/ /
GLASILO
, KERAMIČNE
\?> ■8*)
^INDUSTRIJE
L I B O J E-CELJE
L,6 — - :	LIBOJSKI KERAMIK ----------št.4
OBČNI ZBOR SINDIKATA JE ZA NAMI
Dne 31.5,1962 je bil redni letni občni zbor sindikalne podružnice , na katerem je bil podan obračun dela za preteklo leto.
V	poročilih je bilo precej obširno nakazano stanje v kolektivu, kakor tudi smer za nadaljnje delo.
Največ je bilo govora o decentraliziranem upravljanju, o napakah, ki se pojavljajo in kako bi jih tudi^odpravrli. Izrečeno je bilo tudi mnenje, da se naj številčno stanje svetov enot zmanjša in tako omogoči elastičnost pri dolu SE Govora je bilo tudi o odnosih in_disciplini in nujno je, dn sc tudi v tem pogledu stanje izboljša, če hočemo, da se izboljša naše gospodarsko stanje.,
Ob priliki občnega zbora podružnice je podal svoje poročilo tudi predsednik DS, ki so je dotaknil težkoč, v_katerih smo bili v preteklem letu V poročilu se _ jo dotaknil tudi naših osebnih dohodkov, ki so minimalni in so vplivali na precejšnjo fluktuacijo delovne sile v.preteklem.letu. Negativni pojav je, da iz podjetja odhaja v veliki mo_— kvalificirana delovna sila. V referatih jo bilo le precej podanega, tako bi bila lahko razprava bolj pestra, kot je bila.
Udeležba na občnem zboru j c bila zadovoljiva. Zadovoljni pa ne moremo biti z razpravo, kajti smatramo, da, pa je v podjetju le precej problemov, o katerih bi so dalo razgovor jati in ravno občni zbor naj bi bil mesto, na.katerem bi se morali pomeniti o vseh ■problemih;, ki nas tiščijo, Samo tako bi si zagotovili boljše delo za prihodnje Isto, Osnovna ugotovitev je, da sc bomo morali v bodoče v razpravah bolj oglašati, in to volja tudi za sestanke svetov EE, centralnega DS in ostale organizacije. Nujno potrebno bo tudi poživiti delo novoizvoljenih sindikalnih pododborov, katerih imamo sedaj samo pet.
Kakor smo že povedali« je bila udeležba zboru zadovoljiva in je nov 10' volilo 245 članov sindikata
V	nov 10 so bili izvoljeni naslednji tovariši:
V	izvršni odbor:
1.	Čadej Jožica
2.	Dvojmoč Jože
3.	Planinšek Rudi
4.	Avsec Jože
5.	Nedeljko Ignac
6.	Deršek Ivan
7»
o.
9»
lc0
II;
Pader Drago Jogrišnikjiiarijs Šuster Jožo Pintar Marija Cvikl Majda
So
V nadzorni odbor;
1 Vitnnc Karel 2, Kveder Karel 3» Koren Jože
Dno lo»4,1962 so j'e že sestal novoizvoljeni odbor in iz svoje sredine izvolil
za predsednika tov,Nedeljka^Ignaca za tajnika	" Čndcj Jožico in
za blagajnika	M Dvojmoč Jožeta
Želimo,vda bi novi Izvršni odbor sindikalne podružnice imel več uspeha pri svojem delu.. Jasno pa jo, da bomo morali pri delu sodelovati vsi členi podružnice.
Š.D,
NOVO IZVOLJENI S^NDIKAINI ODBORI V LETU 1962
I> Sindikalni odbor EE strug ..orna, livarna, gmota in mode -
larna
Izvoljeni;
1.	Jcgrišnik Marija	- predsudrette—
2.	Vidovič Majda	- tajnik
3» Recek Drago
4,	Er islan Martin
5.	IClovar Vero
6,	Horvat Mišo
7.	Golavšck Rudi
II,	Sindikalni odbor EE prodorne peči, okrogle peči in
samotni oddelek
Izvoljeni;
1,	Koren Jože	-	predsednik
2.	Jngič Rajko	-	tajnik
3« Super Ivan
4,	Baloh Majda
5.	Delnkorda Vinko
6,	Veselko Dora
7.	Kores Franc
III,	Sindikalni odbor EE slikama in PIC Izvoljeni;
1,	Ambrož Jožo	-	predsednik
2,	Poteko Vida	-	ta5nik
3.	Pint er Marija
4.	Svet Sonja
5.	Sulcr Minka	.....
6,	Cvikl Milica
7» Stadler Fanika
IV Sindikalni odbor EE uprava in prodaja Izvoljeni:
1» Kostonaj Lado	-	predsednik
2.	Šulcr Jožica	-	tajnik
3.	Lednik Jože
4.	Artl Oto
5# Čadej Jožica 6. Kokol Elza 7* Boder Drago
V, Sindikalni odbor EE strojna delavnica in avtopark Izvoljeni:
1.	Avsec Jože	-	predsednik
2.	Adrinck Ciril	-	tajnik
3.	Sanco Jože
4.	Rotor Ludvik
5.	Satler Ivan -
6.	Cilenšek Franc
7.	Goriš e k St e fon
PRODAJA KERAMIKE V LETU 1961 IM NJEN PLASMA PO POSAMEZNIH PODROČJIH
Če naredimo le grob pregled nad prodajo naših izdelkov v preteklem letu, lahko ugotovimo, da je v prvi polovici lota prodaja potekala dokaj ugodno. Podjetje je v tem času poslovalo v poizkusni fazi in ni bilo zmožno dati na trg tolikšno količino blagaf kot'ga jo ta zahteval. Nasprotno.porastu naše proizvodnje so se potrebe trga v drugi polovici lota zaradi povečanega uvoza in naraščanja proizvodnje domačih sorodnih podjetij zmanjšale. V tem obdobju je bilo za 3o$ooo,ooo,- din manj prodanega blaga, kot pa proizvedenega,
Zanimivo jo pogledati, kam smo prodajali našo izdelke in v kakšnih količinah po posameznih področjih.
Če vzamemo vse prodano blago za loo% plasma, ugotovimo, da smo od toga plasirali po posameznih republikah takole:
Srbija	43	%
Makedonija	4	%
Hrvatska	,	po %
BIH	4	%
Slovenija z Varaždinom in Pulo 19 %
Črna gora	-
Igo %
Še vedno je Srbija naš najmočnejši odjemalec in z Makedonijo skupaj potrošnik ozkega asortinana, Hrvatska z BIH in Slovenija sta odjemalki širokega, predvsem živobarvnega in
izbrano dokoriranoga blaga Črna gora sploh ni bilo obdala na Tja nismo že nekaj let pošiljali blaga, predvsem zaradi slabših prometnih zvez Železnica mm no dovoli prekladanja na ozkotirne proge, kamionski prevozi so pa za to področje izredno dragi - celo do 2o,- din za kg. Zagotovov bi so tudi na tem področju našli direktni odjemalci za nase blago, saj sedaj ves ta teritorij obdelujejo le grosistična podjetja, toda v tem primeru bi se prodajni stroski nedvomno občutno zvišali.
Poleg domače prodajo smo v preteklem letu izvoaili za 1,837,210,- din izdelkov v Belgijo,
Ta izvoz je minimalen v primerjavi z nekoliko let nazaj,. ko smo izvažali v Sgipat in na Malto,, Nima za podjetje finančnega efekta, vendar jo nujen glede na splošno bilančno politiko države, S ten, da je naš uvoz v preteklem.letu. bil kar za 19 -krat večji od izvoza, smo prispevali svoj delež k pasivi bilance, To nam dajo^snov za resno^razmišljanje o povečanju izvoza in zmanjšanju uvoza, kjer jo to le mogoče,"
Gothe
STANJE NA TRGU V I ČETRTLETJU 1962
Pri ocenitvi situacije m tržišču je Važno razmerje ned ponudbo in povpraševanjem, Le dobro poznavanje tega .tržne p ga zakona nam lahko da zanesljiv odgovor na vprašanje: kaj in kako bomo prodajali.
Ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem je odvisno,od proizvodnih kapacitet, obstoječih zalog in uvoza na oni ter kupne moči državljanov na drugi strani,
Bistven vpliv na prodajo imajo lahko tudi činitclji,.kot so: primerna reklama, dobra kvaliteta* izbrani vzorci in solidno cena,
Za prodajo naših izdelkov so so manjše težave pokazalo že proti koncu preteklega leta in v prvem tromesečju t,l,.niso pojenjale, Z vsestransko kompenzacijo trgovskih podjetij je nastala neizogibna stagnacija, ki .ima še vedno vpliv na povpraševanje. Marsikatera podjetja še novodo, komu bodo priključena in v kakšnem obsegu bodo delovala,
*
Smotrnejšo gospodarjenje po posameznih ekonomskih enotah jo nujno zahtevalo zmanjšanje zalog. To tor uredba o medsebojni likvidaciji fakbur, ki je izšla v Zveznem uradnem listu 53/61, je neposreden vzrok zmanjšanih in prečiščenih naročil. Podjetja, ki nimajo dovolj kreditov za obratna sredstva, in takšnih je večina, so z omenjeno uredbo bila postavljena pred dejstvo o zmogljivosti kupno.noči, Ta je na splošno niz len, zato podjetja naročajo le.tiste izdelke , ki jih nujno rabijo in za katere vedo, da jih bodo lahko v dogovorjenem roku plačala. Za zboljšanje tega stanja je
nošo podjetje določilo skrojni rok pločil 25 dni. Glede na to, da je to uredba zadelo tudi naše podjetje v odnosu do dobaviteljev, je ta rok naksinolen, ki ga lahko podjetje prenose.
Poleg teh elementov bistveno vpliva na prodajo naših izdelkov povečana produktivnost Gonače sorodneindustrija ter porast uvoza. Uvozno blago jo za grosistično in dotaj listič-no trgovsko ureže zelo interesantno, ker s pribitki na nabavno cono ustvarjajo svojin podjetjen r;rosenetljivo dobičke.
V primerjavi s ton, do na plačilno zmogljivost kupcev ni noc vplivati, lahko nasprotno trdiuo za dotok tujega blaga na nase tržišče. Uvoz ne bi inol posebnih posledic za prodajo naših izdelkov, če bi imeli dovolj posluha za trg in bi znali pravočasno izkoristiti ugodne nonento, da bi nove artikle in dekorje, ki jih potrošnik želi, ponudili pravočasno. Zato je nujno, do gre podjetje z zahtevani trga v korak, če noče pasti v zadrego. Budno je treba paziti na utrip tržišča, biti elastičen - kar pri današnji tehniki ne bi snelo biti problem - in v tisten trenutku dati potrošniku to, kar želi. Konkretno pri naših pogojih, kjer so interesi nas kot proizvajalca in kupca kot potrošnika ne križajo, bi to noralo biti še posebno izvedljivo. Saj od nas prav trg zahteva tiste izdelke, ki so za nas najbolj zanimivi v pogledu finančnega efekta. To so vsi naši dekorirani izdelki: vaze, skledo za sadje ter še posebno iskani izdelki v šestih barvah.
Toda jasno nam nora biti, da je potrošnik pri nasičenem trgu zahtevnejši in da se bo ze zaradi najmanjše naše nelojalnosti obrnil drugam. Bodvonno bo mnogo teže kupca ponovno pridobiti, kot ga pa z malo dobre volje poskusiti zadovoljiti, Če bomo na to mislili vsi v našem podjetju in se bomo vsi trudili za uspeh, ga bomo gotovo dosegli kljub konkurenci domačo industrijo in uvoza.
Gotho
NAŠ ARTIKEL 14-03 JE DOBIL POSEBNO PRIZNANJE
V decembru 1961 je bila v Beogradu razstava umetnosti v industriji, ki jo jo priredil Muzej obrtne umetnosti. Na tej izložbi je tudi našo podjetje razstavilo nekoliko izdelkov.
Zn artikel 14o3 PB je Muzej obrtne umetnosti dal našemu podjetju posebno pismeno priznanje in ga označil kot proizvod, kateri predstavlja uspelo sintezo funkcionalno in tehnološke umetniško rešitve.
Muzeju obrtne umetnosti v Beogradu smo za priznanje hvaležni.
Upajmo, da bomo v bodočo imeli več tako uspelih izdelkov, ki bodo dosegli podobna priznanja tudi drugod.
Gotho
SAMOTNA ERO BLEMAT TKA
Vsaka spremembo v tehnologiji proizvodnega procesa povzroča velik udarec na vse tiste nase oddelke, lcr so v no p o sredni proizvodni zvezi. Povečanje proizvodnje na račun povečanja delovne silo ali pa produktivnosti, kar je v so danjen hitren razvoju precej ronuabilncjso .m absolutno nujno, doseženo lahko sano še z ne haniza ci j o ali nog v lo z avtomatizacijo, kar je višja oblito?, mehanizacije,. Ce je taksen korak storjen v podjetju le na nekaj nestih,
30 za proizvodnjo krit1,Čr,a . ^ ^rugi strani pojavi negativni moment, ki nu v industrijskem žargonu pravimo ozko grlo”. To grlo niso nič drugega not kapacitativno slaLi oddelki, vrinjeni ned začetno in končno zozo proizvodnega procesa. Ozko grlo se lahko pojavi že na začetku ali na koncu proizvodnega procesa.
Močno drastičen primor nastopa ozkega grla j c. v naši tovnrp ni in ga lahko zasledimo k ulv vo začetni^proizvajalni fazi. Že danes relativno močan očdolckjer pri ras proizvajajo vso potrebno gmoto in bo sčasoma postal s e močnejši, stoji na začetni fazi oddelka strugeran» ki je zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov pic k:vodno slabsa. Na drugi strani po je oddelek za biskvitno žganje 5n žganje loseonih izdelkov ka pa cita tivno izredno močan, saj je vuai sedaj» £0 m e možnosti za absolutno izkor:ščanjo zgalncgc volumna, zaradi pomanjkanja robe lo delno ir: kori scen, V tem primeru je Oddelek - strugarna prej imenovano ozko grlo.
Močno podoben primer, ki jo n?st' zaradi sunkovitega porasta potreb robe, zasledimo v samotnem odciolku, . Ta oddelek, ki jc že pred zgraditvijo nove prodorno peci zaostajal za proizvodnjo, ostalih oddelkov# predstavlja veliko oviro v proizvodnji. Krivda jo v močno zastareli metoma dela in v veliki izrabljenosti proizvodnih strojev in v močno neprimernih pogojih dela«
Večji asortimenski in tonalni plen podjetja, zgraditev nove prodorne peči in povečanje stori/.nos tr. v ostalih proizvoap nih oddelkih, je v samotnem cevixu povzročilo veliki navidezni nadec kapacitet. Ista delovna slin in isti.proizvodni stroji morajo dajati skoraj večjo produkcijo samotnih izdelkov. Povečanje produkcija in produktivnosti.izrazono z neka j % je nastala na.osnovi boljše organizacije m tuui s splošnim tempom diktirane delovne vneme,
Porast potreb zahteva nemoteno odvijanje delovnega procesa. Takoj, ko nastane najmanjša okvara, zasledimo.v proizvodnji zastoje, ki na proizvodni ploh. vplivaj o negativno.
Še večjo oviro v kontinuiranem oskrbovanju proizvodnje s samotnimi izdelki, ki jo povzročajo zastareli stroji, pa povzroča nezadostno in nestalno susenje gotovih izdelkov ter neprimeren transport suhih izdelkov,
■Glade kvalitete bi lahko imeni:.i najrazličnejše poizkuse, ki so že bili izvedeni, ali pa so še v belcu. Zagotoviti standardno kvaliteto izdelkov ■iz samota je vprašanje hitro
proizvodnje, kvalitete črepinje, nolega % Iona pri susonju in v porabi, kot tudi nizkih proizvodnih stroškov« Vso to postavke povezati pa jo pri današnjih potrebah in stanju kaj težko, Rrobe, izvršeno z nanenon, de bi so štirioglato šanotno kapico vlivalo, kar bi njihovo kvaliteto nočno dvignilo, so propadlo v snislu produciran^a zato, kor trenutno ninano na razpolago prostih bobnov in bazenov, ki so za to potrebni.
Izdelovanje kordioritnih šanotnih kapic je trajalo dva nesoča. Ker pa kapico iz tega natoriala zahtevajo svo^ proizvodni proces, ki je za naše sedanje potrebe prepočasen,. ne pridejo začasno v poštev. Možnosti za stiskanje šanotnih kapic ninano, zato nan začasno ostane le to, ha uporabljano kar klasično šanotno gnoto, ki je znes gline in san c* a. Tovrstni šanotni izdelki so sorožnemo poceni. Kor pa niso glode odpornosti ravno najboljši, se lahko prakticira.zaradi velikih potreb, do tudi niso najlepše .izdelani, saj jo velikega ponono za redno vzdrževanje proizvodnje, da je raz~ nih šanotnih izdelkov le dovolj na razpolago,
V interesu nenotenega razvoja proizvodnje bi bilo, da so uresniči takšna kvaliteta kapic, ki bi zaradi svoje velike trdnosti in trdote vzdržala vse obrenenitve, ki jih.proiz^ vodni - žgalni proces zahteva, Nekaj takega pa .bi bilo nožno doseči le z izdelavo kapic na osnovi silicijevega karbida, ki je sicer relativno drag uatorija!, a jo dorasel zahtevan, ki jih naš proces želi« Poizkusi s ten materijalon so na vidiku in je le od vprašanja časa in.uspehov pri poizkusih odvisno, kdaj se bodo pojavile kapico no poizkusnen žganju tudi pri nas,
Z,Ivnik
ŠE ENA AKCIJA
Vse bolj se pri dodeljevanju kreditnih zahtevkov upošteva norilo "rentabilitetna naložba družbenih sredstev" v sodelovanju s čin višjo lastno udeležbo* In prav zaradi teh pogojev zaid en o dostikrat v težavo, kor^so ekonomsko nočnejša podjetja v noprinerno ugodnej šen položaju za osvojitev prioritete pri odobravanju posojil«
V tekočen letu predvidevano investicij Ov osvajanja nove proizvodnje, za kar bi potrebovali najnanjši.znesek 27,ooo/n din, poleg progranskega koriščenja investicijskih sredstev, ki sno jih angažirali v nujno rekonstrukcijsko dejavnost. Čeprav znesek ni ponenbon, je za nas izredno problematičen, ker so sredstva udeležb h kreditom uaksinaIno zavzeta za rekonstrukcijo in novo gradnjo investicijskih objektov v LES,
Zato sno smatrali za potrebno, da poizkusimo zainteresirati Upravni odbor skupnega rezervnega sklada LES, da nan zajamči potrebni znesek kreditne udeležbe* Namen tega sklada je sicer prvenstveno kriti poslovne izgube, če se pojavijo pri posameznih gospodarskih organizacijah v pogojih objektivnih
težav, vendar pa lahko sklad vpliva tudi kot sanacijsko sredstvo zo hitrejšo prosperiteto posaneznih de30vnosti,
S posebnim elaboratom suo dokazali nujnost denarne investicije ter upamo, do bono uspeli«
zaključkov:	6
-	pravilnik kljub nokatarin penamj kijivostin poučni važno prelomnico v odpravljanju mezdnih odnosov.;
-	določuje sredstva čistega Ichac.o.a za namene razširjeno reprodukcije in osebnih d: jed kov?
-	širi materialno osnovo samostojnega gospodarstva v ekonomskih enotah;
-	določa ekonomičnojši start medsebojnih proizvodnih od-
r-.nd -in ti n na r ti nuli ra ni:j hO":e do.a n vnos vi „ saj se prav lahko
stroškov« Dvojnost to relacije nam 30 -tantra v pusa.uuj.uun očitna. Zato bo bodoča naloga p;:-Tilnika odpravljanje nooa-. visnosti posameznih enot, s povečanj on' potrebe kvaliteto dol, ki bo podrejena tehnični kontrolni službi, .To.je vazno načelo za krepitev vloge samost o jnosti vedenja in upravljanja posameznih služlo v podjetju«
V proizvodnih ekonomskih enotah ne bo bistvenih sprememb. Glavni osnovi za ugotavljanja osebnih prejemkov ostaneta količim in znižanje proizvodne cone« Temeljite jso bo potrebno obdelati slikamo$ ki ima v svoji dejavnosti uvozili material z vplivnimi premiki v cenah in dohodku, v večanju izbire asortimana in prevzemanju in .oddaji blaga.
SPREMEMBE 0 SISTEMU NAGRAJEVANJ A PO DELU
nosov.
V toj vlogi mora pravilnik nujno vse sovam, vso spremembo, ki so nastale v samem sistemu vodenja gospodarstva, s posledicami izravnanja družbeno priznane R.ogc gospodarskih dejavnosti in sprononb v otoul p noo...zvodno cono. Zato
Razbremenjene pa bodo:
-	ŽS&ZŽJ «d«,
-	formiranje osebnih dohodkov za plačilo državnih praznikov in letnih dopustov. Denar za te namene bo rezerviran v posebnem sestavu čistega dohodka podjetja5
-	delovanja faktorja delitve čistega dohodka po namenu.
Ves dohodek po količini in znižanju proizvodno cono st 1° torej mesečno izplačeval, razen ob sprejemanju trimesečnih periodičnih obračunov, kjer bomo vezani na de 1 čistega dohodka,
S tem bomo uspeli, da bodo obračuni raznnljivi, ker bodo enostaven registrator poslovnega dogajanja v ti^ti ekonom s ki enoti. Eni spre jemanju, plana in družbenih meril nafar^-i o vanj o pa bomo sodelovali z vodji ekonomskih enot, ki bodo v večjem kontaktu s člani svojega kolektiva m konstruktivni sodelavci.
Režijskim enotam pa predlagano realizacijo uslug, ki so pretežno njihova dejavnost. Delavnice bodo formirale^ sklad osebnih prejemkov s prodajo svojih ur, ki so^vrednosuno določeno k uprava naj bi bila na grb je na od doseženega dohodka podjetja, ki združuje glavne elemente gospodarjenja: produktivnost , ekonomičnost, rentabilnost in prodajo i-senikov, nabava in prodaja od doseženo prodaje na trgu, razvojno^ izobraževalni center pa delno z dohodkom podjetja pretežno pa z dohodkom, ki ga ustvarja plasma novih izdelkov na tržišču, Avtopark pa svoje usluge nagrajuje s prevoženo količino materialov,
To so značilne spremembe, ki pa zahtevajo predhodno delo: analizo poslovanja v preteklem letu, po ekonomskih enotah sprejem optimalnega obsega proizvodnega in iinancncgo plana ter finale toga, uzakonitev letošnjega odnosa. Bližamo^so tej zadnji fazi, ki je najzahtevnejša in zasluzi največ je
sodelovanje,
V, K,
FILTER PLATNO - PROBLEM
Kot vso sosednje keramične tovarne, tako tudi pri nas upo-rahljamo za proizvodnjo gmote nayIon filter platno, s teterana s oskrbuje industrija svilenih proizvodov Stovan Dukic iz Zemuna, Že v okbobru preteklega leta je dobavitelj dobavo platna ukinil, kar jo upravičil s pomanjkanjem uvoznih surovin, Pogodbeno obveznost, 7o° m.platna, nam dobavit elj m ^ mogel dostoviti,zato smo bili primorani platno iskati drugje.
Za nadaljnjo dobavo platna smo se obrnili na^"Induplati Jarše. Filter platno ni bil njihov reden proizvod, zato smo
le z veliko težavo dosegli, da so ga za nas še pravočasno izdelali najnujnejše količine, Njihovo platno je kvalitetno slabše in vzdržljivost kratkotrajnejša. Zaradi tega jo nastala večjo poraba. Slabosti platna so se pokazalo pri rezanju, ker je gmota vsebovala kosme, ki so se pri^rezanju valjov v listo nabirale na rezalni žici in povzročalo riso na listih. Vse to jo povečalo lom^v strugami; v proizvodnji gmoto pa počasnejšo stiskanje, večjo porabo platna in zvišanje materialnih stroškov.
Kožo, da bo to vprašanje začasno rešeno. Od podjetja "Sto-van Dukič" Zemun smo namroč prejeli obvestilo, da nam bodo že v aprilu poslali 2oo metrov mylon platna, čo plačamo naprej. To smo storili, kor je bilo nujno, da se izognemo no motenomu poteku proizvodnjo in odpadu loma.
Seveda to jc le trenutna rešitev, kajti za nadaljnjo dobavo nimamo od omenjenega podjetja nobenega jamstva. Letno pogodbe za tekoče leto nam no podpišejo, ker tudi sami nimajo zagotovljenih uvoznih surovin, To je za podjetje problem, o katerem bo vsekakor treba razmisliti in, če ne bo kazalo drugače, so tudi odločiti za uvoz.
Padar
GRAFITNI LONCI PO TUJI VALUTI
Že nekaj časa nam jo jasno, da je proizvodnja grafitnih loncev zahtevnejša, kot smo to pričakovali in da industrijsko proizvodnjo grafitnih loncev ne bomo mogli osvojiti brez tuje pomoči. Zato smo že v lanskem letu in tudi že prej poizkušali navezati stike z inozemskimi proizvajalci, kot so; tvrdka Morgan - Anglija, Morando - Italija, Mamut - Vzhodna Nemčija in še z nekaterimi drugimi.
Kljub precejšnjemu trudu, ki je bil vložen v to, da dosežemo kakršno koli tehnično sodelovanje s proizvajalci v zahodni Evpopi, ki v kvaliteti proizvodnjo gobovo prednjačijo, nam ni uspelo niti to, da si ogledamo njihove proizvodno postopke.
Tvrdka Morando n,pr, bi bila pripravljena prodati licenco, vendar pod nemogočimi finančnimi pogoji.
Tvrdka Salamander odnosno Morgan pa sc o tehničnem sodelovanju ali prodaji licenco ni hotela niti pogovarjati. Zato smo bili prisiljeni pričeti resnejše razgovore s proizvajalcem grafitnih loncev v Vzhodni Nemčiji,
Po dolgoveznem medsebojnem dopisovanju je bilo dogovorjeno, da pridejo zastopniki našega podjetja na velesejem v Leipzig, kjer bodo predstavniki podjetja, katero posreduje nakup licenc, in predstavniki podjetja - proizvajalca. Po nekaj dnevnih pogajanjih je bil dosežen dogovor za prodajo licenco pod sorazmerno ugodnimi pogoji. Oglodali smo si tudi tovarne.
To nan je bilo dovoljeno šole po precej dolgih^in žolčnih, debatah ter direktni intervenciji vzhodno - nemških oblasti iz Berlina,
V kolikor bodo pristojni organi pravočasno odobrili nakup licence in potrebna denarna sredstva, lahko že v letošnjem, lotu računano s prvo proizvodnjo grafitnih loncev po tuji licenci.
T-F
G IB A" JE DELO VITE SILE V LETU 1961
Če primerjano gibanje delovne silo z lanskim lotom, bomo videli, de je bilo v letu 1961 večjo, kar jo razvidno iz spodnjih pokc.zovnlcev:
Stanje 31.12.1959		Prišli	Odšli		Stanje 31,12.1960.
m	ž	sk	n	ž	sk	m	ž	sk	m	z	sk
215	285 5oo	46	66 112	57	4-8	I05	2o4 303	5o7
Stanje 31.12.1960		Prišli	Odšli		Stanje 31.12.1961
n	ž sk	n	ž	sk	m	ž	sk	m	ž	sk
2o4 3o3	5o7	50	55 lo5	66	60	126	188	298	486
Iz gornjega je razvidno, da je fluktuacija delovne silo^ . šo vedno velika. Predvsem ja bila v tem letru občutno večja fluktuacija kvalificirane delovne silo, Število.delavcev, ki so odšli iz podjetja, po kvalifikacijah je bilo naslednjo:
VK K	K	NK	Skupaj
5	6o	12	55	112
Zaskrbljujoče je vprašanje moške dolovne silo, pri kateri jo fluktuacija večja, ni pa jo mogoče nadomestiti. Vzroki tonu so predvsem nizke obračunske ^postavke in pa pomanjkanje stanovanj. Lahko bi dobili moško delovno silo iz odda- . Ijenih krajev in sosednih republik, ker pa nimamo stanovanj, je to nemogočo. Delavci, ki se zaposlijo iz oddaljenih krajev, kmalu zapustijo naše podjetje. Razlogi prenehanja delovnih razmerij so bili naslednji:
na lastno željo	odpoved podjetja	PO pogodbi	disc. Samo- Po	OK odpust volj„ zak.
76	1	2	3	14	16	112
Podjetje jo v preteklem letu odpovedalo enemu delavcu, in to šoferju tovornega avtomobila "Saurer1', ki je v prodaji. Če primerjamo disciplinske odpuste in pa samovoljne preki-
7o
nitvo delovnega raznerja, so se ti zvišali od preteklega leta v prven princru za 2, v druggn pa za 4 delavce. Odpusti so bili izrečeni zaradi malomarnega opravljanja službenih dolžnosti in pa kraje v podjetju.
Starostno je bilo upokojenih 9 delavcev, invalidsko pa 2 delavca.
Med leton so nastale spremembe tudi pri vodilnih uslužbencih, Na delovno razmerje je dal odpoved tov,Š^oser Rudi, šef komercialnega sektorja, ki je bil razrešen službenih dolžnosti dne 15.12.1961, in šef splošnega sektorja tov. Piano Djordjo, ki je bil razrešen službenih dolžnosti dne 5o.ll.1961,
Treba je razmišljati o ten, kako zmanjšati flukfcuacijo delovne sile, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na povečanje produkt ivno st i.
G. Z.
ALI BOMO USPELI ?
V 2,številki Keramika smo pod go im jin naslovom seznanili kolektiv o prošnji, ki smo jo poslali Zveznemu izvršnemu svetu za oprostitev prispevka iz dohodka in znižanje obresti na poslovni sklad od 6% na 4% za leto 1962, 1965, 1964 in 1965.
Sekretariat zveznega izvršnega sveta po je na našo prošnjo odgovoril negativno, kor pomeni, do nismo uspe-
Uredništvo
ZAHVALA
Ob smrti sestre Marije Kos se iskreno zahvaljujemo sodelavcem predome peči kakor tudi sindikalni podružnici Keramične industrije Liboje za darovane vence in spremljanje na njeni zadnji poti
Žalujoči; sestra Lizika ter brata Tonc in Rudolf
MED DRŽAVNIMI ZAVESAMI
Za potnike, pa čeprav imajo "čisto vest", je prehod čez vsako državno nojo neprijeten, 'Carinske formalnosti sicer niso nič posebnega, vendar pa tudi prav nič prijetnega. Poslednje velja tembolj, če potujete iz Zahodno Nemčijo v Vzhodno Nemčijo. Zahodnonemško policijska, oblasti, ld. sicer na drugih relacijah trenutno za tujce niso posebno stroge, na relacijah proti Vzhodni Nemčiji že nekaj ur pred prihodom na mejo prcglcjujojo dokumente * Ge pa imate opravka v bližini državne meje, potem ne sneta biti presenečeni, če vas bo na železniški postaji, ali mogoče tudi kje drugje, ustavila rezka zahteva policista: "Vaše dokumente, prosim"!
Vlaki proti meji so skoraj prazni, saj potuje le malo zahodnih Nemcev z vlakom v Vzhodno Nemčijo, Zato dobite občutek neprijetnega pričakovanja. Ta občutek je ton večji, čimbolj sc približujete državni moji, oz. prvi vzhodno - nemški postaji. Ko gledaš golo sečnjo mladih gpzdov v bližini proge in precej goste žične ograjo okrog vsakega travnika in njive, dobiš vtis nekega skoraj vojnega stanja.
Kljub prijaznosti, ki jo kažejo na zunaj policijski, carinski in drugi obmejni uslužbenci, se ne moreš znebiti neprijetnega občutka. Čeprav je domača jugoslovanska beseda povsod v tujini za nas presenečenje, te tembolj preseneti, če te ^nagovori v pristni hrvaščini vzhodno-nemski policijski oficir, V pogovoru z njim so ne moreš otresti občutto, da so _ je hrvatskega jezika naučil med drugo svetovno vojno pri nas. Ob sobotah popoldne so našo železniške postaje zelo živahne in vlaki običajno polni potnikov, V Vzhodni Nemčiji pa so postajo prazne in tudi vlaki vozijo skoraj prazni. Vsepovsod so vidno še posledice vojne in pomanjkljivo vzdrževanje obstoječih železniških in drugih naprav. Voziš sg skozi velika mesta, ki pa so večinoma nerazsvetljena, ali slabo razsvetljena s starimi plinskimi svetilkami. Ulico so ob večerih v glavnem prazno.
Vzhodne države ne dovoljujejo nakupa njihovih denarnih sredstev izven njihove države. Zato ni tor ne potujte tako, da pridete ponoči v mesto, kamor želite! Lahko se vam zgodi, do ostanete pod milim nebom, ker nimate denarja. Denar na kreditna pisma lahko dvignete le v banki, ld. seveda ponoči no posluje. Tudi z zapadnini valutami si ne morete veliko pomagati, saj tudi to lahko menjate le v banki ali menjalnici.
Od civilistov bolje da ne iščete informacij, vsaj na javnih mestih ne, kajti lahko se vam zgodi, da Van na vašo vprašanje na kratko odgovore: "Ne vem nič", V lokalih postanejo ljudje bolj zgovorni, običajno kritizirajo tako, kot vsepovsod po sv :tu. Jezijo se, da ni tega, da ni onega, da je to in ono predrago in nekateri tudi nad ten, da privatno ne morejo potovati v inozemstvo.
T-E
Izdavačko prcduzečo ”Rad” iz Beograda nas je zaprosilo, da v našen listu obveščano člane kolektiva o izdajah imenovanega podjetja. Zato tudi v celoti objavljano seznan brošur 1» kola.
Uredništvo
PRODUKT IVU OST RADA, I KOLO
(Naučno-popularna biblioteka Izdavačkog preduzeča "Rad”)
Svako zaostajanje u produktivnosti rada unanjivalo bi naše snage i naše sposobnosti da uspešno istupeno na nedjunarod-non tržištu i da efikasnije poboljšavano materija Ino uslove života naših trudbenika, Ovo kolo posvečeno je ton voorn značajnon probleau. Sorodnici su naši poznati ekonouski i tehnički stručnjaci i zato je upoznanje sa ovin kolon od veliko važnosti, kako za svakog radnog čovokn poj edinačno tako i za rukovodeče i upravijočke organe u radnin kolekti-vinn,
1» Radunovič Dragutin: PD JAM, ZNAČAJ I FAKTORI PRODUKTIVNOSTI RADA
2.	Marjanovič ing. Slavko s MEHANIZACIJA I PRODUKTIVNOST RADA
3.	Kalanovič ing.Dragoljub; HtIFREMA RADA I UREDJENJE RAD-
NOG MESTA
4.	Milcusnič ing.Nenad: UNUTRAŠNJI TRANSPORT I PRODUKTIV-
NOST RADA
5.	Mirkovič ing.Ljubomir: UNUTRASNJE REZERVE ZA POVEČANJE
PRODUKTIVNOSTI RADA
6.	Nikolič Milo je: SPECIJALIZACIJA, KOOPERACIJA I STANDAR-
DIZACIJA I PRODUKTIVNOST RADA
7.	Dautovič dr.Mirko: ČOVEK KAO FAKTOR PRODUKTIVNOSTI RADA
8.	Lukič ing,Miroslav: RADNI USLOVI I PRODUKTIVNOST RADA
9.	Vukovič Ratko: OBLICI STIMULACIJE U PRIVREDI
10.	Taušanovič Milorad: MS PODELA LIČNIH DOHODAKA PO ICOM-
PLEKSNOM UČINKU
11.	Kukoleča dr. St e va n: PRIVREDN O-RAČUN SKE JEDINICE I PRO-
DUKTIVNOST RADA
12.	Kostič dr.Živko: UPRAVLJANJE I RUKOVODJENJE PREDUZEČSM
I PRODUKTIVNOST RADA
13.	Grdjič dr Gojko: MERENJE, PRAČENJE I ANALIZA PRODUKTIV-
NOSTI RADA
14.	Radunovič Dragutin: PRODUKTIVNOST RADA, EKONOMIČNOST I
RENTABILNOST
Cena ovon kompletu od 14 brošura iznosi din 7oo„-Brošurc se ne nogu pojedinačno kupovati.
Porudžbinc s lati na adrosu.; Izdavačko produ z eč o ”Rad”,
Beograd, Moše Pijade 12/III, tek,račun br. lol-2o-l-75>
VESTI O NASH DELAVCIH
(Poročilo personalnega oddelka od 1,5.1962 do 51.3.1962)
Sprejeti v delovno razmerje:
1.	Suše. Franc	5.3.1962
2.	Anže 1 j Ivan	8.3.	"
3.	Arnič Mirko	9.3.
4-. Korelc Terezija 12,3» ”
5.	Rihter Jožefa 12.3.
6.	Žerak Stanislav 13=3. "
7.	Marguč Ana	13=3.	”
8.	Jančič Marija 15.3. "
9.	Ma rt inčič Fronč»15,3« "
10.	Obrez Marija 15.3. 11
11,	Matos Jožefa 15.3« "
12,	Jager Darinka 15.3. 11
13,	Jančič Edita 15.3. ”
14,	Jan.bcrg Božena 15.3« M
15.	Ron Maksiulljan 15=3. "
16,	Fijavž Ljudnila 15=3=
17.	Janberg Stanko 15.3.
18.	Paradiž Jože 16.3. "
19.	Grobelnik Vlad, 3o.3. "
NK - nakladalec NK - nakladalec VK - vodja slikarne K - livarkn K - livarta
-	del, v san.oddol,
-	livarkn
-	livarkn
-	livarkn
-	livarkn
-	livarkn
-	livarkn
-	livarkn
, - dol,pri pred,poči K - žgalec nadgl.peči
-	livarkn
-	livar
K - prenikač pri p. poči K - strugar
Razrešeni delovnega razmerja;
1,	Čretnik Leopold, 2.3,1962
2,	Hadolin Ida	3=3
3,	Najdenik Janez 12.3. ”
4,	ICalčič Milica 13.3. ”
5,	Petre Dominik 15.3«
6,	Podpečan Betka 15=3, "
7,	Hafner Štefka 15.3. ”
8,	Ramšak Angela 2o.3, 11
9,	Baboč Matevž 22.3. M
10.	Paradiž Jože 23.3*
11.	Arnič Mirko 24-3»
12.	Planinšek Franc 27.3. 11
K - struge r K - slikarka NK- nakladalec K - slikarka K - šofer
K - prodajalka v bif, K - kuharica K - del. v šam.odd. K - mode la r___
K - prenikač
VIC - vodja slikarne
K - žgale c ok.peči
KAZALO
Stran
1.	Občni zbor sindikata j e za nami - Š.D.	59
2.	Novo izvoljeni sindikalni odbor v letu 1962	6o
3.	Prodaja keramike v letu 1961 in njen plasman
po posameznih področjih - Gothe	61
4.	Stanje na trgu v I.četrt lotju 1962 - Gothe 61
5.	Nas artikel 14o3 jo dobil posebno priznanje-
Gothe	62
6« Samotna problematika - Z.Ivnik	64
7.	Šo ena akcija - V.K	65
8.	Spremembo o sistemu nagrajevanja po delu- V.K 66
9« Filter platno - problem - Padar	67
10.	Grafitni lonci po tuji valuti -T*F	68
11.	Gibanje delovne sile v letu 1961 - G.Z	69
i
12.	Ali bomo uspeli?- Uredništvo	7o
13- Zahvala	'	7o
14.	Med državnimi zavesami - T*-F	71
15.	Produktivnost rada, i kolo- "Rad"	72
16.	Vesti o naših delavcih	73
Ureja uredniški odbor; Odgovorni urednik Marjan Zdolšek Izdaja Keramična industrija Liboje - Celje Prispevke dostavljajte odgovornemu uredniku.
Rokopis ne vračamo.
Stu^uska HI
SCNJ 2 CA •v :.UU