280 Analyses of intensity of waveriding – case study Abstract Waveriding is a complex sport, which requires good physical condition, equipment, adequate technical knowledge and the ability to correctly assess the wind conditions and the formation of waves. The purpose of the paper was to deter- mine the intensity of the waveriding. We analyzed waverid- ing on the example of a 44 year-old recreational waverider. Data were collected in 25 sessions of waveriding. The vari- ables were: wind speed (22-30 + knots), wave height (1.5- 4.5 meters), duration (at least 45 minutes), length of session (minimum 20 km) and average heart rate (at least 125 bpr). We found out that the waveriding depends heavily on the current conditions of the wind, the waves and the choice of the right sail size. Based on the findings, we concluded that the waveriding is on average 10-15% of the session moder- ate intensity (106-123 bpr); 60-70% in the medium intensity (124-141 bpr) and 10-20% of the time in intensive intensity (142-158 bpr). Due to these findings, it is recommended that the special condition preparation for waveriders con- tain strenghts workouts for the most active muscle groups (arms, shoulders, core and legs), which the waverider should perform at different intervals of medium and high intensity. Key words: waveriding, technique, conditions, intensity, case study. Izvleček Jadranje na deski na valovih je kompleksen šport, ki zahteva dobro kondicijo, opremo, ustrezno znanje tehnike ter sposobnost pravil- no oceniti vetrovne pogoje in nastajanje valov. Namen prispevka je bil ugotoviti intenzivnost napora pri jadranju na deski na valovih, zato smo analizirali obremenitve pri jadranju na deski na valovih na primeru 44-letnega rekreativnega jadralca. Podatke smo zbra- li na 25 meritvah in določili naslednje spremenljivke: hitrost vetra (22–30+ vozlov), višina valov (1,5–4,5 metra), čas trajanja (najmanj 45 minut) in značilnost jadralne seanse (najmanj 20 km) ter pov- prečni srčni utrip (najmanj 125 udarcev na minuto). Ocenjujemo, da je intenzivnost napora pri jadranju na deski na valovih (poleg kon- dicije in dnevne forme) močno odvisna od trenutnih pogojev vetra in valov ter izbire ustrezne velikosti jadra. Na podlagi ugotovitev sklepamo, da je jadralec povprečno 10–15 % časa jadranja na deski v mejah zmernega napora (106–123 ud/min); 60–70 % časa v mejah srednje intenzivnega napora (124–141 ud/min) in 10–20 % časa v mejah intenzivnega napora (142–158 ud/min). Zaradi teh ugotovi- tev priporočamo, da specialna kondicijska priprava jadralca vklju- čuje krepilne gimnastične vaje za najbolj aktivne mišične skupine (rok, ramen, trupa in nog), ki naj jih jadralec izvaja v različnih inter- valih srednje in visoke intenzivnosti. Ključne besede: jadranje na deski na valovih, tehnika, pogoji, intenzivnost napora, študija primera. Majerič Matej Analiza intenzivnosti napora pri jadranju na deski na valovih – študija primera „ Uvod Jadranje na deski na valovih (ang. waveriding) je najbolj povezano s prvinskim športom, iz katerega se je razvilo, tj. deskanja na valovih (ang. surfing). Od vseh disciplin jadranja na deski (freeride, freestyle, formula, slalom, foil) 1 edino omogoča pristno doživetje drsenja in 1 Gre za discipline, ki jih težko prevedemo s smiselnimi slovenskimi izrazi, zato se v praksi uporabljajo angleški izrazi; freeride windsurfing – prosto ali rekreativno križarjenje na jadralni deski, freestyle windsurfing – prosti slog ali akrobatsko jadranje na deski, formula windsurfing – (hitrostno) regatno jadranje na širokih deskah; slalom windsurfing – (hitrostno) regatno jadra- nje na ožjih deskah, foil windsurfing – jadranje na deski na hidro-vzgon- skih (površinah) krilih. jezdenja valov, kot ga omogoča deskanje na valovih. Razlika med športoma je ta, da pri deskanju na valovih deskar za vstop na val uporablja veslanje z rokami; pri jadranju na deski na valovih, pa uporablja jadro, ki izkorišča silo vetra. Jadranje na deski združuje prvine vseh disciplin tega športa, zato med jadralci velja za najzahtevnejšo disciplino. Osnova za jadranje na deski na valovih je dobra telesna kondicija in – seveda – znanje plavanja. Minimalno znanje jadranja nad deski pa je brezhibna iz- vedba prvin nadaljevalne šole jadranja: vodnega štarta, drsenja oz. na veter 281 glisiranja 2 z desko po vodni gladini z visenjem na trapezu ter obra- ta v veter in z vetrom. Izvedba teh prvin v osnovi ni toliko zahtevna, če se izvaja na deskah z večjo prostornino (100–145l). Večinoma pa veliki valovi nastajajo pri močnih vetrovih (takrat uporaba veli- kih desk ni možna), zato se uporabljajo jadra z manjšo površino in deske z manjšo prostornino. Uporabljajo se t. i. potopljive jadralne deske, katerih prostornina znaša od 70 do 90 l. Deske za valove jadralci izberejo glede na svojo maso in osebni slog ter značil- nosti vetra in valov v kraju, kjer bodo jadrali (enačba za izračun = masa jadralca v litrih +/- 5 l; npr. jadralec z maso 80 kg (odvisno od razmer in osebnega sloga) bo izbral desko prostornine 75–85 l). Za jadranje na valovih se uporabljajo jadra za valove, za katera je značilno, da so narejena iz ojačenega monofilma, ki je prepleten s poliestrskimi nitmi, ki povečujejo trpežnost in odpornost proti močnim valovom in vetru. Izbira velikosti jadra je odvisna od hi- trosti vetra. Na valovih se načeloma ne uporablja jader, ki so večja od 5,7 m 2 (razpon 18–21 vozlov). Večinoma se uporabljajo jadra od 3,5–5,5 m 2 (odvisno od hitrosti vetra, znanja, stila vožnje in mase jadralca). Okvirni vetrovni razpon jader je za 5,4 m 2 veliko jadro od 21 do 24 vozlov; za 4,7 m 2 od 24 do 27 vozlov; 4,2 m 2 veliko jadro od 27 do 32+ in za 3,8 m 2 veliko jadro od 28 do 34 vozlov (Windsurf calculator, 2018). Upoštevati je treba, da so hitrosti vetra pri 30–40 vozlih v mejah ekstremnih pogojev tako z vidika intenzivnosti na- pora kot tudi z vidika varnosti. Pri vetru, kjer hitrosti meritev vetra znotraj 5-minutnih intervalov meritev ne padejo pod 28 vozlov, je jadranje na deski zelo težavno. Pogosto se zaradi velike hitrosti vetra na morju pojavlja »vodni prš«; valove je težko jezditi, saj veter med jezdenjem valov le-tega odpira in ga trga iz rok. Najpomembnejše pri tem športu pa je razumevanje nastajanja va- lov in dober občutek zanje. To opredeljujemo kot predvidevanje nastajanja valov, ki na vsakem kraju posebej zahteva veliko izku- šenj, ki jih jadralci nabirajo več let. To je glavni cilj, ki ga želijo dose- či, saj je od tega odvisno število ujetih valov v eni jadralni seansi 3 . Ujeti primeren val in ga jezditi čim dlje časa, je odvisno od številnih dejavnikov, ki jih mora jadralec predvideti in uskladiti. Jadralec na deski vstopa na val s pomočjo vetra, zato mora najprej uskladiti smer in hitrost vetra ter kot nastajanja valov s smerjo in hitrostjo jadranja; ko val ujame, na njem na deski drsi; pri tem se val dviguje in dosega svojo najvišjo točko; jadralec želi pri tem drseti na deski na valu le z izkoriščanjem sile (energije) vala, brez pomoči sile vetra. V kolikor jadralec ujame dober val in le-ta doseže ustrezno višino 2 V praksi se pri jadranju na deski uporablja izraz glisiranje. Tega izraza v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSJK) (2018) nismo našli. Sicer pa Tom- ki (2013) v Slovenskem in drugem pomorskem izrazoslovju opisuje čolne – gliserje, ki glisirajo (angl. planing) … ko je moči motorja dovolj, se hitrost poveča toliko, da plovilo dvigne višje na gladino tako, da rečemo, da zdrsi po gladini (francosko ‚glisser‘ pomeni ‚drseti‘, tudi v smislu drseti na saneh, drsalkah, smučeh ...). 3 Kot pri večini športov, pri katerih je angleške izraze težko posloveniti, se tudi pri jadranju na deski uporablja žargon. Jadranje na deski je izraz, ki se med jadralci (surfači), ne uporablja. Izraz je nastal v 70-ih letih, ko je ta šport prišel iz Havajev v Evropo. V tistem času je izraz ustrezal opisu tega športa. Menimo, da je pri jadranju na deski bolj primerno uporabljati izraz drsenje po vodni gladini, kot je uveljavljen izraz drsenje na smučeh, zato smo se odločili, da v tem prispevku uporabimo ta izraz. Ob pojavu tega športa so deske dejansko jadrale oz. plule pri manjši hitrosti, ko so izpodrivale vodno maso. Bistvo sodobnega jadranja na deski pa ni več »plutje«, temveč drsenje pri večjih hitrostih, zato izraz ni več primeren. S tega vidika se v praksi uporablja izraz surfanje na veter. Podobno je tudi v nemškem (windsurfen), italijanskem (windsurf), francoskem (windsurf) … jeziku. V tem prispevku smo se sicer potrudili uporabiti čim bolj ustrezni slovenski knjižni jezik, vendar za lažje razumevanje prakse podajamo še manjši slovarček: surfanje – se uporablja tako za jadranje na deski kot za deskanje na valovih; kraj za jadranje – spot; jadralna seansa – sešen; jadralna deska – surf deska; jezditi val – rajdati. (višjo od 2/3 jambora), val tik pred svojo najvišjo točko deluje kot vetrobran pred vetrom; kot zid se postavi med jadro in veter. V tem primeru omogoči jadralcu, da lahko doseže prvinsko drsenje na deski na valovih. Ko jadralci prvič doživijo ta trenutek, ga najpogo- steje opišejo kot trenutek popolne tišine, miru in svobode. 4 V tem trenutku imajo jadralci dve možnosti; da drsijo z valom naravnost ali prečno po njem pod različnimi koti toliko časa, dokler se val ne zlomi; ali pa z nagibom deske na rob, le-to usmerijo v zavoju pod valom nazaj v val na drugi strani in v trenutku, ko se zgornji del zlomi (poruši) na njem naredijo zavoj, ga tako ponovno ujamejo in na njem drsijo (ga jezdijo) ter izvedejo zavoj pod valom …; to navezovanje zavojev pod in na valu ponavljajo toliko časa, dokler ima val ustrezno višino, moč in energijo, da jadralcu na deski omo- goča drsenje na deski. Slika 1. Jadranje na deski na valovih (3,5–4,5 m) ob prihajajoči plimi na točki Punta El Medano (osebni arhiv, 2018). Valovi nastajajo zaradi vetrov, ki pihajo na vodni gladini. Njihova velikost in sila je odvisna od hitrosti vetra, razdalje na odprtem morju, kjer piha veter, in dolžine časa delovanja vetra na odprto vodno gladino. Vse to določa čas, silo in periodičnost 5 nastajanja valov. Optimalna višina valov nastane z optimalno kombinacijo vsega naštetega. Periodičnost valov je pri nastajanju visokih valov zelo pomembna; kadar je čas periodičnosti dovolj dolg (več kot 8–9 sekund) pomeni, da je razdalja med valovi dovolj velika, da bodo lahko nastali visoki valovi; kadar je periodičnost valov krajša (manj kot 8 sekund) je to največkrat posledica krajšega delovanja sile vetra na odprto vodno gladino, zato so takrat valovi manj orga- nizirani (v sekvence) in imajo manjšo moč. Jadranje na deski na valovih je treba prilagajati glede na hitrost ve- tra, čas nastajanja plime in oseke (ter razmerja med njimi), pa tudi glede na nabrekanje morja (oz. angl. swell 6 ). Optimalni kraji za ja- 4 Občutki, ki jih jadralci ob tem doživijo, so izkušnja, ki jo »kot drogo« iščejo znova in znova. Večina jadralcev na deski živi za te trenutke. 5 Periodičnost pomeni čas med lomljenjem dveh zaporednih valov. SSJK (2018) uporablja izraz: pojav periódičnost -i ž (ó . ) značilnost periodičnega, občasnost: periodičnost življenjskih pojavov; proučevati periodičnost po- tresov/periodičnost v ponavljanju gospodarskih kriz je zelo vidna. Ocenju- jemo, da je ta izraz za opisovanje nastajanja zaporednih valov primeren (kot periodičnost potresov), zato smo ga uporabili v tem prispevku. 6 Nabrekanje morja bi bil lahko ustrezni slovenski izraz za angleški izraz swell. Slovar angleškega knjižnega jezika (SAKJ) (2018) tako označuje pred- met, ki postane večji (po velikosti ali obsegu), zaradi kopičenja tekočine. SSJK (2018) za ta isti pojav uporablja izraz otêči otêčem dov., otêci otecíte; otékel otêkla (é) postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni: be- zgavke so mu otekle. To pa ni primerljivo s pojavom, ki ga opisuje ta izraz. Slovenski izraz nabrekanje, bi bil sicer primeren, vendar se v praksi ne upo- rablja, zato smo v tem prispevku uporabili izraz swell. 282 dranje na deski na valovih so kraji, kjer valovi prihajajo prečno pod kotom 7 na obalo; veter pa piha iz smeri valov do 45° glede na val. Značilnost optimalnih krajev za jadranje na deski na valovih je tudi podmorski greben oz. tako oblikovano morsko dno, da zapira pot vodni masi, ki se mora zaradi podvodne ovire (stiskanja) u(po)mi- kati na površje. Večja kot je hitrost in količina vodne mase, večja je sila, ki deluje na oviro in višji so valovi na vodni gladini. Poleg hi- trosti vetra na velikost vodne mase vpliva še plimovanje morja, kar lahko opišemo kot razliko med najnižjo (oseko) in najvišjo (plimo) vodno gladino. Na plimovanje vplivata rotacija Zemlje in Lunina gravitacijska privlačnost (Ambrožič, Repnik in Opaka, 2018). V juž- nem Jadranu je razlika med plimo in oseko 30 cm, v severnem pa 60 cm. V Rokavskem prelivu je ta razlika 10 m, ponekod na vzho- dni obali Kanade pa celo 14 m (Ambrožič, Repnik in Opaka, 2018; Ličer, Fetich in Jeromel, 2018). Časovni interval med najnižjo oseko in najvišjo plimo znaša večinoma med 6 urami ter 6 urami in pol. Tudi amplituda plimovanja, to je polovična razlika med najvišjim in najnižjim nivojem vode se spreminja v odvisnosti od številnih dejavnikov (trenutne razdalje med Zemljo in Luno, ki se giblje po eliptičnem tiru …) (Prosen, 2016; Ambrožič, Repnik in Opaka, 2018). Nastajanje najvišjih valov je po izkušnjah navadno najvišje pribli- žno od dveh ur pred prihodom najvišje plime do njenega prihoda; enako velja za oseko, ko valovi sicer niso visoki, temveč so največ- krat gladki in urejeni. Pri jadranju na deski na valovih moramo pri iskanju primernega časa nastajanja najvišjih valov, poleg časa plimovanja morja upo- števati tudi smer in hitrost vetra ter swell. Ob optimalni smeri in hitrosti vetra glede na valove ter čim večji razdalji, na kateri piha veter z veliko hitrostjo, se lahko valovi zaradi sile vetra, ki deluje na- nje, povečajo tudi do trikratne višine (to velja predvsem za kraje s konstantnimi vetrovi, kjer piha veter z veliko in konstantno hitrostjo dlje od dveh dni). Pri tem se v krajih na obali z oceani lahko valovi še dodatno pove- čajo (do izjemnih višin) zaradi swella. Swell so velike količine vodne mase, ki jih na odprtem morju oceanov sprožijo močni lahko tudi orkanski vetrovi. Najpogosteje nastanejo zaradi močnih neviht. Ko nevihte z močnimi vetrovi prenehajo, se gibanje vodne mase z valovi nadaljuje v isti smeri (Rossmeier in Schennach, 2012; Pur- wandana, 2016). Ko ta vodna masa pride v območje pihanja kon- statnih vetrov in se tam optimalno uskladi s smerjo pihanja vetra, se višina valov še dodatno poviša. V času optimalne plime v kom- binaciji velike hitrosti vetra se zaradi tega pojava lahko dvignejo valovi izjemne višine. Zaradi tega pojava morje »nabreka«; dan, ko deluje swell pa deskarji, kajtarji in jadralci na deski imenujejo kar po angleško »Big day«. Ko jadralci enkrat doživijo ta dan, ga seveda pričakujejo znova in znova. Takšnih dni ni na določenih točkah za jadranje več kot povprečno pet na leto. Na Jadranskem morju je znan ta pojav na določenih krajih za jadranje na deski ob močnem jugu, ki piha več kot dva dni zapored. Valovi ob obali pridobivajo na višini, ko se površinska vodna masa zaradi stiskanja podvodne mase ob dno umika na površje. Krajša, kot je razdalja od velike globine oceana do plitvine, višji so valovi; ko podvodni tok zadane plitvino, se ta tok na dnu morja upoča- sni, površinski vodni tok pa se še vedno giblje hitro. Počasnejša spodnja vodna masa povzroči dvigovanje hitrejše zgornje mase. Zaradi tega efekta se valovi višajo. Ko zgornja vodna masa oz. tok popolnoma prehiti spodnjega, se valovi lomijo. Na značilnosti lo- 7 Načeloma pod kotom 45°. mljenja valov najbolj vpliva površina morskega dna. Na splošno velja pravilo, da se valovi lomijo hitro, kadar se vodno dno iz velike globine hitro dvigne do plitvine. Načeloma imajo takrat valovi naj- večjo moč. Kadar ta gradient ni tako velik, se valovi lomijo poča- sneje in z manjšo močjo. Vsak kraj za jadranje ali deskanje na valovih ima svojo optimalno smer valov in vetra, ko nastajajo najvišji valovi. S sodobnimi modeli za napovedovanje vetra in valov lahko relativ- no enostavno ugotovimo optimalni čas za nastajanje visokih valov. Primer določanja optimalnega dnevnega časa za jadranje na deski na valovih za točko jadranja na deski, Punta del Medano, Tenerife Slika 2. Punta del Medano (prirejeno po Goolge Earth, 2018). Slika 2 prikazuje zaliv pri kraju El Medano na otoku Tenerife v Špa- niji. V tem kraju je več točk (angl. spot) 8 za jadranje na deski na valovih, vendar smo se odločili, da prikažemo primer napovedo- vanja optimalnega dnevnega časa (z najvišjimi valovi) za jadranje na deski na valovih za točko, ki se imenuje Punta Del Medano. Značilnost te točke je plitvina pri pomolu oz. valobranu pristani- šča. Območje na sliki, ki je označeno z belo krožnico, je območje, kjer nastajajo najvišji valovi. Veter v tem kraju konstantno piha pod vplivom pasatov od junija do septembra iz smeri sever-vzhod s hitrostjo od 20 do 35 vozlov. Hitrost vetra je v enem dnevu rela- tivno konstantna, se pa glede na dneve spreminja. Običajno sledi obdobju 3–4 dni z naraščajočo hitrostjo vetra, obdobje 3–4 dni s padajočo hitrostjo vetra. Punta Del Medano je relativno varno območje za jadranje na deski, kjer veter piha prečno pod cca. 45° kotom na obalo. V primeru poškodbe ali okvare opreme se lahko jadralec pod pogojem, da ni jadral več kot cca. 800 m od oba- le, varno umakne v velik zaliv, kamor ga prinese veter in valovi. V primeru, da se v trenutku okvare opreme (lom zgloba, jambora, loka …) nahaja dlje kot cca. 800 m od obale, jadralca vodni tok nese mimo zaliva in obale na odprto morje. Iz Slike 2 je razvidno, da je običajna smer vetra sever–vzhod, običajna smer valov pa je jug–vzhod in optimalna smer swella jug–vzhod (učinkuje pa tudi vse smeri od sever–vzhod do jug–zahod). Posebnost te točke je pomol – valobran, zaradi katerega je cca. eno uro pred najvišjo plimo odboj valov od valobrana tako močan, da skoraj v celoti 8 Praksa uporablja angleški izraz surf spot (npr. grem na spot; bil sem na spotu). V SAKJ (2018) izraz spot označuje posebno točko npr. ‘an ideal pic- nic spot’. Podobno uporablja tudi SSJK (2018) npr. turistična točka. Zato smo tudi mi za izraz spot uporabili izraz točka. Strinjamo pa se, da ni najbolj posrečen in se v praksi ne bo uporabljal. na veter 283 onemogoči jezdenje valov. Zaradi tega so valovi neurejeni in se tako tudi lomijo. Slika 3 prikazuje napoved vetra po modelu Windguru. Običajno se na tej točki jadranja na deski spremlja še dolgoročno vetrovno napoved na spletni strani Surf centra El Medano (http://www.sur- fcenter.el-medano.com/Wind/4cast/index.php) (2018) in vetrovno napoved Muchoviento za Playa Sur El Medano (http://www.mu- choviento.net/) 2018). Iz napovedi na Sliki 3 je razvidno, da ima veter največjo hitrost v nedeljo in ponedeljek. Napoved kaže konstantno smer vetra v raz- ponu od 18 do 22 vozlov. Ob jasnem vremenu lahko pričakujemo zaradi učinka termike v času od 11.00 do 16.00 ure relativno kon- stanten veter s hitrostjo do 27 vozlov. Zaradi učinka sončnega za- hoda lahko po 18.00 pričakujemo manj konstanten oz. bolj sunko- vit veter, ki pogosto nekoliko spremeni smer v smeri vzhod. Zaradi spremembe smeri vetra so pogosto valovi najlepši (najbolj gladki) zvečer od 19.00 do 21.00 ure (oz. mraka). Je pa treba biti previden, ko sonce zaide, saj lahko veter zelo hitro (tudi v petih minutah) oslabi iz 25 na 10 vozlov. V tem primeru pa se jadralec z manjšo desko in jadrom ne more vrniti na njej z drsenjem na obalo. Jadrati pa tudi ne more, saj ima premalo prostornine in zato pod maso jadralca potone. Preostane mu le plavanje v »temni vodi«, ki pa je v mraku ali temi zelo neprijetno. Posebej, če upoštevamo, da so Slika 3. Napoved vetra po modelu Windguru (Windguru El Medano, 2018). Slika 4. Napoved plimovanja oceana za kraj El Medano (Surf-forecast, 2018). 284 oceani bivališče morskih psov. Iz slike je razvidno, da bodo valovi najvišji v nedeljo (1,1 m) in ponedeljek (1,2 m) dopoldan. Tempe- ratura ozračja je optimalna in omogoča ob jasnem vremenu brez kopastih oblakov učinek termike, zaradi katerega se hitrost vetra lahko poveča za od 5 do 10 vozlov (torej od 18 do 22 vozlov + 5 do 10). Periodika valov (5 sekund) je sicer nekoliko manjša, kot je za to območje običajno (7 sekund). V soboto popoldan in zvečer (od 16.00 do 22.00) se pričakuje swell iz smeri jug–zahod s periodiko 15 sek. Swell bo torej iz nasprotne smeri od smeri vetra. Slika 4 prikazuje, da je razlika med plimo in oseko največja v ne- deljo, ponedeljek ter torek in bo znašala od 2,22 do 2,26 m. Naj- višja plima bo v nedeljo ob 13.49 (+2,22 m) in ponedeljek ob 14.31 (+2,26 m). Najnižja oseka pa bo v nedeljo ob 20.05 (-0,15 m) in po- nedeljek ob 20.20 (-0,05 m). Glede na napoved in izkušnje lahko pričakujemo najvišje valove v nedeljo od 10.00 do 14.00 in v ponedeljek od 9.00 do 15.00. V nedeljo od 12.45 in ponedeljek od 13.30 bo jezdenje valov zaradi prevelikega odboja od pomola zelo težavno in neprijetno. Najbolj urejene in gladke, pa čeprav nižje valove, lahko pričakujemo v ne- deljo od 18.00 do 21.00 in v ponedeljek ob istem času. Dodatno lahko v nedeljo zaradi učinka swella (iz smeri jug–zahod) pričaku- jemo valove po višini primerljive s tistimi ob najvišji dopoldanski oseki. Zaradi daljše periodike (15 sekund) je možnost za lepe dolge, močne in gladke valove, velika. Običajno se pred odhodom na jadranje na deski na valovih pre- veri še trenutno hitrost vetra na vetrovni postaji Bergfex Cabezo (https://cabezo.bergfex.at/) (2018). To vpliva predvsem na izbiro jader. Slika 5 kaže trenutne meritve vetra na vetrovni postaji Bergfex Ca- bezo (2018). Iz grafa je razvidno, da zadnjih 15 minut (17:30–17:45) veter niha od 25 do 32 vozlov. To je relativno veliko in kaže na sun- kovit veter. V kolikor bi se odločali, da gremo ob 18.00 jadrati na de- ski, bi po priporočilih (Windsurf calculator, 2018) lahko izbrali jadro velikosti 4,2 m 2 . Vendar pa bi se glede na izkušnje jadranja na deski na tej točki (čas sončnega zahoda, ko veter po 18.00 nekoliko spre- meni smer) raje odločili za jadro velikosti 4,7 m 2 . Lahko, da bo jadro nekoliko veliko za to hitrost vetra, vendar bo v primeru zmanjšanja hitrosti vetra za 3–4 vozle (kar je zvečer za pričakovati) drsenje na deski še vedno mogoče. Slika 6. Lomljenje valov na točki Punta Del Medano ob največji oseki (oseb- ni arhiv, 2018). Slika 6 prikazuje točko Punta Del Medano ob največji oseki. Iz sli- ke je razvidno, da je velikost valov cca. 1,0 do 1,5 m. Jadralci na sliki imajo jadra velikosti 4,7 m 2 , ki se običajno uporabljajo za ve- ter hitrosti od 24 do 27 vozlov. To pomeni, da so bi bili valovi ob istih pogojih pri najvišji plimi visoki cca. 3,0–4,5 m. Takšen primer jadranja na deski na valovih višine 3,5–4,5m ob prihajajoči plimi prikazuje Slika 1. Tehnika jadranja na deski na valovih Tehniko jadranja na deski na valovih lahko v osnovi razdelimo na dva dela. Prvi del predstavlja jadranje na deski proti vetru, kjer je položaj jadralca večinoma statičen. Ta tehnika je razvidna iz ja- dralcev v zgornjem desnem kotu na Sliki 7a in b. Jadralec visi na zankah loka jadra s trapezom in z rokami krmari lok jadra; pri tem jadro močno nagiba nazaj na zadnji del deske (ga zapira); z nogami je vpet v zanke na deski, z zadnjo nogo se močno upre v desko, da pridobi optimalni (ostri) kot jadranja proti vetru. Jadralec želi glede na območje, kjer se lomijo valovi, v čim krajšem času in na čim krajši razdalji pridobiti čim večjo višino. Pridobljena višina mu omogoča optimalno izhodišče za drugi del jadranja na deski na valovih. To je tehnika jadranja na deski prečno na veter. Pri tem jadralec išče čim višji val, ki je pred tem, da doseže območje lomlje- nja valov. Jadralec v optimalnem trenutku usmeri desko z valom in val ujame ter začne drseti z desko na njem (ga začne jezditi). Ob tem mora časovno uskladiti hitrost jadranja na deski, s hitrostjo gibanja vala na območju, kjer bo le-ta dosegel najvišjo višino in se bo začel lomiti. V kolikor jadralec na deski jadra le prečno na veter, brez usmerjanja deske z valom, le-tega ne bo ujel (jadral bo mimo vala); v kolikor jadralec jadra z vetrom in val ujame ter ga prične Slika 5. Trenutne meritve vetra na vetrovni postaji Bergfex Cabezo (2018). na veter 285 jezditi, se bo premikal z njim naravnost do trenutka, ko se bo val zlomil (pri tem bo lahko en val ujel le enkrat); v kolikor pa v trenut- ku, ko je val najvišji in je pred tem, da se bo začel lomiti, desko vodi v zavoj pod valom in jo usmeri v val na nasprotni strani in nato na vrhu vala naredi zavoj na valu, lahko isti val ujame večkrat; to lahko ponavlja, dokler se val ne podre ali izgubi svojo moč 9 . Cilj jadralcev na deski na valovih je isti val ujeti čim večkrat. Gibanje jadralca pri jezdenju valov je večinoma dinamično. Z nogami je vpet v zanke na deski, s trapezom pa ne visi v zankah loka, temveč s telesom in rokami potiska zadnji del loka jadra naprej v smeri jadranja (ga odpira) in z nogami usmerja desko v zavoj pod valom na nasprotni strani proti strmemu delu vala. Slika 8. Značilna sled jadranja na deski na valovih (osebni arhiv po Move- scount, 2018). Slika 8 prikazuje sled značilnega jadranja na deski na valovih v ob- močju Punta Del Medano z gps sledilnikom na uri Sounto Ambit3. Na sliki so od leve proti desni razvidne ravne linije, ki prikazujejo značilno jadranje na deski v veter (polje »proti vetru«), območje za obrate v ali z vetrom (»polje obrati«), območje jadranja prečno na veter in iskanje optimalnega vala, ki dosega svojo najvišjo viši- no (območje »iskanje valov«) in območje deskanja na valovih, kjer deskar jezdi valove. 9 Jadralci takšno jezdenje valov pogovorno imenujejo »rajdanje«. Dobra časovna usklajenost in izvedba zavoja pod valom je naj- pomembnejša prvina jadranja na deski na valovih. Jadralec mora pri njej razviti ustrezno hitrost, ki mu omogoča, da na nasprotni strani vala le-tega ponovno ujame na vrhu (predno se ta zlomi). V kolikor ima na njem dovolj hitrosti, lahko naredi zavoj na valu (lahko pa tudi skoči ali naredi kakšen drugi manever) in nadaljuje z jezdenjem. Slika 9.1. kaže iskanje optimalnega položaja za ustrezni vhod na val in začetek drsenja na deski na valu v trenutku, ko je le-ta najvišji in je tik pred tem, da se zlomi. Sliki 9.2. in 9.3. kaže ta zavzemanje ustreznega položaja na valu za pričetek zavoja pod valom. Slika 9.4. kaže trenutek, ko jadralec »strmoglavi« v zavoj pod valom. Pri tem težišče telesa prenaša na sprednjo nogo in potiska lok jadra z iztegnjeno drugo roko naprej ter desko po notranjem robu vodi v zavoj. Ker val pridobiva na višini, akumulira moč in energijo. So- razmerno z višino vala, deska pospešuje v zavoj. V trenutku, ko ja- dralec prenese težišče telesa nad jadro, ga potisne z iztegnjeno roko naprej. Noge ima ves čas pokrčene, težišče pa prenaša na sprednjo nogo (Slike 9.5.–9.10.). Takoj, ko jadralec preide vertikalo 10 (Slike 9.1 1.–9.12.), opazuje točko na valu na nasprotni strani, ki jo želi doseči; in predvidi trenutek, ko je val tik pred tem, da se zlomi. V tem trenutku z desko zareže v najbolj strmi del (vrh) vala in potisne z drugo roko lok jadra sunkovito naprej (jadro odpre). Sledi naj- bolj zanimiv in atraktiven del jezdenja valov – zavoj na valu (Slike 9.13–9.15.). Pri tem jadralec zareže z desko skozi val tako, da ustvari škropljenje vode (angl. cut back), ki je poleg »trenutka tišine« pod valom druga prvina za doživljanje neverjetnih užitkov. V trenutku, ko želi jadralec zarezati v val, prenese vso težo hitro, vendar kon- trolirano na pete, vendar pri tem ohranja težišče telesa na sredini deske. V primeru, da je vse gibanje jadralec opravil usklajeno, je pripravljen za ponovni pričetek zavoja pod valom (Sliki 9.16–9.17). Spokojni del jadranja na deski na valovih, ko jadralec doživlja trenutke tišine, miru in svobode, prikazujejo Slike 9.6. –9.10; adre- nalinski del s škropljenjem vode (podobno kot zarezni zavoj pri smučanju s pršenjem snega, ko smučar zarobi) pa prikazujejo Slike 9.13–9.15. Cilj jadralca je, da na enem valu opravi čim več pove- zanih zavojev pod valom ter škropljenj vode z zavojem na valu. Gibanje jadralca mora biti pri tem ves čas izrazito dinamično. 10 Po SSJK (2018) je vertikála geometrijska črta, pravokotna na gladino mi- rujoče vode. Slika 7a, b. Jadranje na deski na valovih z vetrom in vožnja proti vetru (osebni arhiv, 2018). 286 Slika 9. Jadranje na deski na valovih z vetrom in vožnja proti vetru (osebni arhiv, 2018). na veter 287 Glede na to, da smo tehniko jadranja na deski na valovih razdelili v dva dela – vožnjo v veter: pasivni – statični, in vožnjo z vetrom: aktivni – dinamični del, nas je zanimalo, kakšna je intenzivnost (obremenitev) jadralca v obeh delih. Po Ušaju (2003, 2011) je obremenitev z vadbenimi količinami izra- žena vadba. Lahko govorimo o statični, dinamični in kombinirani obremenitvi, pa tudi o veliki in majhni obremenitvi. Hiilloskorp s sodelavci (2003 navaja, da obstaja več načinov za mer- jenje intenzivnosti med vadbo. Ena možnost je merjenje količine kisika, ki ga telo porabi med vadbo. Izražen je kot odstotek (%) ma- ksimalne porabe kisika ali odstotek (%) VO2 max. Ta metoda se naj- pogosteje uporablja pri raziskovalnih projektih pod laboratorijski- mi pogoji. Druga možnost je spremljanje frekvence srčnega utripa med telesnim naporom. Večja, kot je intenzivnost napora, višja je frekvenca srčnega utripa. Ta metoda je izražena kot odstotek (%) maksimalnega srčnega utripa ali odstotek (%) SUmax. Merjenje frekvence srčnega utripa je najbolj pogosto uporabljena metoda za določanje intenzivnosti telesnega napora. Glede na izmerjeno frekvenco srčnega utripa so avtorji opredelili tri ravni intenzivnosti napora: napor nizke 40–54 % SUmax, srednje 55–69 % in visoke 70 % ali več SUmax intenzivnosti. Ušaj (2003, 2011) je pri tem bolj natančen in določa intenzivnost telesnega napora, ki jo športnik premaguje z deležem od maksi- malne srčne frekvence med naporom (% FSmax), deležem porabe kisika glede na največjo porabo (% Vo2 max) in vsebnostjo laktata v krvi (v mmol/L). Tabela 1 Stopnja intenzivnosti napora glede na trajanje, energijski sistem ter delež aerobne in anaerobne presnove St.. Trajanje Intenzivnost napora Energ. sistem % Aer. p. % Anaer. p. 1 1–15 sek Meja enkratnega napora ATP + C 0–5 100–95 2 15–60 sek Največja ATP + CP + LA 10–20 90–80 3 1–6 min Submaksimalna LA + AER 30 70 4 6–30 min Srednja AER 60 40 5 30 min in več Nizka AER 95 5 Legenda: St – stopnja intenzivnosti napora, Energ. sistem – energijski sistem, % Aer. p. – delež aerobne presnove, % Anaer. p. – delež anaerobne pre- snove. Tabela 2 Stopnje intenzivnosti napora glede na delež od maksimalne frekvence srčnega utripa Napor Delež (%) SUmax Največji 90–100 % Visoko intenziven 80–90 % Srednje intenziven 70–80 % Zmeren 60–70 % Nizko intenziven 50–60 % Legenda: % SUmax – delež od maksimalnega srčnega utripa v odstotkih. Tabela 3 Stopnje intenzivnosti napora, izraženega v udarcih srčnega utripa na minuto Intenzivnost napora FS (u/min) Največji napor Največji napor večji od 180 Intenzivni napor 160–180 Srednje intenzivni napor 130–160 Zmeren napor 100–130 Nizko intenzivni napor Manjši od 100 Legenda: FS (u/min) – frekvenca srčnega utripa v udarcih na minuto. Tabela 4 Območja intenzivnosti napora glede na intenzivnost napora, izraženega v udarcih srčnega utripa na minuto Intenzivnost napora MET in %SUmax Značilnost napora Mirovanje < 1,6 MET < 40 % maxSU Aktivnosti, ki vključujejo sedenje ali ležanje in malo drugih gibanj; nizka poraba energije. Nizko intenzivno 1,6 < 3 MET 40 < 55 % maxSU Aerobne aktivnosti, ki ne povzročajo bistvene spremembe dihanja in jih izvajamo več kot 60 min. Srednje intenzivno 3 < 6 MET 55 < 70 % maxSU Aerobne aktivnosti, ki jih lahko izvajamo med pogovorom brez prekinitve od 30 do 60 min. Intenzivni 6 < 9 MET 70 < 90 maxSU Aerobne aktivnosti, ki jo ne moremo izvajati med pogovorom brez prekinitve in trajajo do 30 min. Največji ≥ 9 MET ≥ 90 maxSU Aktivnost, ki jih ne moremo izvajati več kot 10 min. Legenda: MET – metaobilični ekvivalent; %SUmax – delež od maksimalnega srčnega utripa v odstotkih. 288 Za določanje intenzivnosti vadbe v cikličnih športih Ušaj (2011) uporablja pet intenzivnostih območij (Tabela 1). Iz Tabele 1 je razvidno, da se pri različnem naporu v presnovo energije vključujejo različni energijski sistemi. Ne glede na zapletenost določanja intenzivnosti napora se na splošno za določanje maksimalnega srčnega utripa še vedno upo- rablja formula Haskella in Foxa iz leta 1970: 220 – starost (leta) = SU- max. Zaradi nekaterih očitkov, da je napaka pri določanju maxSU lahko od 7 do 11 SU, se glede na specifične skupine uporabljajo številne korigirane enačbe (Tanaka idr., 2001; Robergs in Landwehr, 2002; Nes idr., 2013). Ne glede na to pa je za določanje osnovnih zakonitosti telesnega napora športnikov – rekreativcev enačba Ha- skella in Foxa (1970) (v določeni meri zaupanja) ustrezno uporabna. Raziskovalci za določanje intenzivnosti napora pri športni vadbi pogosto uporabljajo tudi posplošene lestvice. Škof (2007) upora- blja lestvico, ki jo prikazuje Tabela 2, Ušaj (2011) pa lestvico, ki jo prikazuje Tabela 3. Vezano na Tabelo 1 lahko ugotovimo, da gre na stopnji nizko in- tenzivnega napora za povsem aerobno delo, kjer je zaradi manj- še potrebe po energiji in velike razpoložljivosti kisika poudarjena predvsem oksidacija maščob kot goriva za mišice. Pri zmerni in sre- dnji intenzivnosti je napor še vedno aeroben, kot gorivo se upo- rabljajo ogljikovi hidrati in maščobe. Z vadbo pri tej intenzivnosti vplivamo na krepitev funkcij in povečano oksidativno sposobnost počasnih mišičnih vlaken. Povečajo se tudi gostota kapilarne mre- že, vsebnost aerobnih encimov in energijske zaloge v mišici. Pulz v mirovanju se zniža. Pri visoko intenzivnem naporu se poleg aerob- nih energijskih procesov v večji ali manjši meri vključujejo tudi ana- erobni energijski procesi. Z vadbo pri tej intenzivnosti se povečajo utripni volumen srca, krvna plazma in oksidativna funkcija mišice. Izboljšajo se tudi puferske sposobnosti (odstranjevanje oz. nevtra- liziranje produktov presnove). Pri največjem naporu gre za izrazito povečanje glikolitičnih procesov, povečanje mišične aktivacije in največje obremenjevanje puferskih kapacitet (Škof, 2007). Poleg ugotavljanja intenzivnosti napora po frekvenci srčnega utri- pa, telesno pripravljenost pogosto ocenjujemo z ugotavljanjem aerobne kapacitete (poraba kisika VO2max). Raziskovalci so ugoto- vili, da poraba kisika v mirovanju znaša 3,5 ml/kg TT/min. Na osnovi tega spoznanja so to vrednost uporabili za določitev metabolič- nega ekvivalenta (MET), ki ga izrazimo v enačbi 1 MET = 1 Kcal/ (kg*h). S pomočjo te enačbe lahko izračunamo porabo energije med naporom (npr. oseba z maso 80 kg bo v eni uri pri aktivno- sti 6 MET porabila 480 Kcal). Iz Tabele 4 je razvidna opredelitev po Northton, Northton in Sardgrovu (2005), iz katere so razvidne različne intenzivnosti napora, MET in deleži od največje frekvence srčnega utripa Pri pregledu raziskovalnih baz podatkov smo sicer našli nekaj raz- iskovalnih člankov s področja jadranja na deski (Pérez-Turpin idr., 2009; Hemer, 2011; Carter, 2013; Kezele, 2013), vendar člankov, ki bi obravnavali intenzivnost napora pri jadranju na deski na valovih, nismo zasledili. Slika 10. Analiza seans po grafih in tabelah v aplikaciji Movescount (osebni arhiv, 2018). na veter 289 S študijo primera smo želeli analizirati obremenitev pri jadranju na deski na valovih in tako pridobiti podatke, na osnovi katerih bi se lahko jadralci na deski z vidika kondicijske priprave bolj načrtno in sistematično pripravili na jadranje na deski na valovih. „ Metode dela Preiskovanec Preiskovanec je bil 44 letni moški, rekreativni jadralec na deski na valovih, ki je bil v času zbiranja podatkov visok 178 cm in težak 84 kg. Srčni utrip po bujenju v mirovanju je imel 55 ud/min, kar je po podatkih (HF, 2018; Realyn, 2018) odlična telesna pripravljenost. Z jadranjem na deski se je ukvarjal 20 let, od tega je zadnjih 10 let jadral predvsem na valovih. Pripomoček Za meritve smo uporabili športno uro Sounto Ambit3, ki upora- blja poenostavljeno razdelitev srčnega utripa v pet območij: nizko intenzivni napor – 55–105 ud/min, zmeren napor – 106–123 ud/ min, srednje intenzivni napor – 124–141 ud/min, intenzivni napor – 142–158 ud/min in največji napor 159–177 ud/min. To je primerljivo z lestvico, ki jo uporabljata Škof (2007) in Ušaj (2011). Naprava meri frekvenco srčnega utripa, razdaljo, hitrost in porabo energije. Preiskovanec je uporabljal opremo: jadralna deska Flikka FreeWave (83 litrov, custom, trije smerniki); jadra Gaastra Manic HD 4,2 m 2 (od 26 do 30+ vozlov), Gaastra IQ, 4,7 m 2 (od 24 do 28 vozlov) in Gaa- stra 5,4 m 2 (od 20 do 24 vozlov), trapez in ostala oprema vse ION. 3.2. Postopek zbiranja podatkov in spremenljivke Podatke smo zbirali od 25. junija do 25. julija 2017 , na 25 meritvah – seansah jadranja na deski na valovih. Od 25 meritev, smo jih v prvi fazi obdelave podatkov izbrali 14 po naslednjih kriterijih: hitrost ve- tra (22–30+ vozlov), višina valov (1,5–4,5 metrov), čas trajanja (naj- manj 45 minut) in dolžina seanse (najmanj 20 km) ter povprečni srčni utrip (najmanj 125 udarcev na minuto). V drugi fazi smo od 14 meritev izbrali 6, kjer so bili pogoji jadranja na deski čim bolj kon- stantni in je jakost vetra (24–30+ vozlov) glede na zgoraj napisano uporabljeno opremo omogočala drsenje na deski večino časa ter je povprečni srčni utrip znašal 125–135 ud/min, kar označuje sre- dnje intenzivni napor. V tretji fazi smo od 6 meritev izbrali eno, ki najbolj značilno predstavlja vseh šest seans, ki smo jih izbrali v drugi fazi. Pri tej seansi smo natančno analizirali sekvence – prvine jadranja na deski na valovih vožnjo v veter, obratom in iskanje op- timalnega vala ter jezdenje valov. 3.3. Cilji in spremenljivke V prvi fazi smo želeli pridobiti podatke o značilnostih jadranja na deski z vidika povprečnega srčnega utripa (v udarcih na minuto), porabe energije (v Kcal) in dolžine seanse (v km). V drugi fazi smo želeli pridobiti podatke o značilnosti intenzivnosti napora glede na čas trajanja (v sekundah) v petih različnih obmo- čjih oz. stopnjah napora, ki so opredeljeni od nizko-, do visokoin- tenzivnega napora (po Škof, 2007; Ušaj, 2011). V tretji fazi smo želeli pridobiti podatke o značilnostih intenzivno- sti napora z vidika frekvence srčnega utripa (v udarcih na minuto), razdalje (v km) in trajanja (v sek.) treh različnih odsekov – prvin jadranja na deski na valovih: vožnje v veter, obrata in iskanja opti- malnega vala ter števila povezanih jezdenj (zavoj pod in na valu) na enem valu. Analiza podatkov Slika 10 prikazuje izpis za značilno seanso, ki smo jo v Rezultatih in razpravi v Tabeli 6 podrobno razložili. Za vsako izmed 14 izbranih seans smo analizirali jadranje na treh različnih odsekih: prvi odsek, je bil določen od konca jezdenja valov do obrata; drugi odsek je bil določen od začetka obrata do začetka jezdenja; tretji odsek je bil določen od začetka do konca jezdenja valov. Spremenljivke smo v Tabela 5 Značilnost posamezne seanse – trajanje, razdalja, povprečna frekvenca srčnega utripa in poraba energije Seansa Čas Razdalja PFSU Kcal Veter Val Oprema 1 1:13,02 23,87 128 805 25–28 2–3; oseka 4,2 2 1:43,30 35,44 121 1015 24–28 1,5–2,5; oseka 4,2 3 1: 37,4 6 31,26 123 988 24–28 2–4; plima 4,7 4 1:08,17 21,31 131 782 24–30 2–3,5; plima 4,7 5 2:56,50 62,58 127 1811 20–24 1,5–2; plima 5,4 6 1:38,50 32,46 113 850 20–24 1,5–2; plima 5,4 7 1:05,44 22,49 134 815 25–28 3–4,5; plima (sw) 4,2 8 1:40,31 32,85 131 1132 28–34 3–4,5; plima (sw) 4,2 9 2:06,08 44,66 126 1302 20–24 2,5–3,5; plima 5,4 10 1:46,47 32,83 134 1187 28–34 3–4,5; plima (sw) 4,2 11 1:51,52 32,20 124 1010 28–34 1,5–3; oseka 4,2 12 2:31,15 55,95 134 1740 26–32 3–4; plima 4,2 13 1:19,55 28,94 122 824 22–26 2,5–3,5; plima 4,7 14 1:35,12 32,08 123 954 28–32 3–4; plima 4,2 Legenda: Čas – čas trajanja v urah in minutah, R – razdalja v km na 100 m natančno, PFSU – povprečje frekvence srčnega utripa; Kcal – poraba energije med seanso v Kcal; Veter – hitrost vetra v vozlih; Val – višina valov v metrih, (sw) – swell; Oprema – velikost jadra v m 2 (deska ves čas 83 litrov). 290 rezultatih natančno razložili in interpretirali. Analiza je bila zamu- dna, saj smo morali slediti gps sled za vsako seanso od začetka do konca ter za vsak odsek določati razdaljo, čas in frekvenco srčnega utripa. Podatke smo vnesli v Tabele 5, 6, 7 in jih natančno razložili. „ Rezultati in razprava Tabela 5 prikazuje značilnosti posamezne seanse (14 najbolj zna- čilnih od 25 izbranih po določenih kriterijih) z vidika meritve časa trajanja v urah in minutah, razdalje v km na 100 m natančno, pov- prečne frekvence srčnega utripa, porabe energije med seanso v Kcal, hitrosti vetra v vozlih; višine valov v metrih in velikosti upo- rabljenih jader v m 2 . Jadralec je na vseh seansah uporabljal desko prostornine 83 litrov. Glede na izkušnje lahko povzamemo, da je čas trajanja seans različen in praviloma ne traja dlje od 3 ur. Po tem času so energijske zaloge izčrpane do te mere, da nastopi utrujenost. Močno se zmanjša tudi koncentracija. Jadralec na vodi (zaradi aktivnosti v vodi) ne čuti žeje, vendar med seansami ne na- domešča tekočine, zato je po seansi tudi dehidriran. Iz Tabele 5 lahko razberemo, da povprečna frekvenca srčnega utripa pri izbranih seansah niha v razponu od 121 do 134 ud/min. Glede na razvrščanje intenzivnosti napora po Škofu (2007) in Ušaju Tabela 6 Čas trajanja napora na petstopenjski lestvici napora za šest najbolj značilnih seans jadranja na deski na valovih Seansa Stopnja intenzivnosti napora in deleži v % št. 1 % 2 % 3 % 4 % 5 % 1 00:00,55 1,4 00:23,50 36,7 00:29,23 45,2 00:10,52 16,7 00:00,00 0,0 4 00:03,07 4,6 00:10,30 15,4 00:40,18 59,0 00:14,22 21,0 00:00,00 0,0 7 00:00,16 0,4 0 0 : 07,13 11, 0 00:39,55 60,7 00:18,20 27,9 00:00,00 0,0 8 00:00,37 0,6 0 0 :17, 56 17,7 01:05,42 65,0 00:16,16 16,8 00:00,00 0,0 10 00:00,00 0,0 00:15,23 14,4 01:03,44 59,7 0 0 : 27,14 25,5 00:00,26 0,4 12 00:00,00 0,0 00:08,39 5,9 01:42,22 70,0 00:34,50 23,8 00:00,24 0,3 Legenda: 1 – nizko intenzivni napor – 55–105 ud/min, 2 – zmeren napor – 106–123 ud/min, 3 – srednje intenzivni napor – 124–141 ud/min, 4 – intenzivni napor – 142–158 ud/min in 5 – največji napor 159–177 ud/min; št – število. Tabela 7 Meritve razdalje, časa in frekvence srčnega utripa na različnih odsekih (po jezdenju valov, po obratu in od začetka jezdenja valov) ter število obratov na valu za značilno seanso št. 10 O1. po jezdenju valov O2. po obratom O3. od pričetka jezdenja valov TRS ČASm TFS R T TRS ČASm TFS R T TRS ČASm TFS R T ŠOV 3,84 9,45 134 0,66 1,40 4,50 11, 05 126 0,79 1,40 5,29 12,50 138 0,24 0,40 2 15,53 13,30 150 0,44 2,00 5,97 15,30 124 0,61 1,15 6,58 16,45 134 0,23 0,40 3 6,81 17, 25 148 0,52 1,55 7, 33 19,20 133 0,42 0,55 7,75 20,15 135 0,24 0,40 3 7,9 9 20,55 151 0,46 1,15 8,45 22,10 132 0,45 1,25 8,90 23,35 138 0,30 0,55 4 9,20 24,20 149 0,38 0,41 9,58 25,01 135 0,31 1,04 9,89 26,05 136 0,16 0,20 3 10,05 26,25 150 0,41 1,40 10,46 28,05 129 0,59 1,20 11, 05 29,25 137 0,19 0,35 3 11, 24 30,00 155 0,17 0,25 11,41 30,25 147 0,17 0,40 11, 58 31,05 146 0,20 0,30 4 11,78 31,35 155 0,66 1,50 12,44 33,25 145 0,42 0,50 12,86 34,15 141 0,10 0,20 2 12,96 34,35 152 0,36 0,55 13,32 35,30 137 0,43 1,05 13,75 36,35 140 0,26 0,45 3 14,01 37, 20 151 0,48 1,15 14,49 38,35 140 0,25 0,50 14,74 39,25 139 0,28 0,50 3 15,02 41,15 151 0,77 1,45 15,79 43,00 136 0,41 1,00 16,20 44,00 136 0,18 0,25 3 16,38 44,25 141 0,38 1,00 16,76 45,25 129 0,44 1,15 17, 20 46,40 133 0,18 1,20 2 17, 38 48,00 138 0,75 2,05 18,13 50,05 129 0,75 1,50 18,88 51,55 116 0,18 1,10 1 19,06 53,05 POS 147 0,48 1,35 132 0,47 1,16 135 0,21 0,30 2,7 Legenda: TRS – točkovna razdalja seanse v km (3,84 km = 3840 m) (dejanska razdalja od začetka seanse); ČASm – točkovni čas v minutah in sekundah (dejanski čas od začetka seanse); TFS – točkovna frekvenca srčnega utripa (po analizi grafa na Movescount določen za točko odseka) na točki meritve; R – razdalja na odseku v km (0,66 km = 660 m) (od točke do točke na odseku); T – čas na odseku v minutah in sekundah; ŠOV – število obratov na valu označuje zavoj pod in na valu (npr. 2 = 2 zavoja pod in 2 zavoja na valu); POS – povprečje vseh voženj; O1. po jezdenju valov – prvi odsek, ki je bil določen od konca jezdenja valov do obrata; O2. po obratom – drugi odsek, ki je bil določen od začetka obrata do začetka jezdenja; O3. od pričetka jezdenja valov – tretji odsek, ki je bil določen od začetka do konca jezdenja valov. na veter 291 (2011) bi lahko jadranje na deski na valovih uvrstili med zmeren (106–123 ud/min) do srednje intenzivni napor (124–141 ud/min). Temu primerna je tudi poraba energije, ki je premo sorazmerna s časom in prejadrano razdaljo. Čas trajanja in razdalja jadranja sta odvisni od hitrosti vetra in drugih pogojev na točki jadranja. Ugotovimo lahko, da je bila povprečna frekvenca srčnega utripa najvišja pri seansah z visokimi valovi in močnim vetrom. Jadralec je ves čas uporabljal desko prostornine 83 litrov in izbiral jadra glede na priporočljiv vetrovni razpon (Windsurf calculator, 2018) ter izku- šnje. Pri tem je jadralec glede na vetrovno napoved na Şurfcenter El Medano (2018), Muchoviento Playa Sur El Medano (2018) in Ve- trovno postajo Cabezo (https://cabezo.bergfex.at/) vedno izbral nekoliko večje jadro, kot je bilo priporočilo ali bi vetrovni pogoji to dopuščali. To pomeni, da je vetrovni razpon uporabe jader neko- liko prilagodil in uporabljal jadro Gaastra Manic HD 4,2 m 2 za veter hitrosti od 26 do 30+ vozlov, Gastraa IQ 4,7 m 2 za veter od 24 do 28 vozlov in Gastraa IQ 5,4 m 2 za veter od 20 do 26 vozlov. Ta odlo- čitev je posledica dobre telesne pripravljenosti in želje po drsenju večino časa. Ocenil je, da na ta način lažje izkoristi vetrovne pogoje za primarni cilj, ki je jezdenje valov. Na večjo povprečno frekvenco srčnega utripa je lahko vplivala odločitev za izbiro nekoliko pre- velikega jadra, glede na hitrost vetra. To pomeni, da se je jadralec moral z večjo površino jadra upirati veliki sili vetra s svojo močjo, zato je bil logično napor jadralca večji. V seansah številka 1, 4, 7 , 8, 10 in 12 je bila povprečna frekvenca srca od 128 do 134 udarcev na minuto, zato lahko te seanse označimo kot seanse v območju zmerne intenzivnosti. Te seanse smo po- drobneje razložili v Tabeli 6. Tabela 6 prikazuje čas trajanja napora na petstopenjski lestvici za šest najbolj značilnih seans jadranja na deski na valovih. V tabeli smo prikazali tudi delež stopnje napora, glede na trajanje določe- ne seanse. Ugotovili smo, da je jadralec imel največ časa (45,2–70,0 % vsega časa) srčni utrip v mejah srednje intenzivnega napora (na 3 stopnji intenzivnosti: 124–1,41 ud/min). Višji delež srčnega utripa je imel na 4. stopnji napora pri seansah (4, 7, 10, 12), za katere je bil značilen močan veter (26–32 vozlov) in priporočeno po Windsurf calculator (2018), zato sklepamo, da je večji napor značilen za moč- nejši veter in visoke valove, ko jadralec lahko valove jezdi dalj časa in naredi na njih tudi več zavojev pod in na valu. Nasprotno pa je imel jadralec nekoliko večji delež časa srčni utrip na 2. stopnji napora pri seansah (1 in 8), kjer je izbral glede na veter nekoliko premajhno jadro. Iz tega sklepamo, da ni mogel optimalno izkori- stiti vetrovnih pogojev in ni mogel optimalno drseti in loviti valov, ter da na intenzivnost napora (poleg seveda kondicijske priprave, stila jadranja in hitrosti vetra) najbolj vpliva izbira optimalnega ja- dra. S tega vidika igrajo najpomembnejšo vlogo izkušnje in znanje pravilne ocene pogojev, pa tudi malo sreče, saj veter ne glede na napoved pogosto niha. Nobena napoved ni 100 % natančna. Glede na vetrovne pogoje in valove smo ocenili deseto seanso z vidika jadranja na deski na valovih za najznačilnejšo, zato smo jo podrobneje analizirali. Tabela 7 tako prikazuje meritve (razdalje, časa in frekvence srčnega utripa) v treh različnih odsekih: O1. po jezdenju valov – prvi odsek, ki je bil določen od konca jezdenja valov do začetka obrata; O2. po obratu – drugi odsek, ki je bil dolo- čen od začetka obrata do začetka jezdenja; O3. od začetka jezdenja valov – tretji odsek, ki je bil določen od začetka do konca jezdenja valov. Glede na podatke smo ugotovili, da sta bila povprečni čas (1,35 min) in (0,48 km) razdalja v vseh 14 vožnjah seanse (ena vo- žnja pomeni en krog, kar pomeni od začetka jadranja proti vetru (začetka prvega odseka) do konca jezdenja valov (do konca tretje- ga odseka) v prvem odseku najdaljša. To smo pričakovali, saj mora jadralec jadrati pod ostrim kotom proti vetru. Zaradi napornega ohranjanja statičnega položaja telesa pri jadranju proti vetru je hitrost manjša, jadralec pa je moral pridobiti čim več višine proti vetru (glede na mesto lomljenja valov). Povprečna razdalja na dru- gem odseku je bila skoraj identičnih vrednosti (0,47 km), vendar pa je bil čas bistveno krajši (1,16 min), kar pomeni, da je jadralec jadral z večjo hitrostjo. Povprečna razdalja (0,21 km) in čas (0,30 min) pri jezdenju valov sta bila najkrajša izmed treh odsekov. Analiza kaže, da sta na tem odseku čas in razdalja povezana s številom opra- vljenih zavojev pod in na valu. Večje število opravljenih zavojev pomeni tudi daljši čas in razdaljo. Analiza intenzivnosti napora kaže, da je bil povprečni pulz najve- čji (147 ud/min) takoj po koncu jezdenja valov in da je obremeni- tev po Škofu (2007) in Ušaju (2011) v mejah intenzivnega napora (142–158 ud/min). Povprečna frekvenca srčnega utripa na odseku jadranja proti vetru (132 ud/min) in odseka od začetka obrata do začetka jezdenja valov (135 ud/min) pa sta primerljivi in v mejah srednje intenzivnega napora (124–141 ud/min). Na podlagi podatkov ocenjujemo, da je jadranje na deski na valo- vih šport, pri katerem se izmenjujejo različno dolgi intervali ohra- njanja statičnega položaja telesa pri jadranju na deski proti vetru in dinamičnega jadranja na deski z iskanjem optimalnega vala ter jezdenja valov. Intervali so različno dolgi, glede na značilnosti točke jadranja, hitrosti vetra, značilnosti lomljenja valov, uporabe opreme (prevelika, premajhna ali optimalna velikost jadra glede na pogoje) ter kondicije pa tudi dnevne forme jadralca. Na podlagi podatkov v Tabelah 6 in 7 ocenjujemo, da je ob tipičnih vetrovnih pogojih na točki Punta El Medano jadranje na deski na valovih v 10–15 % časa zmernega napora; 60–70 % časa srednje intenziv- nega napora in 10–20 % časa intenzivnega napora. Z vidika inter- valov to na podlagi povprečnih časov v odsekih pomeni cca. 1,35 minute statičnega ohranjanja položaja telesa oz. srednje intenziv- nega napora; cca. 1,16 minute dinamičnega srednje intenzivnega napora in cca. 0,30 minute intenzivnega dinamičnega napora. „ Sklep Jadranje na deski na valovih je kompleksen šport, ki za ukvarjanje zahteva dobro kondicijo, opremo, ustrezno znanje tehnike ter oce- njevanja vetrovnih pogojev in nastajanja valov na točki jadranja. Analiza podatkov (na primeru jadralca v dobri telesni kondiciji) kaže, da so obremenitve med jadranju na deski ob srednjih hitro- stih vetra (20–26 vozlov) in manjših valovih (do 1,5 m) v mejah sre- dnje intenzivnega napora (124–141 ud/min). Napor se poveča do intenzivnega (142–158 ud/min) le v času jezdenja valov. Pri nižjih valovih je čas jezdenja valov krajši. Pri jadranju na deski v močnem ali zelo močnem vetru (od 26 do 32+ vozlov) v višjih valovih (3–4,5 m) pa se čas jezdenja valov podaljša, prav tak pa se podaljša tudi čas napora v mejah intenzivnega (142–158 ud/min) napora. Jadra- nje na deski kaže značilnosti največjega napora (159–177 ud/min) le v kritičnih situacijah, povezanih z varnostjo (npr. ko val jadralca pokrije ter zadrži pod vodo; ko plava za jadrom in desko, ki jo je odnesel močan val ipd.). Ocenjujemo, da je intenzivnost napora pri jadranju na deski na va- lovih močno odvisna od trenutnih pogojev vetra in valov ter izbire 292 primerne velikosti jadra. Sklepamo pa, da je jadralec povprečno 10–15 % časa v mejah zmernega napora; 60–70 % časa v mejah srednje intenzivnega napora in 10–20 % časa v mejah intenzivne- ga napora Zaradi teh ugotovitev priporočamo, da specialna kondicijska pri- prava jadralca vključuje krepilne gimnastične vaje za najbolj ak- tivne mišične skupine (rok, ramen, trupa in nog), ki naj jih jadralec izvaja v različnih intervalih srednje in visoke intenzivnosti. Časovni intervali srednje in visoke intenzivnosti naj se smiselno podaljšu- jejo (glede na kondicijsko pripravljenost jadralca) od 30 do 90 se- kund. „ Zahvala Za podporo pri izvedbi meritev se zahvaljujemo Jaki Medja in slo- venski ekipi podjetja Amer Sports (https://www.amersports.com/), ki zastopa blagovno znamko Suunto (https://www.suunto.com/). „ Viri 1. Adrian P. Kezele (2013). What Is Your Heart Doing While You Are Win- dsurfing? Pridobljeno s http://www.soulwindsurf.com/2013/07/what– is–your–heart–doing–while–you–are.html 2. Carter, A. (2013). Is your body windsurfing ready? Pridobljeno s https:// boards.co.uk/features/is–your–body–windsurfing–ready/. 3. Google Earth (2018). Punta del Medano. Pridobljeno s https://earth. google.com/web/@28.04020875,–16.53684861,0.40561599a,1516.2196 7901d,35y,167.36171035h,59.99439665t,–0r 4. Hemer, T. (2011). Windsurfing Heart Rate. Pridobljeno s http://whiteli- onwindsurfing.blogspot.com/2011/04/windsurfing–heart–rate.html 5. HF (2018). What’s the Relationship Between VO2max and Heart Rate? Pridobljeno s https://examinedexistence.com/whats–the–relation- ship–between–vo2max–and–heart–rate/ 6. Hiilloskorpi H. K., Pasanen, M. E., Fogelholm M. G., Laukkanen, R. M., Manttari, A. T. (2003). Use of heart rate to predict energy expenditure from low to high activity levels. Int J Sports Med. 2003 Jul;24(5):332–6. 7. Ličer, M., Fetich, A. Jeromel, M. (2018). Prognozirano plimovanje morja v koprskem zalivu. Pridobljeno s http://www.arso.gov.si/vode/morje/ Plima2018_a5_utide.pdf. 8. Milan Ambrožič, Robert Repnik, Nina Opaka (2018). Galileo in mednaro- dno leto astronomije 2009. Pridobljeno s http://fizika.dssl.si/Galileo/in- dexa0f2.html?option=com_content&view=article&id=49&Itemid=71 9. Movescount (2018). Analiza seans po slikah in tabelah v aplikaciji Movescount Pridobljeno s http://www.movescount.com/moves/ move115318086 10. Nes, B. M, Janszky, I., Wisloff, U., Stoylen, A., Karlsen, T. (2013). Age‐pre- dicted maximal heart rate in healthy subjects: The HUNT Fitness Stu- dy. Scandinavian journal of medicine & science in sports. 23(6): 697–704. 11. Northton, D., NOrthton, K., Sardgrove, D. (2005), Position statement on physical activity and exercise intensity terminology. Journal of Science and Medicine in Sport 13 (2010) 496–502. Pridobljeno s https://www. essa.org.au/wp–content/uploads/2015/10/Position–statement–on– physical–activity–and–exercise–intensity–terminology.pdf 12. Pérez–Turpin, J. A., Cortell–Tormo, J. M., Suárez–Llorca, C., Andreu–Ca- brera, E., Llana–Belloch, S., Pérez–Soriano, P. (2009). Relationship bet- ween anthropometric parameters, physiological responses, routes and competition results in formula windsurfing. Acta Kinesiologiae Univer- sitatis Tartuensis. 2009, Vol. 14 95. 13. Prosen, S. (2016). Preprosto o plimi in oseki. Pridobljeno s http://www. rad.sik.si/wp–content/uploads/2016/11/Preprosto–o–plimovanju.pdf 14. Purwandana, A. (2016). What‘s the difference between a wave and a swell? Prudobljeno s https://www.quora.com/Whats–the–difference– between–a–wave–and–a–swell 15. Realyn, B. (2018). Resting Heart Rate Chart by Age New Prognostic Per- formance Of Heart Rate Recovery On An Exercise Test In. Pridobljeno s http://www.arandorastarwales.us/resting–heart–rate–chart–by–age/ resting–heart–rate–chart–by–age–new–prognostic–performance– of–heart–rate–recovery–on–an–exercise–test–in/ 16. Robergs, R., Landwehr, R. (2002). „The Surprising History of the ‚HR- max=220–age‘ Equation“ 17. Rossmeier, M., Schennach, S. (2012). Tricktionary II: the ultimate win- dsurfing Bible. 5th enlargerd and revised edition. Mieders – Austria. 18. Slovar slovenskega knjižnega jezika (2018). Pridobljeno s http://bos.zrc– sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=glisiranje&hs=1 19. Surf center El Medano (2018). Surf center El Medano. Pridobljeno s http://www.surfcenter.el–medano.com/Wind/4cast/index.php 20. Surf–forecast.com (2018). Surf–forecast for El Medano. Pridobljeno s http://www.surf–forecast.com/breaks/El–Medano/tides/latest ). 21. Tanaka, H., Monahan, K. D., Seals, D. R. (2001). Age–predicted maximal heart rate revisited. J. Am. Coll. Cardiol. 37(1): 153–56. 22. Tomki, A. (2013). Slovensko in drugo pomorsko izrazoslovje. Pridoblje- no s http://www.morjeplovec.net/forum/viewtopic.php?f=22&t=1339 5&sid=214da595b9449c78148510491bb5f246 23. Ušaj, A. (2003). Kratek pregled osnov športnega treniranja. Ljubljana: Fa- kulteta za šport. 24. Ušaj, A. (2011). Temelji Športne vadbe. Ljubljana: Fakulteta za šport. 25. Vetrovna napoved Muchoviento Playa Sur El Medano (2018). Pridoblje- no s http://www.muchoviento.net/. 26. Vetrovna postaja Cabezo (2018). Pridobljeno s (https://cabezo.bergfex. at/). 27. Windsurf calculator (2018). Prognosing the wind. http://www.07techno. com/windsurfing_calculator/ doc. dr. Matej Majerič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport matej.majeric@fsp.uni-lj.si