Št 28.                                                 _________________V Gorici, cW 0. julija 1807.___________                                    TeČ^j XXVII.
„Soea"
izhaja vsak petek o poldne in velja s  prilogo  »gasptiarskl ti*l« vre«E p« pošžt prejeraana ali v Goriet na doni   pošiljana:
v-e let«.....sM. iMO.
p..I Ua......:!¦*>,

Za   t
.       .     1-1(1. U.Iiko  več.   fc..litor je večja po.;tii:
r.«-nu:i»   ini;.ii:i...    ako se ivU-e  pri upravniSlvu. „Pri«!ret"   izi.-i.a   v-akitt  It   dnij   v«it   dru^i  '.nvt   in velja
»Gospodarski Lisi" i.-.;.a.:i in ^e p-.il.i^a
SOČA
»Izdaja za deželo.)
t±?r
in ^PJtL^kfB^plnfiiJejo' fo za pctslopno pctil-vr.slo:
Večkiat  —  po  pogodbi.  —   Za  večje  čikc  po prostoru.
Po.samičiio številko dobivajo se v tobakarnah v Kuu&ki '•lici m v šolski ulici, v Trstu pri Lavreučiču iia-proti velike vojaSuice in pri Tipanu v ulici Ponle della Tabra po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamai ije pa upravništvu ..Sočc". —¦ Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.   —   llokopisd   se ne vračajo.
Uredništvo in upravniatvo je v (ioanoski ulici i).
Izdajatalj   in   odgovorni   urednik Vinko  Levičnlk
, Bog- in narod! *'
Tiska in zalaga „Gor. Tiskarna" A. Gabrsček (orisov. J. Iunipolič),



5Ž§
Dr. /Vlojzij Matija Zorq
knezo-nadškof goriški, prvostolnik v ilirskem kraljestvu, hišni prelat Njogove Svetosti očeta papeža, tajni svetnik Njegovega cesarskega in kraljevskega Veličanstva, doktor bogoslovja itd.,
jo izdihni! svojo blago dušo v četrtek 8. julija v /.druviščti tli-. Svetlina na Dunaju.
(Soriška nadškofija in ilirska cerkvena pokrajina žalujeta na odprtem grobu svojega nadškofa in prvoslolnika ali mctropnlita, ki ji1 po daljši, mučni in luidi bolezni izročil svojo plemenito dušo v roke svojega Stvarnika in Košenika.
Mož ni bil za ta svet, ampak za nebesa, tako se je sploh govorilo; zato ga je nebeški Oče poklical k sebi, polom ko jo dopustil, da je eelih štirinajst let pil grenko kupo škofijskega dostojanstva na tem svetu. Lahko bi se bilo tudi drugače godilo, ali vladarju vseh ljudij in vesoljnega stvarstva je tako dopadlo. Človeku ne jo-n .prn-sojevati sklepe previdnosti božje,  ampak  občudovati in sprejeti jih.
Milo se stori pri sreu človeku, ki je poznal rajnega cerkvenega dostojanstvenika, njegovo priprostost in dobro sn^e, zraven pa kupo grenkosti ter veliko mero prevar in tuge, ki mu je bila odmerjena. Ne zdi se, da bi bil rajni vladika dobil na svetu plačilo za mnoga svoja dobra dela; zato je toliko večje upanje, da uživa na onem svetu plačilo za vse dobro, kar je tukaj storil.
Alojzij Zorn je bil rojen kot, sin priprostih kmečkih roditeljev dne Vi. januarja 183-1. v Prvačini na (Jonskem. Tedanje ljudske iti srednje šole je obiskoval z izvrstnim uspehom v (Joriei. Sošolci so ga ljubili radi njegove prijaznost in postrožljivosti ter so z veseljem spominjajo onih dnij, katere so ž ..:.'.-; prebili. Štiri leta bogoslovja v goriškem osrednjem semenišču potek1 . so mu hitro med učenjem in pobožnimi vajami. Dno 13. januarja 1857., na triindvajseto obletnico svojega rojstva, je bil posvečen 'duhovnika. Z veliko pohož-nostjo jo pel potom novo mašo v svojem rojstnem kraju.
Po dovršenih bogoslovskih šolah je poslal rajni nadškof blagega spomina Andrej Goltmaver mladega duhovnika na Dunaj, da se je v duhovskem zavodu ¦ Augustinoum: popolnil v duhovskih vedah ter da je doisegel naslov doktorja bogoslovja.
Ko se je vrnil z Dunaja, bil je eno leto podravnatolj in gospo-darnik v osrednjem semenišču, kar mu ni posebno ugajalo, ker mu je veliko bolj prijalo teoretično delo na učiteljski stoliei.
Postal je profesor bogoslovja in kot tak je deloval, dokler ni bil imenovan korarjem ali kanonikom prvostolnega kapiteljna v (Joriei leta 1880. Leta 1874. prevzel je po smrti svojega najožjega prijatelja iz šolskih let, dr. Iv. Hrasta ravnateljstvo v bogoslovskem semenišču, katero je ohranil do svojega imenovanja za škofijsko mesto v Porečtt leta 1882.
Iz svojih šolskih in bogoslovskih let Štel je rajnik premnogo osebnih prijateljev, med katerimi sta imenovati posebno že omenjeni častni kanonik, profesor bogoslovja in ravnatelj dr. Iv. Hrast, s katerim sta bila nerazdružljiva, dokler ju ni smrt, ločila, a zdaj spet združila, ter mons. dr. Jan. Glavina, bivši škof tržaški, sedaj nadškof i. p. i., katera sta si bila do konca najzvestojša prijatelja.
V bogoslovnici predaval je rajnik dogmatiko in fundamentalno teologijo ter je imel za naslednika sedanjega profesorja dr. A. Gregorčiča. Dogoslovci so ga z veseljem poslušali lev so nm bili srčno udani radi njegove ljubeznivosti. Kot ravnatelj skrbel je za blaginjo svojih podložnih prav po očetovsko, in ako je trebalo kodaj ostrejše besede, naprosil je svojega sedanjega naslednika-ravnatelja, da ga je namestoval.
Leta 1882. meseca septembra, počastil je presvetli cesar goriško mesto s svojim pohodom. K dvornemu obedu povabljen j« bil tudi tedanji semeniški ravnatelj, kateremu jo cesar ob tej priliki povedal, da ga je imenoval za škofa poreško - puljskega. Rajnik se jo izgovarjal z nesposobnostjo; a presvetli vladar mu odgovori, da se jo že prepričal o njegovih lastnostih.
Dne V), januarju 188«, bil jo rajnik posvečen v škofa, dno 1. mur-cija jo imel svoj slovesni vhod v Poreč, l:{. maju pa v Ptilj.
Med lom jo bil umrl prejšnji knezo-nadškof goriški 17. inarca 188«, in vseh oči gledale so na škofu poroškega kot na njegovega naslednika. Dno 22. junija bil je imenovan knezo-nadškofom goriškim in 14. oktobra imel je svoj slovesen vhod v prvostolno (torkov goriško, kjer se mu je goriška duhovščini! poklonila. Z veseljem bila je sprejel; vest o njegovem imenovanju za Gorico; slovesno in častno bil jo sprejet pri njegovem dohodu na novo mesto.
Delovanje visokega pokojnika v. goriški nadšleofiji jo znano nr.siiU čitateljem ; zato naj navedemo za dano*) le nekaj črtic s to strani. Pokojnik je bil mehkega srca in je rad ustregel, komur jo mogel. To mu je prizadejalo na visokem mostu, kjer se stekajo nasprotujoči si uplivi in nasprotujoče si želje, marsikatero neprijetnost. To je rajnik dobro poznal; zato je skušal kolikor mogočo drugim prepustiti odgovornost za razne korake. V ta namen je imel s svojimi duhovskimi svetovalci  gostejše  seje nogo se je to prej  godilo.
Vajen je bil pokorščini in se je vedno odlikoval v tej temeljni krščanski čednosti; ali vladanje in gospodovanje ni mu bilo prirojeno; zato so razni uplivi skušali priti do veljave tti ali tam. Ako je raj;.ik spoznal, da sine nadležnikom v čem privoliti, jo to rad storil; čopa je spoznal, da bi bilo to zoper njegovo dolžnost in vest, se ni dal premaknili, če tudi je bil še hujši pritisek.
To je veljalo posebno tedaj, ko je varoval svojo duhovščino, posameznike ali skupine, neopravičenih napadov in proti neopravičenim zahtevam. Ob takih prilikah pokazal se je celega moža in jo bil pripravljen, rajši vse trpeti, nego komu krivico storili ali pravico popustiti. Da so bili na (Soriškem boji zadnjih let manjši nogo drugod, zahvalili so je v prvi vrsti razsodnosti in pravieoljubnosti pokojnikovi.
Nadlegovala iz raznih krogov uplivali so tako neugodno na mehko narav rajnika, da so uzročili ali pospešili bolezen, ki je naredila prehitet- konec dragemu življenju, katero jo bilo posvečeno blaginji cerkve in bližnjega.
Večni vladar, ki pravično sodi, naj podeli rajniku mir, katerega na svetu ni imel, ter zapuščeni vladikovini višjega pastirja po — svoj o m srcu.
Včeraj zjutraj je poslal dr. Svetlin, vodja in posestnik zasebnega zavoda za umobolne na Dunaju, v katerem je bival nadškof od 25. junija, dr. Lisjaku, domačemu zdravniku knezonadškofa,naslednje brzojavke: Ob '/.,, 12. Včerajšnje počutje knezonadškofa povoljno, danes zjutraj pa je nagloma vpade! (Collapsusorselteimingen). Stanje zelo nevarno. Prof. Osor, Scliroltor in Kraft Ebing v konzuli pozval. — Dr. Svetlin. Ob 2. popoluduc pride druga brzojavka: Moči so upešule vsled pričeto vodenice v možganih (Gehimodem ex alheroma-tosi). Pacijont; bil previden. Upanja ni nikakega. — Dr. Svetlin.
Ob 7. uri pa je došla brzojavka: Knezonadškof mimo umrl za srčnim oslabljenjem ob 37a. Srči>r. sožaljo. Dr. Svetlin.
Ob (5.25 je pa poslal profesor Kraft Kbing naslednjo brzojavko: Knezonadškofijski stolni kapitelj v (Joriei: Najsrčnejo sožaljo na veliki izgubi.
Tz teh brzojavk je tedaj razvidno, da jo naš proljubljeni nad-vladika skoraj nagloma zn vodenico v možganih (Gehirnodem) broz bolečin svojo blago dušo izročil Bogu, kateremu jo on zvesto služil ves čas svojega življenja.
Knezonadškof je, kakor znano, postal zadnjo dni meseca marca zelo  nemiren in razburjen.   1.   aprila  jo  poslal  njegov  tajnik  po
;$v«H$4
k§MfS
domačega zdravnika g. dr. A. Lisjaka. : ki je nagloma prišel ter konstatoval, da. je Nj. Vzv. knezonadskof popolnoma) znorel, in ukrenil vse potrebno z?:, zdravljenje. — Poklical je za postrežbo? usmiljeno sestro, ki je s pomočjo treh služabnikov njega čuvala in mu stregla.
Dne 13. aprila je poklical domači zdravnik g. viteza dr. Karola Blei-weisa, vodjo deželne norišnice v Ljubljani, v konzul t; on je odobril zdravljenje dr. Lisjaka in skupno ž njim se izrazil, da je upanje, da knezonadskof ozdravi v teku 4-6 mesecev.
Dne 19. maja je i>il dr. Bleiweis drugič pozvan v konzult in je konstatoval, da gre zdravljenje normalno, in ker so častita duhovščina in preč. knezonadškofijski stolni kapitclj izrazili željo, naj bi se poklical še kak imeniten profesor psihijatrije, pozval se je 30. maja c. kr. redni profesor na vsouči-liščni kliniki za umobolne na Dunaju, baron dr. Kraft Kbing, c. kr. dvorni svetovalce, z go.^p. dr. Blei\veisom vred. Vsi trije zdravniki so izdali naslednje zdravniško poročilo:
Njega prevzvišenost knozo-nadškof dr. Alojzij Zorn boleha vže dva me-sera na melanholiji, ki je v prouzro-čilni zvezi z nopropatično konstitucijo in razburjenjem duha.
Pri zdravniškem opazovanju nismo našli nikacoga znamenja, ki bi se moglo neugodno tolmačiti. Pričakovati jo tedaj, da bolezen, ki traja navadno 4 do 6 mesecev, v prihodnjih mesecih popolnoma poneha, ter tla prevzvišeni zopet prevzame- svoja opravila. Da se to doseže je poleg zdravniške pomoči sosebno strogo paziti na to, da se odstrani vse, kar razburja duha. Ker na takega bolnika vpliva vsak vnanji vtis, je neobhodno potrebno, tla bolnik ne pride v nobeno dotiko s svetom, ter ga smejo ¦obiskovati le njegovi najzaupniši prijatelji, zdravniki in strežeče mu osobe.
Gorica 30. maja 1897. dr. baron Kraft-Ebing,
c, kr. dvorni (svetovalec in uuSv. profesor.
dr. vit. Blelwcis-Trstomšku dr. And. Lisjak.
Dr. Kraft Kbing in dr. Blei\veis sta se tudi izrazila na vprašanje domačega zdravnika -ali b? se ne mogel knezonadskof prepeljati v kak zavod za umobolne ?» — tak<J, tla ni najti pri-merniioga In nuroišoga stanovanja, kakor v domaČi palači, zlasti ker jo poleg njega velik, lep in zračen vrt; za zdaj naj ostane tu, in še le na jesen, ko utegne biti žo rekonvaleseent, naj se presoli k škofu Glavini v poletno stanovanje v Skedenj.
Do 15. junija je šlo vse dobro ~ in nadškof jo jedel in pil prav s tekom in ho popravil za 1 in pol kila. Kar se okoli !20. jun. odreče jedi in pijači, in le s silo so je nekaj spravilo vanj. Domači zdravnik se obrne na prof. dr. Kraft Ebinga za svet, v kateri zasebni zavod naj bi nadškofa prepeljali, ker njegovo služabništvo je že vse utrujeno in knezonadskof se mora umetno hraniti le s pomočjo osebja, ki je za to izučeno in sposobno. Dr. Kraft Ebing takoj odgovori brzojavno, naj se nadškof prepelje nemudoma v zasebni zavod dr. Svetlina, kar se je zgodilo dne 25. junija, potem, ko je isti dan še precej rad užil nekaj postnih jedij in se tako" okrepčal za daljšo pot. — V zavodu so ga umetno hranili, in ko je uprav začel prostovoljno jesti, ga je smrt nagloma prehitela.
Dne 2. t. m. je poklical minister Gautsch dr. Svetlina k sebi in ga vprašal v fmenu Njeg. Veličanstva, kako je z Nj. Vzv. knezonadskof6m. Dr. Svetlin je odgovoril, da upa v teku 4 mesecev na popolno ozdravljenje.
Te podatke smo zbrali na hitro roko pri naj verodostoj niših virih v dokaz, da seje storilo za Kj. Vzvišenost vsemogoče, kar v takih slučajih svetuje in določa zdravniška vednost.
Truplo pokojnika se prepelje v Gorico, kjer bo rake v izpostavljena v cerkvi, potem pa so položi v grobnico za goriške nadškofe v kapeli na starem pokopališču. Kdaj se vse to zgodi, danes še ni določeno, ali težko da pred sredo prihodnjega tedna.   ________
Vedno ista pesem.
Giuseppe Caprin je znan tudi našim čitateljem po svojih zgodovinskih spisih. Mož je neutruden raziskovalec temne preteklosti in je v mnogih ozirih hvale vreden; toda neveden in nezanesljiv je vselej, kedartrči ob Slovane; takrat išče vse mogoče izhode, da bi le ne ostali Slovani na površju.
Ta zgodovinar je priobčil pred kratkim dosti zanimivo razpravo pod naslovom: «11 Trcrento a Trieste* (Trst v štirnajstem stoletju). — V tej knjigi pripoveduje;, da Tržačanje, ki so bili pod benečansko oblastjo, so nosili z nejevoljo to gospodstvo in so sovražili Benečane. — L. 1379. — 1381. je bila vojna med beneško in geno-veško republiko, seveda v glavnem na morju. Tudi pred Trst je priplula kar nakrat divizija genoveške mornarice, ki se je Trsta začasno tudi polastila. Zapovednik brodovju je bil Ga-spare Spinola. — Benečani so imeli navado, da so postavili v vseh pod-jarmljenih mestih, najraje na mestnih hišah, svoj *Leone di San Marco» (leva sv. Marka) kot znak beneškega gospod-Btvvi. Tudi v Trstu je bil tak lev in si-
čer jako velik, izdelan iz mramorja. Poveljnik genoveške mornarice Gaspare Spinola pa je dal sneti ta grb in odpeljati.'v Genovo v znak zmage nad .Trstpm.
Ta zgodba se je pozabila, — in mramornati lev iz Trsta je obtičal zapuščen in pozabljen v Genovi, kjer ga je doletela kaj raznovrstna usoda. Toda ostal bi bil pozabljen še dandpios, da nI obudil spominj nanj prej omenjeni zgodovinar Giuseppe Caprin, ki je natančno opisal vso zgodbo v imenovani knjigi.
Tržaški «veliki patrijotje* so bili kar veselja.omamljeni vsled toli važnega razkritja. In takoj se jim je vzbudila v velepatrijotskih srcih presiZaa želja, da bi priredili zopet jedno^ veliko-j slavnost svoje vrste. Storili so tudi že vse potrebne korake, da bi sloveča posestnimi ob sredozemskem morju (citta oonsorePa) vrnila Trstu oni zgodovinski <Leone di SanMara>>. Javna glasila teh < velikih patrijotov (ki se navadno imenujejo nekoliko drugače), posebno pa Indipendente , Sentinella del Friu-li in veleoficijozni Corriero diGorizia*, so seveda vesolo zatrobila v isti rog in raznesla na vse kraje ta veliki načrt*, ki naj dokaže vsemu svetu — velikost in mogočnost italijanskega rodoljublja. Ta korak bi bil po njihovem čin pa-trijotske pije tete, zajedno pa nov dokaz bratstva in neporušne edinosti sinov iste latinske matere na tej in oni j strani staroslavne Adrije.
Takošna in tolika «patrijotska» gorečnost ne bo lahko umevna onim, ki ne poznajo povsem dobro teženj neke gospodujoče stranke na Primorskem, in to one stranke, katero očividno podpira sedanji vladni sistem z zares klasiško potrpežljivostjo, ako nočemo drugače imenovati vedenja meredajnih državnih činiteljev. Saj so irredentovci čedalje drzneji — clasi p r o v i d n e j i — v svojih demonstracijah, merodajni krogi pa so nasproti njim vsoskozi ravnodušni, krotki, prizanesljivi, in le včasih so vspn6 tako" visoko, da očetovski posvare take - «otročarijc>. Ali nismo culi, kako" je govoril neki mestni župan ob svečani priliki, ko jo v napitniei zanikal zvestobo tej državi, češ: ključi našega mesta so bili izročeni p tu j i oblasti le po sili, ključi do naših src pa so bili poverjeni Benetkam, da jih izroče o svojem času matoriv Italiji. Ali je mogoče še jasneje govoriti? Menda ne! Toda merodajni krogi v državi so ostali slepi in gluhi tudi nasproti tej — <otročariji*. Politiška potrpežljivost in priza-nesljivost se more tolmačiti na dvoji način; ona more izhajati iz samozavesti v svojo moč, ki gleda zaničljivo iz ne-dogledne višine doli na take revne «otro-čarije*, — toda more se tolmačiti tudi kot žalosten pojav slabosti in neod-pustne nesposobnosti. Mi moramo pač potrditi, da naše ljudstvo se je že sprijaznilo z drugim tolmačenjem, kar utegne imeti kedaj še slabih posledic na vse strani, — a to n a s prav nič ne vznemirja, ker nočemo biti «bolj pa-pežki nego je papež sam«.
Naj bo pa kakorkoli: gospodje ita-lianissimi so plavali — najbrže malce prezgodaj -- in dulci j ubilo, v na-dah nameravanih slavnostij latinskega pobratimstva. Dejali smo, da se vesele prezgodaj. Kes je, da munieipij v Genovi bi rad ustregel svoji «eonsorelli» tu ob Adriji, toda o Ire so še druge. Oni lev je vzidan v palači G i listini a ni, in dvomili bi, da bi si lastnik pustil odvzeti tako znamenit zgodovinski spomenik. Pa tudi komisija za varstvo starinskih znamenitostij ima pri tem besedo. Konečno dvomimo, da bi italijanska vlada dopustila tako irre-dentsko demonstracijo proti svoji zaveznici. Kaj bi naredila avstrijska vlada, je težko vganiti. Morebiti bi zopet le prezirljivo gledala take neznatne — »otročarije*.
Utegne se sicer pripetiti, da ta zgodovinsko prosluli lev dobi svoje mesto v kotu kakega muzeja namesto «al Šole aperto e al cospettodell'Adriatico^, kakor je poetiški prerokoval «Indipen-denie*,— toda že namera sama in odu-ševljenost, s katero se pripravljajo za slavnostni prenos tega velepomembnega leva, nam je zopet v jasen dokaz, v kaki vodi plavamo na Primorskem.
Dostavljamo le še, da nas Slovencev in Hrvatov prav nič ne vznemirjajo taki irredentski pojavi, ker vemo, da se zde le malovažne ^otročarije* onim, proti katerim so naperjeni. Prosili in priporočali bi le eno: ne kličite nas na pomoč, kedar Vam vzrastejočez glavo. G.
Vipavska železnica.
Občinam m zasebnikom, !ri so podpisali prispevke 2a nakup osnovnih delnic Vipavske železnice, razposlala seje sledeča okrožnica:
Vaše blagorodje!
Visoko k«\ železniško minister-stvo je z odlosom z dnč 24. maja 1897 št. 5399/1. sprgelo kot prosilce koneesije Vipavske željznice gg.: Alfred grof Coronini, dr. Anton Gregorčič, Matevž Saunig, Lovrenc Juvančič, Filip Terpin in Angel Casagrande.                             I
Istočasna pozvalo je deželni odbor, j da pripravi 190.000 gld., katere je de- I želni zbor letit 1892 dovolil za nakup j osnovnih delni« Vipavske železnice, in gg. prosilce koncesije naj naberejo_ _50.000 j g!d7,"katore~"i"aajo založiti zasebni ude- j Ieženei, in vplačajo v «k redit ni za- j vod za prometne naprave na Dunaji» (K k. pri v. Oester. Oredit- j Institut fiir Terfcekrs-Unternehmungen und offentlieije Arbeiten in Wien, I. Freiung, 8.), koji ima svojedobno raz-pečavati osnovne delnice.
Deželni odbor je naznanil visokemu c. kr. mmisterstvu z dopisom od 24. junija št. 2819, da je pripravljen odšteti 100.000 gld. za nakup delnic, brž ko bodo izdane.
Ostalih 50.000 gld. podpisali so; občine: Dornberg-Prvačina 5500 gld., Ajdovščina in Sv. Križ po 3000 gld., Št. Andrež, Črničo in Rihemberg po 2000 gl., Lokavec-Otlica, 1500 gl., Bilje 1200 gld., Kamnje, Miren, Šmarje, Škrilje-Št. Tomaž in Šturje po 1000 gld., Renče, Ustja in Vogrsko po 500 gld., vsega 26.700 gld. — in zasebnik« * imetniki biljenskih opekareti 5000 gld., Alfred grof Coronini 3000 gld., tvrdkaJoa. Gorup 2600 gld., Frane grof Coronini, deželni glavar, 2000 gld., Ivan Bizjak, veleposestnik v Dornbergu, Vae-lav Jochman, posestnik mlina na valjce v Ajdovščini, Lovro Juvančič, župnik v Dornbergu, Josip Mrevlje Josipov, veleposestnik ondi, Josip Perozzi od ondi, c. kr. carinski uradnik v Trstu, in Matija Ileptč, voloposestnik v Štu-rijf.h, po 1000 gld., Leopold Bolko, veleposestnik v Crničah, Josip Budin iz Dornbergu, župnik v Trstu, Frane Hme-Iak, veletržoc z lesom v Lokavcu, Ignac Kovač, veleposestnik v Ajdovščini, in France Vovk, posestnik v Biljah, po 500 gld., Ivan Dugulin, župnik v Ajdovščini, 400 gl., cfružnikt »pokorno v Ren-čah Valentin Černie, Franc Mozetič in IJajmund Žnidarčič, 300 gld., Josip pl. Dograzia, veleposestnik, in Josip Pavle-tič, župnik v Renčali, po 200 gld. in Anton Vižintin, veleposestnik ondi, 101) gld. — vsega 22.300 gld. Po sklepu nabiranja podpisov ubilo se je 1000 gld., katere je še pokriti.
Kranjski občini Šturje in Ustje dosegli ste dovolitev deželnega odbora v Ljubljani še jeseni 1896, da smeta zajeti podpisano svoto za nakup osnovnih delnic, občine Vipavske doline na Goriškem tekom leta 1897.
Deželni odbor v Gorici je posredoval pri ravnateljstvu Goriške zastav-ljavnico in hranilnice, da je za občine dosegel iste ugodnosti, kakor svoje-časno pri nabiranju glavnice za furlansko železnico Ta zavod posodi potrebne svote na 10 let po 4'-^% proti zastavi osnovnih delnic Vipavske železnice in proti jamstvu deželnega odbora, da nadzoruje redno vračanje glavnice in plačevanje obrestij.
Deželni odbor je priobčil udeleženim županstvom načrt dotične zajemne pogodbe, katero treba zapisati, skli-eujč se na dovolilo deželnega odbora in na sklep starešinstva, pred c. kr. notarjem , pritisniti jej občinski pečat in podpisati jo v smislu § 52 obč. reda (Župan in dva občinska zastopnika) in vrniti jo deželnemu odboru, da jo konečno odobri. Deželni odbor zbere in pošlje vse pogodbe ravnateljstvu zastav-ljavnice in hranilnice s prošnjo, da izplača posojilo naravnost kreditnemu zavodu za prometne naprave na Du-naji in da sprejme osnovne v oblice v zastavo. Ravnateljstvu zastavljalnice pošlje se tudi zapisnik one seje, v kateri je starešinstvo sklenil., da se vzame posojilo pri «Monti* r t . idlaj,:. pogodbe, nasvetovane po dežel« ¦ m odboru.
Ker je treba pri odštetji posojila plačati obresti pol leta naprej u> morebitne poštne in poslovno troške, opozarjajo se slavna županstva, da pripravijo dotični znesek ter ga na zah-tevanje ravnateljstva hranilnice takoj izplačajo. Blagorodni gospodje županje naprošajo se torej, da zajemne pogodbe predlože vsaj do 30. julija t. 1. deželnemu odboru za odobritev in da v poročilu  izrecno zaprosijo, naj  de-
želni odbor odobreno pogodbo pošlje naravnost na goriško hranilnico z na prosilom, da zajeti zn«53ek odšteje naravnost kreditnemu zavodu za prometne naprave na Dunaju. Dan zajma in prvi obrok obresti določiti je torej v pogodbi s 1. avgustom 1.1.
Zneske v gotovini iz zakladnega premoženja, koje je uporabiti dovolil deželni odbor, in prispevke zasebnikov je poslati ali naravnost na imenovani zavod na Dunaji, ali pa izročiti podpisanima zastopnikoma do 30. julija, katera vložene zneske brezplačno odpravita na isti zavod. Kedor ima gotovino založeno pri kakem denarnem zavodu, naj naprosi, da se naravnost izplača kreditnemu zavodu.
T «GbrIško ljudsko posojilnico* vložili so deleže: Biljske opekarne, veleposestniki: Josip Mrevle, Matija Kepic, Ignac Kovač, Josip pl. Degrazia; Josip Perozzi, c. kr. car. uradnik, župniki : Lovro Juvančič, Josip Budin, Ivan Dugulin in Josip PavletiČ, druž-niki opekarne v Renčali in občina Bilje, skupaj 12.300 gld. Ta znesek je poslala posojilnica na Dunaj. Naravnost je poslal na Dunaj Alfred grof Coronini svojih 3000 gld.
Vaše blagorodje se naproša kot zastopnik občine, da nemudoma odpravite zajemno pismo ali gotovino po rečeni poti, kot zasebnik, da vplačate prispevek ali pri kreditnem zavodu za prometne naprave na Dunaji ali pri podpisanih pooblaščencih. Ker visoko c. kr. ministerstvo za železnice zahteva vplačilo prispevkov, se naprošajo gg. zasebniki najuljudniše, naj ne odlašajo nikari vplačila podpisanega zneska, ker jim kreditni zavod obrestuje deleže od dne, ko jih vložijo, do podelitve koncesije z okoli 3%, in ker bi se zadeva Vipavske železnice vsled njih odlašanja zategnila. Podpisana so torej trdno zanašata, da občinski zastopniki in gg. zasebniki takoj izpolnijo prevzeto obveznost.
Pogodbe 7. goriško zastavljalnico popišejo se pri notarju Dellabonn. — Uradno se Vipavska železuiea imenuje Goriea-Ajdovščina.
V Gorici, 7. julija 1897. A Ure d   grof  Coronini-Cronbergr, Dr. Anton Gregorčič,
kot zastopnika prosilcev koncesije.
DOPISI.
V (iiorlei, 8. julija. — Še nekaj moram dostaviti k onemu, kar sem povedal zadnjič, da bo jasno vsakemu Slovencu, s kakšno sodrgo  se nam je bojevati v Gorici.
Res je, do uradni aparat, s katerim so došli preiskava! moje stanovanje, je bil tolik, da je dal povod raznim kombinacijam, ali tla bodo laški Gorič-mi žlobudrali toliko bu-dalostij, tega bi ne- bil nikdar verjel. Vidi se, kako grozno so ti ljudje omejeni in zajedno zlobni.
Ko sem došel v Gorico z vlakom, je šel moj spremljevalec iskat voz; ker ni bilo slučajno ondi nijednega Slovenca, sem se peljal s S u d o v i m omnibusom. — Drugo jutro je že bila razširjena novica, da nijeden voznik me ni hotel peljati v mesto; ako bi ondi ne bilo Sudovega omnibusa, moral bi iti peg. — Ti ljudje najbrže ne vedd, da vsakemu vozniku bi morala policija vzeti licenco, ako bi odklonil vožnjo.
O polnoči sem šel naravnost na re-darstvo in zahteval, da se mi stanovanje odpečati, kar se je tudi zgodilo v eni uri. Z menoj sta šla višji polic, komisar in preiskovalni sodnik. — Drugo jutro je bila že vsa Gorica polna senzaCne novice, da sem došel s ponočnim vlakom, da sta me čakala na koledvoru dva redarja, ki sta mi ukazala iti na redarstvo; tam so me kar aretovali in odpeljali - v zapor k sv. Antonu. In L<umne laške dušice so imele le eno jezico v srcu, namreč, da so me odgnali v zapor »con m o 11 a delicatezza" (— ker sem šel v sredi med imenovanima gospodoma, seveda le do svojega stanovanja —) in me niso vtaknili kar v železje.
O tisočakih, katere sem odnesel seboj na Balkan, niso bili vsi enih mislij; jedni so rekli, da jih je bilo 30.000, drugi so govorili o 40.000 in celo 140.000; eni so vedeli natančno, koliko sem ženi odnesel, a da ona je utekla od mene (— revica se zdravi na svojem domu v Bolcu! —) in koliko »Goriški ijudski posojilnici", »Slogi* in neki banki v Ljubljani. — Ali ni, da bi človek no počil od   smeha na tolikih  budalostih?!
—  Zdi se mi pa, da take novice so širili mmenoma znani agitatorji.
Še lepša je ta. t>oli nekje na Balkanu
—  ali v Belgradu, Sofiji ali kje drugod, niso vedeli prav natančno — je bil sklican neki ruski (joj!) shod; kot zastopnika Slovencev da sva se oglasila dr. Gregorčič in jaz, toda dr. G. niso hoteli imeti in so poklicali l & mene. Jaz bi potem prišel poln rublje v v Gorico. — No, slabo bi ne bilo, rublje v bi se tudi ne branil, če bi mi jih hoteli kje dati tudi poln žukelj, ali opaziti moram, '-.ako se zlagata vest z vsemi drugimi? — No, in dostavljali so, da moje zveze z R u s i so prišle na dan, zato je šla komisija v moje stanovanje, kjer je našla ruska pisma in — 24 bomb! — Hud ubak za sedanje .pasje dneve*, kaj?
In na take načine so se zabavali naši laški prijatelji celih sedem dnij. V temno ozadje so bili polisneni vsi najimenitniši možje, ki mešajo evropsko politiko; saj ni bilo časa, da bi govorili o njih, kajti v ka-, varnah, gostilnah, na ulVi, na trgih, povsod je bilo govorjenje le o grdem zločincu Ga-brščeku, katerega čakajo vislice v nnjkraj^ sem času. Nekateri So hoteli vedeti, da so me že ujel" v Sofiji 5 drugi so bili poučeni še bolj natančno, namreč, da sem skočil od strahu v Donavo, — a tretji so vedeli najbolje: da me obesijo na otoku Coifu na dan sv. Petra in Pavla, na oni isti pomembni dan, ko sem hotel z onimi 24 bombami raz-gnati tombolo na Travniku v Gorici. — Zdaj naj pa človek ne veruje v ženijaino .norost naših ljubih laških prijatf>h>v v Gorici.
Ali koliko presenečenje! Dne 1.'julija sem možko korakal po Gorici z viržinko v ustih in prav dobre volje. Za Boga, komu naj bi ne prihajaj nad ustiiii zadovoljen nasmeh, ko vidi, kako slikajo ljudje glave skupaj in se osuplo poprašujejo z znamenji: Kaj, ta tukaj ? Mislili smo, da je že ... itd,! Neka laška ženica sploh ni hotela verjeti, da so videli mene z dušo in teleso m, marveč odvrnila je, da so utegnili videli moj — d u h, ker to vražje tel6 bodisi jedo ribe v Donavi ali pa krokarji na otoku Cnrfu. — Brez šale, resnica je to, a jaz kot objektiven časnikar spoštujem tudi to prepričanje brumne laške ženice.
Naši Slovenci sicer niso verjeli takim bedastim novicam, vendar je bilo mnogim mučno odgovarjati in — zagovarjati me. Hvala na dobri volji, ali potreba ni bilo. Zdaj, ko sem doma, sem jih rešil lakih skrbij, kajti nasprotnike je vsaj ponekod vendarle malce sram, kako silno da so omejeni in bedasti. Slovenci pa se vesele in smejejo, kako grozno da so se nasprotniki bla-movali v svoji — sdovoljnosU, da ne rečem zlobnosti, PovsqiI so me pozdravljali srčneje nego kdajkuli poprej. Tako reklamo so mi oskrbeli nasprotniki, — za kar sem jim le hvaležen, ker njihova jeza in slaba '.olja me itak malo briga in k večjemu le prijetno zabava. Kdor se peča s politiko, mora imeti trdo kožo, in to sem si m»z prav dobro ustrojil od buruih časov I. 1889. naprej.
»Sentinelia del Frmli" me je prav lepo pozdravili«, ko sem 3e vrnil. Dejala je, da bi bila raje videla, ako bi me imenovali za ministra v Bolgariji ali c>M v Rusiji, nego da sem se vrnil v Gorico.
(»Jo i varess itugurat di jessi nomenat magari priti ministro in Bnlgaria o in Russia, pur di no viodilu n žira par Gurizza").
Raca na vodi, ta je pa krepka! Zdaj vidim, da ne smem sprejeti nikakega ministrskega poilfulja, kor to bi »Sontinello* veselilo, n kur njo veseli, mora biti slabo za Slovence; jaz pa, kot pošten Slovenec, ne smem delati narodu škode. Torej nič z ministrom! Ubogi jaz! E se non ridi, di che ritler suoli?!
Konečno prav resno par besed! Čemu toliko šuma in hrupa proti eni sami osebi ? Proti vsem drugim Slovencem niste izbruhali toliko žolča v desetih letih, kolikor ga izbljujete proti meni v enem tednu. Ali je vaše italijanstvo takč na slabili nogah, da ga more spodnesti ena sama oseba? Ali res verujete, da sem vam jaz nevarniši nego vsi drugi slov. politiki skupaj, kakor včasih javno trdite ? Saj vendar nisem ne državni ne deželni poslanec, ne varuje me torej niti imuniteta — (v njenem okrilju bi seveda še drugače govorili!) — nisem ni-kaka merodajiia oseba v deželi.! (Vsled vaše gonje proti meni bi človek res Sahko padel v skušnjavo, da bi si začel domišljevati kaj več nego sem!) Pojle no, in ne smešite se! — Toliko naj zadošča!     A. Gabršček.
Iz Potlbrda . dne 28. junija. (Raznoterost.) Kakor je bilo .Soči" sporočeno, imeli smo v Podbrdu od 6 do )3. t. m. sv. misijon, katerega je vodil č. o. Frančišek Doljak iz Ljubljane. Ljudstvo se je jako pridno udeleževalo misijonskih propovedij, ne samo iz domače, ampak tudi iz bližnjih župnij in je prijelo sv. zakramente nad 1400 oseb. Red je vladal ves čas vzoren, dasi je cerkev, tudi za domačo župnijo, premajhna in je bilo posebno binkoStne praznike, oso-bito pa še zadnjo nedeljo, ogromno ljudstva iz bližnjih župnij. Ob sklepu so priredili tukajšnji obcinarji čč. očetom — v znak hvaležnosti — primerno ovacijo in razsvetlili vas. Sicer pa opozarjam cenjene čilatelje »Soče" na dopis iz Podbrda v zadnjem »Primorskem Listu", h kateremu mi jejdo-staviti, da je ni na goriškem občine, kjer bi vladalo mej dušnim pastirjem in obcinarji tako soglasje kakor pri nas. Pa kako bi tudi ne, ko imamo vzor-duhovnika, kateri s svojim blagim in plemenitim značajem nikogar proti sebi imeti ne more. O njem mere se reči, da ne stori samo tega, kar veleva mu stan, ampak vse kar le more. I njemu veljajo besede pesnika:
In kar učiš; kar gojiš
Z vslrajnos^o,
Najlepše vedno sam .vršiš,
S krepko značaj nosijo!
Pač srečen kraj ki te ima Presrečni v njem ljudje! —
Sicer je o našej občini redkokedaj kaj citati, delujemo počasi i vslrajno naprej. Zdi se mi, da smo podobni tudi nekoliko zaspancu, ki premišlja v postelji, ali bi vstal ali ne?! Če pa pride kak prijatelj, da mu pravi: vstani, se on ne pomišlja več, ampak skoči iz postelje in gre — prijateljem......
Tako upamo da se bode tudi naše ljudstvo kmalo zdramilo ter navdušeno stopalo za onimi, ki hote privesti naš narod do boljše bodočnosti.
Sploh se more reci, da smo zodnje lelo v marsičem napredovali tako i v omiki, in upamo, da kmalu ne bo več hiše, kjer bi se ne čital kak časopis.
Obrlnijn se pri nas jako lepo razvija in nekateri obrtniki niti ne morejo zadostiti vsem naročilom. Gre pa največ izdelkov v Galicijo ir» Bukovino ter na Ogersko. Ko bi se obrtniki primerno združili, bi to seveda le Mgodho nplivalo na njih gmotne razmere, ker bi jim združenim laglje bilo vslrajali v boju proti konkurenci, katera je tako velika, ko morajo nekateri za tako majhen zaslužek delati, da komaj žive. Če bodo v to poklicani krogi složni, zagotovljena je naSej vasi lepa bodočnost, osobilo če se zgradi železnica.
Zakaj ne pošlje »trg. in obrtno društvo'1, v Gorici vabila za vstop,tudi na.deželo? Ali bi ne bilo možno poslali vsaj vplivnejšim možem društvena pravila?
Soprogi g, Gabrščeka želim kmalu zdravje. Vam g. urednik pa vstrajnost in pogum, malo zaplemb, še manj hišnih preiskav a najmanj kazni. Živela sloboda!
KodiliJ. — (Via z n o t er Ost i). WOne 2. t. m. je umrl tukajšnji organist in pevo-vodja Ivan Cargo. Pokojnik se je vedno trudil, da bi povzdignil cerkveno, sosebno pa narodno petje. Kako priljubljen je bil, — je pokazal najbolje njegov pogreb, kojega se je udeležila velika množica ljuilslvuJMarsiku)_ero oko je bilo rosno. Pevci so svojemu umrlemu pevovddju krasno in ginljivo peli nagrobnice. Bodi mu lahka žemljica. — V nedeljo 4 t. ni. se je vršila tukaj otroška veselica. Šolska soba je bila prenapolnjena z ljudstvom. Otroci so deklamovali, igrali in peli prav dobro, na splošno zadovoljuosl, —> Tu imamo toplice tik Soče, ki so še malo poznane svetu. Vrelec ima 23° C, in hrani v sebi železne in žveplene snovi, škoda le, da je pot do tja slaba. Učinki te zdravilne vode so kaj blagodejni. Ali ne bi bilo dobro, da bi se | kedo naših poprijel te stvari, prodno pridejo.; toplice v roke kakega tujca, eosebno sedaj, ko bode tekla železnica po našej dolini?
Pojasnilo dopisu ,1* Bril*, kateri je bil priobčen v 2fi. štv. »Soče*, napadajoč agenta, ki je iste dni ponujal »Franckovo kavo'' v Brdih, Koncem dopisa je bil naveden naslov agentov Avgust Benigar, II. Bistrica. V svoje opravičeuje prosim, da naj, se priobči sledeče:
Iles je, da sem jaz omenjene dni ponujal po Brdih ssladno kavo 'lvrdke F. S. Knglhofer, ne pa Fraiickovo.
Jaz sem zastopnik Lvrdke F. S. Englhofer v Gradcu in imam po slovenskih krajih povsod obilo odjemalcev.
Ker redno čitam .Sočo", mi je tudi znano, da so goriški Slovenci sklenili, ne več kupovati Franckove kave. Nekega dne sem se odpravil v Gorico k uredništvu .Soče", kjer mi je g. Gabršcek podettal v Soči imena slovenskih trgovcev, pri katerih n.ij svojo kavo ponudim. Potoval sem potem po Gorici in okolici in prišel tudi v Brda, kjer me je g. dopisnik najbrže videl; nikjer pa nisem ponudil Franckove kave, ker nisem prvič v nikuki zvezi s Franckovo tvrdko, drugič zastopam staro odlikovano tvrdko E. S. Engelhofer, in tretjič mi je tudi znano, da so se goriški Slovenci Franekovi kavi odrekli.
Pokazal sem povsod uzorce našdi zavojev, na katerih je razločno zapisano F. S. Englhofer v Gradcu. Neumevno mi je tedaj, kako je g. dopisnik prišel do zmote. Tudi ne morem umeti, kako da bi bil ime g. Gabrščeka zlorabit. Res je sicer, da sem v nekaterih krajih povedal, da mi je g. GabrSeek nasvetoval, ponuditi svoje blago v teh krajih, a s tem še nisem nikako zlorabljal ime mno-gozastužnega g. Gabrščeka.
Jaz sem sin stare slovenske rodbine iz II, Bistrice, in tvrdka, katero zastopam, pokazala se je dosedaj vedno naklonjena Slovencem in tudi jaz bom zanaprej kakor doslej delovat na to, da se povsod vpoSlevajo zahteve nas Slovencev.
Gospodu dopisniku pa bodi povedano, da zvečer v gostilni ne ponujam svojega blaga, kakor tudi ne pripovedujem, katero tvrdko zastopam.
Naročil dobi! sem v omenjenih krajih obilo, prosim pa g. dopisnika, naj se potrudi k mojim naročnikom v Brdih, pri njih se lahko prepričal, da je »sladna kava* lvrdke F. S. Engelhofer v Gradcu, ter ako jo tudi on pije, naj pokusi, in dišala mu bo izvrstno.
Pri tem omenim naj še to,  da je bil lastnik tvrdke pred par leti za svojo dobrodelnost proti siromakom odlikovan od papeža, ter je tvrdka znana kot poštena in reelna. Avgust Benigar v H. Bistrici.
Domače h razne novice.
Imenovanje. — Na§ rojak gospod Anton Gregor i č, asistent pri računskem oddelku c. kr. namestništva. je imenovan ofici-jalom pri istem uradu. — G. Matevž Lapa-nje je imenovan nadučiteljem v Biljah.
C. kr. glmnazU t Gorici. — Vspeh zrelostnih izpitov ob koncu šolskega leta je ta-le: Izpraševanje se je vršilo od 30. junija S f-J"1'^ 5 Predsednik d. š. nadzornik vitez hlodič-Sabladoski. Prijavilo se je 21 izpra-ševancev. Izmed teh je doseglo povoljen uspeji 19; eden je propadel, eden pa sme po počitnicah izpit iz enega predmeta ponovili. Odliko sta dosegla: Baron Bianchi Miroslav in P i r j e v e c Ivan; spričevalo zrelosti pa sledeči: Caneva Peter, Gioseffi Maver, Grusovin Ivan, Gunkel .Teodor, Kaiser Marij, baron Manfroni Marricij, Milanič Josip, Mo-ser Adolf, Pauletig Artur, Pirec Valentin, Posega Franc, Reja Izidor, Stciner Virgilij, Šorli Peter, Žnidarčič Josip, Klančič Evgenij in Klanzig Higin.
Zrelostne preskusijo na tufc. e. kr. učiteljišču zu učiteljice so pričele pod predsednišlvom visokorodnega dež'. Š. nadzornika g. vit. Klodiča-Sabladoskega minoli pon-deljek in bodo trajale do konca tega tedna. Prijavilo se je 53 gojenk, in sicer: 25 domačih Slovenk (mej njimi 3 Hrvatice), 20 domačih Italijank in 8 zunanjih Italijank iz Trsta. Dostalo je preskušnjo 22 Slovenk, 3 Slovenke bodo morale ponoviti preskušnjo iz jednega predmeta po dveh mesecih. Odliko-l vanke so g.čne: Kinkela Marija (Hrv. — Bukovac v Istri), Mesar Ljudmila (Cerkno), Muška Emilija, (Bojan pri Trstu), Valen-tič Milica (Opcine) in Žele Margareta (Po-stojina). Preskušnjo so dostale g.čne: Cej Katarina (Gorica), Cop Pavlina (Ribnica), De-lak Slaviea (Rojan), Grželj Zora (Srpenica), Gostiša Drag. (Gorica), Hajdinger Marija (Brezje ob Slomu), Kavčič Ida (Komen), Kokalj Adela (Ljubljana), Klelte Amalija (Greta pri Trstu), Knittl Marija (Beljak na Koroškem), Manzoni Emilija (Gorica), Pfeifer Marija (Ig pri Ljubljani), Slolil Olga (Kunsladl na Mo-ravskem),»Sabadin Ivanka (Koper), Sancin Ivanka (Skedenj pri Trstu), Šepič Ljubica (Ilrv. — Miliotiee v Istri). Štefan Žorica (Urv. — Kastav). — Vrlim gospodičnam voščimo obilo sreče v težavnem učiteljskem stanu.
Kako radi store Slovencem — „do« liro!" Gospod ravt—4fcmletig v Gosposki ulici ima podružnico Avstrijsko - Ogerske banke. Ta podružnica je bila ustanovljena na korist goriški trgovini in obrtniji; da sprejema menjice trgovcev in obrtnikov in jim tudi posoja na menjice denar. Drugega dne t. m. predložil "je g. cav. Puiilelig nekemu slovenskemu trgovcu v Gorici dve menjici dunajskih tvrdk. Eno je trgovec izplačal, drugo pa odložil, da jo plača zadnji dan, t. j. 5. dne t. m. ker i. dne je bila j nedelja. Ko pa je 5. t. m. poslal trgovec denar za menjico, je izvedel, da je gospod cavulierc Pauletig proli slovenskemu trgovcu tako — ljubezniv, da ni hotel čakati zadnjega dne, ampak je menjieo pro-testoval ter ga oškodoval na kreditu in za nekoliko goldinarjev. Tako nas prijazni nasprotniki pritiskajo in oškodava o, kjerkoli morejo. Iz tega se vidi, kako točno morajo trgovci in obrtniki poravnati svoja plačila, da ne pridejo ob kredit in v škodo. Zalo trgovcu in obrtniku ni vsejedno, da prejme plačilo jutri mesto danes, ker radi enega dneva izgubi odbitek (Akonlo) oziroma pri menjici sledi slučaj enak ravno uvedenemu.
Ako hočemo svoje trgovce in obrtnike podpirali, m dovolj, da od njih blago naročamo, ampak moramo jim ga tudi točno plačevali. S tem jim olajšamo ob.slan;>k iu jim pomagamo, da morejo z nasprotnikom tekmovati in nam blago ceneje »lajali.
Trgovec ima na slo odjemnikov. Ako hoče ob veliki zalogi še kredilovali, dokler se komu zljubi plačevali, bi moral bili velikanski kapitalist. Takih p.t Slovenci žalihog nimamo, in ako bi jih imeli, ki bi se udajali vsem zahtevam odjemnikov, trpeli bi toliko škode, da bi obnemogli. Zato pa moramo svojim trgovcem in obrtnikom obstanek s tem omogočevali, da jim točno plačujemo; ne pa, da bi jim z zadrževanjem plačila škodo delali in kredit spodkopavali.
Sijajno zado.M-enje. — Csmošolec Ž i g o n je bil 20. marca zaprt, češ, da je ranil na predvečer z bodalom iz palice mizarja Valenlinuzzija tako močno, da ga je neviiino ranil; zatožen je bil potem težke telesne poškodbe. Ž igo ti je s tem zgubil lelo v šoli in je moralno veliko pretrpel; tudi vludin zastopnik ga je imenoval v državnem zboru kot zločinca iz narodnega sovraštva.
Včeraj je bila obravnava in Žigon je bil —. oproščen. Razsodba pravi, da sodni dvor se ni prepričal, da bi bil Ž;gon zadal Valentinuzziju ono rano, ker V. sam si vedno nasprotuje v svojih izpovedbah, da njemu ne gre nikaka vera; po drugi strani pa zdravnika odločno zatrdita, da rana je bila zadana s štirivoglalim bodalom, dočim je »tokazano, da Žigon ni nikdar imel takega orožja, in še posebe, da isti večer je šel ua ulico s palico, ki je v posesti sodnega dvora in nima bodala. Ako bi pa tudi — pravi dalje razsodba — Žigon res zadal ono rano, je bil povsem opravičen braniti se, ker sta ga zasledovala dva človeka, ki sta ga pretepala in je joden stopil celd v vežo za njim, da bi ga tepeI.
Napadalca in kazni vredna človeka sta torej Valentinuzzi iu Marlinis, proti katerima bo postopalo državno pravdtiištvo radi krivega pričanja, ker sta večkrat izpovedala povsem »Irugače in nasprotujoče. — Razprava je dognala, da onadva sla tekla za Ž. do njegovega doma in ga pretepala. Valentinuzzi trdi, da je takrat dobil sunek v levo stegno, ali rano da je občutil šele 5 — 10 minut pozneje; zdravnika sta pa potrdila, <la enako rano bi moral takoj občutiti. — Priča Zakrajšek Rafael (— ki je dejal, da je Slovenec in Lah »vse vkup" —) je videl Ž ves čas in izključi, da bi bil ta kakorkoli izzival V. in M. šel je po ulici sv. Aniona in slišal, kak6 sla V. iu M. tepla Žigo n a, ker so zaušnice odmevale. Videl je tudi, kako sla pretepalca odšla. Z. je šel dalje po oni ulici »nekam", in ko se je vrnil (— pravi, da je preteklo vmes najmanj '/s ure —)• Je našel v lekarni Giron-coli V. ranjenega. — Zagovornik dr. Stanič je to dejstvo dobro porabil, češ: kje je bil V. ves ta čas? Ali se ni med tem drugod pretepal, kakor je tudi pravil raznim osebam, da so ga napadli trije ali štirje in takrat da je bil ranjen ? 1 — Sodni dvor je bii tudi tega prepričanja, kajti rana je bila zadana z bodalom, kakoršnega Ž. nikdar ni imel. — Najsijajneje zadoščenje pa je to, da Ž. bi bil oproščen tudi v slučaju, ko bi bil res enako zabodel Valentinuzzija, ker je bil opravičen, brani ti se, kajti noč je bila, ljudij nikjer nič, on jo Eff sam, n a-padalca sta bila dva, ki sla ga večkrat p r e t e p 1 a, in je Valentinuzzi stopil za Ž t-g o n o m celd v vežo hiše, da bi ga i on J i pretepal. — In zares, kdo bi ne
rabil kakoršnega koli orožja, da bi napa^ dalca odpodil ?! Ako bi se meni pripetikrkaj takega, da dva človeka pritečeta za menoj;, me pretepata in udereta cel6 v hišo za the/ noj, da bi me dalje tepla, tedaj gotovo 'nebom čakal, da morda jaz padem smrtno ranjen na Ua, marveč zgrabim za samokres in naženem potepuha. Kje je sodnik, ki bi me mogel obsoditi, ako tudi bi me postavilo na zatožno klop naše sloveče državno pravd-nišlvo?!
Evo, kakošno je pravo lice onemu grozodejstvu, katero so straSno opisovali laški časopisi in celo uradni aparat l Namesto, da bi se bila postavila na zatožno klop ona dva človeka, (jeden je bil že večkrat zaprt radi raznih zločinov) je drž. pravdništvo pahnilo v nesrečo nedolžnega, vedne uzornega, pridnega in neomadeževanega — osmošolca, zagrenilo mu mlado življenje in uničilo jedno
leto naukov.   _______________________
Evo, ekseolenca Badeni, i lo je prinos k neznosnim odnošajem v tej deželi! — A. G — k. Iz Ozeljana. — 10. aprila se je našla gosposka suknja od Lijaka do Šempasa ; kdor jo je izgubil, naj se oglasi pod št. 45. v Ozeljanu.
Itadodarni doneski. — Za Slogine zavode je daroval F. S. v G. 1 gld. v čast godu sv. Cirila in Metoda. — Gosp. dr. Karol Chloupek, zdravnik, o priliki svojega slovesa iz Tolmina, 10 gld. — Sokol Monelik H 50 kr. — Nekdo JO kr. kot kazen nena-rodnib užigalic.~B. + M. gld. |-50. -- Narodna taksa v Ajdovščini l gld, — Za mesec julij so vplačali po 1 gld. gg. c. kr. notar Kavčič Josip, trg. Koren Anton, prof. Bežok Viktor, trg. Rosanc Simon, uradu, Blažon Franc, vodja gluh. Lonardič Fridr, -V proslavo slovanskih blagoveslnikov so darovali: Josip Pavlelič iz Gabri j .M. 25, 5 gld. - Faganel Karol Miren 5 gld. — Nekdo, vesel, da so našli pri g. Gahrščeku. kar so iskali, 2 gld. ¦-« Prijatelj mladine v Šempasii 10 gKI. — |)r. Henrik Tunia 50 gld. — Pri zabavnem večeru slovenskih abilurijentov v Sudovom hotelu 5. t. in. gld. ll'i'22. — Župnik J. Diigulin v Ajtlovščini Cirilov dar :i gld. — Za deset narodnih zapovedij poslal A. T. na S. gld. 2'25. — Kurat Aiiilrej Mesar ua Livku Cirilov dar II gld. — Gosp. Peter Birsa v G. I papirnati ruhelj. — Na dan po-nikovskegii semnja nabrali Franc Vogrič, Ivan Špik in Ivan Novak gld. '.Ml. -¦- Hav-nik Jaiik« ua Dunaju I gld. ¦- Po dovršeni slavnosli v proslavo sv, C. in M. zložili narodnjaki pri Bobu I gld., narodni Kobaridci pa gld. 2M0. — Olga Kovačič pri sv, Luciji ua Mostu nabrala gld. ts!'."iO, (»larovah so: g. Andrej Kragulj 2 gld., g. Jožef Savli l gld., g, Lucijan Kovačič I glil., g. Anion Mikuž gld. 1*10, g. Anton Vnga gld. P20, g. .Itifc r Fabijau 2 g., gdč. Ljud. Geiželj l gld., g. Jofc-r Mlinih I gl.l., Nekdo 20 kr., g. Ignacij Kovačič 2 gld. — Pcpca IVlelinčkovn nabrala gld. 5*70, katere so darovali: Ivan Jurčkov, posestnik v Nabrežini 50 kr, Ivan lirnko nndii&ilelj v Sovodnjah 50 kr, Anton Šv.ira od Gulctu iz Komna 50 kr., Ignac Tance v Nabrežini 50 kr,, ostalo darovali so veseli gostje ob različnih, prilikah. — Franc Samokec nabral v družbi 70 kr.
Ženski podružnici sv. Cirda in Metoda so darovali kot Ciriloinetodijski dar: — Gospa Ivanka Dekleva t gld. — Gospa Šavp 1 gld. — F. S. v. G. t gld.
Ali res t ,Senlinella" od sobote je pisala : „Inlaut dneh i nestris ncgozianz e i esercenz j'an batut dur e cumo si chatin sod»lisfaz". To pomeni, »la vsem laškim trgovcem je spočetka trda šla, ali zdaj da so že zadovoljni. — Slovenci, ali res? Ali res so zadovoljni z vami?!
Slovencem v Gorici, posebno trgovcem in obrtnikom, moramo tudi reči par besed. — Veliko je kokodakanja, malo je jajec! Vsakdo govori o veliki borbi za gospodarsko samoslalnost, ali dejanj ne vidimo niti pri onih trgovcih in obrtnikih, ki kaj radi vidijo svoje slacunc polno slovenskih odjemalcev, kajti kedar oni sami česa potrebujejo, grešo proti narodnemu našemu geslu. Tako ne poj«le ilaljc!
.Slovenska »zavednost* kje si?! — Naši trgovci in večji konsumenlje na deželi in v mestu samem se kaj radi ponašajo z narodno zavednostjo; joj, polna usta jo imajo! — Zadnji čas pa so dokazali prav mnogi, da vse besedovanje o .zavednosti* je le puhlo in brez vrednosti. — Rojakom na deželi priporočamo, naj vendar pazijo na to, da naši trgovci in večji odjemalci ne bodo delali narodu sramote in nepreračun-Ijive škode. — Vsakdo naj stori svojo dolžnost! Dijaki, ki greste na počitnice, učile ljudstvo in odpirajte mu oči. Na delo!
Dvojna mera. — Razsodba, s katero je bil obsojan na tri tedne zapora nadobudni sinko 11 a l o župana Venutija, je gotovo najinilejša, ki je sploh mogoča; kazenski zakonik nima nedolžnišega paragrafa nego je oni § 431., po karerem je tožilo državno pravdništvo v tem slučaju, ko je šlo za sina .del primo cittadino*, kakor je večkrat rekel drž. pravd. V i d u l i c h z vso ponižnostjo. Vendar je tržaški rPi c c ol o" padel z vso srditostjo na to razsodilo, raz-mesarii jo in oštel sodni dvor, — ne da je bil list zaplenjen.
Mi smo gotovo zagovorniki najširše tiskovne svobode, ker smo uverjeni, da z nasilnim mašenjem ust ni stvari nič po-magano. Naj se le krilikuje vse, ali dostojno. Toda kakoršno svobodo uživa „P i c c o J o", zahtevamo tudi za „Sočo*!
Mi nimamo nič proli razsodbi! Toda državnega pravdništva dolžnost, je bila, poiskati za svojo tožbo kak primerniši paragraf kaz. zakonika, ako hoče, da bomo sploh verjeli, da zna dejanja vsaj za silo prav kvalifikovati.
Mimo hiše Venulijeve je Slo skupaj okoli 400 Slovencev na vojaški nabor. Na-depolni-sinko je zmetal doli na nje različne predmete, med temi podnožni stolček, ki bi bil lahko koga hudo poškodoval. Kolika nesreča bi lahko nastala, da fantje niso imeli med sabo starejših veljavnih  mož, županov
in očetov, ki so jih pomirili. Ali bi ne bili lahko reagovali na strašne načine, da bi se bilo lahko bali za osebno varnost izzivalca in drugih oseb? —In vse dejanje Italovo je kvalifikovano le kot prestopek po § 431. k. z.! To naj razume, kdor more! — Koso nekateri starogorski mladeniči vrgli malo peska proti oboroženim "lovcem, ne da so koga zadeli, dočim so lovci streljali na nje, tedaj je našlo drž. pravdništvo ostreji paragraf in mladeniči so bili kaznovani na več mesecev ječe. In Italov čin je veliko hujši nego početje starogorskih mladeničev!
Izpred sodišča. — Anton Grusovin r. Alojzija, izvošček iz Gorice je bil dne C. julija od tuk. okr. sodišča obsojen na 7 dni zapora in tudi povrnili sodne stroške, ker je na velikonočni dan v Prvačini v Mozeli-čevi gosli ni hudo razžalil izvoščeka Jakoba Nardina.
Ivan Pluta)', bivši naš mnogoletni so-trudnik je umrl v Ljubljani še-le 45 let star. Bodi um blag spomin!
Iz Vipave smo sprejeli sledeči popravek :
1.  Ni res, da sem se visokorodnemu gospodu grofu Lanthicri-ju pri prihodu v v Vipavo poklonil,
2.  Res pa je, da se imenovanemu visokorodnemu gospodu prišedšeinu v Vipavo letos kakor tudi druga leta ni nihče poklonil.
V  Vipavi, dne ti.julija 1897. Anton KnlaJ,
Sol, voditelj.
Dostav ek uredništva. — Besedo ima sedaj g. dopisnik, ki nas je tako ob-vestil.
Razstava del učencev in učenk deske in dekliSke obrtno - nadaljevalno Šole r .Sloglnili* ziuodlh hode v šolskih poslopjih Via Barzellini dne ll„ 12. in 13. t. m. dopoldne od 9, do 12. in popoldne od 4. do 0, ure. ~ Slovenski mojstri, sla-riši in vsi drugi prijatelji, ki se zanimale za napredek mladine, ne opustite te priložnosti ter poselite omenjene dni razstavo!
V  prihodnji šlcvilfci prinesemo, ko nI ogledamo razstavo, primerno oceno o njej,
Zemljiški davek. ¦— Osrednja komisija je že izilclala 3voje poročilo o znižanju zemljiškega davka. GorUkr, >;avzcma Iretje mesto c predlaganim znižanjem 17.71%, Istri hi so znižal davek za I^filK, Kranjski za «•¦«'»L. Nekaj je!
Strela je udarila v nedeljo na dveh krajih v Gorici, namreč v zavodu šolskih sester in na nadškofov vrl. Nesreče nikako, a strahu dovolj.
Vročina pritiska prav hudo tudi v Go-rid 22" R. je navadna toplina v senci, h nekaterih krajev deželo nam poročajo, da žo veliko let niso imeli take vročino, kakoršna je zdaj,
V  MoleiiJaH hočejo Lnhi tudi napre- I dovali; ustanovili nameravajo namreč podružnico »Lege Naziouale". — Lahi delajo! Kaj j pa  bliski   Slovenci?  Ali je kaj napredka?!
Francoski In angleški jezik na podlagi nemščine ali laščiuc poučuje neki zasebni profesor, ki je dovršil Šole na Francoskem iu Angleškem. Več pove itprnvnišlvo.
Narodna zavest v trŽaSki okolici. — Goriškim Slovencem v zgled naj ponatisnemo iz ,Ed'" naslednje besede:
God sv. Cirila in Metoda praZuoval se je primerno slovesno v Trstu in po okolici. Na vrtu družbinskega zavoda pri sv. Jakobu j'1 bila v nedeljo, na predvečer pravnika, prelepa šolska sluvnost s petjem, dramatično igro. godbo ter slavnostnim govorom. Vrt je bil lepo odičen z zastavami. Na vriu se je zbralo r.ad 800 ljudi, ~ O tej slavnosii nam je obljubljen daljši dopis. Sijajno se je sponesel to pot naš Roja n. Bil je razsvetljen gori do poti Opčin. Pa tudi na Belvederju in na Greti je bilo nekoliko razsvetljave. Posebno se je odlikoval otroški vrtec družba sv. Cirila in Metoda. Po vsej vasi je bilo neobično gibanje in tu pa tam so ljudje nosili po ulicah male balončke. Sploh se je videlo, da je ideja proslavljanja spomina naših svetih bratov prešinila vse naše ljudstvo župnije rojanske in je bila slovesnost veliko impozantneja, nego se je pričakovalo.
Ako možno še sijajneje se je vršila slovesnost pri sv. Ivan u. To vam je bilo vse v tučih od Vrdele gori preko sv. Ivana pa pr.iti Lonjeri. Sploh treba pred sv. Ivanci sneli klobuk. Od zadnje volilne borbe sem vrsti se tam manifestacija za manifestacijo v zmislu žive narodne zavesli. Najsijajmša pa je bila ona od minole nedelje. Neštevilno luči je pričalo, da nad tem dobrim, poštenim in značajniui ljudstvom plava duh krščanskega mišljenja in narodne znučajnosti, duh — sv. Cirila in Metoda.
V pondeljek zjulraj je b»Ia sv. maša v cerkvi pri sv. Jakobu. Po maši so bili otroci obdarovani v šolskih prostorih s sladčicami in maiinovcem.
Prosimo naše prijatelje po okolici, da nam podrobneje sporoče, kako se je vršila ta pomembna slavnost.
Ravnokar se nam poroča, da so bile vso Barkovlje jako sijajno razsvithene.
Tako ,Ed." ! Kako !ep6 Se lo čita! Kaj pa vi takozvani zavedni Slovenci na Goriškem? Kje ste se tako dostojno spomnili sv. naših blagovestnikov ? Zaspanostij, apa-tije, malomarnost; je še veliko med nami! Nikar se ne ponašajmo preveč s svojo — »zavednostjo*!
»Sorfška možka podružnica družbe sv. Giriia in Metoča* bo imela svoj redni občni zbor v neiieljo 18. julija oh 11. uri pred-poiudne v prostorih goriške Čitalnice z dnevnim redom, ki je v pravilih določen. Gg. društveniki se uljudno vabijo k obilni udeležbi.
Iz Uihcuihcr^a smo dobivali od začetka jako odušev(jena pisma, ki so spodbujala Slovence v Gorici, naj se postavijo v trgovskem oziru na svoje no<je; zagotavljala se je popolna podpora. — Zdaj pa čujetno, da so se skujali skoro vsi tatoošnji trgovci,
le Anton Čebron v Preserjah je  ostal mož-beseda. O drugih bomo še govorili!
Pevsko društvo »Ljubljana« je praznovalo veliko svečanost bls^oslovljenja društvene zastave, ki se je izvršila v vsakem pogledu sijajno in uprav velikansko. Ž-il, da nam domače honiatije ne puščajo ne časa ne prostora, da bi mogli obširneje poročati o tej slavnosti. Zato vrlemu pevskemu, društvu le častitamo na toli krasnem uspehu.
Slavnost »Celjskega Sokola". — Odbor za izvršitev priprav za veliko ljudsko slavnost, klera se bode vršila ob priliki blagoslovljena zastave »Celjskega Sokola in otvoritve »Narodnega doma v Celji" dne 7. in 8. avgusla t. 1. naznanja, da je razposlal te dni dotična povaL':.t vsem onim društvom, katerih imena so mu znana. Ker je pa pri velikem številu naših narodnih društev lahko mogoče, da smo to ali ono prezrli in ker želimo, da dobe dotična povabila vsa narodna društva prosimo, da nam naj dotična društva, katera se bodo vdeležila le slavnosli, naznanijo čim prej svoja imena, da jim za-moremo poslati vabila in pozneje vzpored, Ob enem pa prosimo vsa ona druiiva ka tera se nameravajo slavnosti dne 7. in 8, avgusta t. 1. odeležili, da nam svojo vdeložbo in prilično število vdoležonev v kratkem naznanijo, da nam bode mogoče preskrbeli še pravočasno vso potrebno pripravo.
Poziv. - Zaveza slovenskih učiteljskih društev bodo imela dno 4, in 5. avgusla t. 1. v Celju svoje IX. gluvno zborovanje, Kakor vsako leto, tako so bode tudi letos priredil koncert. Skrbeti nnm bodo, da dosežemo z Jsliiu vsuj taksen vspeh kakor doslej, če no boljšega. S tem opozarjamo vso p. n. učito-Ijicc pevke in učitelje pevce, da se pravočasno oglasijo pri podpisanem odboru, radi razpošiljanja glasov, Prosimo tudi ob onem vse p. n. pevke in pevce, da se v prav velikem številu udeleže »Zavezinega* zborovanja in koncerta.
Lokalni odbor učiteljskega drufttvR za celjski in laški okraj. Podpornemu drnttrn m slavonsko vlsokoSideo na Dunujii jo pristopil veleč, g. Jakob Gruden, ?.upnik v p. v Ljubljani kol u Alanov ni k 8 svoto 50 gld. Daljo jo društvo prejelo i/. Ljutomera 24 gld,, kutoro jo med tanioftnjinri rodoljubi nnbrnt g. dr, Anton Mih ali č, zdravnik v Ljutomeru, h Liškega trga pa jo lotos žo drugič poslal darilo 13 gld. 50 kr. gosn, dr. Josip Kol-Sok, odvetnik. Vrlim darovalcem, osobilo tudi rodoljubnima nabiralcema, iskrena zahvala! Daljno darovo sprejetim voloč, g.Fr. Jančar, nibnsignor. C. puposki koniornik, župnik nemškega viteškega reda, na Dunaju, L Singerstr, 7.
•T n koli Pukl,
proit«. jioilp. ih-gl. u hIov. vimikoS. im Dnunjii.
Svilodi. — Letošnji trg je bil procoj gldh in tudi svilodi niso bile posebno kakovosti, Cena je bila gld. l'187/l0. Na sejmu so se odlikovali le svilodi gg. Antonu in Alojzija Mozetiča iz Solkana, kutoro so bilo prodane nad ustanovljeno ceno, in sicer od gld. 1-80 do 1-40.
Ti svilodi so iz Francoskega semena po Paslenr-jevem sistemu od tvrdke Filip Fabre & C o m p. in so našej klimi primerni.
Heimebcrg-Scide
t
mir iicht, \vfiim direkt nb memen FfibiiVon bezogen sfiluvarz, weiss imd faibig, von 35 kr. bis II. 14-65 p. Meter — RtaM, geslroift, karriert, gemuslert, Damasto etc. * za. 240 vcisth. Quaf, umi 3000 verseh. Parben, Hessiiia etc), psrlo- »nri st«u<c rfrni lns Haufv Mr.stcr umgelier.il. DonpcUes lirieVpovlo n. d. Sctnveiz. G. Ifcnncbe, s'8 Scldcn-Fttbrtkcn (k. u. k. Hofl.) Zllrtch
MATTONI-jev
jo najčistejši alkalifinf.
KISLI  VRELEC.
Zahvala.
Štojem si v dolžnost, zahvaliti so slavni  občni zavarovalnici   v Trstu
(Assicurazioni Generali) za točno povrnitev Škodo; kstero mi js uzrožil požar, ki jo nastal v Vrhovlju dne 18. junija 1897. na mojem posestvu. Zahvaljujem se ji tom več, ker mi je povrnila škodo nkljub temu, da sem bil pozabil pravočasno plačati v pogodbi določeni rok premije.
Vrhovi je, dne 4. julija 1897. ,..8                    f križ Ivan Škaber«
^ ^ Javna zahvala.
Podpisani izrekamo najtopiejo zahvalo vsem znancem in prijateljem, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili k večnemu počitku našega nepozabnega soproga, oziroma brata in sina
Janeza Čarga«
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, gg. učiteljem, kakor tudi domačim pevcem za ginljivo petje.
V ROdNJU, dne 7. juliju 1897. Katarina 6aroo, soproga. Marija Čargo, mati. Terezij« Ougar, - Katarina Inavlc, sestri. Andrej Dugar, svak.                  K!)
SloMd poirajte le sije trgom, oMe, ztoiie, oflTetntte 1, flržite se strop gesla »Svoji l svojim"!
Razglas.
S tem se javno naznani, da se v erarskem lesnem skladišči ,tVia Saleano" od 1. julija t. 1. naprej zniža cena za jedon metriški eenf bukovega oglja c* 2 eld. 80 kr. na 2 gld. 60 kr., to je dva goldinarja in šestdeset krajcarjev.
Od tega dneva pride v veljavo tudi znižani cenik vožnje oglja iz erar-ske"a skladišča do bivališč kupcev in bod^ stala vožnja oglja vsakega kvm-tala (100 kilogramov):
1.  Do: Piazza Corno, Via Orzoni, Toireiite, Cappella, Formica 12 kr.
2.  Po: Piazza Orande, Piazzutta, Via Signori, Scuolo, P»astollo, Mer-cato 16 kr.
3.  Do: Piazza Duomo, Via Morelu, Caserma, Giardino, Teatro, Mtinicipio, ponto Isonzo, Polite nuovo 20 kr.
4.  Do: Via Dreossi, Ilabatta, Vogel, Dogana, Triesto, Tre Ro, Oorso Franeesco Giusoppe in do starega pokopališča 24 kr.
Si, Do: Sv. lloka, Via Sun Pietro, (!orso Frnncosco (Jiuseppe od starega pokopnlišfia do kolodvora 2ri kr.
Ob enem se p. n. občinstvo spotimo, da se bodo vršila prodaja oglja, radW poroStva pravilne vage, v žakljih s svinčenimi zalivčki (plombi)
(Soriea, dne 22. junija 1897.
C. kr. itfulgozdar:             18t:!-I
PEKNDASNEU, 1. r.
V vsakem postno oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z dobrim in tnjnim postranskim zaslužkom od nekega, mnoBo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene penudbe pod ,V. u. G." Gradec, post*« restante.                                                                       ,s:?
Štejem si v čast, naznaniti slavnemu občinstvu, tla sem otvoril s 1. julijem t. 1. svojo
pisarno
v Gorici na Kornu (v Kavčičevi hiši).
Odvetnik
dr. Alojzij Franko.
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
v stolni ulici U. '2. v Oorlcl
(latn, kjer jo tobakarnien) priporoča se p. n. slovenskemu  občinstvu v (J7                  Gorici in z dežele.
Oglas.
Navadni sliod s sejmom sv. Moliora bode kakor druga leta
v nedeljo po 12. t. m.
Županstvo v Gorjaitskein
dne 8. julija 1897.
v Ijubljani naznanja, da pričnejo zopet        Vj:> '¦'- ~x
redni tečaji
in sicer: za moške dne 16. julij«; za ženske pa dne 1. avgusta v novi hiši, gosposke ulice št. 7.
Natančneja pojasnila posije na zditevanje
Vodja učilišea: M. Kuno.
Ijši primes k bobovi kavi
slatina kava iz odlikovana tovarne
F. S. Eni
197-1                  v Gradcu.
Dobi se isto v raznovrstnih zavojih m Škatlah po nizkih cenah.
Naročila sprejema zastopnik
Avgust Benigar
.1. Bistrica (Kianjskoj.
Seznam blaga
tvrdke
G. Feril. Resberg
v Gorici«
Glavna zalega:
v 'JCapucinsftl ulici št. U
(stara coklama).
Podružnica: na Kornu št. I
('ttemsova palači). Poslej ima v zalojri to-le- blajro:
Sladkor — kavo -   riž — mast poper     sveče  —  olje - škrob
—  ječmen    kavina primeso — moko ¦ - gris      drobne in  debele otrobe — turšico   - zftb sol — moko za   pitanje  — kis
—  žveplo -  cement -    bakreni
vitrijol itd.          16«--1
trgovec z vinom na veliko
Anton Pečenko
Viln.1 uli.a S       GORICA -   Vn (i.u.l.mi S li (J                   vr,m„u
dalmatinsko vino iz Jelše in Sihenika.
|M)'Clll
pristna bela      >J*r?>l&.?     furlanskih,
In črna vina    '~HŽ%*      briških in
iz               ^fS^            isterskih
vipavskih,         ijf          vinogradov.
Ihi-t.lUj.l ni ilotn lil i.i/|iiišiIj.i |><> /ti./Ilir i m v->e ki.ijt- .u-.|io-nr'.iske liiiiiMiiiiji' x "-».lili oil ;>i; Jitiov nijiiej   N.i elitno jm^ilj i mili ti/oice.
Cena zmnrns. Postrežba poitana.
|«0«U. •!»<>> |ir.i.»ni/ ml ii| oii|s.>\, ,i;.»i)»,i,i   «j*f
si||ap{jd aaeuiop uf ai|sfiod asji 'aqoj|G *ou? 'ohoiu 'jo;|pe|s  'f|j  'oaeh   C30Jod;jd
uio^Biq  ununpef z
HI                                         30AO.S.I1
uB|anj zcuquuy
R}«W> iUiifOAS ^ iIoas -J«B
Ivan lomicelj
trgovce z \edv\tv\m Ma^om
v Kormlnu. na glavnem sadnem trgu (bivša hiša Pallova)
pri|ioro*a svojim rojakom
sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vitrijol (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke. Tsc |iiofliija i«» tako zmerni ceni, rtu se ne hoj! tekmovanja (konkurence).                             1 i".
Mula Cerivic
trgovka v Rašlelu št. 8. — Gorica — zraven Mo^e-Li
priporoča svojo trgovino z drobnim lila-fom, in sieer: erevJjei /i odrasle in otioKe, slamnikov, de/nikov, palk. koncev, denarnih moSnjiekov, tcbnČKie, Ittlf k.u t n", češljev itd. z besedo vsakovrstno drobi7.no bi i.ru (Kuravai-e). — Kot prava Slovenka se toplo pnpoio.'i svojim rojakom v Gorici in na deželi.        1 il)
Teodor Slatianja
srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17.
Pr.p
i di

Edino -TBNS
v stolni ulici št. IS (Via del Duomo)
nasproti veliki cerkvi
je velika zaloga raznovrstnega manufakturnega biaga po najnižji ceni.
Za obilno obiskovanje se toplo priporoča
S. Šusieršie & C.
pre. as-l ¦ Ijcnje o.lij po iiajiiovcjcm uzorrn m llljln/jl ceni, kot: Moii^traiie, keliSsm, svečnikov, itd. i!«l. .Šl m n i jiopiavlja ter j li v ognju po-Mvbreui in po/.Iati. I) i -i p \ zamorej« tudi bolj revm iiihvl na:o."ili eerlv«K-a kovm-klr i bla;.'a, (jlajšnje jim to /'ouj omenjeni s u-m. <ln jimj. pu pravlj.ll pniiijati lf!ii^.». iko imi pi)'emlo izplačujejo naolnoke Ol.i oke si pa uai-o.-evilcc-Mii lailko .loloei.
Strelovode iz btkr-i v ognju pozla-rene najbolj-j iznajdbe, kakor tudi vsakou»'no enako popravo in pozlaeenje pripnrora_ tudi  ]io  n ij-nižjihecnab.— Pošilja v^ako Iilairo debro spiaUjeno ________________in poStiiine franko!              lt» (C
w^ * Prosim, opazujte številko 13 in slovenski napis, kajti neresnična govorica, da je vse ena trgovina, namreč moja pod št. 13 in ona, katera so nahaja v Lenassejevi hiši pod štev. 4.
Trgovski pomočnik
želi takoj  vstopiti v trgovino z mešanim blagom.
Več pove uprtivništvo.           i-"*J-7
Jakob Bratuž
pekovski mojster  v Šolski   ulici G,  so   toplo
priporoča   svojim   rojakom   za   raznovrstno
pecivo.
100do300g!d.inBsefiB3!?^lSv^v
vieh krajih s pru<taj<t zs»k»>nit<» *lovoljenlli tlrž.pa-pirje-v in srečk, a <Iu ni ii»tn*bna ^hivnica in ni iiikakii nevarnost- - Tonuclbe pod Mehter Ver-dienst   na Rudolf Mosse \Vicn.
Gabrijel Piccoli
lekarnar pri angela v Ljubljani. Dunaj-kaeesta
Kaj.išje pciznaije
na  H.  iiii-jnarodni farni.
rafctavi v l\a'rn ISIni.
London        Pariz        Žc-
never IS!»:»-t*!«.
Železnato vino
prci/k.:Mniv*a. zan<-.-Iji-
____                      vetra 11,-ink...  ii:.a  v -, t.i
l.liko pr.-lMvb.iv zelezn.it pr.-pami,  ka:.-ri uri:.kiije psi ^:.ibo!nili,   11,1   poman k.nijtt  kni  in n.i živiilt tip-r.h .».-.¦bali.   piiporo.-ljiv   po-el.nc. tudi za s-laboiue,  blede olioke.                         1H Iti   r,
Doet iTiiimoi  te'r-a iir.-pa.-aia ima v s. bi A*, tniiii/.amov žel-ziiate.LM ki-lika ir.  lil mili^-i.uiK.v izlerka iz -korje kineSkeKa i!iew-a.
Lekarnar Piccoli ;,,l^;;;ulj;i^^,;n";;'-"::;
lazki.ij.i »Ir. II. Hniferjtt v Fiatikobro.i ni  (Mu  m  prof.  Malt.   Kiiiipitsclm, z.ipii-.žeiie-.i
M..lnip.ki->..i kemka v  Lji.bljr-ni. S!ekle:i.-.. iinajo-a pol litra velja I  (.-H., i pollib-ir-ke »teklcni.- :t (.-lil. CD kr., fianko h poiltiino vre.l-tirM.
Kimala Uvršuje lekamičar Ficcclt i lj;ifc!jam prgll fntflja utAi.
% $kVinarsfco in sadiarsi(0 društvo §
|f  W                 za Brda               » M
H ssedsžcmvGorici,ulicaj3arzelliništ.20. f&
^B                                priporofa                                4K*
|l|j            po nizki ceni ."lavnemu občinstvu            Sjj.
|i; svo\a px'\^t\a fm^fia 'd g v iti a*. te%uto, modro *N ^ J«atv^m\o in &m*$a tia-f| »adna etna uitia, px\-|| detlte ^\jo\\^, Uatiov.
^  II izpoS.lja na vse kraje od 5t; litrov naprej, ir-,              Uzoree vin pošilja na zahtevo.
Edina slov. zaloga M0m in solčnikov
C. kr. pri vil og.
krojni a p a r a t i.
SLPOVfiRfiJ
krojaški mojsler In (rpiec v Enrici na Travniku
v I. nadstropju in v hodniku
v li. -'t. 22.
lupo o. i svojim ioj ikoni tu ilt/th in v inc-tii v-ikovi-tno minit ilurno blvo ^olovo pi rilo .l./iuke, ovi itiilk.. /ivi ittu.c itd         t.otovt   no/kc obhk.   7 1
v-ili stm po n ijnovijM piiKki modi
IHvo pio.liji linli lil llickl tiko po e.rn .11 liliko |.os'u/i vsikten„'i m -m. zi mozke obli k< o.l Sil ki mi i. j, ^i "!•> "1>1^" l!-i<> "0 "¦' rl«l * >«> mpr.j
hj rej. m i n u o. il i tn.li / i \T 1 lov mji i 1/11 li obl. k r <lj. m ili. u> bli'i j" piosto, il iti s>i i7roto\l l »bitk« tudi .iiilr«»l                                                              Ui    '>
Na.U/ jnbl   i J... lvov-4i  r./
t-li\
< dhkov u
r.bi.
'-veljnj.i
TT
Tovarna uzornih telovadnih priprav
JOS, 'YINDYŠ~A,
v Prag-i na Smihovu
(PiihiSinidiov) \inolii-.lski uIkl- ušlo Slo ^ pnp.io.a
k popolnemu u/oinomu prirejevnnju
bokoi&kili in šolskili tolo^julnic
po injn.mj;ih pnpo nimli m pi ikliuul   s.stivili
\   ti .lok .7 j.   in u/pol !„.! inno/o pi'.oioui-
o.ili -,,1,  ,i ,;„tiuuli m ino/c iskib
/.uolivljijidn. k to   (uiez 1../uieiue, plu-ije
se pi na rllc^JlIlc ooroke po volji in, 71110/n j-.li
;Yayadne priprave so Yedt\o y zalogi.
(en ki,   pioiuum   111   muli  zi  popolre   telo-vidtiKf  poblji  m  elitno  biL/pInno  m   poMH n.
Topi 111
usnje po ii.ijui/jili leuali.
restilucijski fluid
u^oublji iit .'> kt v  dtoriiili
lilenii, is'oiil.0 \ vtijililileiihutjustva iiiihlliiilipo-Lstiukov z 11 ijliolismi u.piliom 7.ioki(|ir.uijp|nulin po velikih iiupoiili konji, pi 1 i/iinoijii udo«, oliplosti kit itd, tel oinofcoi 1 17. it.itie usiitlie konji 111
diiLilb-u
1 ustni sC dob.vj le s
pK.I-tojc.o   ^l istM.no
/nimlo v vs li  kku-
n 1I1 111 iiiiiodiluii ib A-.slio Oijeisl 1».
(•Imiio /.iloso Ima                 10 (1)
Franc Ivan Kwisda
'  111 ki   avsli -o):Lisk'  in  kialj   luuiiuiski thoi ni uli. itilj, okio/111 kkir, koiiimubiiiir pn Duiiajii
Friderik Muller
(zastopnik tvrdke Cltr. N. Schad v Monakovu(
v Vrbi »lici št. 24 v Gorici
priporoča p. n. oiiCinslvu dvokolesa svetov-nozniiiiili lvr<ik Durkopp in Swift v Stf-yru itii., katera se ne bojijo tekmovanja. Cene so zmerne.
Ima poučevanje v dirjanju v Dreherje-voiii salonu.                                       K'»I 8—1
!.    Anton Potatzky    |
e         v Rašfelju ifv. 7 v Gorfci       iS
t  prodajalniea drobnega |
*  in nurnberškega blaga |
^                n« drobno iu na debelo.                  /
i                             .ledino               ¦; *>¦"> Ž
*    in najcenejše  kupovališee. 2
*                                   '          ¦                   t
*                     Posebna zaloga                   %
J   za kupnvalce in razprodajalce na iliv.cli, *
*                za koiSiijarje iu ciiujarje.             jj
*                     Največja zaloga                   | J   čevij.iivkili,  krojaških, pisurskih, popu- Z
*          tovalnih in kadilnih potrebščin.        2
*                    Zimska obuvala.                  L J     Vnzirki in stoli na kolesih za otroke. * «                 Strune za godala. L «   Posebnost: Semena za zelenjavo in Irave. g
*          Prosim dobro paziti na naslov:        k
|  Na sredi Raštelja štv. 7. 5
Fran Vanek
priporoča svojo                  148 (Cl.)
goriško pivovarno
naGoriSeeku — V Gorici — Piazza Cattcrini
Pivovarna je zdatno razširjena ter urejena po najnovejši zahtevi. Kuha pivo po češki, dunajski in bavarski navadi in uporablja le Češki hmelj in moravski slad.
Priporoča se p. ti. gostilničarjem in zasebnikom v Gorici, v Brdih in na Tolminskem.
Zalogo za Brda ima gosp. Peter Russian v Korminu in gosp. Gottftied De-gonharl v Campoiongo za Furlanski del dežele.
Jtnker
Liniment. Capsici compos.
iz Rlelitcrjov« lokiiriic v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ubla-iujoče mazilo; zu cono 40 kr., 70 kr. in 1 gld. sl- <|ohi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le
Richlerjev Liniment s »sidrom"
kot edino pravo in vzame
le tako steklenico, ki je pro-
videna s ,sidromB kot znano
zaščitno znamko.
Richtarjeva lekarna jri zlatem levu" v Pragi.
»•ils«MM»eMe^e«eM«e«^iiiYei
:«^Ses=3SSS ^<
Klepar Artur Makutz
Ozka  ulico 1. - G 0 R IC A — Via Stretta 1.
|.ri|.nm'ii
škropilnic« proti peronospori (ponovljene po Ver-liioi-ebivi sestavi). »Sak.-rje ll.i in svetel, /-'lislke (valvole) 80 more labko preiueniti. Škiopilniea je sestavljena priprosto in tako, da škropi I:ilik» na Iri narine po volji lastnika.
f.  u*« Cena je zelo nizka. -*«
Stroj /u ?.veplja:ije hodov u einkatKvra ?,i-)e;'.n. IVipniru /a obvarovanje vinu pred plesuodo in cika njem pri l.ireiijii iz soda (kan).                                              %\    IU   i>
Meli /a /vepljanje ifio/.iljit inznili sistemov. Spiejemljo v  poplavljanje   vsakovislne  ilnijte  »kiopilniee, ir huli prevzema vsa ilni(,'u v kleparsko olirt s|ia.lajoi'a dela.
Kolesarji!
POZOR!
Velika zaloga
v Gorici, na cesti Fran Josipa (Corso)
5t. 1 (nasproti gledišSnc kavarne).
Lastna izdeloval niča (lvokolcs ,11 i r i a% žičllili IlItlKlIl (Diatlimatialzen), popravljal-nica (lvokolcs, šivalnih strojev, pušk itd.
il«r> Nunska ulica 14. "9*tt Prodajalnico šivalnih strojev, pušk, stre-
Ijiva in druzega oroetia pa imata
SAUNIG & DEKLEVA
v Nunski ulici št. 16.                i~r,
&
\1 Hotel Fischer, Kamnik, Kranjsko. \\
Poni/no podpi-.tni slavnemu občinstvu i jo ^ 1. majem letos obče znani
liotel Fischer
v mestu Kamnik, najprijetnejžem zavetišču in kopališču
pi«\/el 7opet v ia^tno režijo.
Piipcočujoč se davnemu občinstvu za obilni obisk, naznanja, tla bode bkibei piav posebno zadovoljiti cenjene goste z izbornim \inom. / \-elej -vežim pivom, z dobro ukusno gorko in mrzlo kuhinjo.
V hotelu se nahaja mnogo sob za prenoeiifie, kakor tudi letna stanovanja za ptujce.
S spoštovanjem
Fran Fischer.
i
mmž^^mmm®mmmmmmmmmmmL
1     Aug. Tschiukelna sinovi     1
i 1                           ^~          c. In kr. dvorni založniki.                           MG li)   i   1|
Najstarejša tvrdka kavinih surogatov v državi.
TOVARNE
v Lovosieah na Labi, na Dunaju, v Sehdnfeldu, na češ. sev. žel. in
v LJUBLJANI.
PupotoCatMO naše   splošno kakor .solidne in izborno pripoznano izilclko
kavine surogate in figovo kavo
iti meil njimi zavoljo kiopke dišavo in velike izdatnosti posebno: Tschinkel1""" kavent /diob v okrosiiib 'katulah.  — Tschlnkel •,owa kava le-enili z.ibo|Ckili. — Tschinkel^0VI, kavina moka v zapahnih škatulah. Cenik na zahtevanje tranko.                     Allg. Tschillkei,,a siliovi