati od Kimove. A je tudi ta padla s stene tik pred višino, ki sta jo dosegli Slovenki in naši tekmovalki sta se lahko veselili druge letošnje dvojne zmage. V francoskem Brianconu je slavila Vidmarje-va pred Markovičevo, tokrat je bil vrstni red zamenjan.
Svetovni pokal, Aman, rezultati:				
		finale	polfinale	kvalifikacije
1. Mina Markovič	SLO	49	Top	Top
2. Maja Vidmar	SLO	49-	Top	Top
3. Jain Kim	KOR	48	Top	Top
3. Momoka Oda	JAP	48	Top	Top
5. Seuran Han	KOR	42-	41-	Top
6. Charlotte Durif	FRA	37-	41+	Top
7. Jenny Lavarda	ITA	35+	Top	Top
8. Christine Schranz	AVS	34.5	40	43
9. Mathilde Brumagne	BEL	33+	40	43
Obe najboljši slovenski športni plezalki sta na vrhu tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala. Markovičeva je z novo zmago še okrepila vodstvo v skupnem seštevku, Vidmar-jeva pa tudi po Amanu ostaja trdno na tretjem mestu. Juž-nokorejka Jain Kim je s tretjim mestom v Amanu zadržala drugo mesto v skupnem seštevku. Za omenjeno trojico je velika praznina (več kot 100 točk), nato pa sledi sedmerica tekmovalk, ki se bodo najverjetneje borile za 4. mesto.
Markovičeva je tri tekme pred koncem sezone - na sporedu so le še preizkušnje v francoskem Valencu, Kranju in Barceloni - resno napovedala boj za skupno zmago. Pred prvo izzivalko Kimovo ima 125 točk prednosti (za zmago jih tekmovalka dobi 100), pred Vidmarjevo pa kar 185 točk.
»Tekma v Amanu se je odvijala po mojih željah, zlasti po manjši napaki v finalu, ko se je na koncu sreča obrnila na mojo stran in je bilo moje plezanje dovolj za zmago. Ob tem bi rada še poudarila zelo dober ekipni slovenski rezultat. Ponovil se je Briancon in sva z Majo samo zamenjali mesta. Tudi tokrat pa je bilo zelo blizu, da bi obe stali na najvišjem mestu zmagovalnega odra. Moram reči, da mi je res v užitek plezati na tekmah,in da gremo z veseljem v Valence,« je bila
presrečna 23-letna Ptujčanka.
»Čeprav se zelo dolga in naporna sezona počasi bliža koncu in so rezultati trenutno res zelo dobri, pa bo za skupno zmago treba še nekaj pokazati. Vendar pa verjamem, da sem dobro pripravljena in verjamem v svojo formo in z veseljem pričakujem tekme, ki sledijo. To je moja najboljša sezona doslej, prejšnja leta niti nisem bila na vseh tekmah v finalu, letos pa sem za zdaj na vseh suvereno na stopničkah. Doslej mi gre vse po na-
Nogomet • 2. slovenska liga
Črnomaljci uspešnejši z igralcem manj ...
Bela Krajina -Aluminij 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Čehič (59) BELA KRAJINA: Pašagič, Kov-jenič, Vrščaj, Lazič, Žugelj, Ogrič, Hodžič (od 84. Svilar), Drinič, Žagar, Sašek (55. Kočevar), Čehič (od 86. Štukelj). Trener: Safet Hadžič.
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Baj-lec, Sambolec, Spahič, Medved (od 46. Rešek), Ploj (od 71. Petek), Kme-tec (od 62. Kurež), Bingo, Režonja, Kokol. Trener: Bojan Flis.
RUMENI KARTONI: Čehič (24), Žagar (34), Drinič (39), Ogrič (43), Kovjenič (74), Lazič (76), Kočevar (92); Medved (41), Sambolec (52), Bajlec (91). RDEČI KARTON: Žagar (43. - 2. rumeni karton)
Nedelja ni bila ravno najboljši dan za igranje nogometa: bilo je hladno, igrišča so bila razmočena ... A za vse ekipe je bilo enako. Nogometaši Alu-
minija so gostovali v Črnomlju pri Beli Krajini - to je bilo njihovo drugo zaporedno gostovanje (po Interblocku), kjer so želeli nadaljevati uspešni niz nepremagljivosti. Vedeli so, da se Bela krajina po slabšem začetku dviguje in da bo naredila vse, da točke ostanejo doma. Domačini so se obenem želeli oddolžiti Kidričanom za uvodni poraz v tem prvenstvu (v Kidričevem je bilo 4:0 za Aluminij, strelci so bili Kurež -2-krat, Režonja in Petek).
Domačini so na začetku želeli s pritiskom in trdo igro vsiliti svojo prevlado. Bili so podjetnejši na igrišču, ki je postajalo iz minute v minuto slabše in pričela se je borba za vsako žogo. Črnomaljci so v takšni igri nekoliko pretiravali in si pridno nabirali kartone, ob tem pa pravih priložnosti
ni bilo. Nogometaši Aluminija tokrat res niso igrali po pričakovanjih, vendar si bili zelo blizu zadetka v 29. minuti, ko je Kmetec zadel okvir vrat, nekaj minut kasneje pa je lepo priložnost zamudil še Kokol. Zaradi tega je pri domačih naraščala nervoza, posledica tega pa je bil drugi rumeni karton za domačega nogometaša Žagarja, ki je moral dve minuti pred odmorom zapustiti igrišče. Igralec več na težkem, razmočenem igrišču, pa je vsekakor velika prednost, česar so se zavedali tudi gostje.
Nogometaši Aluminija so v nadaljevanju srečanja imeli terensko premoč. Vse misli so bile usmerjene k temu, da bi čim prej dosegli gol. Kljub prevladi gostov pa so se v 59. minuti veselili nogometaši Bele krajine, saj so dosegli vodilni
zadetek. Branilci Aluminija so naredili napako v sredini in do žoge je prišel Čehič, ki je uspel premagati vratarja Aluminija Murka. Kidričanom se je pričelo muditi, saj so bili vse prej kot v ugodnem položaju. Plod takšne igre je bilo nekaj pol-priložnosti, pravo priložnost pa je imel (in jo zastreljal) le Kokol. Tudi menjave trenerja Flisa niso prinesle preobrata in zmaga je z veliko borbenosti domačinov ostala doma.
Danilo Klajnšek
Bojan Flis - trener Aluminija: »Razumljivo je, da nismo veseli, saj na poraz nismo računali. Tokrat nismo bili pravi in zgodilo se je, kar se je pač zgodilo. Prvi poraz bo potrebno čim prej pozabiti, čeprav zaradi njega nikomur ni lahko.«
1. MARIBOR	14	9	3	2	32:16	30
2. OLIMPIJA	15	7	5	3	25:19	26
3. HIT GORICA	15	7	3	5	23:15	24
4. RUDAR VELENJE 14		6	5	3	23:18	23
5. DOMŽALE	15	6	3	6	21:21	21
6. MURA 05	15	5	5	5	14:20	20
7. CM CELJE	15	5	3	7	22:21	18
8. LUKA KOPER	15	3	6	6	17:23	15
9. NAFTA	15	3	5	7	16:21	14
10. TRIGLAV	15	3	2	10	6:25	11
Skupni vrstni red v		
svetovnem pokalu		:
1. Mina MARKOVIC	SLO	590
2. Jain KIM	KOR	460
3. Maja VIDMAR	SLO	406
4. Katharina POSCH	AVS	277
5. C. SCHRANZ	AVS	276
6. Charlotte DURIF	FRA	274
7. Angela EITER	AVS	271
8. Momoka OD	JAP	267
9. C. CIAVALDINI	FRA	252
10. Y. CHERESHNEVA	RUS	231
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič, prva dama letošnjega svetovnega pokala v težavnostnem plezanju
črtih ...,« je še povedala Mina Markovič, ki je bila lani druga v skupnem seštevku.
Maja Vidmar: »Do vrha mi je malo zmanjkalo, ampak vseeno super za prvo in drugo me-
1. SNL: Učitelj boljši od učenca
REZULTATI 15. KROGA:
Mura 05 - Maribor 1:3 (1:1):
strelci: Fajič 18.; Berič 44., Mezga 76., Cvijanovič 92.;
Luka Koper - Nafta 4:1 (3:1): strelci: Osterc 5., 29. in 54., Bubanja 40.; Vraneševič 24. iz 11-m;
Olimpija - Triglav 1:0 (0:0): strelec: Vršič 54.; R. K.: Zornik - 71./ Triglav;
CM Celje - Rudar Velenje 2:3 (2:0): strelci: Popovič 24., Močivnik 39.; Berko 51., Trifkovič 58. in 64.;
HIT Gorica - Domžale 0:3 (0:1): strelci: Pekič 44., Horvat 84., Gerič 91.
V 15. krogu je bilo na sporedu nekaj zanimivih srečanj, izstopal je obračun v soboški Fazaneriji. Tam se je na srečanju domače Mure 05 z Mariborom zbralo približno 5000 gledalcev, ki so ustvarili odlično vzdušje. Na tekmi so bili uspešnejši varovanci Darka Milaniča, ki so ugnali varovance Anteja Šimundže. Slednji je prve trenerske korake naredil kot pomočnik prvega, kljub osmim zaporednim uspehom na klopi Mure, pa svojega učitelja še ni prehitel. V Novi Gorici sta se srečala
sto, za ekipo, res zakon. Takoj, ko sem padla nisem bila najbolj zadovoljna, ker sem imela še dovolj moči, vseeno pa mi je na koncu zneslo za drugo mesto. Sicer pa grem na vsako tekmo plezat na polno, želim dati vse od sebe, potem mi je »fajn«, če je tudi rezultat dober. S takšno miselnostjo bom šla tudi na ostale tekme narediti še kakšen dober rezultat, potem pa bomo videli, kaj bo na koncu skupno.«
V	finale se je med fanti prebil tudi edini predstavnik slovenske moške ekipe Klemen Bečan, ki je vpisal v tej panogi športnega plezanja najboljši dosežek v sezoni. Trojico Slovencev je spremljal trener Roman Krajnik.
JM
nekdanja prvaka, uspešnejši pa so bili Domžalčani, ki so se Goričanom tako maščevali za poraz v 1. četrtini prvenstva. Damir Pekič je na tekmi dosegel 100. zadetek na slovenskih prvoligaških igriščih (Maribor, Celje, Nafta, Domžale). Podoben dosežek je v Kopru uspel Milanu Ostercu (Beltinci, Gorica, Olimpija, Koper), ki je proti Lendavčanom dosegel klasični hat-trick.
V	Šaleškem derbiju so gledalci v Areni Petrol spremljali zanimivo predstavo in popoln preobrat Rudarja. Le-ta je po prvem polčasu zaostajal 0:2, v drugem pa dosegel tri zadetke in slavil. Varovanci Milana Buričiča tako nadaljujejo izjemno serijo neporaženosti, ki traja že od 5. kroga. Olimpijo je z zadetkom nad gladino obdržal fenomenalni Dare Vršič, ki je trenutno brez dvoma prvi igralec (tudi strelec) lige.
2. SNL
REZULTATI 10. KROGA: Bela Krajina - Aluminij 1:0 (0:0), Roltek Dob - Kalcer Radomlje 0:0, Bravo 1 Interblock - Šampion Celje 1:1 (1:0), Šmartno 1928 - Dravinja Kostroj 0:0, Garmin Šenčur - Krško 1:1 (1:0).
1.	ALUMINIJ 10	8	1	1	26:5	25
2.	GAR. ŠENČUR 10	5	2	3	18:12	17
3.	ROLTEK DOB 10	4	5	1	11:10	17
4.	KRŠKO 10	4	4	2	8:5	16
5.	ŠAMPION CELJE 10	4	2	4	20:13	14
6.	BELA KRAJINA 10	3	5	2	14:12	14
7.	INTERBLOCK 10	3	4	3	12:11	13
8.	ŠMARTNO 1928 10	2	4	4	9:21	10
9.	K. RADOMLJE 10	1	2	7	6:18	5
10.	DRAVINJA K. 10 0 3 7 2:19 3
DK, JM
Rokomet • 1. A SRL (m), 8. krog
Jeruzalem nadigral favorizirani Maribor
Maribor - Jeruzalem 24:29 (11:13)
MARIBOR: Lončar (14 obramb -5x7 m), Župič (2 obrambi), Kramar; Mirkovic 3, Tarabochia 2, Svalina, Oštir 5, Špelic 5, Legnar, Razgor 6 (3), Pučnik 3, Fister, Lesjak, Šoštarič, Kleč, Vujic. Trener: Marko Šibila.
JERUZALEM: Jelen (12 obramb - 2x7 m), Belec, Žuran; Krabonja, Žmavc 1 (1), Rajšp, Bogadi 5, Merda-novič, Radujkovič 4, Čudič 4 (1), Špi-ljak 6, Sok 7, Hebar 2, Cvetko, Kljajič, Šišmanovič. Trener: Sašo Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Maribor Branik 5/3; Jeruzalem Ormož 7/2. IZKLJUČITVE: Maribor Branik 10; Jeruzalem Ormož 12 minut. IGRALEC TEKME: RK Jeruzalem Ormož.
Pred tekmo je bilo edino vprašanje, s kakšno razliko bo favorit iz Maribora ugnal zasedbo Jeruzalema, ki je pred tem zabeležila tri zaporedne poraze (Izola, Krško, Celje PL). Na samem srečanju pa so Or-možani zasenčili domačine in povsem zasluženo premagali četo trenerja Marke Šibile. Jeruzalem je povedel 4:1, nato še 7:4. V tistih trenutkih bi morala biti prednost Vinarjev krepko višja, vendar je v golu Maribora stal Mislav Lončar, ki je branil mogoče in nemogoče. Po zapravljenih »zicerjih« so Mariborčani v 17. minuti izenačili na 7:7. Zanimivo: gostitelji niso niti enkrat na tekmi vodili. Obramba Jeruzalema je bila čvrsta in tudi mariborski velikani so naleteli na težave v napadu. S čvrsto obrambo, katere formacijo so med tekmo večkrat spreminjali, so gostje prihajali do protinapadov in
Ormožani so v Mariboru z odlično igro v obrambi presenetili domačine in jim zadali tretji poraz.
lahkih zadetkov. Če bi Prleki še natančno izvajali sedem-metrovke (do odmora so jih zapravili: Tadej Sok, dvakrat Bojan Čudič in Anže Kljajič), bi na odmor odšli z bistveno višjo prednostjo kot z dvema zadetkoma (11:13).
Tudi v 2. polčasu smo spre-
mljali izjemno igro gostov, ki so držali nasprotnika na razdalji dveh do šestih zadetkov zaostanka. V kritičnih trenutkih, ko so se Mariborčani približali na dva zadetka zaostanka, so Je-ruzalemčki nasprotniku »prodali« dva hitra centra in spet lažje zadihali. V golu je svoje
Mislav Lončar (vratar Branik Maribor): »V srečanje nismo šli tako kot bi morali. V napadu smo naredili preveč napak in tako izgledali precej pasivno. Ormožani so izkoristili precej pol/protinapadov in nam dali preveč lahkih zadetkov. Tudi v obrambi nismo prikazali takšne igre kot jo znamo, zato so gostje zasluženo zmagali. Škoda, da smo doživeli poraz na domačem parketu, še posebej zaradi teh fantastičnih navijačev, ki bi se jim ob tej priložnosti zahvalil za takšno podporo.«
Saša Prapotnik (trener Jeruzalem Ormož): »Vsa srečanja igramo na takšen način. Moštvo je letos dokaj mlado, mnogo igralcev nima prvoli-gaških izkušenj in zato precej nihamo v igri. Danes smo res zdržali vseh 60 minut in mislim, da smo zasluženo zmagali.«
Rokomet • 2. SRL (m)
S Colom in Radgono brez težav
Col - Drava Ptuj 23:30 (9:15)
DRAVA PTUJ: Čeh 2, Toš 5, Maroh 4, Janžekovič 1, Koštomaj, Bezjak 6, Verdenik 3, Požar 2, Pukšič 4, Bedrač, Bedenik, Zolar 2, Kenda 1, Horvat. Trener: Tomi Matjašič.
Po porazu v prejšnjem krogu na domačem terenu so tokrat rokometaši Drave na gostovanju v Ajdovščini strnili svoje vrste in brez težav premagali ekipo Cola. Čeprav so nastopili oslabljeni - manjkala sta Sabo in Ferk - so gostje vodili praktično celotno srečanje, njihova zmaga pa ni bila vprašljiva niti za trenutek. Svoj doprinos k novemu uspehu je dalo vseh
2. SRL (m)			
REZULTATI 5. KROGA:		Arcont	
Radgona - Moškanjci	Gorišnica		
30:36, Col - Drava Ptuj 23:30, Bre-			
žice - Črnomelj 27:25, Mitol Sežana			
- Slovenj Gradec 2011 21:38, Po-			
murje - Rudar 28:35, Radeče MIK			
Celje - Mokerc Ig 28:23.			
1. SL. GRADEC 2011 5 5	0	0	10
2. RADEČE MIK CELJE 4 4	0	0	8
3. MOKERC IG 5 4	0	1	8
4. DRAVA PTUJ 5 3	1	1	7
5. ČRNOMELJ 5 3	0	2	6
6. MOŠKANJCI - GOR. 4 2	0	2	4
7. BREŽICE 5 2	0	3	4
8. NOVA GORICA 4 2	0	2	4
9. MITOL SEŽANA 5 2	0	3	4
10. ARC. RADGONA 5 1	0	4	2
11. RUDAR 5 1	0	4	2
12. POMURJE 4 0	1	3	1
13. COL 4 0	0	4	0
14 rokometašev.
Ptujčani so hitro povedli, predvsem na račun odlične igre v obrambi pa se je njihova prednost višala iz minute v minuto. Pri izidu 3:10 za modre iz Štajerske so domačini v 20. minuti vzeli minuto odmora. Le-ta je ustavila nadaljnje višanje vodstva gostov, kljub temu pa so bili mladi Ptujčani v soboto pretrd oreh za domačine. Semafor je ob polčasu kazal 9:15. Prvi zadetek so v drugem delu igre zabili domačini, nato pa je bilo vse ostalo v domeni razigranih Ptujčanov. Razlika je kmalu, tudi po zaslugi odličnih obramb mladega Bedeni-ka, spet skokovito narasla in pred samo končnico srečanja v 49. minuti znašala že +11 (14:25). Ker je bilo srečanje že zdavnaj odločeno, je trener Drave Tomi Matjašič ponudil priložnost vsem igralcem, ki so bili v kadru za srečanje, poleg tega pa uigraval nekatere taktične zamisli, ki bi njegovim varovancem lahko prišle prav na naslednjih srečanjih. Prav ob koncu sta na sceno stopila sicer solidna sodnika in gostom podelila kar nekaj nerazumljivih izključitev, zaradi katerih je ekipa Cola nekoliko ublažila poraz.
Drava naslednji konec tedna zaradi izstopa ekipe Aleša Praznika iz lige, svojega srečanja ne bo odigrala, nato pa modre čakajo tri zaporedna gostovanja.
tp
Arcont Radgona -Moškanjci Gorišni-ca 30:36 (10:20)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E.
Bratuša, Petek 5, Geč, Zorli 4, Bedrač 3, Valenko, Arnuš 3, Balas 8, Lozinšek 5, Gerčar, Vincek 1, Dimec 3, Firbas 3, Preac 1, Pravdič, B. Bratuša. Trener: Sebastijan Oblak.
Rokometaši iz Gorišnice so se zelo dobro pripravili na gostovanje pri Arcont Radgoni, ki jih je v minuli sezoni presenetila. Tokrat ni bilo nobenih dilem, saj so gostje že na začetku povedli 2:5 ter držali vse niti igre v svojih rokah. V 17. minuti je bil rezultat že 8:13. Domačini so se seveda borili po svojih močeh, vendar so bili proti razpoloženim Gorišniča-nom tokrat nemočni. Gostje so njihove napake kaznovali s t. i. lahkimi zadetki iz hitrih nasprotnih napadov. Razlika se je hitro večala in ob koncu prvega dela igre znašala visokih deset zadetkov.
Tudi v nadaljevanju gostje niso popuščali in so dolgo držali razliko desetih zadetkov. V zadnjih petnajstih minutah je gostujoči trener na igrišče poslal mlajše in tiste, ki manj igrajo. Domačini so do konca nekoliko omilili visoki poraz, vendar niso nikoli bili tako blizu, da bi ogrozili zmago ro-kometašev Moškanjci - Gori-šnice.
Danilo Klajnšek
z obrambami dodal še Gašper Jelen in zgodba je bila ob vodstvu 28:22 zaključena. Ormoški šok v Mariboru je spremljalo približno 1000 gledalcev.
KU
1. NLB LEASING LIGA
REZULTATI 8. KROGA: Maribor Branik - Jeruzalem Ormož 24:29 (11:13), Cimos Koper - Krško 40:28 (21:12), Gorenje - Istrabenz plini Izola 34:23 (16:10), Šmartno - Celje Pivovarna Laško 20:37 (11:17), Loka
-	Trimo Trebnje 24:26 (13:12), Krka
-	Ribnica Riko hiše 31:20 (16:16).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 8	7	0 1	14
2.	GORENJE 8	6	1 1	13
3.	CIMOS KOPER 8	6	1 1	13
4.	TRIMO TREBNJE 8	5	0 3	10
5.	MARIBOR BRANIK 8	4	13	9
6.	JERUZALEM ORMOŽ 8	3	14	7
7.	LOKA	8
8.	ISTRABENZ P. IZOLA 8
9.	RIBNICA RIKO HIŠE 8
10.	ŠMARTNO 8
11.	KRKA	8
12.	KRŠKO -1 8
3	0	5
3	0	5
2	1	5
2	1	5
1	2	5
2	0	6
Rokomet • 1. B SRL (m)
Drugi zaporedni poraz Velike Nedelje
DOL TKI Hrastnik - 1. b SRL (m) Velika Nedelja Carrera Optyl 32:27 (18:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Mesarec, Kaučič, Majcen 1, Hanželič 2, Bezjak, Veselko 10, Preac (5 obramb 2x7 m), Ivančič 6, Prapotnik, Tušak 5, Dogša (1 obramba), Lorenčič, Meško, Špindler 3, D. Zorec (2 obrambi), P. Zorec. Trener: Milan Baklan.
Rokometaši iz Velike Nedelje so v Hrastniku, na srečanju starih športnih rivalov, izgubili. To je njihov drugi zaporedni poraz. Tokrat znova niso nastopili v kompletni sestavi, saj zaradi službenih obveznosti ni nastopil Mitja Horvat.
Tekmo so boljše začeli domači in si že v 8. minuti priigrali pet zadetkov prednosti 7:2. Sledilo je osem minut igre, v katerih so prevladovali gostje, ki so si z delnim izidom 1:5 priigrali minimalni zaostanek. V teh minutah je Tadej Preac ubranil dve sedemmetrovki in protinapad domačih. Po minuti odmora trenerja Robija Šafariča so vajeti igre v svoje roke znova vzeli Hrastničani in predvsem v obrambi neprepoznavne goste držali na varni razliki treh do štirih golov.
Potek tekme v drugem pol-
REZULTATI 5. KROGA: Dol TKI
Hrastnik - Velika Nedelja Carrera Optyl 32:27, Grča Kočevje - Sevnica 20:28, Celje Pivovarna Laško B -Škofljica 25:26, Grosuplje - Slovan 26:34, Sviš Pekarna Grosuplje - Do-bova 37:28, Alples Železniki - Cerklje 27:31.
1.	SEVNICA	5 5 0 0 10
2.	SVIŠ GROSUPLJE 5 4 0 1 8
3.	CELJE PIVO. LAŠKO B5 3 117
4.	ŠKOFLJICA 5 2 3 0 7
5.	DOL TKI HRASTNIK 5 2 1 2 5
6.	V. NEDELJA C. O. 5 2 1 2 5
7.	GRČA KOČEVJE 5 2 12 5
8.	SLOVAN	5 1 2 2 4
9.	GROSUPLJE 5 2 0 3 4
10.	CERKLJE 5 1 1 3 3
11.	DOBOVA	5 0 2 3 2
12.	ALPLES ŽELEZNIKI 5 0 0 5 0
času je bil podoben prvemu polčasu. Tudi tega so bolje začeli domači, vendar je v 38. minuti po dveh zaporednih golih Dejana Ivančiča zaostanek gostov znašal le minus dva (21:19). Razliko dveh zadetkov so gostje uspeli držati do 46. minute. Sledilo je deset minut slabe igre rokometašev iz Velike Nedelje. Domačini so naredili delni izid 5:1 in si tako naredili dobro osnovo za mirni zaključek srečanja, ki so ga na koncu dobili s petimi zadetki prednosti.
Danilo Klajnšek
Pokal RZS: Krka v torek v Ormožu, Loka v sredo v Veliki Nedelji
V torek, 25. 10., v Ormožu, ob 19. uri, gostuje novomeška Krka na tekmi 1/8 finala Pokala Slovenije.
Rokometaše Velike Nedelje Carrera Optyl čaka pokalna tekma v sredo, 26. 10., ob 19.00, tekmec pa je prvoligaška ekipa Loke. Domačini lahko odigrajo neobremenjeno in s pravim pristopom pokažejo svojim zvestim navijačem, da v nadaljevanju prvenstva lahko ponovno nabirajo točke.
Kikboks • Mednarodni turnir na Hrvaškem
Sitar in Kaisersberger med zmagovalci
Ekipa ptujskih kikboksarjev se je v soboto, 15. oktobra, udeležila mednarodnega turnirja v kraju Crikvenica na Hrvaškem. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 160 tekmovalcev iz 22 klubov iz 3 držav. Člani Kluba borilnih veščin Ptuj so osvojili 2 prvi mesti, 3 druga mesta in 2 tretji mesti.
Rezultati:
-	prvi mesti sta osvojila: Timi Sitar (ml. kadeti do 32 kg) in Simon Kaisersberger (kadeti nad 69 kg);
-	druga mesta so osvojili: Patrik Sulek (ml. kadeti do 47 kg), Simon Kaisersberger (kadeti do 69 kg) in Luka Vin-diš (kadeti nad 69 kg);
-	tretji mesti sta osvojila: Gašper Mlakar (kadeti do 63 kg) in Sašo Vidovič (mladinci do 74 kg).
Vsi ptujski tekmovalci so bili prijavljeni v dveh kategorijah, tako da so imeli precejšnje število borb, ki so jih vsi opravili zelo dobro in pokazali dobro trenutno pripravljenost. Na koncu tekmovanja je organizator podeljeval posebne pokale in ekipa Kluba borilnih veščin Ptuj je na koncu tekmovanja dobila velik pokal kot najuspešnejša
Ptujčani v Crikvenici
ekipa iz tujine. Tekmovalci KBV Ptuj s trenerjema so prišli domov zelo zadovoljni, naslednje tekmovanje pa bo v začetku novembra in sicer predzadnje, 4. kolo medobčin-
skega prvenstva. V soboto, 5. novembra, pa prva ekipa Ptuja tekmuje na tradicionalnem tekmovanju Slovenija open v Zagorju.
Franc Slodnjak
Urad
Iz poletja kar v zimo - pa priž-gimo ogrevalne naprave!
sezono
Vreme nam jo vsake toliko zagode. Čeprav je že konec oktobra in je povsem naravno, da prihod jeseni spremljajo tudi deževne kaplje in nekoliko nižje temperature, se na take razmere težko privajamo. Toliko težje, ker je bilo poletje tako dolgo in v zadnjih tednih nadpovprečno toplo. Indijanskega ali babjega poletja, kot imenujemo toplo jesen, bi bili še kako veseli tudi naprej. Sonček je zmeraj nekaj prijetnega in pozitivnega, pa tudi jesenski prizori so videti veliko lepši odeti v rumene in vesele barve. Zraven tega, da sonce prija za počutje, je toplota tisto, kar ne greje le srce, temveč tudi telo.
A tudi jesen in zima imata svoj čar. Stiskanje pod toplo odejo ali sedenje pred kaminom je lahko prav posebno doživetje. Še preden zaženemo vse svoje naprave, ki skrbijo za to, da nas ob teh nizkih temperaturah ne zebe in da so naši domovi prijetno topli, je treba postoriti marsikaj. Kurilnice so več mesecev samevale, zato je prav, da preverimo, v
kakšnem stanju so ogrevalne naprave. Dimnikarji so v teh dneh nepogrešljivi. Ne le da je zakonsko določeno, da morajo pregledati naše peči in dimnike vsaj enkrat letno, naša varnost bi morala biti tisti dejavnik, ki ima prednost. Vsako leto se zgodi vrsta nesreč, ki jih povzročijo vžigi v dimnikih. Preprečimo jih lahko s pravočasnim preverjanjem njihovega stanja. Nenazadnje je naše življenje vredno veliko več kot nekaj deset evrov, ki jih poberejo dimnikarji. Preventiva naj bo naša prva izbira. Tudi prisotnost gasilne naprave v vašem domu nikakor ne bo odveč in bo pomemben delček mozaika naše varnosti. Če vaš gasilni aparat že lep čas leži nekje v kotu, je sedaj ravno pravi čas, da ga poiščete in preverite, kdaj je bil pregledan in ali je atestiran. Strokovno očiščen dimnik in pregledan gasilni aparat naj bosta naša prva koraka k preventivi. Tople in brezskrbne jesensko-zimske dni vam želimo!
Dženana Kmetec, urednica priloge
f s i. trn
w m- ♦r-, i 'w •	^

T ^ o« 1 -Jt-	.. ^ «i	.

16 TEDNIK	Pred kurilno sezono
Dimnik je pomembnejši, kot
se zdi
Pred začetkom gradnje se vsak posameznik sreča tudi z vprašanjem, kakšen naj bo oziroma mora biti dimnik. Nekateri temu ne posvečajo veliko pozornosti, kar je velika napaka in se lahko hitro vrne z drago sanacijo napačne izbire oziroma izvedbe. Dimnik namreč velja za enega od osnovnih konstrukcijskih elementov stavbe, prav tako kot so temelji, zidovi, strešna konstrukcija ipd. Najbolje je, če se že pred izbiro in načrtovanjem dimnika natančno ve, kakšna kurjava in kakšna kurilna naprava se bosta v objektu uporabljali.
Vrsto in velikost dimnika naj zato določi projektant na osnovi vrste in tipa kurilne naprave ali več njih, vrste goriva, nazivne moči kurilne naprave, režima ogrevanja, lokacije kurilnice in višine zgradbe. Čeprav je na prvi pogled dimnik videti zelo preprost, je zelo zahtevna in občutljiva naprava, ki je poleg statičnih izpostavljen tudi kemičnim in toplotnim obremenitvam,
ki so največkrat strogo individualne. Zato je treba pri načrtovanju in gradnji dimnika upoštevati več oziroma vse dejavnike: konstrukcijo priključenih kotlov, vrste goriva, tip dimnika in celo vrsto dejavnikov, povezanih z lego dimnika v objektu in glede na sosednje objekte, konfiguracijo terena, vegetacijo itd. Tudi najmanjše neupoštevanje katerega od teh dejavnikov pogosto povzroči slabo delovanje dimnika. Na te vplive so sploh občutljivi kotli z atmosferskim načinom delovanja, saj pri teh vlek v dimniku premaguje tudi upore v kotlu in skrbi za dovod zraka za zgorevanje.
Glede izbire lege je pomembno, da so dimniki postavljeni v notranjosti objekta, saj na ta način niso izpostavljeni pretiranemu ohlajanju. Najbolj neugodno je postavljati dimnik ob zunanji steni zgradbe, ker je s tem po celotni dolžini izpostavljen nizkim zunanjim temperaturam. Enako velja tudi za dimnike, postavljene v fasadnih zidovih. Najbolje
je, če so postavljeni blizu slemena objekta, saj je takrat samo majhen del dimnika nad streho oz. v neogrevanem področju, istočasno pa je zagotovljena tudi največja gradbena
višina dimnika in s tem največji vlek v dimniku. Sicer pa velja, da morajo biti sodobni dimniki za zagotavljanje dolgoročno varnega obratovanja požarno varni in
konstrukcijsko stabilni, praviloma uporabni za vse vrste goriv, odporni proti kislinam, temperaturno obstojni, neobčutljivi na vlago in odporni na spojine halogenih elementov. Za delovanje dimnika je zelo pomembna tudi njegova oblika. Idealen je okrogel presek dimniške tuljave, pri katerem nastaja najmanj tlačnih uporov zaradi vrtinčenja dimnih plinov. Večina starejših zidanih dimnikov je pravokotne oblike. Zaradi nižjih površinskih temperatur stene dimnika v vogalih zaostajajo dimni plini, ki se počasi ohlajajo. Zaradi tega se začnejo tvoriti vrtinci, ki povzročajo večji tlačni upor. Danes je ob že omenjenih
zidanih pravokotnih dimnikih, ki so zastareli, najbolj razširjena uporaba jeklenih tankostenskih dimnikov, ki jih odlikujejo enostavna izdelava in montaža, majhna specifična teža in dolga življenjska doba. Pomembna zahteva pri gradnji sodobnih dimnikov je toplotna izolacija. Toplotno je treba izolirati vse površine, ki so v stiku z okoliškim zrakom ali potekajo skozi neogrevane prostore. Kakovostno je treba izvesti tudi odvod kondenzata v posebno lovilno posodo. Sicer pa, kot velja za vse ostale elemente hiše; preden se odločate za določen tip dimnika, se natančno posvetujte s strokovnjakom.
Sebastien Majhen s.p.. Zgornja Hajdina 12b, Hajdina
Telefon: 781 54 41, fax: 781 54 41
Gsm: 041 620 205
e-mail: sebastien.majhen@volja.net
MONTAŽA, SERVIS TOPLOTNE TEHNIKE
GORILNIKI OLJNI IN PLINSKI - NASTAVITVE IN MONTAŽA
ALEŠ HORVAT s.p. - MIT MONTAŽA OGREVALNIH, VODOVODNIH, KLIMA IN PLINOVODNIH NAPRAV, POBREŽJE 158, tel. 02 764 45 71 , gsm 041 639 797 www.miNhorvat.si
OKNA - eden ključnih faktorjev energijske varčnosti doma
Eden bistvenih razlogov za razvoj oken v zadnjih letih je poleg estetskih in varnostnih predvsem v zmanjševanju toplotnih izgub stavb. Iz energijske bilance stavbe namreč izhaja, da so okna prav tisti gradbeni element, skozi katerega pri dobro izoliranem zunanjem ovoju in strehi uhaja največ toplote.
V zadnjih nekaj letih so se kriteriji toplotne prehodnosti oken občutno zvišali. Predvsem na račun vgradnje zasteklitve, s katero lahko sedaj dosegamo tudi 50 % nižjo toplotno prehodnost. Se pred dvema letoma je bila »standardna« zasteklitev dvosloj-no toplotno izolacijska zasteklitev (termopan) s toplotno prehodnostjo l,lW/m2K, danes postaja standard troslojna zasteklitev s 0,7 W/m2K toplotne prehodnosti (za pasivne hiše pa še nižje).
Ob nakupu je priporočljivo izbrati medstekel-ne termo distančnike, saj s tem preprečujemo toplotne mostove in ublažimo kondenzacijo vlage na spodnjih delih zasteklitev. Ce želite s svojimi okni doseči kar najboljšo možno izo-lativnost, vgradnja medstekelnih križev ni priporočljiva, saj se lahko koeficient toplotne prehodnosti zraka zmanjša tudi za 0,l W/m2K.
Seveda ni rešitev le v izbiri zasteklitve. Pomembno je tudi, iz kakšnih materialov so okvirji okna in kakšni so. Razvija se namreč tudi ponudba toplotno izolativnih profilov, ne glede na uporabljen material (les, PVC, aluminij). Pri
HSalon ■■Oken
vseh gre trend v profile večjih debelin (širin) od trenutno uveljavljenih, vendar so te rešitve omejene z uporabo obstoječih sistemov okovja.
Pri PVC profilih gre ponudba predvsem v smeri profilov večjih širin in zamenjave kovinske ojačitve z drugimi materiali.
Predvsem pri oknih iz lesa, ki so okoljsko še vedno najbolj spreje-
mljiva izbira in hkrati pomenijo za bivanjski prostor najprimernejšo izbiro, so možne različne rešitve. Vse niso nujno povezane z dodajanjem izolacijskih slojev v notranjosti okenskega profila ali na zunanjost lesenega okna. Tovrstne rešitve namreč v določeni meri že vplivajo na estetski izgled okna in za marsikoga to ni več okno iz le-
sa. A že nekaj časa so na voljo toplotno učinkovitejši leseni profili z zračnimi komorami. Ti navzven ne izgledajo nič drugače kot klasično leseno okno, vendar so toplotne karakteristike tega okna bistveno izboljšane in ob vgradnji primerne troslojne zasteklitve znaša skupna toplotna prehodnost okna pod l,0 W/m2K.
Ne glede na izbiro profila z zračnimi komorami ali brez je priporočljivo zaradi vgradnje troslojne zasteklitve izbrati okenski profil debeline 78 mm in ne več profila debeline 68 mm. Pred nakupom oken se posvetujte pri proizvajalcu o različnih rešitvah, ki jih nudi in za katere ima tudi ustrezne teste (CE znak).
Za doseganje popolne energetske učinkovitosti oken ne smemo pozabiti, da je poleg izdelave kvalitetnega, energijsko učinkovitega okna, potrebno izvesti tudi kvalitetno vgradnjo. Zato je še kako pomembna izbira proizvajalca, ki vam lahko ponudi celotno storitev, od svetovanja, izdelave in kvalitetne vgradnje.
www.salon-oken.si
(PR)
riMmi
INŽENIRING
Prednosti lesne biomase pri pridobivanju energije:
•	je obnovljiv vir,
•	na kočevskem področju je vedno na dosegu roke
•	emisije dimnih plinov pri zgorevanju so najmanj škodljive okolju pri novih teh-
•	zmanjšuje energetsko odvisnost države in lokalne skupnosti; finančna sredstva tJR©F ENERGO IN& namenjena fosilnim gorivom ostanejo v državi oz. v lokalni skupnosti;
•	regionalno gospodarstvo se krepi;
•	v primerjavi s tekočimi in plinastimi gorivi sta zelo varna transport in skladiščenje
•	odpirajo se nova delovna mesta
Kotli za leseno biomaso
Kotli, ki se pri nas uporabljajo za kurjenje z drvi imajo v večini primerov slabe izkoristke, pa tudi veliki onesnaževalci okolja so, ker je zgorevanje v kurišču zaradi naravnega vleka pri prenizkih temperaturah. Pri tem ne zgorijo vsi plini, ustvarjajo se velike količine CxHy in CO, pa tudi velike količine praha. Novi kotli za lesno biomaso imajo zgorevanje z prisilnim vpihovanjem zraka, tako, da zgorijo praktično vsi plini, zaradi česar imajo tudi visoke izkoristke.
SUBVENCIJE: Naša država vzpodbuja prehod ogrevanja iz fosilnih goriv na ogrevanje z lesno biomaso s 25 - 40 odstotno subvencijo pri vgradnji kurilnih naprav na lesno biomaso.
S kurjenjem peletov je umazanija in nečistost zraka le še preteklost.
Peleti imajo visoko kalorično vrednost in tako večji izkoristek energije: 2 kg pelet odgovarja kurilni vrednosti 1 litra kurilnega olja Peči na pelete predstavljajo najvišjo stopnjo razvoja za ogrevanje na les. Kot gorivo se uporabljajo lesni peleti.
AKCIJA!
Pri nakupu peči na biomaso vam podarimo pelete za celo sezono!
Nakup vrhunskih peletov si lahko zagotovite po AKCIJSKI ceni! Trajanje akcije je omejeno-pokličite PELETFON: 040-295-077.
PRENOVA KOTLOVNIC
Skupaj z našimi strokovnjaki vam pomagamo svetovati pri obnovi kotlovnice! Brezplačnovam staro peč demontiramo in poskrbimo za odvoz na deponijo!
INOVATIVNE REŠITVE ZA UDOBNO IN VARČNO BIVANJE
V podjetju izvajamo:
dobavo in montažo TOPLOTNIH ČRPALK dobavo in montažo KLIMATSKIH NAPRAV
dobavo in montažo PEČI NA BIOMASO dobavo in montažo SONČNIH ELEKTRARN dobavo in montažo PREZRAČEVANJA Z REKUPERACIJO
energijsko svetovanje in izračun energijskih bilanc stavb dobavo in montažo CENTRALNIH SESALNIH SISTEMOV STROJNE IN ELEKTRO INŠTALACIJE
elektroinštalacije brez tehničnega sevanja (biološke el. inštalacije)
•	VARNOSTNE IN NADZORNE SISTEME
•	PROJEKTIRANJE PASIVNINH IN NIZKOENERGIJSKIH HIŠ
•	GRADNJA MONTAŽNIH HIŠ V SODELOVANJU Z JUTING,
•	montažne hiše in klasična gradnja na »ključ«
Za vas bomo poiskali najugodnejše finančne in ekološko sprejemljive rešitve.
Smo člani Štajerskega tehnološkega parka in sodimo med visoko tehnološka podjetja.
GROF ENERGO ING, d.o.o.,
Spuhlja 98, 2250 Ptuj - SI
mob.: 031 270 469, 041 235 194,
e-mail: info@grofenergoing.si
WWW.GROFENERGOING.SI
Obiščite nas v salonu v Spuhlji 24 pri
Ptuju
ali na www.mrm-inzeniring.si in www.grofenergoing.si
INOVATIVNE REŠITVE ZA VARČNO IN UDOBNO BIVANJE
Lesene hiše -prihodnosti
hiše
ELEKTROINSTALACIJE - VODOVOD - OGREVANJE - KLIMA
TRGOVINA ^ft INŽENIRING, STORITVE
V	Sloveniji se les kot gradbeni material bolj počasi prebija v ospredje, čeprav je eden najstarejših gradbenih materialov, kar jih pozna človeštvo. Precej drugače je z leseno gradnjo zlasti individualnih, pa tudi že večstanovanjskih hiš v severnoevropskih državah, kjer lesena gradnja zavzema že lep kos tržišča, še zlasti v Skandinaviji, ki velja za zibelko lesenih hiš.
Kljub številnim predsodkom pa ima les kot gradbeni element številne prednosti; njegova življenjska doba je dolga, je sorazmerno lahek, zelo žilav, trden in vzdrži visoke obremenitve, predvsem pa je že po naravi izolativen, zato je uporaben zlasti pri gradnji nizko-energetskih ali pasivnih hiš, ki zadnje čase postajajo nujnost.
V	osnovi se pri uporabi lesa kot gradbenega elementa razlikujeta lahka in masivna gradnja. Pri gradnji lesenih hiš lahke konstrukcijske izvedbe se uporabljajo bruna kot stojke in prečke, med katere se vstavi toplotna izolacija. Za zaključek se lahko uporabi obloga iz lesa. Za gradnjo enostavne lesene konstrukcije za enodružinsko hišo potrebujemo pri-
bližno 35 m3 lesa. Moderna oblika masivne lesene gradnje pa nima več veliko skupnega s tradicionalno gradnjo, zanjo se uporabljajo ploščati, masivni leseni elementi oz. elementi večjih dimenzij, ki so med seboj povezani po plasteh ali križno. Za masivno leseno konstrukcijo potrebujemo približno 75 m lesa. Doslej se je les uporabljal predvsem za gradnjo eno- in dvodružinskih hiš, v zadnjem času pa zlasti v Srednji in Severni Evropi že nastajajo večstanovanjski leseni objekti. V Sloveniji je takšna več-stanovanjska lesena gradnja oziroma lesena gradnja večjih stavb (recimo vrtcev, domov ostarelih, občinskih stavb ipd.) bolj teorija kot praksa, res pa je, da so v občini Destrnik že izdelali idejne zasnove za lesen vrtec in leseno večnamensko stavbo.
Prednost lesenih objektov je tudi v zelo hitri gradnji; posamezni elementi lesene konstrukcije se namreč lahko predhodno izdelajo že v tesarski delavnici in konstrukcijo za takšno hišo je potem mogoče na lokaciji gradnje postaviti v
enem samem dnevu. To je možno tudi pozimi, ko je gradnja z drugimi materiali praktično onemogočena. Sušenje lesa se izvrši predhodno, zato tudi ni treba čakati, da se zgradba v surovem stanju izsuši. Les je naravno gradivo in ima vse lastnosti, ki so potrebne za ugodno bivalno klimo v prostorih: deluje kot toplotnoizolacijski material, zraku odvzema vlago in jo, če je to potrebno, spet oddaja, nima elektrostatičnega naboja, ima visoko površinsko temperaturo in prijeten vonj in ne oddaja strupenih snovi. Konec koncev pa je pomembno tudi to, da je leseno hišo možno zelo hitro in brez posebnih stroškov tudi porušiti; odpadli les se lahko predela v iverne plošče, lahko se pa uporabi tudi za kurjavo ... Eden največjih dvomov med ljudmi glede gradnje lesene hiše je ta, da takšna hiša lahko ob morebitnem požaru zgori veliko hitreje kot zidana. Vendar to nikakor ne drži, saj so pri leseni gradnji zahteve za zagotovitev požarne varnosti enako visoke kot pri zidani ali betonski. Z raziskavo avstrijskega podjetja je bilo celo dokazano, da je požar lesene
materialom i
Trgovina z instalacijskim
Izvedba elektro, strojnih Montaža toplotnih črpalk, klimatskih in
drugim tehničnim blagom, plinskih instalacij, prezračevalnih naprav z rekuperatorjem. Servis in montaža gorilnikov.
Ormoška cesta 14 / 2250 PTUJ / tel.: 02/778-10-11 / fax.:02/775-28-61 www.tames.si - tames@tames.si
Za topel in Varen dom
SVETUJEMO - PRODAJAMO -MONTIRAMO - SERVISIRAMO -GARANTIRAMO IN KREDITIRAMO
hiše veliko lažje nadzorovati in je tudi manj nevaren. Pri gorenju namreč nastaja na površini pooglenela plast, ki je nekakšna samozaščita pred nadaljnjim gorenjem, preostane pa še nedotaknjeno nosilno jedro, če so dimenzije ustrezne. Temu nasprotno požarno nezaščiten jekleni nosilec pri visokih temperaturah izgubi polovico svoje nosilnosti. Zaradi toplotnega raztezanja in kasnejšega ponovnega krčenja se lahko taki deli stavbe kar naenkrat zrušijo, čeprav je bilo gašenje že zdavnaj končano. Pomembno pa je tudi to, da se pri požaru lesene hiše ne ustvarjajo strupeni plini, ki so itak največkrat vzrok smrti
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
KAMINI
BREZ DIMNIKA
Toplota in odprt ogenj kjerkoli želite. Brez dimnika brez zapletene postavitve in gradbenih del. Več kot 50 modelov iz kamna, kovine ali lesa, od klasičnih do modernih, že od 200 € naprej. Povsem brez dima, plinov, vonjav in pepela.
PRILAGODLJIVA POSTAVITEVI
PTS VAUDA d.o.o., Zg. Hajdina 83a, Hajdina e-naslov: pts@vauda.si, vauda@volja.si Gsm 041 667 734
www.vauda.si
pri požarih. Prav tako dobra kot v zidani hiši je tudi zvočna izolacija lesene hiše; to se dosega z dobrim načrtovanjem stropnih, stenskih in strešnih konstrukcij ter z uporabo vmesnih mehkih slojev, lesena hiša pa zaradi lastnosti lesa oz. lesne konstrukcije velja tudi za potresno varnejšo hišo. Nekaj več previdnosti za odločitev gradnje lesene hiše je potrebno le na območjih, kjer je pogost močan veter ali burja. V tem primeru mora biti lesen objekt ustrezno projektiran in kakovostno grajen, kar pomeni ustrezno povezavo med elementi pri skeletni oziroma okvirni konstrukciji, ustrezno sidranje konstrukcije in pritrjevanje obložnih plošč, vnaprej pa se lahko ugotovijo kritična mesta, ki se pri ekstremnih vetrnih obremenitvah še ojačajo. Po vseh zbranih podatkih torej les omogoča zagotavljanje najvišjih zdravstve-
nih in bivalnih standardov.
Ne oddaja škodljivih snovi, ne povzroča alergij in skrbi za uravnoteženo vlažnost. V leseni zgradbi je počutje prijetno že pri 18 °-20 °C. Tako stopnjo udobja dosežemo v zidani zgradbi pri temperaturi 22 °-24 °C. To udobje oz. zmanjšana temperatura nam omogočata prihranke energije; zgolj za eno stopinjo manjša sobna temperatura namreč pomeni kar 5 do 6 odstotkov manj stroškov za ogrevanje. Čeprav je kvalitetnih ponudnikov lesene gradnje v državi že kar nekaj, pa bo verjetno, glede na pregovorno nezaupljivost in dvomljivost Slovencev, trajalo še precej časa, preden bo les kot gradbeni material res cenjen in bo gradnja lesenih objektov začela dosegati tolikšen tržni delež kot ga danes že dosega v srednje- in severnoevropskih državah.
POMLAD"Dtopdom
skupina
Za male in velike mojstre.
-	suhomontažni sistemi
-	gradbeni material
-	fasadni sistemi
-	izolacije
-	kritine
-	salon keramike
-	barve, laki
-	orodje
-	mešanje fasadnih in notranjih barv (Jub, Rofix)
tel: 02/799-01-00
MM« w istomofl tKcicsuMiotkci
V Sloveniji se redko kdo odloča za gradnjo lesene hiše, v nekaterih srednje- in severnoevropskih državah pa lesena gradnja dosega že 25-odstotni delež na trgu.
Pomlad d.o.o., Gerečja vas 36 b, 2288 Hajdina
E: pomlad.doo@siol.net S: www.pomlad-doo.si
PROTIVETRNE MREŽE, PVC TRAKOVI, PVC CERADE, FOLIJE
ZAŠČITA PROTI MRAZU, VETRU, DEŽJU.
ProSistem -
Kancler sistem d.o.o.
Spodnja Gorica 56 b, Race WWW.KANCLER-SISTEM.COM Kontakt: 051-388-409
Foto: SM
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Kako privarčevati pri ogrevanju
Zunanje temperature so se v zadnjih dneh bistveno znižale in kurilne naprave smo skorajda vsi že zagnali. Varčevanje z energijo pa ni prijazno le za okolje, temveč tudi za naše žepe. Predstavljamo nekaj nasvetov, kako privarčevati. Strokovnjaki predlagajo, da termostat nastavite na kakšno stopinjo manj, saj vsaka stopinja notranje temperature predstavlja večjo porabo energije. V ogrevanem stanovanju vsaka
dodatna stopinja nad 20 stopinj pomeni do 6 odstotkov večjo porabo energije, torej posledično tudi višji strošek. Le dve neznatni stopinji - na primer 22 namesto 20 stopinj - predstavljata za 12 odstotkov večjo porabo toplotne energije! Kar nekaj toplote nam uide kar skozi okna. Za dobro počutje resda potrebujemo svež zrak, ki ga dobimo s prezračevanjem, a če to počnemo na ustrezen način, porabimo za ogrevanje tudi
•J
J
P
Ogrevalna telesa naj ostanejo nepokrita.
STROJNO INSTALATERSTVO
VODOVOD - OGREVANJE -
- ADAPTACIJE KOPALNIC
Q©
Zdenko
GASENBURGER s.p.
Slovenja vas 62,2250 Ptuj
do 20 odstotkov energije manj. Dovolj je že, če okno odpremo le za nekaj minut do trikrat dnevno v vsakem prostoru. Čim nižja je temperatura zraka, manj časa naj traja prezračevanje. Najbolj „potratna" so stara okna in vrata, ki zelo slabo tesnijo, zaradi česar prepih odvaja toploto iz stanovanja. Že nalepljeni tesnilni trakovi na notranje pri-pire ali plastični oziroma silikonski tesnilni profili lahko veliko pomagajo pri preprečevanju uhajanja toplega zraka iz stanovanja.
Verjeli ali ne, tudi zavese, ki sežejo čez ogrevalna telesa, zapravljajo energijo. Ravno iz tega razloga je priporočljivo, da sežejo le do nivoja ogreval. S tem lahko prihranimo približno 10 odstotkov porabe energije. Veliko energije se je po nepotrebnem zapravilo tudi v starih stanovanjskih zgradbah, ko se je poraba toplotne energije zaračunavala »pavšalno« po kvadratnem metru. Poslej pa je namestitev delilnikov toplote zakonsko obvezna. Z merilci
Stara okna pomenijo uhajanje toplote.
VODOVODNI INSTALATER STANISLAV DONAJ s.p. Gajevci 24 a 2272 Gorišnica
Tel:DD3B6 z 74DB 1 63 fax:D03BS z 74DB 1 64 G5M:a03B6 41 705 49 1 BSM:D03B6 41 793 46 1 Email:ddnaj@teleing.com HTTP://WWW.VIII D o VOD-DO NAJ. C a M
Tel.: 02 788 54 33, fax: 02 788 54 34, GSM: 041 676 341 email: zdenko.gasenburger@siol.net, www.gasenburger-sp.si
I hišne inštalacije - oprema kopalnic I kanalizacije - Pluvlo sistem IGeberlt
I zunanje in notranje hidrantne mreže I popravilo vodovoda
toplote na radiatorji boste lahko varčevali toplotno energijo neodvisno od drugih stanovalcev v zgradbi. Po nekaterih podatkih naj bi na ta način lahko posamezna stanovanjska stavba privarčevala od 20 do 30 odstotkov energije. Če pa menite, da še vedno plačujete prevelike račune za toplotno energijo, preverite, kaj so možni razlogi za to. Tičijo lahko v slabi ali poškodovani toplotni izolaciji na internih in-
stalacijah za merilnim mestom, dotrajani ali nepravilno nastavljeni avtomatiki za regulacijo temperature, slabem tesnjenju oken, nepravilnem prezračevanju prostorov, daljšem obračunskem obdobju, kot je običajno, in nepravilnem delovanju merilne naprave.
Glede na stroške ogrevanja so prihranki lahko veliki, zato se nedvomno splača poiskati po-tratneže, da nam denar ne beži skozi okna.
Foto: DK
Foto: DK
S previdno izbiro oken do prihrankov energije
V	jesenskem času, oziroma tik pred hladnejšim delom leta, se pogosto lotevamo različnih prenov svojega doma, kamor spada tudi zamenjava oken in vrat. Z modro izbiro novega stavbnega pohištva lahko prihranimo veliko energije, namenjene za ogrevanje, zato ni nepomembno kakšna okna in vrata izberemo.
V	podjetju AJM okna, vrata, senčila d. o.o., iz Pesnice pri Mariboru, ki je naš vodilni proizvajalec stavbnega pohištva iz PVC- in ALU-ma-teriala, svetujejo, da bodite, ko izbirate nova okna in vrata pozorni, da so ta iz kakovostnih materialov, da imajo vgrajeno okovje, ki omogoča večfunkcijsko odpiranje in senčila, ki učinkovito ščitijo pred zunanjimi vplivi.
Energetsko učinkovito stavbno pohištvo s prihrankom energije kar do 36 % letno
AJM osrednjo pozornost namenja razvoju energetsko učinkovitega stavbnega pohištva. Za energetsko varčne in pasivne objekte so razvili okno AJM 8000 energeto®, ki premika meje pri doseganju učinkovite toplotne izolativnosti,
mehanske trdnosti in minimalnega vpliva na okolje, ter omogoča prihranek energije za ogrevanje kar do 36 % letno. Za tiste s klasično gradnjo, oziroma pri prenovah, pa priporočajo profila AJM 8000 ekskluziv in AJM 5000. Oba profila zagotavljata odlično toplotno, zvočno in protivlomno zaščito. Iz-
vljena vgradnja zagotavlja vrhunski izdelek. Zato v AJM svetujejo, da jo je najbolje prepustiti strokovnjakom. Sami izvajajo dve vrsti montaže; klasično in po standardu RAL, ki je usklajena z najsodobnejšimi
delana sta iz visoko kakovostnih in visoko izolativnih materialov. Imata široki profil podboja, serijsko vgrajena tri tesnila, ter velik naslon med podbojem in krilom, kar zagotavlja visoko stopnjo toplotne in zvočne izolacije. Za vse njihove izdelke je značilno, da imajo vgrajeno okovje, ki daje visoko stopnjo varnosti in je odporno na korozijo, rokovanje z njim pa je, ne glede na izjemne varnostne karakteristike, enostavno in zanesljivo.
Kakovostna vgradnja za popolno delovanje
Le kakovostna in strokovno opra-
smernicami za montažo stavbnega pohištva. Za montažo po standardu RAL je značilno tudi, da zagotavlja optimalno tesnjenje med oknom in zidom, ter tako preprečuje vdor zunanjega hladnega zraka in zmanjšuje izgubo energije. Da v AJM montažo izvajajo kakovostno, dokazuje prejem Znaka kakovosti v graditeljstvu za montažo stavbnega pohištva, ki ga izdaja zavod ZRMK iz Ljubljane.
Povrnitev investicije v nekaj letih
V AJM zagotavljajo, da kakovostni materiali in strokovno izvedena montaža, prinašata dolgo in nemoteno življenjsko dobo oken in vrat. Ce se vam ob preračunavanju stroškov, poraja dvom v smotrnost investicije v kakovostna okna, imajo v AJM še nasvet za lažjo odločitev: vložena sredstva se vam bodo, ob nenehni dražitvi energentov, zagotovo povrnila v nekaj letih.
OKNA - VRATA - SENČILA
Bofši pogled nasvet!
Okna, vrata, senčila
in zimski vrtovi najvišje kakovosti.

www.ajm.si
modra Številka
0801401
Atletika • AK CP Ptuj
Hiter napredek in državni rekord Veronike Domjan
Eno najbolj prijetnih presenečenj letošnje poletne sezone je bil napredek mlade ptujske metalke, pionirke Veronike Domjan v metalnih disciplinah. Da gre za zares nadarjeno tekmovalko pove podatek, da je 15-letni Domjanovi uspelo letos na mladinskem državnem prvenstvu v metu diska ugnati vse starejše nasprotnice in zmagati z rezultatom 41,46 metra, kar je tudi nov državni rekord v pionirski kategoriji. Ob koncu sezone se je Domjanova preizkusila tudi v reprezentančnem dresu, saj je nastopila na troboju reprezentanc v Italiji in v peteroboju reprezentanc na Slovaškem. V Italiji je nastopala v suvanju krogle, kjer je bila z 11,85 metra druga. Na, po konkurenci še močnejšem tekmovanju na Slovaškem, pa je v metu diska z 38,40 metra zasedla tretje mesto, v suvanju krogle pa je bila mesto nižje z
rezultatom 12,48 metra.
Tako njen trener Gorazd Rajher kot ostali slovenski metalski trenerji v Domjanovi vidijo talentirano tekmovalko, ki je po dolgih letih v Sloveniji sposobna vreči disk prek 50 metrov. Odlične mete in velik napredek v letošnji sezoni Do-mjanova pripisuje napredku v tehniki. Naslednje leto pa želi še izboljšati svojo tehniko, kar bi jo pripeljalo do še daljših metov. »Treningi in tekmovanja predstavljajo zame izziv in to je nekaj, kar rada počnem. Ni se mi težko odreči prostemu času, zabavi in praznovanjem. Tudi razmere za treninge na Ptuju so odlične. Podpora družine, kluba in šole je prav tako velika. Mislim, da vidijo, da v tem uživam,« je z nasmehom na obrazu povedala Domjano-va, ki se petkrat na teden že pripravlja na naslednjo sezono.
Uroš Esih
Ptujska atletika je z Veroniko Domijan dobila obetavno tekmovalko v metalskih disciplinah. Letos je postavila državi rekord v metu diska, odlična pa je tudi v suvanju krogle.
Tenis • Zimska liga
2. liga
REZULTATI 1. KROGA: Veterani -Duras Projekt 3:0 (Pušnik - Šteger 9:2, Merc - Gavez 9:2, Mazera/Tum-pej - Lubec/Majcen 9:6); TK Skorba
-	PSS Ptuj 2:1 (Žitnik - Belšak 9:7, Hazimali - Čeh 5:9, Žitnik/Hazimali
-	Belšak/Čeh 9:4); TK Skorba Gad
-	TK Štraf 0:3 (Šuntner - Kolarič 7:9, Intihar - Fras 5:9, Šlamberger/ Intihar - Cajnkar/Brlek 7:9).
V prvem krogu je ekipa Veteranov
-	lanski zmagovalec lige - visoko premagala ekipo Duras Projekta. Med favorite prvenstva se uvršča tudi zelo močna ekipa TK Štraf, katera je visoko premagala ekipo TK
Kasaštvo
Član KK Ljutomer Jože Sagaj ml. je s konjem Lesterjem že tretjič zapored zmagal na dirkah v Budimpešti. Na 240 metrov dolgi stezi je z doseženim kilometrskim časom (1:16,2) izboljšal lanski rekord. Drugo mesto
Skorba Gad, ki je bila v dveh dvobojih blizu točki. V dvoboju izenačenih ekip je TK Skorba slavila proti ekipi PSS iz Ptuja.
1.	VETERANI
2.	TK ŠTRAF
3.	TK SKORBA
4.	PSS PTUJ
5.	TK SKORBA GAD
6.	DURAS PROJEKT
0
27 27 23 20 19 10
1. liga
Pari 1. kroga, sobota, 29. 10.: ob 8.30: Hiša Kager - TK Gorišnica, TK Šumari - Straf Skorba; ob 11.45: Trgovine Jager - TC Goja.
JM
je osvojil Inter (Dušan Zorko, KK Ljutomer) - 1:16,8, Jože Sagaj je slavil tudi v dirki na 1800 metrov s konjem Fru Time (lastnik Dušan Selinšek, KK Kamnica) - 1:17,6.
NŠ
Boks • 31. Zlata rokavica
Zlato rokavico osvojil Blaž Škrjanec
Zlata rokavica ima izjemno tradicijo in na tem največjem boksarskem tekmovanju v Sloveniji so zmeraj zmagovali pravi šampioni. Na listo šampi-onov se je letos zasluženo vpisal član BK Ring iz Ptuja Blaž Škrjanec. Ta se je za prestižno nagrado v polvelterski kategoriji do 64 kilogramov pomeril s standardnim nasprotnikom Denisom Zverom in ga v zares odlični borbi premagal. Sicer pa smo na tokratni prireditvi, ki jo je na visokem nivoju organiziral BK Ring iz Ptuja, videli boks na zares zavidljivem nivoju, saj je v športni dvorani Gimnazije Ptuj pred kakšnimi 300 gledalci tekmovala večina trenutno najboljših slovenskih amaterskih boksarjev in bo-ksark.
Tako smo v ringu videli devet parov, v katerih so nastopili predstavniki ŽBK Maribora, BK Slovenska Bistrica, FCL Ljubljana, KBV Sande Ruše, BK Fužinar, BK Golden Gloves Ljubljana, BK Ljubljana, BKV Domžale, BK Legionar Ptuj in BK Ring iz Ptuja. V kar sedmih dvobojih so bili zastopani člani domačega kluba, ki so zabeležili pet zmag. Uvodni dvoboj 31. Zlate rokavice je bil poseben, saj smo v ringu videli mladinki Moniko Božičko in Lariso Portir. V svojem sedmem dvoboju je Božičkova pokazala najboljšo predstavo do sedaj in je premagala svojo tradicionalno tekmico iz Maribora. Tudi mladi Timotej Pučko je pokazal precej drznosti v dvoboju z Ale-nom Paumanom in je imel pobudo skozi ves dvoboj, tako
Foto: Črtomir Goznik
Dobitniki posebnih priznanj na skupinski fotografiji z Dejanom Zavcem
da je prišel do zaslužene zmage. Zanimiv je bil mladinski obračun v srednji kategoriji med domačinom Ninom Milošičem in Žigom Pečnikom, saj je slednji prišel do zmage z večjim številom natančnih udarcev po dobro izpeljanih kombinacijah, prav tako pa je bil tudi aktivnejši v ringu. V »poslastici« večera smo videli dvoboj Blaž Škrja-nec - Denis Zver. Tekmeca se zelo dobro poznata, saj sta se do sedaj že velikokrat merila med seboj, predvsem v 1. slovenski boksarski ligi. Oba sta v vseh treh rundah pokazala boks na zavidljivi ravni, predvsem je bil hiter tempo dvoboja. Škrjanec je imel ves čas rahlo iniciativo in je s serijami natančnih udarcev prišel do zmage oziroma do 31. Zlate rokavice.
Rezultati:
-	Monika Božičko (BK Ring Ptuj) - Larisa Portir (ŽBK Maribor) 2:0
-	Timotej Pučko (BK Ring Ptuj) - Alen Pauman (BK Slov. Bistrica) 2:0
-	Moris Kovačič (ŽBK Maribor) - Domen Horvat (FLC) 1:1
-	Nino Milodič (BK Ring Ptuj) - Žiga Pečnik (KBV Sande Ruše) 0:2
-	Klemen Turkuš (BK Fužinar) - Aljaž Venko (BK Slovenska Bistrica) 1:1
-	Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) - Denis Zver (BK Golden Gloves) 2:0
-	Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Gregor Debeljak (BK Ljubljana) 0:2
-	Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Damir Lenart (BK Legionar Ptuj) 2:0
-	Marko Makovec (BK Ring Ptuj) - Matic Zalaznik (KBV Domžale) 2:0
Posebne nagrade:
Strokovna komisija v sestavi Dejan Zavec, Stanislav Milutinovič in Slavko Dokl je po tekmovanju podelila pet posebnih nagrad. Te so dobili:
-	najboljša boksarka: Monika Božičko (BK Ring Ptuj)
-	najboljši mladi boksar: Timotej Pučko (BK Ring Ptuj)
-	najbolj borben boksar: Denis Zver (BK Golden Gloves)
-	najboljši tehnični boksar: Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj)
-	dobitnik 31. Zlate rokavice: Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj)
Foto: Črtomir Goznik
Dobitnik Zlate rokavice Blaž Škrjanec med borbo
Po prejemu rokavice je dejal: »Dvoboj je bil zelo težak. Prvo rundo sem bil nekoliko slabši, nato sem se zbral in sem stopnjeval svoje boksanje. Mislim, da sem na koncu zasluženo slavil. Občutki po osvojitvi Zlate rokavice so enkratni. Po končani borbi ter dobro odde-lani nalogi sem jo na tiho tudi pričakoval. Ker sem res odlično nastopil v ringu, na konec koncev nagrada zame niti ni bila veliko presenečenje.«
Brez presenečenja je bilo tudi v »atomskem« dvoboju med Alešem Kujavcem in Gregorjem Debeljakom. Slednji je trenutno v izjemni
Kegljanje • 1. B SKL (ž), 3. SKL - vzhod (m)
Poraza proti primerljivim ekipam
1. B SKL (ž)	3. SKL vzhod (m)
Sobota ni bila srečen dan za ptujske kegljavke in kegljače, saj sta obe ekipi, ženska in moška, doživeli poraz. Ženski del ekipe je gostil Šoštanj in bil blizu druge zaporedne prvenstvene zmage, vendar se jim ni izšlo. Na koncu so izgubile za 22 podrtih kegljev. Začetek dvoboja je bil zelo dober in po prvem paru so domačinke povedle 2:0. Melita Krušič in Ivanka Plajnšek sta z zmagami poskrbeli za boljše vzdušje in upanje, ki pa je nato vse bolj plahnelo. Selena Bom-bek je sicer osvojila še tretjo točko za svojo ekipo, vendar so Ptujčanke imele v skupnem seštevku manj podrtih kegljev in na koncu izgubile.
Moški del je prav tako doživel poraz. Proti ekipi Rile servis so pričakovali zmago, vendar se je vse zasukalo drugače. Kljub veliki želji po uspehu jim keglji niso padali tako, kot so si želeli. Posamični izidi so bili zelo nizki, le Milan Čeh je odigral dobro in ob Daniju Kozodercu osvojil točko, ki pa na koncu ni veliko pomenila. Tako nizkega rezultata ekipa ne pomni od leta 2002.
REZULTATI 6. KROGA: Drava Deta Center - Šoštanj 3:5, Impol - Novo mesto 6:2, Radenska - Miklavž 5:3, Slovenj Gradec - Gorica 6:2, Lanteks II. - Trebnje 5:3.
1. LANTEKS II.	6	5	0 1	10
2. RADENSKA	6	4	1 1	9
3. TREBNJE	6	4	0 2	8
4. MIKLAVŽ	6	4	0 2	8
5. IMPOL	6	3	1 2	7
6. SLOVENJ GRADEC	6	2	1 3	5
7. NOVO MESTO	6	2	0 4	4
8. ŠOŠTANJ	6	2	0 4	4
9. NOVA GORICA	6	1	1 4	3
10. DRAVA DETA C.	6	1	0 5	2
REZULTATO 6. KROGA: Drava Deta Center - Rile servis 2:6, Lokomotiva - Konjice 1:7, Petrol - Radenska II. 1:7, Ceršak - Prepolje 7:1, Gašper II. - Nafta 1:7.
1.	NAFTA	6 5 0 1
2.	PREPOLJE 6 4 0 2
3.	GAŠPER KOROTAN II.6 3 1 2
4.	KONJICE	6 3 0 3
5.	PETROL	6 2 2 2
6.	DRAVA DETA CENTER6 3 0 3
7.	RADENSKA II. 6 3 0 3
8.	CERŠAK II. 6 2 13
9.	RILE SERVIS 6 2 0 4
10.	LOKOMOTIVA 6
1 0 5
10 8 7 6 6 6 6 5 4 2
DRAVA DETA CENTER - ŠOŠTANJ 3:5 (2919 -2941)
DRAVA DETA CENTER: Krušič 519, Plajnšek 497, Fridl 498, Kram-berger 482, Bombek 484, Planine 218-Kolar 221.
DRAVA DETA CENTER -RILE SERVIS 2:6 (2895 - 3051)
DRAVA DETA CENTER: Premzl
492,	Vogrin-Murko 434, Kozoderc
493,	Arnuš 477, Čuš 443, Čeh 556.
Danilo Klajnšek
formi, saj se pripravlja na nastop v dodatnih kvalifikacijah za Olimpijske igre v Londonu prihodnje leto in je prav poplesaval v ringu ter je bil poln energije. Kujavec se je v zadnjem tednu že drugič pomeril z Debeljakom in v tem ptujskem je pokazal veliko čvrstosti, natančnosti in borbenosti, tako da se je zares izkazal. V prid ljubljanskega boksarja so odločale zares malenkosti oziroma nekaj bolj natančnih udarcev. Sledil je lokalni dvoboj med Damirjem Lenartom iz BK Legionar iz Ptuja in Nejcem Nedeljkom iz BK Ring, ki ga je slednji dobil s serijami močnih in natančnih udarcev. Nedeljko je bil v rin-gu vsaj za razred boljši od Lenarta, ki se je trudil po svojih najboljših močeh. Teh moči pa v zadnjem dvoboju večera, v srednji kategoriji do 75 kg, ni rabil pokazati najboljši ptujski amaterski boksar v zadnjem obdobju Marko Makovec, ki je popolnoma kontroliral dvoboj z Maticem Zalaznikom in ga brez težav dobil.
O celotni prireditvi je glavni trener v BK Ring iz Ptuja in organizator revije Ivan Pučko dejal: »Mi kot organizatorji smo s samo prireditvijo zadovoljni, prav tako pa lahko rečem, da smo videli visokokvaliteten boks. Prireditev, ki ima tradicijo in bogato zgodovino, je tako uspela. Zlato rokavico je zasluženo dobil Blaž Škrjanec.«
Zlata rokavica je ponovno utrdila sloves velikega boksarskega tekmovanja, v prihodnosti pa bo najverjetneje storjen še korak naprej, kar se tiče kvalitete: organizatorji bodo namreč na prireditev povabili tudi nekaj kvalitetnih boksarjev iz tujine.
David Breznik
2
1
0
Nogomet • 3. SNL, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Zavrč spet na +8, Drava zmagala +7
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši NŠ Drava Ptuj (na fotografiji kapetan Damir Zagoršek, levo) so gostom iz Poljčan nasuli kar sedem zadetkov.
3. SNL - vzhod:
Remi Stojncev z grenkim priokusom
Po tem, ko so v preteklem krogu nogometaši vodilne ekipe Zavrča oddali prvi letošnji točki in so Dravo-grajčani razliko zmanjšali na 6 točk, je razlika med tekmecema po 10. krogu ponovno 8 točk. Zavrč se je namreč doma poigral z ekipo Raki-čana, medtem ko so Korošci le remi-zirali s skromno ekipo Palome. Njun najbližji zasledovalec je Kovinar, ki je doma minimalno ugnal Bistričane, ki so po dveh zaporednih zmagah tako klonili. Veliko presenečenje so pripravili nogometaši Zreč, ki so v gosteh ugnali Tehnostroj Veržej, ki letos kotira zelo visoko. V sobotnem sosedskem obračunu med Čardo in Odranci smo videli pravo »goliado«, več znanja in sreče pa so imeli domači nogometaši, ki so slavili 4:3. V nedeljo sta bila na sporedu dva obračuna: Stojnci so doma skoraj »podrli vrata« Malečnika, toda gostje so vseeno osvojili točko, v derbiju dveh ekip iz Goričkega pa so pred kar 600 gledalci slavili igralci Tromejnika in ekipo Grada še bolj »zacementirali« na zadnjem mestu.
REZULTATI 10. KROGA: Zavrč
-	Rakičan 6:2 (3:0), Stojnci - Ma-lečnik 1:1 (0:1), Tehnostroj Veržej -Zreče 0:1 (0:0), Paloma - Koroška Dravograd 0:0, Kobinar Štore - AHA EMMI Bistrica 2:1 (2:0), Čarda - Odranci 4:3 (2:1), Tromejnik G Kalamar
-	Grad 2:0 (1:0).
1.ZAVRČ	10	9	1	0	34:10	28
2. K. DRAVOGRAD 10		5	5	0	17:10	20
3. MALEČNIK	10	4	4	2	18:14	16
4. KOVINAR ŠTORE 10		5	1	4	18:17	16
5.ČARDA	10	5	1	4	19:19	16
6. T. VERŽEJ	10	4	3	3	15:13	15
7. TROMEJNIK	10	5	0	5	16:19	15
8. A. E. BISTRICA	10	5	0	5	17:21	15
9. ZREČE	10	4	1	5	10:14	13
10. PALOMA	10	3	1	6	15:12	10
11. STOJNCI	10	3	1	6	15:21	10
12. ODRANCI	10	3	0	7	16:23	9
13. RAKIČAN	10	2	3	5	16:26	9
14. GRAD	10	2	1	7	14:21	7
STOJNCI - MALEČNIK 1:1
(0:1)
STRELCA: 0:1 Legčevic (42), 1:1 Milošič (71)
STOJNCI: Vitez, Ratek, Draškovič, Kokot, Janžekovič, Fridauer, Korez (od 71. G. Pernek), Dugolin, Magdič (od 46. S. Meznarič), Milošič, Ljubec. Trener: Boris Klinger.
Stojnci so na tekmi 10. kroga doma proti Malečniku pokazali, da zmaga v prejšnjem krogu v Odrancih ni bila naključna. Kljub temu da so nastopili oslabljeni; zaradi poškodbe rame je manjkal vratar Veselič (bržčas je prvenstvo zanj končano), zaradi kartonov Golob, Arsič pa je dobil naraščaj v družini (čestitamo!), so v zelo hladnem, rahlo deževnem vremenu, maloštevilnim gledalcem demonstrirali dober nogomet, na žalost pa so izmed številnih priložnosti realizirali le eno ter tako izgubili dve točki.
Že v prvem delu so bili domačini podjetnejši, gostje pa so s precej obrambno taktiko prežali na hitre protinapade. V 16. minuti je Magdič med drugim stresel tudi vratnico.
Gostje so se v sami končnici prvega polčasa nekoliko otresli pritiska in iz ene redkih akcij preko Legčevica, ki je zadel z glavo po kotu, tudi povedli. V drugem delu igre je bila premoč domačih še bolj izrazita, na trenutke so se igralci Malečnika branili z vsemi enajstimi nogometaši, toda žoga, kljub številnim priložnostim (Dugolin, Fridauer, Ljubec), ni hotela v mrežo. Na nasprotni strani je priložnost, da predčasno odloči zmagovalca, zapravil Morsi. Napadi rumeno-črnih so sadove obrodili v 71. minuti, ko je lepo akcijo Draškoviča in Fridauerja iz bližine zaključil Milošič. V sami končnici smo spremljali obupne poskuse domačinov, da bi prišli do tako želene zmage, toda sijajne priložnosti Dugolina, Fridauerja in Milošiča so ostale neizkoriščene, ime junaka tekme pa si je prislužil gostujoči vratar Miha Bratušek, ki je pred časom branil vrata Drave in Aluminija. Varovanci Borisa Klingerja v bodočnosti prav gotovo lahko gradijo optimizem na zadnjih dveh tekmah, za nabiranje točk in beg iz nevarnih voda pa bo potrebno popraviti realizacijo.
ZAVRČ - RAKIČAN 6:2
(3:0)
STRELCI: 1:0 Marinič (38), 2:0 Murat (45), 3:0 Šnajder (45+1), 4:0 Matjašič (51), 5:0 Veselič (69), 5:1 Tkalec (73), 5:2 Tkalec (78), 6:2 Matjašič (89)
ZAVRČ: Golob, Gabrovec (od 59. Fridl), Lenart, Filipovič, Rumež, Ku-serbanj (od 46. Matjašič), Darmopil, Marinič, Letonja, Šnajder, Murat (od 46. Veselič). Trener: Miran Emeršič.
V hladnem in oblačnem vremenu so nogometaši Zavrča doma pričakovano ugnali ekipo Rakičana, za katerega med drugim nastopata brata Sašo in Boštjan Kupčič, ki sta pred časom nosila glavno breme v ptujski malonogometni ekipi v 1. ligi. Srečanje je bila prav gotovo odlična priprava na sredin pokalni obračun, ko v Zavrč prihaja aktualni državni prvak Maribor.
Domačini so pričeli silovito in si do 12. minute priigrali kar pet stoodstotnih priložnosti, toda gostje so se
kot po čudežu vedno ubranili, v tem času pa tudi zapretili preko svojega najnevarnejšega napadalca Karasa. Tempo igre je zatem splahnel, še naprej pa so prevladovali domačini, čeprav so Prekmurci po protinapadu, v 35. minuti, preko Karasa zadeli domači okvir vrat. V 38. minuti pa se je začelo: Marinič je mojstrsko izvedel prosti strel in domače povedel v vodstvo z 1:0. V izteku prvega dela igre smo videli še dva zadetka Zavrča. Najprej je Letonja stresel gostujočo vratnico, »odbitek« pa je v prazno mrežo pospravil Murat, nato pa je Šnajder po napaki obrambe gostov postavil izid polčasa 3:0.
V drugem delu se slika na igrišču ni spremenila, že v 51. minuti je prodor Letonje po levi iz bližine izkoristil rezervist Matjašič. V 63. minuti so domačini zastreljali najstrožjo kazen; udarec v slogu Nemanje Vidiča iz nedavne reprezentančne tekme, je Darmopilu vratar Prekmurcev Vuč-ko brez težav ubranil. Kmalu zatem so domačini vseeno povišali izid; po samostojnem prodoru je zadel še en rezervist Veselič. Po tem zadetku so se Zavrčani nekoliko opustili, kar so igralci Rakičana preko Tkalca dvakrat izkoristili in znižali prednost domačinov. V sami končnici srečanja je končni izid s svojim drugim zadetkom postavil Matjašič.
Srečanje si je ogledal tudi novi trener vratarjev Maribora Branko Zupan, ki je v svojo beležnico zapisal marsikaj, kar bi lahko prišlo prav Darku Milaniču v sredinem pokalnem obračunu.
Tadej Podvršek
KOVINAR ŠTORE - AHA EMMI BISTRICA 2:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Kos (16), 2:0 Trajko-vski (24), 2:1 Mlinar (82)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Frelih (od 63. Iršič), Hren, Korošec, Hočevar, Mlinar, Ramot, Razboršek, A. Stegne, Plok, Obrovnik. Trener: Igor Vorih.
Po dveh zaporednih uspehih so nogometaši iz Slovenske Bistrice tokrat klonili v Štorah. Za njih je bil usoden slab začetek, ko so domačini že v 24. minuti prišli do lepega vodstva. Gostje se niso vdali v usodo in so še naprej igrali svojo igro. Osem minut pred koncem regularnega dela igre so rezultat zmanjšali, za kaj več pa jim je zmanjkalo časa in sreče.
Štajerska liga:
Druga zmaga Ormoža
Do konca jesenskega dela so še trije krogi, na vrhu pa v tem tednu ni prišlo do sprememb. Prve štiri ekipe so dosegle zmage, še najtežje je do nje prišla vodilna Pesnica. Le-ta je od 29. minute naprej igrala z igralcem manj, kljub temu pa dvakrat ulovila
prednost gostov in na koncu celo slavila. Šmarje, Drava in Podvinci so bolj prepričljivo opravili svoj posel; izstopali so Ptujčani, ki so Boču iz Poljčan dodobra prerešetali mrežo in se jim na nek način oddolžili za poraz v pokalnem tekmovanju. Tokrat so presenetili Ormožani in proti Šoštanju prišli do svoje druge zmage. S tem so ponovno postali konkurenčni v borbi za obstanek in premik navzgor po prvenstveni razpredelnici.
REZULTATI 10. KROGA: Koroške Gradnje - Podvinci Betonarna Kuhar 0:2 (0:1), NŠ Drava Ptuj - Boč Polj-čane 7:0 (5:0), Carrera Optyl Ormož
-	Šoštanj 1:0 (1:0), Peca - Šmarje pri Jelšah 0:3 (0:2), Tehnotim Pesnica - MU Šentjur 3:2 (0:0), Pohorje
-	Krško B 0:1 (0:1), Tezno Maribor
- Marles hiše 2:1	(0:0)				
1. T. PESNICA 10	8	2	0	32:9	26
2. ŠMARJE PRI J. 10	7	3	0	30:9	24
3. NŠ DRAVA PTUJ 10	7	2	1	30:8	23
4. PODVINCI B. K. 10	7	0	3	26:12	21
5. POHORJE 10	5	0	5	19:19	15
6. MARLES HIŠE -1 10	5	1	4	12:16	15
7. PECA 10	4	1	5	12:20	13
8. ŠOŠTANJ 10	3	3	4	18:15	12
9. KOROŠKE G. 10	3	3	4	13:14	12
10. MU ŠENTJUR 10	4	0	6	20:27	12
11. KRŠKO B 10	3	1	6	7:17	10
12. TEZNO MB 10	2	1	7	14:24	7
13. C. O. ORMOŽ 10	2	1	7	7:28	7
14. BOČ POLJČANE 10	0	2	8	5:27	2
CARRERA OPTYL ORMOŽ - ŠOŠTANJ 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Štiberc (29)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Gi-
javž, Jurčec, Babšek, Kardum, Gove-dič, Lah, Podplatnik (od 91. Podgore-lec), Štiberc, Kolarič, Cimerman (od 54. Mlinarič), Srša (od 69. Tušek). Trener: Drago Posavec.
KOROŠKE GRADNJE -PODVINCI BETONARNA KUHAR 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Jaušovec (45), 0:2 Belšak (91)
PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, Brumen, Topolovec, Marinič, Lah, Belšak, Požegar (od 84. Šebela), Juršek, Petrovič, Toplak, Vindiš (od 37. Jaušovec). Trener: Miran Ljubec.
Nogometaši iz Podvincev še naprej potrjujejo dobro formo, tokrat so to storili v Slovenj Gradcu. Rezultat nove zmage je 4. mesto na prvenstveni razpredelnici. Domačini so pričeli ambiciozno, vendar njihova terenska pobuda ni dolgo trajala, saj so gostje hitro vzpostavili ravnotežje v igri. Vedno bolj so pričeli ogrožati domačega vratarja ter s tem dali vedeti, da so prišli po tri točke. Od 33. minute naprej so igrali z igralcem več, saj je sodnik pod prho poslal domačega branilca. V 37. minuti je
močan udarec v gleženj dobil mladi Marcel Vindiš, ki je moral poiskati pomoč v bolnišnici (na srečo ni prišlo do zloma). Zadetek za vodstvo so Podvinčani dosegli v zadnjih trenutkih prvega dela, drugega pa v zadnjih trenutkih srečanja. Gostje so prevladovali tudi vmes in ob tem zamudili še nekaj lepih priložnosti.
Danilo Klajnšek
NŠ DRAVA PTUJ - BOČ POLJČANE 7:0 (5:0)
STRELCI: 1:0 Wagner (2), 2:0 Zagoršek (17), 3:0 Kočar (20), 4:0 Kočar (22), 5:0 Antolič (39), 6:0 Furh (75), 6:0 Nežmah (89)
NŠ DRAVA PTUJ: Simonič (od 52. Kocen), Kočar (od 63. Furh), Topolnik, Kancler, Roškar (od 52. Levanič), Wagner (od 52. Kajzer), Zagoršek, Antolič, Zdovc, Nežmah, Druzovič (od 21. Pukšič), trener: To-mislav Grbavac.
Člansko moštvo Nogometne šole Drava je gostom iz Poljčan »poklonilo« sedmico, vendar Ptujčani niso zadeli na loteriji, ampak so dosegli sedem zadetkov. Zadnjeuvrščena ekipa Boča se je prišla na Ptuj predvsem branit, vendar se gostujoči igralci še niso niti prav razporedili na igrišču, ko se je po predložku Topol-nika žoga odbila do Wagnerja, ki jo je z natančnim diagonalnim strelom spravil v mrežo. Po takojšnjem vodstvu je sledila pazljivejša igra Drave, s popolno kontrolo in tremi zadetki v petih minutah, od 17. do 22. Tokratni kapetan Zagoršek je najprej izkoristil dolgo podajo in je rutinirano zadel za 2:0, nato pa je dva zadetka dosegel mladi Lučo Kočar. Kljub visokemu vodstvu, je mlada ekipe Drave še zmeraj kontinuirano napadala, na drugi strani pa brez večjih težav, že visoko na polovici Boča, ustavljala njihove akcije. Edini resni strel gostov smo v prvem delu videli v 32. minuti, ko je Grobin s pravo »bombo« za las zgrešil gol. Iz hitro izpeljanih polprotinapadov sta zapravila stoodstotni priložnosti Wagner in Zagoršek, medtem ko je piko na i strelsko uspešnemu prvemu delu dodal še Antolič (5:0).
V drugem delu je na razmočenem igrišču tempo vidno upadel, tako da so se gostje lažje kosali z domačini. Njihov najbolj aktivni igralec Jelo-všek je po lepi akciji v 65. minuti zadel vratnico. Do konca tekme so domačini prišli do dobrih priložnost za zadetek predvsem s hitrimi akcijami in predložki z bokov. Po sijajnem prodoru Zagorška je na 6:0 na drugi vratnici povišal Furh. Čisto ob koncu tekme se je po strelu Antoliča žoga odbila do samega Nežmaha, ki je iz desetih metrov postavil končni rezultat 7:0.
Glede na videno so bili Ptujčani vsaj za dva razreda boljša ekipa od Poljčan in so jim - glede na videno - le zmerno napolnili njihovo mrežo.
David Breznik
1. liga MNZ Ptuj:
Hajdina sama na vrhu
REZULTATI 10. KROGA: Oplotni-ca - Rogoznica 3:3, 1 A Avto Gerečja vas - Bukovci 5:0, Makole - Središče 1:2, Hajdina - Videm 4:2, Skor-ba - Apače 4:3, Lovrenc - Podvinci Agrocenter Ptuj 2:2, Gorišnica - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 3:0.
1. HAJDINA	10	8	1	1	28:16	25
2. SREDIŠČE	10	7	2	1	26:7	23
3. VIDEM	10	7	1	2	30:21	22
4. OPLOTNICA	10	6	3	1	26:13	21
5. 1 A GER. VAS	10	6	1	3	26:13	19
6. PODVINCI A. P.	10	3	3	4	23:20	12
7. BUKOVCI	9	3	2	4	13:18	11
8. LOVRENC	10	2	4	4	7:16	10
9. APAČE	9	2	3	4	18:20	9
10. GORIŠNICA	10	2	3	5	14:22	9
11. ROGOZNICA	10	1	5	4	10:17	8
12. DORNAVA V. K. 10		2	2	6	14:22	8
13. MAKOLE	10	2	1	7	15:28	7
14. SKORBA	10	2	1	7	13:30	7
HAJDINA - VIDEM 4:2 (3:0) STRELCI: 1:0 Galser (19), 2:0 Gaj-šek (35), 3:0 Flajsinger (39), 3:1 Pal (60), 3:2 Marko (77), 4:2 Galser (89) LOVRENC - PODVINCI AGROCENTER PTUJ 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Simonič (14), 1: 1 Korez (75), 1:2 Halužan (8), 2:2 Dre-venšek (94. iz 11 m)
OPLOTNICA - ROGOZNICA 3:3 (2:0)
STRELCI: 1:0 Primožič (6), 2:0 Obrovnik (17), 3:0 Primožič (51), 3:1 Leben (53), 3:2 Leben (59), 3:3 Zor-ko (73. iz 11-m) SKORBA - APAČE 4:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Brodnjak (6. avto-gol), 0:2 Metličar (31), 1:2 Gojčič (54), 1:3 Predikaka (64), 2:3 Krajnc (66), 3:3 Krajnc (69), 4:3 Brodnjak (71)
GORIŠNICA - DORNAVA VRTNARSTVO KOVAČEC 3:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Zavec (55), 2:0 Za-vec (74), 3:0 Domjan (76)
MAKOLE - SREDIŠČE 1:2 (1:1) STRELCA: 0:1 Ivanuša (12), 1:1 Kotnik (40), 1:2 Ivanuša (58)
2. liga MNZ Ptuj:
Majšperk brez težav, Tržec z njimi
REZULTATI 9. KROGA: Tržec -Slovenja vas 1:0, Majšperk - Pra-gersko 3:0, Markovci - Spodnja Pol-skava 4:2, Leskovec - Grajena 1:2, Podlehnik - Zgornja Polskava 3:0, Hajdoše - Cirkulane 2:3.
1.	TRŽEC 9 9 0 0 46:6 27
2.	MAJŠPERK 9 9 0 0 33:4 27
3.	CIRKULANE 9 7 0 2 31:15 21
4.	HAJDOŠE 9 6 0 3 27:22 18
5.	MARKOVCI 9 4 1 4 22:17 13
6.	PODLEHNIK 9 3 3 3 14:13 12
7.	SP. POLSKAVA 9 3 1 5 12:19 10
8.	PRAGERSKO 9 3 1 5 13:21 10
9.	SLOVENJA VAS 9 2 2 5 10:15 8
10.	GRAJENA 9 2 0 7 8:27 6
11.	LESKOVEC 9 1 1 7 7:28 4
12.	ZG. POLSKAVA 9 0 1 8 9:45 1
HAJDOŠE - CIRKULANE 2:3 (1:2)
STRELCI: 0:1 Plemeniti (28), 1:1 Drevenšek (30), 1:2 Plemeniti (45), 1:3 Kelc (49), 2:3 Pompe (63)
MAJŠPERK - PRAGERSKO 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Bezjak (21), 2:0 Fr-lež (55. iz 11 m), 3:0 Gajšek (56)
MARKOVCI - SPODNJA POLSKAVA 4:2 (3:1)
STRELCI: 0:1 Dadič (6), 1:1 Šmi-goc (11), 2:1 Janžekovič (34), 3:1 Janžekovič (40), 4:1 Horvat (56), 4:2 Kos (83)
PODLEHNIK - ZGORNJA POL-SKAVA 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Bezjak (23), 2:0 Škranl (56), 3:0 Vrečar (76)
TRŽEC - SLOVENJA VAS 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Vinko (42)
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 40
REZULTATI 8. KROGA: Ormož -Pragersko 75 2:0, Markovci - Zgornja Polskava 1:5, Podlehnik - Lovrenc 0:1, Podvinci - Leskovec 3:2, Tržec - Gorišnica 2:2.
1. ORMOŽ	8	6	2	0	20:10	20
2. PRAGERSKO 75 8		5	1	2	24:16	16
3. ZG. POLSKAVA	8	5	1	2	17:11	16
4. LESKOVEC	8	4	0	4	12:11	12
5. MARKOVCI	8	3	1	4	13:16	10
6. PODVINCI	8	3	1	5	14:21	10
7. LOVRENC	8	2	3	3	10:13	9
8. GORIŠNICA	8	2	2	4	11:12	8
9. TRŽEC	8	1	3	4	14:20	6
10. PODLEHNIK	8	1	2	5	6:11	5
VETERANI 35
REZULTATI 8. KROGA: Polskava
-	Dornava 8:2, Hajdina - Cirkulane 8:0, Skorba - Boč 0:0, Videm - Grajena 6:1. Srečanje Pohorje Oplotnica
-	Borovci bo v torek, 25. 10.
1. VIDEM	9	7	0	1	:9 34	21
2. HAJDINA	8	5	1	2	26:8	16
3. POHORJE OPL	. 7	5	0	2	15:7	15
4. BOROVCI	7	4	1	2	21:18	13
5. SKORBA	8	3	2	3	16:13	11
6. POLSKAVA	8	3	1	4	19:17	10
7. GRAJENA	8	2	2	4	6:22	8
8. DORNAVA	8	2	1	5	11:24	7
9. CIRKULANE	8	1	3	4	9:25	6
10. BOČ	8	1	1	6	9:23	4
	Danilo Klajnšek					
Pokal Hervis • V Zavrču se v sredo obeta pravi nogometni praznik - gostujejo državni prvaki iz Maribora!
V sredo se v Zavrču nedvomno obeta nogometni praznik, kot ga že dolgo ni bilo. V četrtfinalu pokala Hervis bodo namreč varovanci Mirana Emeršiča gostili ekipo Maribora. Srečanje se bo pričelo ob 15. uri, v domačem klubu pa že sedaj pozivajo vse, ki si srečanje nameravajo ogledati, da se na tekmo odpravijo pravočasno, saj se med drugim obeta tudi veliko število privržencev vijoličastih. Za spektakel je torej vse nared, le vremenska napoved za sredo je bolj kisla, kar pa prav gotovo ne bo skazilo obračuna, v katerem domači navijači upajo na še eno senzacijo.
Športni napovednik
Nogomet • Pokal Hervis
Četrtfinale, prva tekma: Zavrč - Maribor (sreda, 26. 10., ob 15.00)
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
PARI 4. KROGA, sreda, 26. 10.: Ptuj - Krka (v dvorani Mladika ob 17.00), Ilirija - Sobota, Edigs - Tempo, Kema I - Muta, Kema II - Finea Maribor.
Kikboks • Kujavec gre na SP
V Skopju poteka svetovno člansko prvenstvo v kikboksu (WAKO) v disciplinah K-1, low kick, kick light in light contact. Med svetovno elito bo tekmoval tudi Bojan Kujavec, ki se bo meril v disciplini K-1 v kategoriji do 67 kg. Kujavec je slovenski kikboks reprezentant, član Kung fu kluba Ptuj, ki v kikboksu nastopa za Klub borilnih veščin Ptuj. S svojim debitantskim nastopom na SP Kujavec začne v sredo.
JM, DB
Odbojka • 3. DOL vzhod (ž)
Preveč nihanj v igri
TUrbina - ŽOK AC 3. dol - vzhod (ž) Prstec Ptuj 3:2 (-16, 13, -12, 20, 9)
ZOK AC PRSTEC PTUJ: Kosi, Le-skovar, Vidovič, Islamovič, Vindiš, Miličevič M., Miličevič T., Intihar, Ma-horič, Kokol. Trenerka: Jasna Zajšek.
Ženska odbojkarska zasedba AC Prsteca s Ptuja je v Limbušu na srečanju proti solidni zasedbi Turbine preveč nihala v igri, da bi lahko prišla do zmage. Ptujčanke so nekako igrale »v valovih«, kar pomeni, da so imele serijo dobrih in slabih potez. V prvem setu so domačinke sicer povedle, vendar se je s serijo sijajnih servisov Maruše Miličevič rezultat obrnil v ptujsko korist. Po dobri stari navadi so Ptujčanke v drugem setu padle v vseh elementih odbojke. Slab je bil predvsem sprejem, zaradi česar se ni mogla razviti igra, prav tako pa je višja ekipa Turbine postavila trden blok, tako da se je niz
REZULTATI 2. KROGA: Turbina - ŽOK AS Prstec Ptuj 3:2, Mežica -Vuzenica 3:2, Prevalje II. - Formis II. 3:2, Dravograd - ZM Ljutomer 1:3, Maribor - Črna 3:2.
1.	TURBINA
2.	MEŽICA
3.	VUZENICA
4.	ČRNA
5.	ŽOK AS PRSTEC PTUJ
6.	ZM LJUTOMER
7.	MARIBOR
8.	PREVALJE II.
9.	FORMIS II.
10.	DRAVOGRAD
2	2 O 5
2	2 O 5
2	1 1 A
2	1 1 A
2	1 1 A
2	113
2	112
2	112
2	O 2 1
2	O 2 O
Jasna Zajšek (trenerka ekipe ZOK AC Prstec Ptuj):
»Naše igralke so se na tekmi proti Turbini zares trudile, vendar smo na čase igrale dobro, na čase pa zelo slabo. Odločil je sprejem, ki ga moramo v prihodnosti izboljšati, če želimo dosegati pozitivne rezultate.«
zaključil 25:13. Sistem toplo-mrzlo se je nadaljeval v tretjem nizu, le da so članice AC Prste-ca ponovno odigrale »toplo« in so suvereno dobile niz. Glede na točke je bil še najbolj izenačen četrti niz, vendar so ga Ptujčanke s serijami osnovnih napak poklonile v prid igralkam iz Limbuša. Domačinke so v odločilnem setu povedle že v uvodu za nekaj točk in ga na koncu dobile 15:9 oziroma 3:2 v nizih. V tekmi zelo izenačenih ekip je ptujsko moštvo za končno zmagoslavje preveč nihalo v igri. Novo priložnost za dokazovanje bodo članice ŽOK AC Prsteca imele v soboto, ko bodo ob 14. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj igrale z Dravogradom.
David Breznik
Jadranje • Državno prvenstvo v Laser 4.7
Prvi naslov za Vida Laha in BD Ranca
Jadralni klub Pirat je v Portorožu izvedel odprto mladinsko državno prvenstvo v jadranju v razredu Laser 4.7, na katerem so nastopili predstavniki osmih slovenskih klubov ter tekmovalci iz Srbije, Hrvaške in Madžarske. V skupnem seštevku je bil najboljši Madžar Benjamin Vadnaim, ki je tudi aktualni evropski prvak v razredu 4.7. Bolj zanimiv je bil boj za naslov slovenskega državnega prvaka, ki se je na koncu prelevil v dvoboj dveh mladih ptujskih jadralcev, Jureta Medveda in Vida Laha. Slednji - mlajši - je tokrat v šestih plovih pokazal večjo konstantnost in zbranost ter je z izjemno serijo osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka. Hkrati gre za prvi naslov državnega prvaka v jadranju v zgodovini Brodarskega društva Ranca Ptuj.
Svoj nastop in uspeh je Vid Lah komentiral takole: »Prva dva dni sem se v močnem vetru (pihalo je 20 do 25 vozlov, približno 30 km/h, op. a.) dobro znašel. Taktično sem dobro jadral in sem zadovoljen, vendar se zavedam, da bi lahko jadral še bolje. Ta naslov je dokaz dobrega in načrtnega dela, kar meni pomeni zelo veliko.«
Uspeh Laha je z drugim mestom dopolnil klubski kolega Jure Medved, za katerim je bil to zadnji nastop v razredu Laser 4.7, saj bo v prihodnji sezoni tekmoval v razredu La-
Foto: Črtomir Goznik
Vid Lah (BD Ranca Ptuj) se je v Portorožu okitil s prvim naslovom državnega prvaka!
ser Radial. Po nastopu na državnem prvenstvu je Medved dejal: »Vesel sem, da je Vidu uspelo zmagati in da sem jaz dopolnil uspeh našega društva. Sam sem jadral kar v redu, vendar sem imel težave
DP, laser 4.7, rezultati:
1.	Vid Lah (Ranca Ptuj)
2.	Jure Medved (Ranca Ptuj)
3.	Marko Radman (JK Izola)
11. Jaka Galun (Ranca Ptuj)
14.	Jure Korenjak (Ranca Ptuj)
15.	Samuel Plečko (Ranca Ptuj)
predvsem s štarti, kjer sem skoraj v vseh plovih zaostal in sem nato moral tekmovalce loviti. Dober štart mi je uspel le v zadnjem plovu, kjer sem tudi zmagal.«
Zraven Laha in Medveda so BD Ranca Ptuj na DP zastopali še trije mladi tekmovalci: Jaka Galun, Samuel Plečko in Jure Korenjak, ki so pokazali velik jadralski potencial.
Emil Mesarič, predsednik BD Ranca: »Prvič v zgodovini našega društva imamo državnega prvaka in viceprvaka in
Namizni tenis m 1. SNTL (m)
Državni prvaki premočni
Po uspešnih nastopih in dveh bronastih medaljah, ki jih je Bojan Tokič osvojil na pravkar minulem EP na Poljskem, se je nadaljevalo tekmovanje v slovenskih namizno-teniških ligah. Očitno je mariborska ekipa tudi v letošnjem prvenstvu zelo močna in je prvi kandidat za naslov prvaka. Podprvaki iz Puconcev, po porazu v Novem mestu pri Krki, kjer je zaradi
poškodbe Bojana Ropoše moral zaigrati njihov trener Štefan Kovač (le-ta bo v kratkem srečal Abrahama), že zaostajajo štiri točke in vprašanje je, kje jih Mariborčani lahko izgubijo. Slednji so tokrat po pričakovanjih odpravili sosede s Ptuja, ki pa bi lahko bili nevarni ekipam v borbi za 3. mesto.
3.	PTUJ
4.	KRKA
5.	SOBOTA
6.	EDIGS MENGEŠ
7.	KEMA PUCONCI II.
8.	KEMA PUCONCI I.
9.	MUTA
10.	I LIRIJA
3 2	1	A
3 2	1	A
3 2	1	A
3 2	1	A
3 1 2	2
3 1 2	2
3 O 3	O
3 O 3	O
moram povedati, da sem s temi rezultati zares zelo zadovoljen. Kar se tiče jadranja na Ptuju, gre pri tem naslovu na nek način za prelomnico, obenem pa je dokaz, da z mladimi jadralci delamo dobro.«
Tako se je tekmovalno leto za BD Ranca Ptuj sijajno zaključilo, naslov državnega prvaka Vida Laha pa bo tudi dobra spodbuda za mlade jadralce ter člane društva za še bolj zavzeto delo v prihodnosti.
David Breznik
vendar so domačini odigrali izjemno zrelo, umirjeno in so popolnoma upravičili vlogo favorita. Igrali smo v specifični mali dvorani, v kateri se nismo najbolje znašli, vendar to ni izgovor za slabšo igro. V sredo se bomo v domači dvorani merili s Krko, kjer bomo poskušali popraviti vtis. Letos smo v primerjavi z lansko sezono močnejši za Slodeja, tako da se obeta zanimiva tekma,« je povedal Bojan Pavič.
1. SNTL (m)
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj, mladinci
Pretekli torek sta bili odigrani polfinalni srečanji za pokal MNZ Ptuj. Finale pred finalom je bilo na Ptuju, kjer je Aluminij, ki igra v 1. slovenski mladinski ligi, šele po stre-
ljanju enajstmetrovk premagal sovrstnike NŠ Poli Drava 3:4 (0:0). V drugem obračunu je AHA EMMI Bistrica slavila minimalno zmago (1:0) proti Cirkulanam. DK

JH
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci Aluminija so šele po streljanju enajstmetrovk izločili vrstnike NŠ Poli Drava.
REZULTATI 3. KROGA: Finea Maribor - Ptuj 5:1, Krka - Kema Puconci I. 5:3, Tempo Velenje - Sobota 3:5, Muta - Edigs Mengeš 3:5, Kema Puconci II. - Ilirija 5:4.
1.	FINEA MARIBOR 3 3 0 6
2.	TEMPO VELENJE 3 2 1 4
FINEA MB - PTUJ 5:1
Zafošnik - Slodej 3:1, Komac - Pavič 3:0, Plohl - Piljak 3:0, Črepnjak - Slodej 1:3, Zafošnik - Pi-ljak 3:0, Plohl - Pavič 3:0.
Ptujska ekipa je v Maribor odšla z namenom, da poskuša domačinom odščipniti kakšno točko ali dve in se predstaviti v dobri luči. »Želja je bila velika,
1. SNTL (ž)
V 1. slovenski ženski ligi so za svoje nove klube igrale vse tri bivše igralke Ptuja: Vesna Rojko za Muto, Vesna Terbuc za Ilirijo in Ivana Zera za Ljubljano. Od naštetih se je najbolj izkazala Vesna Rojko, ki je k zmagi Mute nad Ilirijo prispevala tri točke.
DK, JM
Foto: Črtomir Goznik
Matic Slodej (NTK Ptuj) je v Mariboru osvojil edino točko za svojo ekipo.
Iz Ptuja v mesta tuja • Klaudija Polajžar o azijskih državah
Med stozcastimi klobuki, sloni, riževimi polji in se cim
23-letna Klaudija Polajžar iz Žetal, ki je zaključila študij prevajalstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sedaj pa šolanje iz iste smeri nadaljuje v Gradcu, se je marca s fantom odpravila na posebno pustolovščino. Kar štiri mesece sta delala in potovala po Kitajski in JV Aziji ter se med drugim kopala s sloni, skrbela za pande in plavala z morskimi psi.
Polajžerjeva, ki potovanja naravnost obožuje, se je tokrat odpravila v tujino tudi zaradi nabiranja delovnih izkušenj: »Moj fant Aljaž Ketiš je predlagal, da se včlaniva v največjo študentsko organizacijo AIESEC, katere glavne ideje so med drugim premagovanje medkulturnih ovir, zavedanje svoje odgovornosti, pridobivanje samozavesti kot vodje različnih projektov in delovnih izkušenj s področja svojega študija skoraj vsepovsod po svetu. Natančneje, v 110 državah članicah.«
Tako sta se prijavila za prakso, prejela kar nekaj ponudb in med njimi izbrala učenje angleščine na zasebni jezikovni šoli v Biškeku, glavnem mestu Kirgizije. »Delo je potekalo v obliki jezikovnih vaj, kjer sva izbirala različne teme, o katerih smo se nato z učenci pogovarjali. Po zaključenih dveh mesecih službe pa sva si privoščila zaslužene počitnice - dva meseca potovanja po Kitajski ter jugovzhodni Aziji, vključujoč Malezijo, Vietnam, Laos, Kambodžo ter Bangkok, od koder sva letela domov,« je pojasnila študentka.
Na njunem popotniškem zemljevidu so bile številne postojanke. Iz Biškeka, ki leži na severu, sta se odpravila na jug do mesta Osh, v katerem je bilo še vedno moč začutiti napetost in posledice lanskoletne junijske revolucije med Kirgizi in Uzbekistanci.
Obiskala sta tudi majhno vasico malo pred kirgiško-kitajsko mejo, Sary-Tash, kjer sta naletela na edinega turista v Kirgiziji nasploh - Nemca, ki je prikolesa-ril vse iz Nemčije.
Na reki Nam Ou
w ^	
p§f»l	
	
	
s t ¡fñ	Sflü —
	"VI
MeÍjM^&W	
Foto: zasebni arhiv
Pred Petronasovima stolpoma v Maleziji
»Nato sva krenila proti kitajski meji, in sicer sva štopala kamion, ki naju je preko Pamir-skih planin, bolje znanih pod besedno zvezo 'streha sveta' (gorovje se nato razteza v Himalajo), med zasneženimi sedem-tisočaki pripeljal v Irkeshtam, do meje,« je nadaljevala sogovornica.
Na Kitajskem sta se podala tudi do Chengduja, 14-milijon-skega visoko razvitega mesta v provinci Sičuan, v katerem sta bila za en dan prostovoljca in skrbela za pande v raziskovalnem centru za ta ljubka bitja.
Tridnevno potovanje s čolnom po deževni džungli
Nadaljevala sta v Maleziji, kjer sta šla tudi do otočka Pulau Per-hentian Kecil in med drugim snorkljala z morskimi želvami ter nenevarnimi morskimi psi. Nato je sledil Vietnam: »Ta je vse, kar prikazujejo slike na internetu in razglednice, ki jih prejmete. Širna riževa polja in široki stožčasti klobuki sredi njih. Južni del Vietnama je znan
.. ,. -
X :>
Foto: zasebni arhiv
Včasih na plaži, drugič na snegu ...
Foto: zasebni arhiv
po delti reke Mekong, ki je preprosto ogromna. Opaziš plavajoče tržnice in ljudi, ki z reko odraščajo ter jim ta tudi pomeni vir dohodka skozi vse življenje. Malce bolj proti severu slovi ta država po čudovitih plažah - najbolj znani sta Mui Ne in Na Trang. Tudi snežno bele peščene sipine so posebnost.« Prav tako sta si ogledala največjo znamenitosti Vietnama -apnenčaste stožce Ha Long Bay, ki molijo iz morja.
Nato sta krenila še v Laos. Od meje do prve vasice je bilo devet ur vožnje v minibusu za 20 ljudi (bilo pa jih je 45 in še »tona« prtljage na strehi). Ko so prispeli do reke Nam Ou, so jo prečkali v dolgem lesenem čol-niču: »Mostu ni bilo. V vasici, ki je celo premogla banko, sva naletela na štiri popotnike iz Nemčije in Švice, ki so bili toliko prijazni in nama posodili denar, da smo lahko vsi namesto po cesti odpluli po reki do prvega večjega mesta Luang Prabang, kjer so celo imeli bankomat. Vožnja po vodi je trajala vsega skupaj tri dni, prenočili pa smo v vasicah, ki so dostopne le s čolnom. Pod tem imenom si ne gre pred-
stavljati kakšnega modernega 'žrebca', ampak čolnič, ravno dovolj širok, da drug zraven drugega sedita dva potnika, in dovolj dolg, da je za prtljago in voznika. Hvala bogu je bilo zbi-tih tudi nekaj desk nad našo glavo, prekritih s platnom, ker nas je vse tri dni zalival dež. Kamorkoli smo pogledali, je bila džungla. Tu in tam smo celo uzrli ljudi, ki so živeli v votlinah ob reki. V glavnem, prečudovito.«
Injekcije pri
vietnamskem
zdravniku
Ko so prispeli v Luang Pra-bang, mestece veliko kot Maribor, skrito v džungli, sta se med drugim kopala slonom za vratom v Mekongu. »Od tam sva odšla proti Vang Vieng, laoške-mu mestu zabave, in se tam v napihnjenih zračnicah spuščala po reki. Vsepovsod okrog so bili bari, iz katerih ti vržejo vrv in te potegnejo na breg, da spiješ kakšno pijačko, dve, preden nadaljuješ vzdolž reke,« je še povedala popotnica.
Sledila je Kambodža, ki je po njenih besedah v primerjavi z Vietnamom ali Laosom predvsem ravninska dežela, katere prebivalci živijo v preprostih barakah, zbitih iz lesa, brez vrat ali oken, med glavnimi prevoznimi sredstvi na podeželju pa sta kolo ali vodni bivol. »Tu preprosto - živijo. So vedno nasmejani in čudoviti ljudje, kljub trdi vladi Kmerov, ki so jih še pred nedavnim zatirali. Marsikomu se zdi, da so vsi Azijci na videz
podobni, ampak ko prepotuješ te države, ti hitro postane jasno, kako to ne drži,« je ugotovila.
Svojo pot sta zaključila v Ban-gkoku, kjer sta ostala le dan in pol ter nato po štirih mesecih bivanja v tujih deželah odletela domov, bogatejša za ogromno dobrih, pa tudi nekaj manj prijetnih izkušenj. »Te kraje sva izbrala, ker so neznani. Ljudi kot destinacija za potovanje po navadi ne zanimajo, ker vedo premalo o njih in jih je, predvidevam, strah. No, včasih je malo slednjega upravičenega in ne zagovarjam brezglavega izzivanja usode. Vsak ve, kaj pričakovati na primer od ZDA in podobnih držav. Če odštejem tiste nedolžne morske pse v Maleziji, na najinem potovanju nisva bila v nevarnosti. Pa po kakšnem prepiru z avtobusnimi šoferji, ki so naju skušali oskubiti, najbrž nisva bila med najbolj zaželenimi potniki ...,« nas je seznanila Žetalčanka, ki med bolj boleče anekdote s potovanja sicer prišteva obisk vietnamskega zdravnika. Ta ji je zaradi opekline na motorju dal šest injekcij antibiotikov iz preventive, igle pa mimogrede sovraži.
Za potovanja ni nikoli prepozno
Poleg številnih izkušenj sta na potovanju pridobila tudi ogromno novega znanja, med drugim iz ruskega jezika: »Z najinima delodajalcema je bilo, čeprav sta bila mlajša, težje komunicirati, saj sta znala le nekaj osnov angleščine. To je bil tudi razlog, da sva se bila prisiljena
Foto: zasebni arhiv
Foto: zasebni arhiv
Ste se že kdaj kopali s sloni? Klavdija in Aljaž sta se ...
V Sičuanu je Klavdija spoznala pande.
naučiti ruščine. Žal za kak tečaj nisva imela časa, sva pa se vseeno veliko naučila. Tudi ruske cirilice.«
Poleg osnov tega jezika sta osvojila še posamezne izraze za hvala in podobno iz vsake države.
»Med zanimivimi je bila na primer ena, za katero sicer ne vem, ali je za v javnost: 'buttdick', ki v kirgiškem jeziku pomeni 82, po angleško pa, no ja, 'ritni tič'. Ostalo so bile pač pogovorne fraze kot 'ši-ši' (hvala po kitajsko) ali pa 'c'mon' (v vietnamščini hvala, ampak se angleško izgovori in zveni kot daj no!),« je v smehu dejala Polajžerjeva, ki sicer govori še nemški, angleški in delno španski jezik.
Kljub vsem zanimivostim pa je seveda bilo na potovanju občasno prisotno tudi domotožje. V tujini namreč vedno pogreša domače kraje, družino in prijatelje: »Ljudi, ki ne bi pogrešali vsaj nekoga iz domače dežele, me je kar strah.«
Vseeno tovrstne pustolovščine toplo priporoča, predvsem mladim, pred katerimi še leži vse življenje. »Pa predvsem ljudem, ki v osnovi mislijo, da česa takega ne bi zmogli. Tudi s tem, da je po zaključku študija, ko nastopijo služba, družina in tako naprej, vse izgubljeno, se ne strinjam. To je zame potuha, ki jo daje našemu razumu strah, ker se bojimo narediti drugačen korak v življenju. Srečala sem ogromno starejših ljudi, ki so dolga leta delali, nato pa enostavno pustili službo in šli po svetu za kakšno leto,« je izpostavila.
Sama je med drugim obiskala tudi Avstralijo, Novo Zelandijo, Fiji in Mauritius. Tujina jo privlači, ker na tak način pride v stik s tujimi jeziki, ki jih študira. Verjame namreč, da je najboljša šola zanje prav tujina: »Predvsem pa ti potovanja in različne kulture dajo neverjetno širino, naučijo te organizacije, odgovornosti, odtrgajo te od 'maminega krila' in te naučijo zaupanja vase. Ko si enkrat stran od varnega doma, veš, da se zdaj res moraš zanesti sam nase in spoznaš, kakšen človek si - tisti 'v obrambnem jarku' ali tisti 'na fronti'.« Polona Ambrožič Bombek
Ptuj • Razstava fotografij Alenke Slavinec
Kakšni »konji« smo Slovenci?
Razstava Slovenija in US, ki je nastala na pobudo slovenskega veleposlaništva v Ameriki in je že krasila stene nekaterih svetovno znanih galerij, končno prihaja tudi na Ptuj. Fotografinja Alenka Slavinec jo bo v svojem rodnem mestu predstavila v sredo v galeriji umetnosti Tenzor.
Slavinčeva, ki je dve leti študirala in živela v New Yorku, je razstavo pripravila na pobudo slovenskega veleposlaništva v Ameriki. Idejo, da pripravi samostojen projekt, so ji predstavili pred približno letom dni, in kot pravi Slavinčeva, je temu sledilo trdo delo.
Tematsko je bila razstava poljudnega značaja, a ker je bila želja fotografinje Američanom med drugim predstaviti delček naše kulture, se je odločila za upodobitev enega prepoznavnejših slovenskih motivov: lipicancev. Te čudovite, lepe in pametne živali so Slavinčevo očarali že pred leti.
»Domoljubnost je v meni močno izražena, zato sem se odločila za takšno tematiko. Več mesecev je trajalo, da sem izbrala motiv. Odločitev pa je padla povsem spontano. Ko sem nekega dne sedela v Ljubljani na kavi, je prišla mimo gospodična, ki je imela lase podobne konjski grivi. Povsem me je fasciniralo in prosila sem jo, da bi se fotografirala s konji. Nastalo je nekaj odličnih fotografij, a teh zaenkrat
še nisem razstavila. Je pa to bil ključni moment, ko mi je postalo jasno, da so lipicanci prava izbira za razstavo v Ameriki,« pojasnjuje Slavinčeva, ki je razstavo z motivi lipicancev povezala z obletnico osamosvojitve Slovenije. Za deset dni se je fotografinja dobesedno preselila v Lipico in dneve preživljala s konji. »Po končanem fotografiranju sem že sanjala o konjih,« se spominja te svoje fotografske izkušnje.
A vloženi trud se je vsekakor splačal, saj so nastale fotografije očarale ne le Američane, temveč tudi preostali svet.
20 fotografij - 20 let samostojnosti
Izbor 20 fotografij, izmed katerih vsaka predstavlja eno leto slovenske samostojnosti, se je izkazal za odličnega. Čeprav fotografinja pravi, da je bilo zelo težko izbrati najboljše, ji je, sodeč po kritikah, nedvomno uspelo. Vsaka izmed razstavljenih fotografij nosi v sebi določeno simboliko in sporočilnost ter predstavlja posamezno leto slovenske
samostojnosti. Fotografije so poučnega značaja, ponujajo pa samostojno interpretacijo. Nekaj fotografij je posvečenih nekaterim znanim osebnostim, med drugim boksarju Dejanu Zavcu.
Razstava, ki jo je Slavinčeva poimenovala Slovenija in US, je ime Slovenije ponesla daleč naokrog. Američani so bili nad fotografijami navdušeni, avtorica pa je dobila kopico pohvalnih pisem, med drugim tudi od slovenskega ambasadorja v Ameriki Romana Kirna.
Postavitvi razstave v Ameriki sta sledili predstavitvi v Lipici in Ljubljani.
V sredo si bomo mogočne konje skozi objektiv Slavin-čeve ogledali tudi na Ptuju. Razstavo, ki je tudi prodajna, bo gostila galerija Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj. Kot pravi fotografinja, bo to zanjo poseben dogodek, saj kot Ptujčanka čuti posebno vez z mestom in tudi zavezo, da svoje delo predstavi someščanom. Kot na predhodnih otvoritvah, bo tudi na Ptuju pripravila presenečenje. Za
Ljutomerčan - priljubljena vina z bogato tradicijo in okusom »domačnosti«
Tiste stvari, ki imajo tradicijo in nas nanje vežejo bogati spomini, imajo se posebej veliko vrednost. Zakaj ne bi med njih uvrstili vino? Tako, ki ga odpremo za posebne priložnosti in hkrati tako, ki je primerno, da ob njem uživamo vsak trenutek dneva, ki ga želimo deliti s prijatelji. Brez dvoma je Ljutomerčan eno takih vin. In če k temu prištejemo se tradicijo, ki se skriva za njegovo bogato zgodovino, bomo težko našli enakega. Boljšega gotovo ne!
Ljutomerčan je prepoznavna in priljubljena blagovna znamka vin iz kleti P&F Jeruzalem Ljutomer in P&F Jeruzalem Ormož. Temelj kakovosti vin leži predvsem v vinorodnem območju Jeruzalemskih goric, iz katerega omenjena vina prihajajo, saj spada med najboljše celo v svetovnem merilu. Bogata prst je dobra osnova za kakovostna bela vina, terasasti vinogradi pa so idealno zasnovani za kar najboljše izkoriščanje podnebnih razmer. Oboje skupaj ustvarja odlične pogoje za sveža in sadna vina, pri pridelavi katerih družba vseskozi ostaja zvesta stoletni vinarski tradiciji. Tako je vsa pridelava naravi prijazna - integrirana, ob tem pa vse grozdje še vedno potrgajo ročno.
Vina Ljutomerčan so tradicionalna vina, ki veljajo že vrsto let za enega stebrov ponudbe. Gre za vina z nekoliko višjim ostankom sladkorja. So lažja, sveža in mladostna, namenjena uživanju ob vsakodnevnih priložnostih, pa naj bo to ob kosilu, obisku, v krogu družine ali prijateljev. Odlično se ujemajo s testeninami, morsko hrano, belim mesom (perutnino), solatami, različnimi vrstami sirov, suhomesnimi izdelki, ob tem pa so tudi odlična dopolnitev sadnim slaščicam.
Pod to blagovno znamko najdemo vina: šipon, laški rizling, Ljutomerčan, šardone, renski rizling in rumeni muškat. Na voljo so v litrski ali buteljčni embalaži, odvisno od priložnosti.
Vina Ljutomerčan se od lanskega leta ponašajo tudi s prenovljeno zunanjo podobo. Spremembe, ki so jih uvedli praktično na vseh podrčjih, so prav tako vidne v novem sloganu "Najboljše stvari v življenju je treba deliti z drugimi", ki družbo zavezuje h kakovosti in usmerjenosti v zadovoljevanje različnih okusov ljubiteljev vin.
Ljutomerska in Ormoška klet se ponašata tudi s stoletno vinsko tradicijo. Zanjo od leta 2009 skrbi družina Puklavec, ki pa je s tem okolišem povezana že več desetletij. Martin Puklavec, oče in ded sedanjih lastnikov, je bil namreč med vodilnimi v takratni vinarski zadrugi ter gonilna sila pri izgradnji nove kleti. In tudi zaradi njegovih prizadevanj so si Jeruzalemski vinogradi ustvarili sloves enega najboljših vinorodnih območij na svetu. Poslanstvo njegovega sina Vladi-mirja Puklavca, glavnega lastnika, je slediti njegovim stopinjam in nenehni želji po pridelavi najboljših vin. Vizija, ki so si jo novi upravljavci zastavili, sledi tej ideji, saj želijo postati eden od desetih najboljših vinarjev za pridelavo belega vina v Evropi.
Verjetno ne bo odveč za konec omeniti, da so vina blagovne znamke Ljutomerčan v svoji bogati zgodovini prejela tudi veliko število domačih in tujih odli-čij. Samo v letošnjem letu, so na primer vina letnika 2010, prejela kar štiri prestižne medalje, in sicer: vina šardone, laški rizling, renski rizling in rumeni muškat.
plesni del je zadolžena Nata-li Brunčič, v goste pa prihaja tudi glasbena legenda, ki med drugim poje tudi o lipicancih. Posebnost razstave na Ptuju bo, da bodo prvič predstavljene tudi črno-bele fotografije.
S tem pa Slavinčeva svojih »konjev« še ne bo pospravila v predal. Potovali bodo namreč po celem svetu. Za prihodnje mesece so že dogovorjena gostovanja v Beogradu, Rimu, Pragi, Dubrovniku, na Dunaju in še v mnogih krajih sveta.
»Fotografija je moje življenje«
Kar se tiče fotografiranja, je to največji projekt Alenke Slavinec. Kot pravi, je pripravljanje razstave nekaj povsem drugačnega od samega ustvarjanja fotografij. Čeprav je potrebovala veliko energije in sredstev za uresničitev svojega cilja, pa je končni rezultat vreden vseh naporov. Sla-vinčeva pravi, da je fotografija nekaj, brez česar si ne zna predstavljati življenja. »Fotografiram, odkar pomnim. Že kot otrok sem tekala naokrog
		
		^JlSMA t 1
r T j** L/ ^^	mmv	
1 Ji	t!H J ¿I mmM	
	1 M	
	™ 'T*	Kmffr /1 nHLlKd ■ '
Alenka Slavinec
s fotoaparatom v roki in vsak tolar sem dala za razvijanje filmov. V veliko spodbudo mi je bil Milko Kosi, ki je moje delo, čeprav sem bila še otrok, velikokrat pohvalil,« se spominja.
Velik vpliv na njeno delo pa je imel tudi fotograf Stojan Kerbler, nenazadnje pa tudi njen oče, ki jo je že kot otroka navdušil za fotografijo.
Ljubezen do fotografiranja se j mladi fotografinji zalezla globoko pod kožo. Tudi na
intervju ni prišla brez svojega zvestega spremljevalca, fotoaparata. Pravi, da nikoli ne veš, kje najdeš pravi motiv. To je namreč tisto, kar je po njenem mnenju pomembnejše od tehnike. Kakšne motive si bo Slavinčeva izbrala za prihodnjo razstavo, pa bo znano kaj kmalu, saj že ustvarja nove fotografije, ki bodo prihodnje poletje krasile ljubljanski Tivoli.
Dženana Kmetec
rir

"Dobrodošli doma"
V trgovinah po vsej Sloveniji trenutno poteka tudi posebna akcija vin Ljutomerčan pod sloganom »Dobrodošli	7§
doma«. Njen namenje opomniti kupce na visoko kakovost vin, ki že desetletja predstavljajo najboljšoizbiro	°
številnim ljubiteljem dobre kapljice. Hkrati pa želijo v družbah P&F Jeruzalem Ljutomer in P&F Jeruzalem	j
Ormož kupce nagraditi tudi za njihovo zvestobo, zaradi česar jim ob nakupu podarjajo še uporabno darilo	#
- lično in praktično trajno zložljivo nakupovalno vrečko v obliki jagode.	|
V današnjem svetu hitrih sprememb je dobro vedeti, da nekatere stvari ostajajo enake. Ljutomerčan je vaše vino, ki vas spremlja ob različnih dogodkih; naj gre za druženje na pikniku, trgatev, kosilo, nenajavljen obisk ali srečanje prijateljev. Tradicija iz Prlekije za vaša tradicionalna srečanja.
Foto: DK
MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU.
Knjiga meseca
Lao Zi:
Dao de jing
Precej neobičajna knjiga, še zlasti za izbor Knjige meseca, torej rubrike, ki ima namen opozarjati na nekatera literarna dela, vredna branja. To je vsekakor knjiga za branje. Vendar ni zgolj to. To je knjiga, ki stoji s svojo večplastnostjo in kompleksnostjo nekje med filozofijo, religijo in literarno umetnostjo. Pa še kaj več. To je delo presežkov, ki terja svoj čas, ki ne prenese površnega, hitrega, mimobe-žnega. Vanj se je potrebno zapičiti, vstopiti do konca in razmišljati v tektonskih prelomnicah globokih verzov, povedi in ponekod samo besed ter besednih zvez.
Kot beseda Dao, ki je, kot pojasnjuje prevajalka Maja Milčinski, ključni koncept kitajske filozofije. Obenem ugotavlja in pojasnjuje tudi, da za besedo dao nimamo ustreznega prevoda, ni besede, v katero bi lahko stlačili vsebino pojma dao. Besedi dao ustreza kopica besed, vendar so s to, krovno besedo v nekakšnem podpomen-skem odnosu: bog, pot, metoda, smisel, temelj itd.
Sicer pa velja dao de jing za temeljno delo daoizma, ki goji idejo o vseobsegajočem in nenastalem principu univerzuma. Iz tega se poraja vrlina moči okolja, ki mu posameznik popusti in jih sprejme. To je torej delo, ki stoji nekje med racionalno filozofijo, znanstveno besedo, eksistencialnimi premisami in svetlobo umetniške besede. V zapisane modrosti, ki sicer spominjajo na kakšen »priročnik« življenja, je ujeta posebna estetika. Ta se razpenja med prozaičnim in pesniškim.
Zanimiva je tudi usoda Lao Zija, avtorja Dao de jing zapisov, za katerega se ve, da je bil, vse drugo o njem je bolj kot ne uganka. Gre torej za avtorja, ki je prisoten v odsotnosti. O njem je menda znano le, kje naj bi se rodil, to, da je služboval kot arhivar na kraljevskem dvoru Zhouov, da bi ga naj obiskal Konfucij in da je bil ob koncu življenja razglašen za modreca. Zgodovinski viri omenjajo tudi njegove morebitne potomce - med njimi domnevno osem vnukov.
Čeprav gre za oddaljene vzhodnjaške filozofije, oddaljene v časovnem in geografskem smislu, pa se bralec z zahoda začudi, koliko uporabnih misli je v tem delu.
Dao de jing lahko beremo kot skupek vzhodnjaških modrih misli, lahko pa ga beremo tudi kot posebno literarno delo. Toda ena ali druga vrsta branja zahteva umiritev in upočasnitev. Vsaka vrstica zahteva svoj vdih in izdih, premislek. Nekatere misli so tako zgoščene in udarne, da je dovolj ena misel na dan.
Dragocenost te knjige so tudi opombe, saj povprečen bralec, ki o kitajski filozofiji in modrosti ne ve veliko, težko razume določene dele besedila. Vsaj v kulturnem in zgodovinskem smislu. Toda modrosti so dovolj fleksibilne, raztegljive in prilagodljive, da jih lahko prestavimo v logiko našega sveta in se iz tega marsičesa naučimo.
Nekaj zanimivih vrstic: »Nevarno je malo govoriti. / Nevihta ne traja vse jutro, / vihar se ne vleče ves dan. /.../Najboljša vlada je tista, /o kateri ljudstvo komaj ve, da obstaja. /Naslednja najboljša:/ ljudje jo ljubijo in jo slavijo. /Naslednja: bojijo seje. /Nasednja: sramotijo in psujejo jo. /.../ Dlje ko greš,/ manj izveš. / Zato modri ne hodi ven,/pa vendar ve;/ ne ozira se,/pa vendar stvari jasno razume; / ne prizadeva si, /pa vendar dokonča. /.../ Ni hujšega zla, kot je poželjivost, / ni večje nesreče kot nezadovoljstvo, / ni večje napake kot pridobitniška sla.// Vedeti, kdaj je dovolj, je edinozadovoljujoče.«
Knjiga, ki je izšla v zbirki Kondor, pri Mladinski knjigi leta 2009, je prava mala prevodna mojstrovina. Ob temeljitem znanju kitajščine je morala prevajalka poznati še zakonitosti tedanjega časa v odnosu do jezika, filozofske in zgodovinske posebnosti, očitno pa je tudi njeno široko poznavanje daoizma.
»Kar je visoko zgoraj, se potisne dol, / kar je nizko spodaj, se privzdigne, / kjer je preveč, tam odvzame, / kjer jepremalo, tam doda,« je še ena od misli, zapisanih v preprostem, zvočnem, skoraj pesniškem zaporedju.
Knjiga bivanjske skromnosti, preprostosti in harmonije, ki lahko, če ji boste le dali dovolj časa in pozornosti, veliko nauči in ki na široko odpira mnoge nove poglede.
David Bedrač
Literarno kolo (90) • Aljoša Harlamov - 1
Kdaj in kje je meja?
Aljoša Harlamov je leta 1983 na Ptuju rojeni pisatelj, avtor romana Bildungsroman, zmagovalec Literinega natečaja, kritik, doktorand na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral na temo nezanesljivega pripovedovalca in za diplomsko nalogo prejel fakultetno Prešernovo nagrado.
Bildungsroman, njegov prvenec, je nastal kot posledica nagrade, ki jo je prejel - možnost natisa prvenca. Čeprav je šlo za natečaj, namenjen kratki zgodbi, je nazadnje padla odločitev in nastal je samosvoj roman. Žirijo je takrat prepričal s kratko zgodbo Jezus iz Nazare-ta, ki je objavljena v zborniku Luči ob cesti.
Naslov romana je v tuji literarni teoriji, zadnje čase pa tudi v naši, sicer znan kot posebna žanrska oblika, ki se osredotoča predvsem na psihologijo književnih oseb, na njihov osebnostni razvoj ter moralno zorenje, zlasti na prehodu iz mladostniške v odraslo dobo. To seveda spremljajo pretresi, spraševanja, zrenja vase in v okolico, iskanje smisla in oblikovanje nadaljnje poti. Gre torej za temeljni precep -ukloniti se mladostniški energiji, pasti v »tekoči trak« družbe, ki pomeni ciklično vstajanje vsako jutro, služenje, utrujeno vračanje domov, lupino družinskega življenja, ali tisto, »nekaj več«, ko si nekdo ne želi odrasti, temveč ostati na zemljevidu mladosti. Sicer pa obstaja še možnost odrasti in iti posebno pot. Toda kaj to je in kako obstajati in obstati mimo in izven družbenih premic.
S takimi poglobljenimi in mučnimi vprašanji Harlamov oboroži tudi protagonista romana. Postavi ga na življenjsko prelomnico, časovno mejo (diplomira, vendar s službo asistenta na fakulteti ne uspe, zato se mora iz Ljubljane vrniti nazaj v manjši kraj) - med mladostjo, ki vendarle dopušča nekaj več svobode, in odraslo dobo, ko je »potrebno« hoditi po utečenih tirnicah, biti odgovoren, hoditi v službo, si ustvariti družino. To torej naenkrat ni več le roman junaka, ki se levi iz ene v drugo obliko eksistence, temveč tudi in predvsem roman stiske. Kajti odraslost in z njo povezana družbena pričakovanja so zgolj konstrukt, ustvarjen skozi zgodovino, kulturo in politiko. Od mladega človeka se pričakuje,
Med avtoricami, ki so prejele nagrado za prvenec, je tudi mlado literarno ime Gabriela Babnik. Prejela jo je leta 2007 za roman Koža iz bombaža. Tudi v njenem primeru se ustvarjanje s prvencem niti slučajno ni ustavilo. Nasprotno: Gabriela je pokazala, da je odlična pisateljica, literarna kritičarka in prevajalka.
Prvencu je sledil roman V visoki travi, ki je izšel leta 2009, z njim pa je prišla pisateljica v ožji izbor za kresnika. Če je bila tematika prvega romana izrazito avtobiografska in povezana s pisate-ljičino razpetostjo med Ljubljano in Burkino Faso, je drugi roman
če pa pričakovanja niso izpolnjena, je zguba. Padec na trak odklonskosti pa je običajno trd, boleč in nevaren.
Robert Titan Felix je v zvezi s tem zapisal: »Posameznikov »duh« nikakor ni v stekleno posodo zaprta žuželka, ki bi lahko v izoliranem okolju razvila od vsega neodvisne potenciale. Na to dejstvo nakazuje že način, kako je roman napisan. Protagonist ima v romanu dokaj pasivno vlogo, svojo pot skozi roman odraščanja ni zastavil zato, da bi nam anekdotično predstavil svojo dosedanjo izkušnjo življenja, ampak moramo le-to rekonstruirati iz kontekstov, v katerih se je odvijalo njegovo odraščanje in ki so sicer predstavljeni nazorno in natančno, a povečinoma preko perspektive »drugih«. Harlamova odlikuje izpiljen in natančen jezik, pripovedovanje poteka počasi in z občutkom za podrobnosti, posamezni liki, s katerimi je živel mladostno sosedstvo duha, so predstavljeni v značilnih položajih, veliko pozornosti pa je namenjene predstavitvi njihovega odnosa do sveta, načina razmišljanja in značilne govorice. Okolje, v katero je postavljeno človekovo življenje in s tem tudi protagonistovo odraščanje, pa je seveda dvojno, intimno in širše družbeno. Kakor je intimno življenje izrisano z natančnimi in detajliranimipri-zori iz vsakdanjega življenja, tako je družbeno političnemu kontekstu odmerjen znaten delež refleksije. Bildungsroman nasploh ni roman dejanja, ampak prej refleksije.«
Refleksivnost in vrednotenje različnih bivanjskih položajev sta na osrednji pripovedoval-čevi osi. Toda protagonistova pasivnost omogoča aktivnost na drugi strani, pri bralcu. Bralcu se (ne)hote sproži plaz vprašanj. Kdaj in kje je meja? Pri kateri starosti se mora zgoditi? Je utečeno življenje med službo in domom, družino, res trdni pokazatelj, da je nekdo odrasel?
Protagonist je tako molčeč-
izrazito »slovenski«. Vendar lepo počasi ...
Za roman Barva kože, nagrajeni prvenec, je nekdo zapisal, da je »najboljši slovenski literarni prispevek k afriški književnosti.« Nekoliko ironična misel, vendar tema med njo, ki je iz Slovenije, in njim, ki pride iz Burkine Faso, prinaša nekatera najpomembnejša medkulturna vprašanja dveh, tako zelo oddaljenih kultur. Tako namen romana ni iskanje razlik in podobnosti, rušenje stereotipov, temveč potrditev njihovega obstoja. Posebno je zagotovo prvoosebno pisanje, skozi oči Afričana, ki izpoveduje in popisuje odnose
než in nikakor povprečen študent pač pa človek, ki se rad zapleta v pogovore z Dimitrijem in Mitjenko, pri tem pa se lotijo celo vprašanja revolucije. Tu ne gre za vprašanje, če in kdaj, pač pa kako ...
Roman, ki je izšel leta 2009 pri založbi Litera, vsekakor predstavlja zanimivo bero, ob sicer tekoče berljivi fabuli pa prinaša tudi breme številnih vprašanj, kakor se to za literarno umetnost spodobi.
Mnoga vprašanja pa prinaša tudi drugo Aljoševo literarno udejstvovanje. V zadnji številki revije Mentor je bil prav on tisti, ki je uredil osrednjo temo - Literarna kritika na Slovenskem, njen položaj in vloga danes. V kratkih utrinkih mnogih sodobnih literarnih kritikov je izoblikoval določeno vsebinsko celoto. Ne smemo pa tudi mimo tega, da se v vlogi kritika in ocenjevalca pojavlja tudi sam. In to brez dlake na jeziku. Kot se za objektivnega in na izdelanih temeljih stoječega kritika spodobi. To dokazuje s prefinjeno analizo, natančnim branjem, pri posredovanju kritik in ocen pa izkazuje tudi precej psihološkega znanja, saj zna informacijo posredovati na bralcu zanimiv način. Loteva se tudi literarnih del tistih »velikih« slovenskih piscev, ki so že dodobra zasidrani v slovenski literarni kanon, in to brez bojazni navideznih avtoritet in strahu pred »velikimi« imeni. Še en dokaz, da je nje-
in občutke, ko se naseli v slovensko deželo, včasih zelo nestrpno do tujcev.
Roman V visoki travi lahko tako razumemo tudi kot žensko plat ustvarjalne medalje. Če je prvenec govorjen skozi moškega pripovedovalca, je ta izrazito ženski. Vendar osnovna nit ostaja -razkorak med njim in njo, prepad in obenem tesen ljubezenski stik; ob tem pa tudi proučevanje kulture, prostora in časa. V drugem romanu gre za prvoosebno izpoved Lidije, neizobražene delavke, ki se poroči z ambicioznim privatnikom. Četudi sta materialno dobro priskrbljena, ji nekaj manjka,
gova kritika prečiščena in da je jedro le-te res zgolj in samo literarno besedilo, ki je ali pa ni. Ki ima lastnosti kvalitetne literature ali pa je kvalitativno šibka, kar pa ni vedno odvisno od imena in priimka avtorja.
Njegovo kritištvo se tesno povezuje z doktorskim študijem, na katerega je trenutno vpisan, in literarno-teoretično ter mentorsko vlogo. Pojavlja se tudi v vlogi predavatelja in mentorja mlajšim in starejšim piscem.
Na teoretičnem področju ne moremo mimo njegovega prispevka o nezanesljivem pripovedovalcu. Skrček diplomske naloge je preoblikoval in prilagodil za revijo Jezik in slovstvo. Med pomembnimi ugotovitvami je ta, da se s tem problemom doslej ni ne vem koliko ukvarjalo. Druga ugotovitev, ki je zanimiva, pa je, kdaj in kje se kaže pripovedovalče-va nezanesljivost. Ta se lahko pojavi zgolj pri personalnem pripovedovalcu, ne pa tudi pri ostalih tipih, npr. pri post-modernističnih in virtualnih tipih.
To je lahko zanimivo za slehernega med nami, ki beremo, za dušo ali resneje, morda v teoretične, strokovne ali celo znanstvene namene. Harlamov tako ugotavlja, da je nezanesljivost izpričana na dva načina. Prvi izhaja iz pripovedovalče-ve osebnostne omejenosti v izkušnjah, osebnostni psihologiji, znanju in razumevanju nekaterih problemov, drugi se kaže v problemu samega poročanja zgodbe, načina, vrednotenja ali nekakšne sprotne interpretacije. To so ugotovitve, zanimive za slehernega bralca, saj mu od tu naprej ne more biti vseeno, kako zgodbo pred njim gradi pripovedovalec. Harlamov tako oblikuje mrežo treh tipov nezanesljivosti, in sicer: nezanesljivi pripovedovalec z omejenim znanjem ali nezanesljivi razlagalec, osebno vpleteni ali prizadeti nezanesljivi pripovedovalec ali nezanesljivi poročevalec ter nezanesljivi pripovedovalec z vprašljivo vrednostno shemo ali nezanesljivi presojevalec. Obenem pa opozori tudi na dejstvo, da je »čistih« pripovedovalcev malo, če sploh so, in da se v glavnem ti tipi med seboj mešajo.
Aljoša Harlamov je nedvomno zanimivo ptujsko pisateljsko, kritiško in literarno-teore-tično ime, ki še veliko obeta.
David Bedrač
zato je čedalje bolj nesrečna. Tako roman ob intimni zgodbi postane tudi zgodovinska analiza podeželja, predvsem pa gre za osebno dramo neke ženske iz druge polovice prejšnjega stoletja.
Gabrielino udejstvovanje pa sega ob literarnih izdajah tudi širše - redno objavlja kritike v nekaterih strokovnih in literarnih publikacijah, npr. Mentorju, Literaturi, Delu in Dnevniku. Pri reviji Mentor jo najdemo tudi v vlogi sourednice, sicer pa je od leta 2008 tudi članica Društva slovenskih pisateljev in Društva slovenskih literarnih kritikov.
Dve avtorici, ki sta dokaz, da je nagrada romala v prave roke in da nagrada za prvenec nikakor ni prehitra potrditev nekega ustvarjanja, temveč njegova začetna potrditev, ki se nato uresničuje v mnogih nadaljnjih obrazih.
David Bedrač
Literarni dvojčki - 46
Mnogi nadaljnji obrazi
(Stupica-Babnik)
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (29.)
Divji svet živali in kako je Edvard skoraj šel v pokoj
Vsa južna in jugovzhodna obala Južnega otoka je bogata z naravnimi znamenitostmi, predvsem pa z različnimi žival-
cami. Najprej smo se nekajkrat ustavili brez uspeha, nato pa smo ga končno zagledali s ceste. Sam samcat in lepo rejen
F.QlJATOfl
5140 km
■I <4
S OIJ T H POLE
SLOPE POINT
Lat 46 40min 40sec SOUTH Long 169 00min 11sec EAST
SOUTHERN MOST POINT OF THE SOUTH ISLAND OF NEW ZEALAN&
Foto: Dani Zorko
Najjužnejša točka Južnega otoka
Foto: Dani Zorko
Morski levi (v ozadju) niso prav nič plašni.
pingvin je že nekaj tednov čakal na novo perje, ljudje pa so skakali okoli njega, kot da je nekakšna zvezda. Tudi mi smo ga šli pozdravit. Na Novi Zelandiji živijo cele kolonije rumeno- in modrookih pingvinov, ki pa so sicer malce drugačni od polarnih. Prepovedano jih je krmiti in fotografirati z bliskavico, drugače pa niso napadalni.
Par kilometrov naprej smo se odločili pogledati nekaj zalivčkov in v enem od njih nas je spet čakalo presenečenje. Na plaži je ležalo kakšnih deset čisto pravih morskih levov. Te živali so kar precej velike, pri tem pa se premikajo precej okorno, a dokaj hitro. Seveda smo morali posneti nekaj fotografij z našimi novimi znanci, in ko se je Marko preveč približal enemu izmed njih, je ta skočil pokonci in se zagnal za njim. Kakšna dirka je bila to! Pri tem je brundal in pihal kot avion. Ja, precej hitre živalce so to, ko je treba. Po poti smo videli še nekaj na obalo naplavljenih razbitin ladij ter prekrasne plaže in zalive.
Ker sta Boris in Marko izrazila željo voziti po levi strani, smo se pri vožnji začeli menjavati, drugače sem vozil zgolj jaz. Borisu je šlo solidno od rok, Marko pa se je rad igračkal po cesti. Eno popoldne smo se ustavili na enem visokem klifu
Foto: Dani Zorko
Slap McClean v parku Caitlin
Foto: Dani Zorko
Boter pingvin, ki čaka na perje
in oprezali, če bi se na morski gladini morebiti prikazal kak kit ali delfin. Z visoke pečine jih je velikokrat mogoče videti, zato smo vsi v pripravljenosti čakali s fotoaparati. Ker se kakšno uro ni nič zgodilo, smo se hoteli odpraviti nazaj. Marko, ki je bil šofer mojega Edvarda, je lepo prižgal avto in stopil do Mikija po zgoščenke z glasbo. Z Borisom sva se ravnokar odpravila proti avtom, ko se začne Edvard počasi premikati proti robu stene, proti morju. Mislil sem, da Marko spet izvaja kakšne manevre, a sem le debelo pogledal, ko sem ga videl pri drugem avtu. Avto! Z Borisom sva se zadrla v en glas, Marko obrne glavo in skoči, a se je avto ustavil kar sam. Premeteni Kiviji so na robu prepada naredili en majhen nasip, prav za te namene. Kaj si ja nor, nekaj metrov je manjkalo in Edvard bi zgrmel v prepad. Huh!
Ker sta se Marko in Boris dogovorila za malo bolj rani povratek, smo se znova ločili. Naslednjo noč smo preživeli v enem osamljenem zalivu, kjer nas je pralo kot za šalo. Prav zanimivo je bilo slišati preklinjanje iz ostalih šotorov, za katere so lastniki bojda porabili več sto dolarjev, a jim je voda prišla skozi, tako da so prenočili v avtomobilih. Mi teh težav nismo imeli in moja »hiška«, ki sem jo prinesel iz Slovenije, je prestala mokri test. Le drugo jutro je bilo vse okrog poplavljeno, tako da smo imeli malce težav, da smo z Edvardom izplavali, pri tem pa smo morali pomagati ostalim, ki so s kamperji obtičali v blatu.
Območje se je imenovalo Ca-itlin nacionalni park in je bogato s pešpotmi, na katerih smo videli ogromno slapov in zelenja. Še zdaj mi ne gre v glavo, kako je lahko dežela tako zelena. Čez nekaj sto kilometrov smo prispeli v večje mesto Dunedin, ki je znano kot univerzitetno mesto, kjer študira tudi veliko mednarodnih študentov. Po zares dolgem času smo si spet zaželeli prave postelje, bivališče pa smo si našli v vili, ki je bila menda včasih škofova rezidenca. Postelje so bile že ta prave, starejše visoke vzmetnice so pričarale spanec za bogove. Ker je bil parkirni prostor majhen in poln, sem parkiral kar pri cerkvici, ki je stala nasproti. Ljudi, ki so drugo jutro obiskali obrede ni motilo, da sem razpel mokra šotorska pregrinjala po celotnem parkirišču. Še več, tako dobrohotno so gledali, da če bi tam pustil kakšen prazen klobuk za vbogajme, bi bil po maši prav gotovo poln.
Sprehod po mestu je bil kar prijeten, na enem izmed križišč pa smo uzrli napis, pri katerem so se Borisu in Marku, kot bivšima uslužbencema iz te »stroke«, zasvetile oči. Casino! Takšna sila je nastala, da bi šli noter, da res ni bilo nobenega ugovora. Ker jaz nikoli nisem obiskoval igralnic, nisem imel kaj praskati, onadva pa sta kar malce začela obračati avtomate. Pa desetaka tu in dvajsetaka tam, pa je šlo kar nekaj perja. Prav zanimivo je bilo spremljati izraze na obrazu in ko sem se končno samoiniciativno spakiral na cesto, sta za mano pripujsala še onadva. Seveda z mrkimi obrazi. Kolikor sta po poti »prišpara-la«, toliko je šlo v zrak.
Nadaljevanje prihodnjič
Ponedeljek, 24. oktober
Danes goduje Darja.
1241 je bil izvoljen Cetestin IV., prvi papež, ki so ga kardinali izvolili v konklavu.
1819 se je rodil nemški skladatelj Franz Abt. Odlikoval se je predvsem kot skladatelj pesmi za moške pevske zbore. 1825 se je rodil avstrijski skladatelj Johann Strauss ml., kralj valčka.
1838 se je rodil francoski skladatelj Georges Bizet, mojster svetovne opere, ki je doživel priznanje šele po smrti. 1881 se je rodil francosko-španski slikar Pablo Ruiz y Picasso, mojster raznovrstnih umetnostnih slogov, najbolj znan pa po ustvarjanju kubizma.
1890 se je rodil ameriški filmski komik Stan Laurel. Skupaj z Oliver-jem Hardyjem sta bila sloviti humoristični par črno-belega filma. 1936 sta Hitler in Mussolini sklenila pogodbo, nastala je os Rim-Berlin.
Torek, 25. oktober
Danes goduje Lucijan.
1530 je Malteški viteški red prenesel svoj sedež na Malto. 1787 se je rodil Vuk Karadič, srbski kulturni reformator. Pripravil je nov srbohrvaški knjižni jezik - Piši kao što govoriš. Njegov mentor je bil Jernej Kopitar.
1861 je nemški fizik Johann Philipp Reis na sestanku fizikov v
Frankfurtu prvič prikazal nepopoln prenos glasu preko telefona.
1881 je prišlo do razvpitega revolveraškega obračuna pri O. K. Cor-
ralu, na osnovi katerega je bil posnet tudi istoimenski film.
1911 so razglasili Kitajsko za republiko.
1911 se je rodila slavna pevka črnskih nabožnih pesmi Mahalia
Jackson.
1916 se je rodil francoski socialistični politik, predsednik države Francois Mitterand. Sreda, 26. oktober Danes goduje Sabina.
1672 se je rodil italijanski dekorativni slikar Francesco Costa.
1728 se je rodil britanski pomorščak in raziskovalec James Cook.
Prvi je obplul zemljo v smeri zahod - vzhod.
1736 se je rodil škotski pesnik James Macpherson.
1782 se je rodil italijanski violinski virtuoz Niccolo Paganini.
1904	so odprli v New Yorku podzemno železnico, ki je imela progo z vlaki na električni pogon med Mroadwayem in City Hallom (Mestno hišo)
Četrtek, 27. oktober
Danes goduje Simon.
1466 se je rodil znameniti nizozemski humanist, književnik, filozof in teolog Erazem Rotterdamski. Napisal Hvalnica norosti. 1510 se je rodil španski plemič sveti Frančišek Borgia, ki je kot tretji general Jezusove družbe razširil vpliv jezuitov po vsej Evropi. 1636 so ustanovili najstarejšo vzgojno ustanovo ZDA - Harvard. Univerza je v Cambridgeu v državi Massachusetts, številne svoje ustanove pa ima v Bostonu.
1793 se je rodil ameriški izdelovalec orožja in izumitelj Elimphalet Remington.
1818 se je rodil ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev.
1886 so na otoku Bedloe pred New Yorkom odkrili Kip svobode, ki
je kmalu postal ameriški simbol.
Petek, 28. oktober
Danes goduje Ida.
Danes je svetovni dan luskavice.
1888 so v pogodbi, ki so jo sklenile velesile v Carigradu, določili, da mora biti Sueški prekop svoboden za vse trgovske in vojne ladje v miru in v vojni.
1938 so v Munchnu podpisali voditelji Velike Britanije, Francije, Italije in Nemčije sporazum, ki naj bi preprečil grozečo nevarnost vojne. Hitlerju so dovolili, da si priključi češkoslovaške Sudete. 1774 je umrl v Pekingu slovenski matematik in astronom misijonar Avguštin Hallerstein. Rodil se je v Mengšu 18.8.1703. Postal je mandarin na kitajskem dvoru in izvedel enega prvih popisov Kitajcev.
1905	je bil v prostorih Slovanskečitalnice v Narodnem domu v Trstu ustanovni zbor Jadranske banke.
Sobota, 29. oktober Danes goduje Marcel. Danes je dan igralca.
1821 se je rodil ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski. Njegova dela pomenijo smeri psihološkega realizma. 1885 se je rodil Ezra Pound, ena najbolj spornih osebnosti ameriške literature.
1922 se je začel pohod črnosrajčnikov Benita Mussolinija na Rim. 1872 se je rodil v Ljubljani organizator krščanskega gibanja Miha Moškerc.
1941 so Nemci na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru ustrelili 30 talcev.
1975 je potniško letalo slovenske letalske družbe Inex Adria strmoglavilo med pristajanjem na praško letališče Ružine. Bilo je 75 mrtvih, 43 potnikov pa je preživelo. Nedelja, 30. oktober
Danes je svetovni dan varčevanja in tudi »noč čarovnic« Danes je dan reformacije - slovenski državni praznik.
Pri Slovencih je bil največji predstavnik reformacije Primož Trubar, začetnik slovenskega knjižnega jezika. Danes se vrnemo na srednjeevropski čas, kar pomeni, da bomo premaknili čas za eno uro nazaj.
1517 je Martin Luther nabil na grajsko cerkev v Wittenbergu 95 tez za reformacijo Cerkve, kar pomeni tudi začetek reformacije. 1816 se je rodil Philo Remington, ameriški izumitelj in industrialec, ustanovitelj tovarne pisalnih strojev.
1857 se je rodil švedski pisatelj Axel Martin Fredrik Munthe, avtor
svetovno znanega romana San Michele.
1868 je irski živi nozd ravni k John Boyd Dunlop patentiral prvo
pnevmatiko za kolesa na vozovih.
1984 so umorili indijsko premierko Indiro Gandhi.
Midva • Zakonski družinski center - Partnerski odnos v krizi
Spet sva se sprla
Včeraj sva se spet sprla zaradi nepomembnih reči. Na koncu sem jaz pristala v sobi, jokala na postelji, on pa v svoji delavnici, zadovoljen sam s seboj. Pravi, da se meni že ne bo klanjal. Želela sem si, da bi prišel do mene, me objel, on pa se je mulil v svoji delavnici. Zjutraj sva se odmikala eden drugemu, kot da bi bila največja sovražnika. Telefon je tiho, ne morem se skoncentrirati, ves čas imam solzne oči. V prsih me boli, vendar sem trmasta in prvega koraka ne bom naredila, ker nima razlogov, da se muli name. Včasih se vprašam, kakšen smisel ima vse to? Trpijo pa otroci. Mi lahko svetujete?
Lepo pozdravljeni!
Gospa, od kod ta svet, da vi sami jokate na postelji, ker želite objem in tolažbo, a tega ni od nikoder. Nekaj zelo globokega in zavezujočega se je prebudilo med vama. Odnos, ki ga poznata od doma. Le ta vama nenehno prihaja v ospredje in vama ruši zakon. Ko berem vašo zgodbo se mi zazdita, kot dva otroka, vsak v svojem svetu, vsak se muli po svoje in želi od drugega, da bi bil objet, sprejet in razumljen ter predvsem začuten. Ob tem pa noben ne naredi koraka k drugemu in trma-
sto vztraja pri svojem. Gospa, zakaj se morata vidva toliko preigravati na otroških bolečinah? Ravno tam si zadajata rane, kjer vaju najbolj boli. Točno to čustveno dinamiko odnosa, ki ste jo opisali, vse to kar se je včeraj zgodilo, vidva zelo dobro poznata od doma. Kaj je tisti delček, ki manjka v vrzeli in ga vidva v zakonu ne moreta in ne znata zapolniti drug drugemu? Nekdo bi vas že moral objeti, potolažiti, videti in začutiti solze, a tega ni bilo od nikoder? Oba imata manjkajoči košček, zato sta se poročila,
da si to vrzel zapolnita. Vendar, dokler bosta trmasto čakala, da bo drugi zadovoljil vajine potrebe, bosta ostajala na nivoju otroških preigra-vanj. Lahko pa se odločite in danes, zase in za moža, naredite nekaj drugače. Usedite se k možu, ko bosta sama in ga vprašajte, koliko je bil prizadet in ali si je želel objema, koliko ga niste razumeli v tem kar on doživlja? Če bosta vidva našla stik v razbolelosti, ki si jo prebujata, se bo odnos sprostil. Tudi on je v sebi najverjetneje zelo žalosten in osamljen, samo jokati ne zna, ker je izgubil svoje solze, jokate pa jih vi. Torej če se vi počutite sami, žalo-
stni in nerazumljeni, preverite, koliko teh čutenj nosi tudi on. Presenečeni boste, kaj vse je tam, v njegovem svetu, pa vam ni nikoli povedal na glas. Pove pa vam s čutenji, da vas pusti samo, v solzah in stiski, ob tihem telefonu, v čakanju. Koga pa on čaka? Vas? Preverite.
Lahko pa obiščeta naš terapevtski center na Ptuju, kjer vama bomo pomagali.
Sabina Stanovnik Spec. Zakonske in družinske terapije
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° I043
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na mid-va.zdc@siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Pomoč sočloveku z Marijo Slodnjak. Vsak drugi torek v mesecu ob 18. uri.
Zdravstveni nasveti
Homeopatija - kako zdravimo nahod
(1. del)
Nahod običajno mine sam od sebe po kakšnem tednu dni, je pa lahko zelo neprijeten in moteč. S ho-meopatskimi zdravili uspešno blažimo težave, ki ga spremljajo, in zelo skrajšamo potek bolezni.
Za preprečevanje nahoda lahko uporabimo več homeopatskih zdravil, od katerih bom naštela le tista, ki jih je možno dobiti v slovenskih lekarnah: Aconitum Natrium chloratum Acidum arsenicosum Strychnos nux-vomica Gelsenium sempervirens
Pulsatia pratensis Kalium bichromicum Hepar sulfuris Mercurius solubilis Prva faza: vodeni nahod Nahod se večinoma začne z vodenim izcedkom iz nosu, ki ga spremljata ščegetanje in kihanje. Izmed homeopatskih zdravil vam bomo farmacevti v lekarni izbrali tisto, pri katerem se vaši bolezenski in drugi znaki kar najbolj ujemajo s sliko zdravila.
Aconitum napellus (aconit) običajno uporabljamo na samem začetku bolezni, ko zaznamo, da »se bo nekaj zgodilo«, oz. čutimo prve simptome nahoda. Prehlad se začne silovito in
Foto: Črtomir Goznik
Alenka Žirovnik, mag. farm.
nenadno. Bolezen je pogosto posledica izpostavljanja mrzlemu in suhemu vetru, ki nas preseneti (npr. na izletu). Vzrok je lahko tudi nenaden strah ali šok. Nenadno se zraven nahoda običajno razvije tudi vročina. Težava se poslabša zvečer in ponoči ter v topli sobi, izboljša pa na odprtem. Če aconita nimamo v domači lekarni, bomo njegovo uporabo morda zamudili (vzeti ga moramo čim prej!).
Natrium chloratum, natrium muriaticum (morska sol) je primerna za bolnika s suhimi sluznicami in močno žejo. Pogosto ima bolnik herpetičen izpuščaj. Iz nosu teče obilen voden izcedek bele barve (podoben jajčnemu beljaku), ki ga spremlja kihanje. Bolnik slabše vonja in okuša. Težavo poslabša toplota
sonca ali peči, hrup in tolažba, izboljša pa se na svežem zraku.
Acidum arsenicosum (Arsenicum album) se uporablja, kadar se prehlad začne v nosu s pekočim, vodenim izločkom, ki draži nosno sluznico. Bolnika pogosto sili na kihanje. Nosni izloček je bister in brezbarven - čeprav ga ni veliko, je zelo jedek in draži kožo pod nosom. Nos je neprestano zamašen. Bolnik se tudi zelo slabo počuti, zebe ga in se ne more ogreti, le v obraz je vroč. Težava se poslabša v mrazu in v hladnem prostoru, izboljša pa v toplem.
Strychnos nux-vomica (Nux vomica) je primerna za bolnika, ki se spoti že ob najmanjšem naporu in je zelo občutljiv na prepih, ki lahko povzroči nahod. Zjutraj bolnik veliko kiha, s tem se nos počasi odma-ši, nato pa iz nosu ves dan teče obilen izcedek, do večera, ko se nos ponovno zamaši. Bolnik je zelo občutljiv na dražljaje iz okolice. Je nervozen in siten. Težavo poslabša hladno suho vreme, hrup, jeza, po jedi, izboljša pa se zvečer, med počitkom, na toplem in vlažnem vremenu. Nadaljevanje prihodnjič Alenka Žirovnik, mag. farm., Lekarne Ptuj - Lekarna Kidričevo
Moje cvetje
Zadnja opravila na zelenjavnem vrtu
V letošnjem letu nam je narava podelila visok pridelek. Tako ugodnega poletja in jeseni se ne spomnim v vseh 25 letih svojega dela. Lepo je obrodil tako sadni kakor zelenjavni vrt, lepe, pisane in cvetoče pa so bile tudi okrasne gredice. Prizaneseno nam je bilo z večjo škodo zaradi toče, suša je ves čas grozila, a je v zadnjem trenutku padel dež. Vem, da je toča na manjšem območju naredila nekaj težav, da je tudi suša ogrozila ponekod malo huje kakor drugod, ampak vse to so bila manjša območja. Vsekakor pa se vrtnin, tudi na vrtu, ne da pridelati brez možnosti namakanja. Čez zimo torej razmislite in počasi nabavite ustrezno opremo, da boste lahko namakali. Vsekakor poskusite čimprej prilagoditi svoje žlebove tako, da boste že pozimi zbirali vodo vsaj s streh, da ne bomo dragocene pitne vode razmetavali za namakanje.
Ker je postal česen zdaj odmevna zgodba v Sloveniji, ko so Slovenci končno ugotovili, da je na policah trgovin zelo malo domače zelenjave, ravno na primeru česna, je letos veliko vprašanj na to temo. Prav tako pa je teden pred nami idealen za sajenje česna. Poglejmo si torej, kako se lotiti pridelave česna tudi na domačem vrtu.
Foto: Miša Pušenjak
Česen sodi v družino čebulnic, zato najprej za sajenje česna izberemo gredico, na kateri vsaj lansko in predlansko leto niso rasli čebula, česen ali šalotka. Najboljši predhodniki česna so korenovke ali na njivi žita. Nekateri pravijo, da so dober predhodnik tudi stročnice, večina ekološke literature iz tujine pa jih ne priporoča. Vendar lahko pred česnom raste katerakoli zelenjadnica, samo čebulnica ne. Ko razmišljamo o sortah, moramo vedeti, da česen sodi med tiste vrtnine, ki so lahko zelo prilagojene različnim klimatskim razmeram. Zato imate veliko možnosti, da boste razočarani, če sadite kar jedilni česen, ki ste ga kupili v trgovini. Seveda pa lahko sadite tistega, ki ste ga kupili pri poznanem pridelovalcu zelenjave na tržnici ali doma in je rasel v naši zemlji. V trgovini dobite povečini seme dveh sort: ptujski jesenski in ptujski spomladanski, samo med ljubitelji pa kroži še domač česen. Razlika med ptujskim jesenskim in spomladanskim je v tem, da moramo prvega saditi v jeseni, drugega pa lahko sadimo zdaj ali čim bolj zgodaj spomladi . Tudi domači česen s cvetnim steblom moramo saditi v jeseni. Sorta ptujski jesenski naredi večje čebule s 6 - 8 večjimi stroki in je skoraj popolnoma bel. Pobiramo ga konec junija oz. v začetku julija in je najzgodnejši. Se pa slabše skladišči in zelo rad trohni. Ptujski spomladanski pa naredi nekoliko manjše čebule z nekaj več manjšimi stročki, ki so rahlo rdečkaste barve. Ima tudi veliko izrazitejši vonj in okus. Pobiramo ga kakšnih 14 dni za ptujskim jesenskim. Zelo dolgo ga lahko skladiščimo. Česen s cvetnimi stebli je izredno velik, bel, predvsem pa zelo pozen in je primeren za izkop šele v začetku oziroma v sredini avgusta. Skladišči se dobro, vendar ne tako dobro kakor ptujski spomladanski.
Poleg pridelka čebul s stroki dobimo še male čebulice, ki se namesto cvetov izoblikujejo na koncu cvetnih stebel. Te čebulice lahko pojemo ali pa uporabimo kot sadilni material za naslednje leto. Vendar se iz njih razvije samo nekoliko debelejša čebula, običajno se stroki ne izoblikujejo.
Katero sorto boste izbrali, je odvisno od vas.
Česen razstročkamo tik pred sajenjem, saj drugače rad prehitro požene liste, s tem pa bo ostal koreninski sistem manj razvit. Pred sajenjem ga je dobro vsaj za 10 minut namočiti v močan, vroč (največ 40 oC) žajbljev ali kamilični čaj. Res je, da dajo debelejši stroki večji pridelek. Mimogrede: to pri čebuli ne velja. Zunanji stroki so večji, zato velja, da sadimo samo zunanje stroke, a je notranjih škoda. Tisti, ki imate radi tudi mladi česen, in teh je, prepričana sem, med vami veliko, lahko notranje stroke posadite zelo blizu skupaj, v eno vrstico, da boste samo te pulili že zgodaj kot mladi česen. Če imate rastlinjak, jih posadite tja, da boste imeli mlad česen na razpolago čim bolj zgodaj.
Česen sodi med vrtnine, ki ne prenašajo neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem. Sadimo ga na gredice, kjer smo z njim gnojili pred dvema letoma. Lahko pa uporabimo do 2 l/m2 domačega, dobro preperelega komposta. Zadelamo ga v zgornjo 15 cm plast zemlje. Če na vrtu gnojimo s kupljenimi organskimi gnojili, potem pognojimo s polovičnim priporočenim odmerkom, a ga ravno tako ne zadelamo pregloboko, saj česen nima globokih korenin.
Sadimo v vrstice, ki so narazen 30 cm, da ga bomo lahko večkrat okopali. V vrsti ga sadimo na 5 - 10 cm razdaljo. V jeseni sadimo stročke do 10 cm globoko, spomladi lahko nekoliko plitveje. Česen lahko posadimo tudi med druge vrtnine na vrtu, kjerkoli že je zanj prostor, odličen sosed je že od nekdaj jagodam, pa tudi kapusnicam, korenčku, peteršilju, rdeči pesi, solati in plodovkam. Če se odločimo za tak način, bo sicer nekaj več dela spomladi , saj moramo že zdaj vrstice česna posaditi redkeje (dvojna razdalja 60 cm), spomladi pa jih prerahljati in posejati želeno vrtnino.
Česna ne pokrivamo z agrokopreno, tudi z insekticidi ga v jeseni ne škropimo ali vanje namakamo, saj ni potrebe. Dobro bo prezimil, spomladi pa bo z njim seveda nekaj dela. A o tem več takrat.
Misa Pusenjak
S svetovne
glasbene
scene
Legendarna avstralska rock zasedba Men at Work je izgubila sodni spor, na katerem je želela dokazati, da njihova svetovno znana uspešnica »Down Under« iz leta 1982 ni plagiat. Sodišče je namreč presodilo, da je glavna melodija skladbe »Down Under« kopija otroške skladbe »Kookaburra Sits in the Old Gum Tree«, ki jo je pred več kot 70 leti napisala avstralska učiteljica Marion Sinclair. Omenjena skladba je izšla leta 1983 na albumu »Business As Usual« in se povzpela na prva mesta avstralskih, ameriških in britanskih glasbenih lestvic. Istega leta pa je skupina Men At Work prejela tudi nagrado grammy za najboljše nove izvajalce.
Znana britanska glasbena revija NME se je lotila še enega zanimivega projekta, tokrat so izbirali najboljše
To je to
Foto:topnews.in
Men at Work
skladbe v zadnjih 15 letih. Nekoliko presenetljivo je zmagala popularna britanska zasedba Radiohead s skladbo »Paranoid An-droid«, ki so jo izdali leta 1997 na odličnem albumu »OK Computer«. Na drugem mestu najdemo zasedbo Arcade Fire s skladbo » Rebellion (Lies)«, prvo trojko pa zaključuje velika uspešnica zasedbe Outkast »Hey Ya!«.
Seznam 20 največjih uspešnic v zadnjih 15 letih po izboru revije NME: 1. Radiohead - »Paranoid
Svet je majhen
Lindsay Lohan pristala za rešetkami
Los Angeles (STA) - Ameriška hollywoodska igralka Lindsay Lohan je morala v sredo za krajši čas za rešetke, poročajo tuje tiskovne agencije. Kontroverzna 25-letnica, ki ji je sodišče sicer letos odredilo pogojno zaporno kazen zaradi kraje ogrlice, po mnenju sodišča v Los Angelesu ni upoštevala pogojev, pod katerimi so jo izpustili na prostost. Lohanova bi namreč zaradi kraje približno 1800 evrov vredne ogrlice 22. januarja poleg 35 dni hišnega pripora, ki ga je že prestala, v roku enega leta morala opraviti tudi 480 ur družbenokoristnega dela, a se navodil sodišča ni držala. Od dela je večkrat izostala, pogosto pa je tudi predčasno odhajala domov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sodnica Stephanie Sautner ji je zato zdaj odredila zaporno kazen. Varnostniki so Lohanovi, ki je pred sodišče prišla z zlato torbico in v beli obleki brez rokavov, nato nadeli lisice in jo odpeljali v zapor, kjer bi morala ostati do naslednjega zaslišanja, ki bo predvidoma 2. novembra. Po plačilu 100.000 dolarjev (približno 73.000 evrov) varščine je igralka sicer lahko odšla domov, vendar bo morala do 2. novembra po navodilu sodnice opraviti še 16 ur družbenokoristnega dela v lokalni mrtvašnici. Lohanova, nekoč zvezdnica Disneyjevih filmov za otroke, je sicer znana po neupoštevanju odločitev sodišča, saj je pogojno kazen kršila že z januarsko krajo. Takrat je bila namreč pogojno na prostosti, potem ko ji je sodišče odredilo zaporno kazen zaradi vožnje pod vplivom drog in alkohola leta 2007.
Sarkozyjevo veselje ob rojstvu hčerke
Pariz (STA) - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je rojstvo hčerke označil za izjemno veselje, ki pa ostaja zasebno. Kot je med obiskom na zahodu države še dodal prvi mož Francije, se tako mati, Carla Bruni kot novorojenka počutita »zelo dobro«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sarkozy, ki kljub rojstvu prve hčerke ni spreminjal svojega urnika predsedniških obveznosti, je obiskal departma Mayenne na zahodu Francije. Po koncu neformalnega nagovora pred uslužbenci obrata za predelavo odpadkov je prejel več daril - slinček, knjigo za svojo soprogo in majhen hrast, ki ga lahko posadi. Sarkozy, ki se je daril zelo razveselil, je ob tem dejal, da »lahko vsi starši tu razumejo najino veliko veselje, ki je toliko večje, ker je zasebno«. »A počutita se zelo dobro,« je dodal. Glede imena hčerke, ki zaenkrat javnosti še ni znano, pa je pojasnil, da bo »veselje, da ga razkrije, prepustil mami«. Carla Bruni je nato na svoji spletni strani sporočila, da sta jo poimenovala Giulia. Izrazila je tudi ganjenost ob številnih čestitkah, ki jih je prejela ob rojstvu. Med drugim sta jima čestitala ruski predsednik in premier Dmitrij Medved-jev in Vladimir Putin.
Prvi skupni otrok 56-letnega francoskega predsednika, ki ima iz dveh prejšnjih zakonov že tri sinove, in 43-letne Carle Bruni Sarkozy, ki ima iz prejšnjega razmerja sina, se je rodil v sredo zvečer. Deklica je prišla na svet, medtem ko je bil Sarkozy v Frankfurtu pri nemški kanclerki Angeli Merkel na pogovorih o reševanju evra. Ženo je še pred porodom obiskal za pol ure, k njej in hčerki v pariško porodnišnico pa se je vrnil še pred polnočjo in nato še naslednje jutro in popoldne.
Android«
2.	Arcade Fire - »Rebellion (Lies)«
3.	Outkast - »Hey Ya!«
4.	The Strokes - »Last Nite«
5.	The Killers - »Mr. Brightside«
6.	The White Stripes - »Fell In Love With A Girl«
7.	Hot Chip - »Over And Over«
8.	Amy Winehouse -»Rehab«
9.	The Verve - »Bittersweet Symphony«
10.	The Libertines - »Time For Heroes«
11.	Arctic Monkeys - »I Bet You Look Good On The Dancefloor«
12.	MGMT - »Time To Pretend«
13.	Jay -Z & Alicia Keys -»Empire State Of Mind«
14.	Foals - »Spanish Sahara«
15.	MIA - »Paper Planes«
16.	Beyonce - »Crazy In Love«
17.	Missy Elliot - »Get Ur Freak On«
18.	Queens Of The Stone Age - »No One Knows«
19.	Justice Vs. Simian -»We Are Your Friends«
20.	Bloc Party - »Banquet«
Kot vse kaže, se na glasbeno sceno vrača znana britanska pop skupina Su-gababes. To novico so pred dnevi potrdili tudi na spletni strani Digital Spy. Original-
ne članice te ženske zasedbe Keisha Buchanan, Mutya Buena in Siobhan Dona-
ghy naj bi se že sestale in pričele pripravo materiala za novi studijski album. Kei-sha Buchanan, ki je skupino zapustila v letu 2009, se je pred meseci predstavila v Londonu, kjer je na samostojnem koncertu promovi-
rala svoje nove skladbe.
®@®
Seznamu tistih britanskih zasedb, katerih člani so se v zadnjih letih ponovno zbrali skupaj, se pridružuje tudi znana zasedba The Stone Roses. V zadnjem obdobju so se tako na glasbeni sceni ponovno pojavile zasedbe, kot so Take That, indie rock zasedba Pulp, Blur in Spandau Ballet. Minilo je že 15 let, odkar so se člani te nekoč popularne rock zasedbe razšli. Skupina, ki je bila na vrhuncu v poznih zlatih glasbenih 80., načrtuje veliko svetovno glasbeno turnejo. Skupino sestavljajo pevec Ian Brown, kitarist John Squire, basist Gary Mani Mounfield ter bobnar Alan Reni Wren.
®®®
Zasedba The Stone Roses je bila ustanovljena leta 1983 in jo štejejo med pionirje glasbenega gibanja, znanega po imenu Madchester, v katerega prištevajo tudi zasedbi New Order in Happy Mondays. Njihov istoimenski debitantski album, ki so
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
2.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
3.	PUMPED UP KICKS - FOSTER THE PEOPLE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WE FOUND LOVE - RIHANNA feat. CALVIN HARRIS
2.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
3.	STEREO HARTS - GYM CLASS HEROES/ ADAM LEVINE
NEMČIJA
1.	NEW AGE - MARLON ROUDETTE
2.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ C.A.
3.	GOT 2 LUV U - SEAN PAUL feat. ALEXIS JORDAN
Dokapitalizacije
Tako žlahtno zveni ta beseda, mar ne? Kolikokrat smo jo že slišali, o kolikokrat ... Na vsake toliko (vse prepogosto) se zgodi, da katero od državnih podjetij potrebuje denar in kot vsi vemo, je očitno, da jim ga bomo tudi zagotovili. Četudi so državna podjetja po večini mesta za opor-tuniste, afere in gospodarski kriminal ter pranje denarja.
Kajti logično je, da jim pomagamo, pa čeprav vsako leto ali pa celo polletje v stomilijonskih zneskih. Z nečim je pa vendar potrebno pokriti vse odpravnine in nagrade; menda kdo ne misli, da bodo reveži delovna mesta zapuščali kar zastonj, ali pač? Pa mi je nekega dne, tako mimogrede, v glavo padla ena nora misel ... Prvič, mar ne bi bilo mnogo bolje ves ta denar porabiti za nekaj drugega, na primer šolstvo, zdravstvo (ki je menda v krizi), popravila cest in še kaj? Ali pa preprosto za pomoč uspešnim podjetjem, ne tistim, ki so kot vreče brez dna.
Konec koncev se gremo nekakšno demokracijo in ne zdi se mi ravno, da se večina strinja, da se na stotine njihovih evrov steka bog ve kam. Saj vem, da so v demokraciji potrebni določeni kompromisi, vendar to še ne pomeni, da mora narod požreti dobesedno vsako »sranje«, ki nekomu pade na pamet. Nekje je tudi za kompromise meja ...
Kakorkoli, druga, še bolj nora misel, ki se mi je porodila, je ta, da bi lahko dokapitalizirali tudi ljudi. Zakaj pa ne, marsikomu bi prav prišlo nekaj sto ali tisoč evrov. Dvomim, da bi se kakšni mladi pari, ki si poskušajo nekaj ustvariti in ne do smrti živeti pri starših ali v zanikrni kletni luknji, branili dokapitalizacije. In kaj bi pri tem tudi bilo tako napačnega? Če pomislim, je država od vseh nas, kar nekako pomeni, da je tudi ta denar »od vseh nas«. Zakaj bi bil potemtakem razdeljen samo med nekatere, pa še to med vedno ene in iste. Ne pozabimo seveda, da ti dobijo svoj kos pogače praktično vsako leto ...
Osebno bi raje svoje prispevke namenil za neko mlado družino kot pa za brezupno državno banko, ki je po vrhu vsega še tako prijazna, da skrbi za sila nizko zakreditiranost državljanov ter se na vse pretege trudi, da je denar na varnem v sefih, namesto v gospodarstvu.
Zdaj pa mislim, da je že skrajni čas, da tudi mene dokapitali-zirajo, saj se že malo bojim, da ne bi dobil štipendije ...
Matic Hriberšek
ga izdali leta 1989, številni glasbeni kritiki uvrščajo med najboljša dela britanskega rocka. Njihov drugi in hkrati zadnji studijski album »Second Coming« je izšel leta 1994. Leto zatem je bobnar Reni skupino kljub razprodani britanski turneji zapustil. Kitarist in avtor besedil Squire je skupino zapustil leto zatem, oba odhoda pa sta pomenila dokončen razpad zasedbe The Stone Roses.
Pred kratkim smo v naši rubriki pisali tudi o razpadu legendarne alt-rock zasedbe R.E.M., da pa bo slovo od svojih zvestih privržencev dostojno, so člani zasedbe
že posneli poslovilno skladbo, ki nosi naslov »We All Go Back to Where We Belong«, ki jo že lahko slišimo na spletni strani znane glasbene revije Rolling Stone. Skladba se bo skupaj s še dvema neobjavljenima skladbama znašla na dvojni kompilaci-ji »Part Lies, Part Heart, Part Truth, Part Garbage 1982-2011«, ki bo izšla 15. novembra. Na zbirki bomo lahko slišali 40 skladb, med njimi bodo seveda tudi njihove največje uspešnice, kot so »The One I Love«, »Stand«, »Losing My Religion«, »Man on the Moon« in »Everybody Hurts«.
Janko Bezjak
Le s t v i
NAJ
1.	MARRY YOU - BRUNO MARS
2.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
3.	YOU AND I - LADY GAGA
4.	I WON'T LET YOU GO - JAMES MORRISON
5.	BODY & SOUL - T. BENNETT& AMY WINEHOUSE
6.	STUCK - CARO EMERALD
7.	JAR OF HEARTS - CHRISTINA PERI
8.	NEW AGE - MARLON ROUDETTE
9.	IRIS - GOO GOO DOLLS
10.	SET FIRE TO THE RAIN - ADELE
11.	I DON'T DANCE - SUNRISE AVENUI
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2»1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
segedin golaž SREDA
krompirjeva enolončnica s hrenovkami, štrudelj ČETRTEK
kašnice, kisla repa PETEK
ribji file iz pečice*, blitva s
krompirjem
SOBOTA
jagnječji ragu z jurčki**, testenine
("metuljčki")
NEDELJA
cvetačna kremna juha, svinjska pečenka, pečen krompir, endivija PONEDELJEK
mesni zvitek (iz ostankov pečenke), solata
Ribji file iz pečice
Sestavine (za 2 osebi): 2 ribja fileja (ostriž, list, ...), 1 žlička gorčice, 1 žlička paradižnikove mezge, 2 žlički vina (belo ali rdeče), 3 žličke kisle smetane, strok česna, rožmarin, sol, curry, olivno olje za pekač.
Ribja fileja nasolimo, posujemo z rožmarinom in damo v naoljeno nepregorno posodo
ali pekač. V posodici zmešamo strt strok česna in ostale sestavine ter premažemo fileja. Pekač postavimo v pečico in pečemo pri 200 stopinj ali 20 do 30 minut.
Jagnječji ragu z jurčki
Sestavine: 300 g jagnjetine brez kosti, 400 g jurčkov, 1 velika čebula, 50 g olja, 3,75 dl čiste kokošje juhe, 1 žlica paradižnikove mezge, sol, črni poper v zrnu, 1 žlička pekoče mlete rdeče paprike, šopek peteršilja.
V posodi segrejemo olje, na njem pa po-steklenimo drobno sesekljano čebulo. Meso narežemo na majhne kocke. Stresemo ga na prepraženo čebulo, potem pa oboje pražimo toliko časa, da se tekočina povsem pokuha. Začinimo s soljo, sveže mletim poprom in mleto papriko, dodamo paradižnikovo mezgo in na hitro premešamo. Zalijemo s polovico vroče kokošje juhe, zavremo in pokrito dušimo 20 minut. Jurčke očistimo in zrežemo na majhne kocke kakor meso. Na meso stre-semo jurčke in sesekljan peteršilj. Zalijemo s preostalo vročo juho, pokrijemo in dušimo še 30 minut. Ragu ponudimo s testeninami, najbolje z metuljčki. (Ob slabi gobarski sezoni si pomagamo s posušenimi gobami, pa tudi tako, da del gozdnih gob nadomestimo z gojenimi.)
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
(Vir: www.pregovor.com) -k-k-k
"Resnica je edina stvar, ki se ne more olepšati in brez katere se propade." Edmond Eugene Alexis Rostand •k-k-k
"Biti razumen pomeni povedati resnico tako, da se ne spodkopava, ampak
gradi." Romano Guardini -k-k-k
"Kadar se resnica pokopava, kadar se ji ne dopušča, da bi kot bilka prodrla na površino, ona ne miruje: takrat zbere svojo moč in se prebije z eksplozivno silo."
Emile Zola
-k-k-k
"Tudi prijateljem je treba povedati resnico v obraz."
Ivan Cankar
-k-k-k
"Živi imajo pravico do obzirnosti, o mrtvih je treba govoriti samo resnico." Voltaire
-k-k-k
"Sanje imamo zato, kar brez njih ne bi mogli prenesti resnice." Erich Maria Re-
marque
-k-k-k
"Resnica ni prav nič odvisna od števila ljudi, ki so o njej prepričani." Paul Claudel -k-k-k
"Resnica je preveč preprosta, do cilja moramo vedno po najbolj zakomplicirani
poti." George Sand
Verjetno vsi poznate vsemogočnega Chucka Norrisa. Nekaj šal o njem:
Chuck Norris pri namiznem tenisu premaga steno. Chuck Norris je enkrat brcnil kiklopa med oči. Chuck Norris še nikoli ni imel srčnega napada. Srce ni tako neumno, da bi ga napadlo. Ko je Neil Armstrong prišel na Luno, je rekel: 'O, živjo, Chuck Norris!'
Chuck Norris lahko iz dežja naredi snežaka.
Chuck Norris lahko ploska z eno roko.
Ko je prišel Bog v raj, ga je Chuck Norris vprašal: 'Kdo si pa ti??!!'
Chuck Norris je edini preštel do neskončno. Dvakrat. Samo Chuck Norris pozna zadnji dve decimalki števila PI. Chuck Norris je edini človek na svetu, ki lahko krožni udarec z nogo pošlje po elektronski pošti.
Chuck Norris je mrtev že deset let, vendar mu smrt tega ni upala povedati.
Nekoč je Chuck Norris tako močno zamahnil z nogo, da je le-ta prebila svetlobni zid, šla nazaj po času in ubila Jurija Vego, ko se je ta odpravljal domov. V povprečni sobi je 1278
STROKOVNJAKINJA ZA GEODEZIJO
VEČ ZGODBNI FILM
LJUDSTVO V KENIJI
LESJAK
STARO IME ZA
MESEC NOVEMBER
EGIPČANSKA BOGINJA LJUBEZNI
PREBIVALKA ROGOZNICE
MANJŠI KOZAREC
VZKLIK PRI BIKOBORBI
ROGATA KRAVA
OSEBNI DOHODEK
STRUP (ZASTAR.)
ZLATKO ŽAGMEŠTER
KITAJSKI POLITIK (1887-1925)
PEVKA HUMPRE
HLAČNI RAZPOREK
DRUŽABNI PLES
VTIČ ZA ANTENE
RODEZIJSKI POLITIK SMITH
KRAJ PRI KOČEVJU
ZNAMKA CIGARET
NIKELJ
URADNI SPIS
PEVKA DEŽMAN
JAMAJSKI PLES
TEŽKO LETALO
KOZAŠKI POVELJNIK
FRANCOSKO ŽGANJE IZ VINA
GLAVNO MESTO TURČIJE
NOETOVA BARKA
POLITIK CASTRO
ZVOČNI ZAPIS
OLIVER MLAKAR
NATAŠA KEJŽAR
RADOVAN GOBEC
PISATELJ SIGA
predmetov, s katerimi te lahko Chuck Norris ubije, vključno s samo sobo.
Chuck Norris potrebuje 20 minut, da gleda 60 minut! Chuck Norris lahko zažge mravljo s pomočjo povečevalnega stekla. Ponoči!
Zakaj Chuck Norris spi ob prižgani luči? Ker se ga tema boji. Buldogi so imeli včasih normalne obraze, potem je pa Chuck Norris enega vžgal na gobec in se to vidi še njegovim potomcem.
Če imata ti in Chuck Norris vsak po 5 €, ima Chuck Norris več denarja.
Na svetu sta dva tipa ljudi: Chuck Norris in nesposobneži. Ko Chuck Norris dela sklece, se ne dviguje, ampak potiska zemljo navzdol.
Nekateri berejo stripe o Super-manu. Superman bere stripe o Chucku Norrisu. Chuck Noris ni nikoli dobil oskarja, ker mu nihče ne upa dati kovinskega predmeta v roke.
Ko se Chuck Norris pogleda v ogledalo, se steklo trese, ker se boji biti med dvema Chuckoma Norrisoma.
Parkirišče za invalide ni namenjeno njim, ampak je to parkirni prostor Chucka Norrisa. Znak samo kaže, kaj se ti bo zgodilo, če boš parkiral tam. Ko ti Chuck Norris pokaže sredinec, ti v resnici pokaže, koliko sekund boš še živel. Koledar Chucka Norrisa gre z 31. marca takoj na 2. april, ker se z njim nihče ne upa šaliti. Chuck Norris igra rusko ruleto s polnim bobnom - in zmaga. Chuck Norris je zmagal 4 v vrsto v treh potezah. Chuck Norris se še nikoli ni umil, ker voda beži pred njim, pa vendar ni umazan, ker umazanija ne zaostaja za vodo. Chuck Norris lahko naredi samomor iz zasede. Chuck Norris ne dobi sončnih opeklin, ampak sonce dobi Chucka Norrisa.
UGANKARSKI SLOVARČEK: ADLER = avstrijski psihiater in psiholog, Freudov učenec (Alfred, 1870-1937), EMULATOR = računalniški posnemovalnik, GOLDMARK = ameriški skladatelj, pianist in pedagog (Rubin, 1872-1936), KRAVŽICA = manjši kozarec, LADRC = prebivalec naselja Ladra, LAJTA = skrinja za žito, LUO = ljudstvo v Keniji, NAOJA = japonski pisatelj Šiga, SEMARANG = indonezijska luka ob otoku Java.
■BJBJjUV 'UB| 'BDIZABJJj ')jBÍU0)j 'BJjUBDIUZOg
-oy 'yo Ijbws 'ub|d 'joiv '|ney 'buv '^bdsuii -jaw 'sjjUBs 'snauv '3|o 'id 'gy 'jjssfejusg 'Q0 'oni 'wpojse 'eoq 'snqiuuio 'Bop^i 'Guapos? 'guejewss 'SASis '09|fv 'ojpe"| 'BDB|d :0UABJ0P0A iXNVZIdX 31 A31IS3H
iPoiluiajtz nai
na íuztouns.m ijilztu!
RADIOPTUJ
*ta ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
KAČA UDAV
SANI
Govori se ...
... da na letošnjih volitvah po prepričanju nekaterih štejejo samo DEJAN-ja.
... da je notranji minister ob včerajšnjem obisku v knjižnici najstarejšega mesta ugnal celo svoje v uniformah. Medtem ko so njegov avtomobil z ljubljansko registracijo čakali na levi in na desni dovozni cesti, se je nenadoma pojavil na pločniku, saj je prišel kar peš.
... da naj bi v mestni občini Poetovionski poleg tradicionalnega martinovanja kmalu za tem pripravili še štefanovanje. Ob prvem prazniku se bomo mastili z gosko, ob drugem pa nas baje čaka post. Proračunska luknja je pregloboka.
... da bodo nekateri bojda šele v petek prvič videli poeto-vionski Talijin hram odznotraj; pa še to samo zaradi športnika. Dejana.
. da so holermouški župan zelo pogumni. Potem ko je namreč država s svojimi represivnimi organi začopatila nekega državnega osumljeno
koruptivnega sekretarja, so se opogumili še na tamkajšnjem županatu. Prej očitno ni bilo varno. Sicer pas - kaj pa so se šli Prleki mešat med Prekmur-ce!
. da si je nek novopečeni očka dal vtetovirati ime svojega otroka na levo roko. Desna čaka na drugega otroka. Le kaj bo pisalo na „najpomembnejšem" moškem udu? Ženino ime ali tretji otrok?
. da je prvič lahko boleče. To so spoznali nogometaši iz
šume ob letošnjem prvem porazu. Ampak potem se človek navadi. Naj vprašajo nogometaše Dravinje.
Vidi se ...
. da so v podjetju, ki se ukvarja z gospodarjenjem z odpadki, izumili nov izdelek hišni košek za ločeno zbiranje odpadkov, ki so ga poimenovali trojček. A kaj ko bi po naših domovih potrebovali vsaj četverček, če že ne peterček.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 31. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Nejc Ladič, Draženci 76a, 2288 Hajdina.
Anekdote
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat sta nam fotografiji poslala Janja&Blaž Krošel iz Vidma ter napisala: »Pozdravljeni, pošiljam Vam dve zelo lepi fotografiji, ki sta bili fotografirani na najinem poletnem kamping potovanju od Ptuja do Uljcinja. Lep pozdrav!« Eno od obeh danes objavljamo
***
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		3	2		6	4		
			4		1			
6	5			3			9	1
2			8		5			9
		6				3		
8			1		3			2
4	1			8			3	5
			5		4			
		5	3		2	1		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€€	0
Bit	VV	©©	€	000
Dvojčka	VVV	©	€€	000
Rak	V	©©	€€€	00
Lev	VV	©©©	€	000
Devica	V	©©	€€€	00
Tehtnica	VVV	©©	€	0
Škorpijon	V	©	€€€	000
Strekc	VV	©©©	€€	0
Kozorog	VVV	©©	€	00
Vodnar	V	©©©	€€	000
Ribi	VVV	©©	€€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 25. do 31. oktobra 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Neki star general, Kantov prijatelj, se je poročil z dekletom osemnajstih let. Ko je sporočil učenjaku to novico, je še dodal:
»Hja, na naslednike seveda ne morem upati.«
»Prav gotovo ne,« je prikimal Kant, »teh se moraš bati.« ***
Ko je Diogen postal suženj, so si sorodniki zelo prizadevali, da bi ga rešili okovov.
Jaz da sem suženj?" je vzkliknil filozof. "Suženj je moj
gospodar, ki me mora oblačiti!"
***
Svojemu zetu Letulu, ki je bil majhne postave, a je nosil velikanski meč, je Cicero nekoč dejal:
»Kdo te je pa privezal k temu meču.«
***
Rimski filozof Lucij Anej Seneka je med drugim dejal:
»Največji del življenja delamo zlo, velik del ne delamo ničesar, vse življenje pa sploh ne mislimo na to, kar smo delali.«
***
Seneka je bil Neronov učitelj. Neron si je dal napraviti silno bogat šotor, ves posejan z dragulji. Dvorjani so tekmovali, kdo bo cesarju prej čestital, Seneka pa je dejal:
»Ta izdatek dokazuje bolj tvoje uboštvo kot tvoje bogastvo. Kajti - če bi se zgodilo, da bi bil ob šotor, bi vsi videli,
kako nisi dovolj bogat, da bi si dal napraviti še enega.« ***
Grški zgodovinar in filozof Plutarh je imel nadvse rad rojstni kraj Heronejo. Četudi je dobival zelo ugodne ponudbe, da bi se vrnil v Rim ali Atene, je hotel umreti v svoji vasici. Vsakomur, ki seje temu čudil, je dejal:
»Vem, vem, Heroneja je majhna vas, vendar bom ostal tu, da ne bi postala zaradi mojega odhoda še manjša.«
Zetale • 10 let turističnega društva
Deset let prijetne resnice
Turistično društvo Žetale se v teh dneh spominja desetletnice svojega obstoja in delovanja. Okroglo obletnico so proslavili s kronološko razstavo delovanja društva v okviru dogodkov ob nedavnem prazniku občine Žetale. Od ustanovitve društva v letu 2001 so bili gibalo razvoja njegovi prizadevni člani.
Namen 20-članske ustanovne skupine Turističnega društva Žetale je bil ustvarjanje pogojev za razvoj različnih oblik turizma v kraju. Pionirske aktivnosti in začetni projekti so bili tako na bazi prostovoljnega dela usmerjeni v izboljševanje podobe kraja; sem sodijo okraševanje in urejanje centra kraja, postavitev okrasnega kozolca, izdelava zloženk in promocija krajevnih naravnih danosti kot potencialno zanimivih turističnih točk. Občo turistično ponudbo kraja je društvo v sodelovanju z občino in lokalno razvojno agencijo HALO definiralo predvsem na leta 2003 odprto pohodno ekološko potjo -PEP. V letu 2008 smo k temu dodali še obnovljeni etnografski muzej Vukovo domačijo.
Premo sorazmerno s kvantiteto in kvaliteto članstva so naraščale tudi društvene aktivnosti, vselej naravnane v smeri osnovnega poslanstva turističnega društva - to je promocija kraja ter ustvarja-
nje obče turistične ponudbe kraja. Na svoji spletni strani smo na enem mestu povezali vso turistično ponudbo kraja, predstavili kulturno-rekreacij-ske možnosti in jim dodali komercialno lokalno turistično ponudbo izletniške kmetije in vinogradnikov. Ustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku društva Stanku Skledarju gre vsa pohvala in zalivala za ves začetni vložen trud. Brez skromnega začetka in vzpostavitve osnovne obče turistične podobe kraja gotovo ne bi bilo uspešnega nadaljevanja aktivnosti.
Mladi in stari pri skupnih projektih
Ob številnih mladih članih se je oblikovala kompleksna mladinska platforma. Prvotna dualnost delovanja med mladimi in izkušenejšimi člani je s časom prerasla v optimalno kombinacijo povezovanja tradicionalnih in inovativnih pristopov, kar se je pozitivno
Foto: arhiv TD
Člani TD Zetale pred obnovljeno Vukovo domačijo
pokazalo na rezultatih prostovoljnega dela. Evropsko leto prostovoljstva se izteka in prehajamo v leto, ki bo v evropski civilni sferi posvečeno med-generacijskemu sodelovanju, vsekakor priložnost za manifestacijo naše dobre prakse med-generacijskega sodelovanja, kjer bodo mladi oplemenitili postavljene temelje starejših članov.
Vsakršna kritika desetletnega prostovoljnega prispevka k občemu iz pozicije oblastne moči je tukaj postavljena na zelo trhla tla legitimnosti. Razumevanje turizma v širšem pomenu besede in iskanje novih razvojnih priložnosti je društvo postavilo pred izziv mednarodnega sodelovanja.
Številni člani se iz delovnih in študijskih središč v svoj
Kočice • Srečanje v Vinarjah
Na obisku Ciril Smrkolj
Na povabilo Delavskega društva hribovskih kmetij in podeželja se je predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj v nedeljo, 16. oktobra, sestal na sedežu delavskega društva v Kočicah s predsednikom društva Francijem Cepom in člani upravnega odbora društva.
Društvo je predsedniku KGZ predstavilo težave, s katerimi se srečujejo vsak dan na svojih malih kmetijah. Kmetovalci so se združili z namenom, da ohranijo še živeče hribovske kmetije, saj jim grozi, da bodo haloške bregače puste, prazne in zarasle z grmovjem, če prenehajo delati. Predsednik društva in ostali člani so pripravili vprašanja
in jih zastavili Cirilu Smrko-lju, ki je nanje želel odgovoriti čim bolj korektno.
Predstavili so mu tudi dejstvo, da bi se morale haloške hribovite kmetije, ki so zelo strme, drugače ovrednotiti in ločiti od ravninskih kmetij, ki so sedaj uvrščene, tako kot ravninske kmetije, pod 500 m nadmorske višine. Ni jim jasno, kako lahko haloške kme-
Foto: Stanko Polajžer
Od leve: predsednik kmetijske gozdarske zbornice Ciril Smrkolj, zraven njega predsednik Delavskega društva hribovskih kmetij in podeželja Franc Cep
tije enačijo z ravninskimi in kdo je delal normative. Ta verjetno nikoli ni obiskal Haloz. Res je, da so haloške kmetije na nadmorski višini od 330 m naprej in ne presegajo normativa, da bi lahko bile opredeljene kot višinske kmetije. So pa zelo strme, z naklonom od 38 pa do 70 procentov, in bi morale biti uvrščene med strme kmetije. Torej bi Haloze morali obravnavati popolnoma drugače.
Izpostavljeno je bilo tudi predavanje pri KOP-progra-mu, da bi bili ločeni na ravninske in hribovske kmete. Pozvali so tudi zbornico, da bi naredila nekakšno strategijo za prihodnost haloških kmetij, ki bi jih lahko potem bolje obravnavali.
Predsednik Kmetijske gozdarske zbornice Ciril Smrkolj je najprej pohvalil društvo in posameznike - kmetovalce, da so se organizirali in se združili ter pripravili pobude za nove programe, da pa bo treba v prihodnje razdeliti kmetije na majhne, srednje in velike ter da se bo treba poglobiti v problematiko Haloz. Od politike je potrebno zahtevati večjo angažiranost na tem področju, kajti do sedaj
ni imela posluha in so bili ti kraji nekako pozabljeni. Sam je ponudil pomoč, da se bodo na zbornici bolj aktivno vključili in pregledali probleme, ki jih imajo male haloške kmetije. Menil je, da se bo nova evropska kmetijska politika na tem področju do kmetij na strmih pobočjih pravičneje opredelila. Opozoril je, da bodo preko svetovalnih služb ponovno pregledali kmetije, ki so na haloških območjih. Sam predsednik kmetijske gozdarske zbornice se bo angažiral, pregledal seznam društev in organiziral srečanje, kjer bodo skupaj skušali doseči prihodnost kmetij.
Izpostavljenih je bilo še mnogo drugih vprašanj, je povedal tajnik društva Jože Cep.
Ob koncu srečanja je Ciril Smrkolj ponudil podporo in še tesnejše sodelovanje z društvom. Vsi skupaj so prišli do sklepa, da so mali kmetje še kako pomembni v kmetijstvu, saj so pripravljeni delati in ohranjati ter urejati te kmetije. Veseli bodo, če se bo kmetijska in državna politika odzvala in prisluhnila njihovim opozorilom ter se odzvala pozitivno na njihove pobude.
Srečanje so zaključili v vinogradu člana društva in hkrati pokazali bodočnost razvijanja turizma tudi v Halozah. Člani Delavskega društva hribovskih kmetij in podeželja želijo ohraniti Haloze in pokazati vsem, da se tudi s kmetovanjem da preživljati. Ponujajo pa neoporečno pridelano hrano.
Zdenka Golub
domači kraj vračajo le ob vikendih, prosti čas in potrebo po druženju preživljajo ob številnih projektih. Projektno delo je tako postalo tudi osnovna oblika dela, ki se ga društvo poslužuje. Nastanek kompleksne mladinsko-izo-braževalne platforme je v veliki meri omogočil program »Mladi v akciji«. Društvo in njegovi člani so tako sodelovali pri projektih v Romuniji, na Poljskem, v Latviji, na Cipru, v Nizozemski, Franciji itd. Poseben dosežek pri organiziranju mednarodnih izobraževalnih dogodkov je bila v letu 2010 mednarodna mladinska izmenjava društev iz petih držav na tematiko Schengenske meje in življenja ob njej.
Dodatna mladinska pobuda je bila usmerjena v restavracijo in vzpostavitev nekaterih pohodnih poti. Vrhunec v tej seriji je bila izmenjava mladih iz petih držav EU, ki jih je v osemdnevnem žetalskem bivanju zaposlovala tematika okoljevarstva v kombinaciji s turizmom. V sklopu tega smo celotno dogajanje zaokrožili na okrogli mizi »Mladi in mobilnost« s poslancem EU parlamenta dr. Milanom Zve-rom. Neposreden materialni dosežek tokratne izmenjave je solarna osvetlitev velike tu-ristično-informacijske table pri Vukovi domačiji. Celoten objekt je dosežek usmerjene akcije prostovoljstva pod motom »Voluntarism meets to-
urism« (prostovoljstvo sreča turizem) in je lansiran v luči trajnostnega razvoja ter rabe zelene energije.
Ena ideja, eno društvo
Dualnost delovanja smo združili v uspešno delujočo celoto, simbioza pa se pozitivno odraža na vzdušju, ki je v društvu odlično. Celotna mladinska platforma je le nadgradnja na temeljih aktivnosti in dosežkov društva. V to kategorijo gotovo sodi tradicionalni pohod k polnočni maši z baklami, pohodi organiziranih skupin po PEP in sodelovanje na različnih športno-rekreativ-nih projektih z ostalimi društvi naše občine. Izpostaviti velja nacionalno koordiniran projekt »Slovenija kolesari«, ki po vsej državi promovira turi-stično-rekreativno preživljanje prostega časa v Sloveniji kot odgovor na hiter in stresen tempo rutinskega delovnega življenja.
Svojo formalno podobo je društvo v tem letu zaokrožilo z vselitvijo v nove prostore v središču Žetal, kjer bo v bodoče izvajalo del svojega poslanstva.
Ob desetletnici je postalo jasno, katere oblike turizma je naš kraj zmožen ponuditi; nakazane alternative masovnemu turizmu so vsekakor opcija. Vključevanje v razvojne projekte na nacionalni in mednarodni ravni je usmeritev, s katero velja nadaljevati. Posebna dodana vrednost pa so izobraževalni dogodki iz naslova mladinske platforme. »The Convenient Truth« (prijetna resnica) je bil naslov tokratnega evropsko-že-talskega druženja. Deset let prijetne resnice za društvo in kraj pa je pogled nazaj, na skupno prehojeno pot.
Marko Kojc,TD Žetale
Foto: arhiv TD
Poslanec EU parlamenta dr. Milan Zver na okorgli mizi v Zetalah
r
PTUJSKA TELEVIZIJA
pean
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Toreh 25.10
10:00 Ptujska kronika - pon. 10:2D Hrana in vira 10:45 Pregled tedna - pon. 11:05 Spoznajmese.com-pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Mirim-pon. 12:55 Info kanal 14:55 Pvitiutski tednik 15:35)1 rana in vino-pon. 16:00 lirfo kanal
n:30 Moto scena 4. oddaja por 17:50 Info kanal 18:00 Ptujska kronika- pon, 1BJ0 Kultura na dlani - oddaja o
projektu EPK pon. 19:20 info kanal 19:55 2. nogometna liga 20:25 Speznajmose.com - pon. 21:15 Spoznavamo občine - pon. 21:30 Moto scena-3. oddaja pon. 21:50 Predstavitvena o ddaia d
kartinju-pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
Sreda 26.10.
10:00 Ptujska kronika - pon. 10^0 Hrana in vino 10:45 Spoznavamo občino-pon. 11:06 Spoznajreese.com - pon, 12:00 Ptujska kronika - pon. 12:20 Modro-pen. 12:55 Info kanal 13:55 Gospel koncert-pon. 15:35 Hrana In vino - pon. 16:00 2. nogometna ligo 16:30 Info karal 17:00 Povabilo na kavo-pon. 17=30 Pregled tedna -pen. 17:50 Info kanal 18:00 Povabilo na kavo 13:30 Kultura na dlani - oddaja o
projektu EPK pon. 19:30 Sroda v sredo 20:15 Regi TV - Gorišnica 21:15 Spoznavamo občine - pon.
Četrtek 27,10,
10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Hrana In vino 10:45 Spoznavamo občine - pon. 11:06 SpdJiiajiiidsa.coin — pori. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabili na kavo-pon. 12:50 2. nogometna liga 13:20 info kanal 13:55 Gespel koncert pen. 15:35 Hrana in vino-pon. 16:00 Info kanal
17:30 Moto scena - 4. oddaja pon. 17:50 Info kanal 13:00 Ptujska kronika - pen. 13:20 Kultura na dlani - oddaja o
projektu EPK pon. 19:20 Info kanal 20:25 Spoznajmose.com -pon. 21:15 Spoznavamo občine-pon. 21:30 Moto scena - 2, oddaja pon.
21:30 Moto scena - 4. oddaja pon. 21:50 Predstavitvena oddaja o
21:50 Info kanal 22:00 Ptujska kronika -22:20 Info kanal
pon.
kartingu - pon. 22:00 Ptujska kronika -22:20 Info kanal
pon.
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na T2
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM odojke, težke okrog 25 kg, tel. 041 368 498.
PRODAM pujske od 20 do 50 kilogramov. Tel. 051/342-491.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkala-na, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava, tel. 051 828 683._
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 1401.
PRODAM debeli krompir sorte dezire, po 25 centov. Tel. 746 20 91 ali 041 758 042, po 13. uri.
PRODAM brejo kravo simentalko ter 130-kilogramsko svinjo domače reje. Tel. 041 485 785._
PRODAM rezan les za ostrešje, deske, late, opaž, brune, vse z dostavo. Tel. 041 555 062._
KUPIM bikce od 120 do 160 kg. Tel. 041 705 243.
Prireditvenik
Torek, 25. oktober
9.00 do 17.00 Ptuj, društveni prostori DU Ivan Rudolf Breg, Zadružni trg 12 a: razstava Od vrtca do poklica, v organizaciji Du Ivan Rudolf Breg, Vrtca Zvonček, OŠ Breg in Biotehniške šole ŠC Ptuj Ptuj, Zdravstveni dom: predavanje dr. Marte Tetičkovič-Ranfl Zdrava prehrana - manj maščob, več sadja in zelenjave, predstavitev zdravljenja z vodo in posledic dehidracije, meritve količine vode in maščobe v telesu, v organizaciji Koronarnega društva Ptuj Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: Na muzejski sceni; Maruša Zorec in Maša Živec - arhitektki in projektantki prenovljene Grajske pristave Ormož, v organizaciji PM Ptuj Ormož Slovenska Bistrica, knjižnica: pravljični večer za odrasle Rogaška Slatina, Anina galerija: odprtje razstave Branka Gajšta iz Sestrž
17.00
17.00
.00 .00
Sreda, 26. oktober
9.00 do 17.00 Ptuj, društveni prostori DU Ivan Rudolf Breg, Zadružni trg 12 a: razstava Od vrtca do poklica, v organizaciji Du Ivan Rudolf Breg, Vrtca Zvonček, OŠ Breg in Biotehniške šole ŠC Ptuj 19.30 Ptuj, gledališče-galerija Tenzor: odprtje razstave Alenke Slavinec -Lipicanci
Četrtek, 27. oktober
9.30
16.00
9.00 do 14.00 Ptuj, društveni prostori DU Ivan Rudolf Breg, Zadružni trg 12 a: razstava Od vrtca do poklica, v organizaciji Du Ivan Rudolf Breg, Vrtca Zvonček, OŠ Breg in Biotehniške šole ŠC Ptuj Ormož, Center starejših občanov: praznovanje rojstnih dnevov z nastopom otrok iz OŠ Središče ob Dravi
Ormož, dvorana gradu: strokovno predavanje s predstavitvijo knjige Romana Vodba - O spolu
Ormož, Bela dvorana Glasbene šole: koncert učencev Slovenska Bistrica, knjižnica: potopisno predavanje Dragana Potočnika: S kolesom od Adis Abebe do Lusake
Slovenska Bistrica, grad: koncert, Martin Belič - flavta, Elke Marie Saller - čembalo
Ptuj, gledališče: predstava Proti severnemu vetru Daniela Glattauerja, za abonma Tespis, Orfej in izven
.00 .00
19.00
19.30
Petek, 28. oktober
13.00
16.00
17.00
19.00
19.30
19.30 20.00
Ptuj, staro mestno pokopališče: komemorativna svečanost ob dnevu spomina na mrtve; slavnostni govornik Dejan Levanič - poslanec DZ
RS
Trnovska vas, pred občino: krajši pohod po novi Bolfenški poti v organizaciji TD Trnovska vas
Dobrina: 12. občinski praznik in 21. kostanjev piknik Žetale 2011; gasilska vaja ob mesecu požarne varnosti
Ptuj, slavnostna dvorana gradu: predavanje dr. Mire Omerzel-Mirit Zvočni skok v prebujeno zavest nove dobe, in koncert ansambla za meditativno glasbo in kanalizirani zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta Vedun
Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer z gostom p. mag. Brankom Cestnikom - Izstopi iz apatičnosti, v organizaciji Društva izobražencev Viktorina Ptujskega
Ptuj, gledališče: dobrodelna prireditev Zavec VS. Hamlet, za izven Ptuj, atrij knjižnice: festival Vino ni voda; predstavitev vinogradništva Marof, nastop Marka Zaletelja in Dade Kladenik
Kino Ptuj - CID
petek, sobota in nedelja: 17.00 Oskrbnik, 19.00 Deviški ples smrti, 21. Art program: Jane Eyre
NEPREMIČNINE
NA PTUJU ODDAM v najem, v poslovno stanovanjski zgradbi, 100 m2 stanovanja, po želji tudi garaža. Tel. 031 616 750.
ODDAMO v najem poslovne prostore v drugem nadstropju, v izmeri 68 m2, v centru mesta, Kremplje-va ulica na Ptuju. Telefon 041 212 136.
ODDAM opremljeno enosobno stanovanje v Hajdošah. Telefon 040 644 601.
STORITVE
IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor,Tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov
justina.lah@radio-tednlk.si, za vefije objave predhodno pokličite.
Dve leti, ena cena
KAKO zaslužiti in ne plačati davka? 041 789 902, Robert Cigla-rič, s. p.
CVETLIČARNA in darilni bazar Dotik, Breg 22 A, Majšperk - ima odprto v dneh pred in med prazniki od 9. do 18. ure, ter v torek, 1. 11. 2011, od 8. do 12. ure. Nudijo prosto prodajo nagrobnih aranžmajev iz svežega ali suhega cvetja, šopke, rezano cvetje, sveče, nagrobni pesek različnih barv in dimenzij ter zemljo za grobove in rože. Metka Tadič, s. p.
ZA PRODAJO na terenu (od vrat do vrat) redno ali honorarno zaposlim 10 oseb, ne glede na izobrazbo in starost. Osebni dohodek 800 € + 30 % od bruto prometa. Izkušnje niso potrebne. Prijava na razgovor, GSM 031 720 099, Zdenko Vido-vič, s. p., Ul. 5. Prekomorske 10 A, Ptuj.
V mesecu varčevanja prihranite z nami tudi vi!*
Ponudba za OBSTOJEČE POSLOVNE KUPCE
Vsem poslovnim kupcem, ki nam boste podpisane pogodbe oziroma anekse vrnili najkasneje do 10.11.2011 (velja datum poštnega žiga), bomo v letu 2012 in 2013 električno energijo dobavljali po ponudbeni ceni.
Ponudba ZA NOVE POSLOVNE KUPCE
V primeru, da še niste naš kupec, nam posredujte podatke o podjetju: naziv, sedež, davčno in telefonsko številko, številke merilnih mest ter predvideno letno porabo (VT, MT ali ET) in z veseljem bomo pripravili ponudbo tudi za vas!
Več na www.elektro-maribor.si, 080 21 15, info@elektro-maribor.si ali na prodajnih mestih.
* Ponudba velja za vse obstoječe kupce z letno porabo do 500.000 kWh, ki imate pri Elektro Maribor d.d. podpisane pogodbe za nedoločen čas oziroma jim pogodba poteče konec leta 2011 in za vse nove poslovne kupce.
Elektro Maribor, d.d.,Vetrinj'ska ulica2,20QQ Maribor;

Energija zamei
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
POSKOČNIH
/i t POP 7 TOP
1.	PETKA - Ko rožce ji bom sadil
2.	PAJDAŠI -Njen sladek smeh
3.	DOLENJSKI ZVOKI - Dve strani sveta
4.	POVRATNIKI-Igre na srečo
5.	PRVA POSTAVA-Življenje
6.	NAVDIH-Navdih
7.	Car - Dež in sonce
1.	WERNER - Ure dnevi tečejo
2.	SKATER & Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Baby mala
3.	TANJA ŽAGAR - Naj živi lep spomin
4.	DOMEN KUMER - Adriana
5.	MARKO PEZDIRC in BARBARA KUNTARIČ - Val morja
6.	NATAŠA MADJAR - Malo tu malo tam
7.	OBJEM - Stare slovenske popevke
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime In priimek: Tel. številka:
Glasujem z) Naslov: _
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.(p.p. 13, 2288 Hajdina
OrfejČkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Obiščite naš prenovljeni spletni portal
www.tednik.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ptuj • Festival Kluba ptujskih študentov
Vino ni voda tudi letos
Da se mladi zavedajo pasti prekomernega uživanja alkoholnih pijač in da je kultura pitja še kako pomembna, ptujski študentje dokazujejo že deset let. V teh dneh ponovno izvajajo projekt Vino ni voda, katerega koncept ostaja nespremenjen: mlade ozavestiti, da je vino užitek, a da ga je treba piti v zmernih količinah.
Otvoritev festivala je pripadla Ptujski kleti.
Foto: CG
Vino ni voda je že tradicionalni festival v organizaciji Kluba ptujskih študentov, ki ponuja spoznavanje vinske kulture na več ravneh. Letos ga izvajajo desetič, vodji projekta pa sta Jernej Šemnički in Aleš Meglič. Program desetega jubilejnega festivala temelji na degustacijah odličnih vin in predstavitvah priznanih slovenskih vinarjev, izobraževalne vsebine pa dopolnjujejo še kulturne.
Dogajanje, ki se letos odvija od 21. oktobra do 12. novembra, bo pestro in zanimivo. Pričelo se je v petek z otvoritvijo festivala, ki je privabila množico ljubiteljev kvalitetne žlahtne kapljice. Romanski palacij na gradu je bil na otvoritvi namenjen predstavitvi domačih vin, tistih iz Ptujske kleti. V času festivala se bo skupaj predstavilo osem vinogradnikov. Njihova izbira je letos potekala po posebnem ključu, pojasnjuje Jernej Šemnički: „Ne gre za klasično
Pod martinovim šotorom je od četrtka do nedelje potekala razstava malih živali, na ogled pa so bili golobi, kunci, perutnina in ptice. To je bila že 15. društvena razstava, na kateri so člani razstavili okoli 800 živali. Posebnost letošnje razstave pa so bili plazilci - kače in pajki, za katere je veljalo posebno zanimanje.
Društvo ima 53 članov in velja za številčnejše tovrstno
dogajanje, ki bi bilo tržne narave. Izbirali smo zanimive vinarje, ki vedo ljudi pritegniti, pojasniti kaj o nastanku vina in predstaviti dejstvo, da vino ni namenjeno le pijančevanju, ampak ga je treba jemati kot užitek."
Ob tem, da je osnovni koncept ozavestiti kulturo pitja, pa organizatorji želijo pitje žlahtne kapljice dvigniti tudi na višjo raven. „Vino velja za manjvredno pijačo, a povsem neupravičeno," pojasnjuje eden izmed vodij projekta Aleš Meglič. Iz tega razloga se bodo na festivalu predstavljala le najboljša vina različnih vinarjev, ki so jih za to priložnost izbrali povsem samostojno.
Festival, ki se je v petek pričel na gradu, se je v soboto preselil na Slovenski trg, pred kavarno Kluba ptujskih študentov. Nastopila je glasbena zasedba Smile, dišali pa so tudi kostanji, ki so v teh dneh nepogrešljiv spremlje-
društvo, saj vsako leto pripravi eno največjih društvenih razstav v Sloveniji. Razstava je bila ocenjevalna, zato so v četrtek člani Združenja sodnikov Slovenije opravili svojo nalogo. Ocenjevali so kunce, golobe in perutnino, ki jih je bilo največ. Ptice so ocenili komisijsko, saj niso bile tako množično zastopane, da bi si privoščili posebnega sodnika. Najboljši rezultati so po tradiciji pri golobih.
valec vinskih degustacij. Vse degustacije so v času festivala povsem brezplačne in so namenjene prav vsem obiskovalcem, ne le študentom. Izmed vseh dogodkov bo le izlet, ki ga organizirajo za 30.
Tukaj so predstavili tudi dve posebni pasmi. Že lani so razstavili novost - vindol golšarja, letos pa prvič tudi koroškega galebčka. Glavni pobudnik za vzreditev te pasme je bil Igor Čekovnik iz Koroške, pri tem pa so mu bili v pomoč tudi člani ormoškega društva, kjer novo pasmo sedaj tudi vzgajajo. Gre za povsem novo pasmo strukturnega goloba z majhnim kljunom in v več barvah,
oktober na domačijo Kupljen, treba plačati.
V vrsti zanimivih dogodkov morda posebej omenimo tistega, ki bo v soboto, ko pripravljajo zanimivo delavnico pridelave šipona. Ta se bo
je povedal predsednik društva Jože Plohl. Med perutnino so predstavili tudi črno štajerko. Nekoč so takšne kokoši živele na naših dvoriščih, a so jih izpodrinile druge pasme. Za ponovno obuditev te pasme so si prizadevali trije člani - Boštjan Zmazek, Jože Plohl in Franc Črček, ki upajo, da bodo prihodnje leto na državni razstavi dosegli tudi uradno priznanje pasme. Obstajata še dve varianti takšne kokoši - jerebičasta in bela.
Razstavo so si ogledali številni ljubitelji živali, ki jih zanimajo novosti na tem področju, najbolj pa so je seveda veseli otroci. Srečali pa smo tudi
odvijala v prostorih Starih zaporov. Novost letošnjega festivala je med drugim ravno v tem, da se bo dogajanje selilo in da se bodo vinogradniki predstavili na več lokacijah.
Dženana Kmetec
skupino stanovalcev Centra starejših občanov, ki se je razstave udeležila kot nagrado za celoletno skrb za domske živali. Ker je bilo vreme nekoliko hladno, me je zanimalo, kako bo to vplivalo na razstavljene živali, zlasti ptice, med katerimi so bile tudi skobčevke. Jože Plohl je povedal, da ga zaradi nizkih temperatur skrbi predvsem za člane, ki so tudi ponoči dežurali pri živalih v šotoru, kajti pred nekaj leti jih je ponoči obiskala lisica, ki bi lahko na takšnem mestu naredila veliko škode. Pasemske živali, sploh takšne z nagradami, namreč niso poceni. Ptice pa imajo gojitelji skozi celo leto na prostem, seveda v zavetju, in čuvajo jih predvsem pred prepihom, ampak za ptice, ki so od malega navajene na življenje zunaj, se ob za naše kraje običajnih temperaturah ni bati. So prilagojene takšnim razmeram in zdržijo tudi do minus 18 C.
Viki Ivanuša
Osebna kronika
Rojstva: Darja Serdinšek, Apače 186, Lovrenc na Dr. polju - deklica Lea; Aleksandra Leber, Vičava 29, Ptuj - deček Žan; Sonja Kukovec, Rucman-ci 11 a, Sv.Tomaž - deček Tim; Anja Pintar, Arbajterjeva ul.5, Ptuj - deklica Ema; Brigita Ču-ček, Biš, Trnovska vas - deček Žiga; Polona Divjak, Brengo-va 51, Cerkvenjak - deklica Neža; Maja Perko Špes, Bre-strniška ul. 197, Bresternica -deklica Špela; Marija Cesnik, Obrež 31, Središče ob Dravi
-	deklica Ela; Martina Matela, Polenci 2, Polenšak - deček Niko; Anita Jurič, Grajenščak 89, Ptuj - deklica Sara; Inis Kampl, Osojnikova cesta 26, Ptuj - deček Noah, Marija Ci-merman Kociper, Mihalovci 18, Ivanjkovci - deklica Teja. Umrli so: Ludvik Šalamun, Gabrnik 6, roj. 1919 - umrl 8. oktobra 2011; Ivana Galun, Mežanova ul. 17, Ptuj, roj. 1933 - umrla 9. oktobra 2011; Ivan Vidovič, Dravci 5, roj. 1930 - umrl 9. oktobra 2011; Berta Črnivec, Brezo-vec 11/b, roj. 1942 - umrla 11. oktobra 2011; Marija Vaupotič, roj. Zemljarič, Mu-retinci 45/a, roj. 1926 .- umrla 11. oktobra 2011; Rajko Debeljak, Cirkulane 22/a, roj. 1971 - umrl 11. oktobra 2011; Roza Veselič, roj. Pu-kšič, Bukovci 9/a, roj. 1934
-	umrla 12.oktobra 2011; Vera Dobljekar, roj. Šebenik, Orešje 67, Ptuj, roj. 1922
-	umrla 12. oktobra 2011; Franček Munda, Mihovci pri Veliki Nedelji 86, roj. 1936 -umrl 14. oktobra 2011; Franc Majcenovič, Hrastovec 26/c, roj. 1928 - umrl 11. oktobra 2011; Dragica Škrjanec, roj. Hanžekovič, Ulica Borisa Kraigherja 9, Kidričevo, roj.1932
-	umrla 12. oktobra 2011; Terezija Šerbak, Dobrina 43, roj. 1923 - umrla 13. oktobra 2011; Matilda Klajderič, roj. Cestnik, Ul. 25. maja 12, Ptuj, roj. 1944 - umrla 14. oktobra 2011; Jože Pukšič, Biš 41, roj. 1932 - umrl 16. oktobra 2011; Franc Pfeifer, Gradišča 21/b, roj. 1931 -umrl 13. oktobra 2011; Kristina Kamenšek, roj. Leskovar, Jelovice 3/b, roj. 1947 - umrla 16. oktobra 2011; Marija Drevenšek, roj. Pal, Gerečja vas 39, roj. 1920 - umrla 11. oktobra 2011; Marjan Majcen, Pacinje 27/a, Ptuj, roj. 1954 - umrl 20. oktobra 2011; Janko Veronek, Trgovi-šče 45, roj. 1956 - umrl 13. oktobra 2011; Jože Merge-duš, Zgornje Gruškovje 12/a, roj. 1958 - umrl 19. oktobra 2011; Friderik Petrovič, Haj-doše 5, roj. 1934 - umrl 14. oktobra 2011.
Poroke - Ptuj: Bojan Fras, Placar 18, in Zdenka Petek, Drstelja 16; Slavko Hliš, Rjav-ci 22, in Olga Malek, Rjavci 22.
Danes bo oblačno, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo, ponekod bo pihal južni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 7, na Primorskem okoli 11, najvišje dnevne od 6 do 12, na Primorskem do 15 stopinj C.
V sredo bo oblačno in deževno. Več dežja bo v zahodni Sloveniji. Še bo pihal južni veter, ob morju jugo. V četrtek bo oblačno in večinoma suho.
Napoved vremena za Slovenijo
Če odpadlo listje blizu debla leži, 6/11 yrihodnje nam leto obilno i
Foto: Viki Ivanuša
Člani društva so v pripravo razstave vložili veliko dela, še posebno lepo je bilo kmečko dvorišče, ki so ga pričarali pod šotorom.
Ormož • 15. društvena razstava malih pasemskih živali
Vzgajajo za nove pasme
V Ormožu se že pripravljajo na martinovanje, martinov šotor že stoji in tako kot pred nekaj leti so tudi letos možnost uporabe šotora za pripravo društvene razstave izkoristili člani Društva gojiteljev malih pasemskih živali Ormož.