w k Amerikanski Slovenec u. Rev t F. Bub 10. j 1 List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. ŠTEVILKA 68. JOLIET, ILLINOIS, 12. SEPTEMBRA 1913. LETNIK XXII. b ZA PORAVNAVO STRAJKA V MICH. Predsednik michiganske delavske zveze predlaga načrt za razsodišče. tovarnarji razkrinkani. Gompers kot priča pred odsekom za preiskavo "lobbyja". Calumet, Mich., 10. sept. — Upanje Je zavladalo nocoj na poravnavo rudarskega štrajka v bakrenem okrožju fflichiganskem, ki traja že osmi teden. Claude O. Taylor iz Grand Rapidsa, Predsednik zveze "Michigan Federa-tion of Labor", ki se nahaja v štraj-kovnem okolišu že več dni in posvetuje z uradniki zveze "Western Federation of Miners", bo imel jutri razgovor z glavnim poslovodjo James Mac-Noughtonom od "Calumet and Hecla Mining Co.", ki zastopa rudniške posestnike, in mu predloži načrt za razsodišče. Po tem načrtu se ima izločiti "Western Federation of Miners", katere pri-Poznanje je glavna zahteva v štrajku, ali rudarjem se ima dati pravica, da organizirajo lokalne ali krajevne unije, k' ne bi bile združene s federacijo. G. Taylor bo predlagal, da bodi razsodišče sestavljeno iz sedmerih čla-n°v. od katerih naj tri imenujejo rudniške družbe, tri štrajkarji in sedmega ta šestorica. Zastopniki štrajkarjev imajo biti rudarji, ki niso uradniki rudarske federacije. Gompers kot priča. Washington, D. C., 10. sept.—Zbornični odsek v preiskavo "lobbyja" je Pričel danes s preiskavo namišljenih prizadev organiziranega dela, vplivati na zakonodajstvo v kongresu. Samuel Gompers, predsednik zveze "American Federation of Labor", je bil glavna priča. Zasliševanje je pričel g. Gompersov pravni^ zastopnik, Jackson H. Ralston, r^icaje slikala prav nazorno jvrhe in ^"rfflavle zveze, pripovedovala « sramu 0 poizkusih, delovati v *<>ngresu v korist delavskih slbjev po ,nodaJnem odseku, izvoljenem iz »vezinih vrst, in izjavila, da je tem Poizkusom vedno nasprotovala "National Association of Manufacturers". "Najboljši dokaz za obstanek tovar-narske zveze in njeno delovanje," je • el S Gompers med drugim, "je tvo-"'o dejstvo, da je vse, kar smo pripo-f°cah, zadevalo ob težave, pa najsi je ®«o s človekoljubnega stališča še tako ze'o upravičeno." Priča je nadalje izvajala, da tovar- narska zveza ni bila vedno tako sovražna delavskim združbam. "National Association of Manufacturers'," je rekel g. Gompers z ozirom na to, "je stopila v javnost kot nasprotnica delavske zveze šele leta 1903. povodom svoje takratne konvencije v New Orleansu z neko izjavo predsednika D. M. Parryja. G. Parry je dal svoje poročilo, ki je vsebovalo srdit napad na vse organizirano delavstvo, natisniti, a nikdar ni bilo prečitano pred konvencijo. Izza tistega nas je tovarnarska zveza izpodbijala." Krvavi štrajkovni nemiri. St. Louis, Mo., 9. sept. — Petsto delavcev v tovarni Commonwealth Steel-kompanije v Granite City, 111., je danes ustavilo delo. Inostranci, večinoma Rumuni iz tujske naselbine, so se prisiljevali, da zavzamejo mesta štrajkarjev pod policijsko zaščito. Krvav spopad, v katerem je bilo mnogo ranjenih, je bil posledica. Štrajkarji so poizkušali najprej z vsakojakimi opomini napotiti stavko-kaze, da opuste svojo namero, a ko je bilo to brezuspešno, so nastopili nasilno. Uradniki družbini so poklicali policijo, a ko je prišla ta na lice mesta, se je že vršila živahna bitka. Policija se je takoj poslužila svojih kre-pelcev. Štrajk je bil že dlje časa pripravljen. Delavci so se ponovno pritoževali, da ravnajo delovodje ž njimi po nečloveško, in so obenem zahtevali, da se krivicam odpomore; a prošnja se ni vpoštevala. Včeraj se je tozadevno zglasilo v glavnem uradu zastopstvo delavcev, in ker je bilo grdo zavrnjeno, je bilo sklenjeno, delo takoj ustaviti. TARIFNI BOJ V SENATO KONČAN, Gornja zbornica kongresa sprejela tarifno predlogo po več nego štiri-mesečnem posvetovanju. predsednik wilson vesel Za negovanje zdravja. Colorado Springs, 9. sept. — "American Health Association" je otvorila danes tukaj svojo na pet dni preraču-njeno letno konvencijo. Predsedoval je zvezin predsednik, g. R. Herring, ki je kazal v svojem otvoritvenem nagovoru na potrebo ustanovitve posebnega zdravstvenega ministrstva. Član vlade, je izjavil, bi moral biti predstojnik takega departmenta in pooblaščen z odgovornostjo za zdravje ljudstva. "Kuba," je nadaljeval govornik, "je edina članjca zvezins, ki ima naroden department za javno gojitev zdravja s članom vlade na čelu. Toda trditev je upravičena, da more biti tudi pri nas ustanovitev sličnega departmenta samo vprašanje časa. Ni ga menda oblastva, ki bi bilo tako upravičeno do obstanka." Eksplozija smodnika. Pariz, 8. sept. — Pet delavcev je bilo raztrganih v kose davi vsled eksplozije, ki se je pripetila v tovarni umetnega ognja v Aubervillu, predmestju pariškem. Kosi mrličev so razleteli na vse strani osminko milje daleč. La Follette in Poindexter glasovala za nasvet tarifnega zakona. Washington, D. C., 9. sept. — Med velikim navdušenjem, ki se je izražalo med drugim v dolgotrajnem ploskanju, je bil demokratični nasvet zakona o tarifni reviziji danes v senatu sprejel s 44 proti 37 glasom. Do zadnjega trenotka so sledila presenečenja. Da bosta demokratična senatorja Ransdell in Thornton, Louisiana, zaradi nameravane sladkorjeve tarife, ki stavi leta 1916. sladkor na izkazek prostih predmetov, glasovala proti nasvetu zakona, ni bila tajnost. Demokratje so računali s tem, da se ne morejo zanašati na glasove obeh "insurgentov". Nasprotno je bilo zadržanje senatorjev La Follette in Poindexter nejasno. Tem večje 'je bilo veselo začudenje na demokratični strani zbornične dvorane, ko sta glasovala La Follette in Poindexter za nasvet zakona o t'arifni reviziji. Predsednik Wilson je prav jasno izrazil svoje .zadovoljstvo nad sprejetjem predloge, dočim je senator Simmons, predsednik finančnega odseka, izrekel trdno upanje, da bo že v najkrajšem času nova tarifa dobrodelno vplivala na vsa trgovska opravila v deželi. V obliki, v kateri je bila predloga danes sprejeta, pomeni v primeri z obliko odobreno v poslanski zbornici povprečno znižanje vseh tarifnih odmerkov za okroglo 4 odstotke, in v primeri s sedanjo tarifo znižanje za 28 odstotkov. V mnogih važnih oddelkih predloge je senat marsikaj iz-premenil. Jutri ali v četrtek se snide konferenčni odsek, obstoječ iz sedmih članov vsake zbornice kongresa, da doseže tudi o teh izpremembah končne veljr»ni sporazum. ČJani odseka so že imenovani. Voditelji strank v obeh zbornicah izjavljajo, da posvetovanja ne bodo trajala dalje nego dva tedna. Letovišče zgorelo. Salisbury Beach, Mass., 9. sept. — Požar, ki je izbruhnil danes pozno popoldne, je razdejal skoro celo letovišče Salisbury Beach. Do večera so plameni upepelili eno cerkev, šest hotelov in kacih 150 cottagev ali vil. Človeških žrtev na srečo ni bilo zaznamovati. Napravljeno škodo cenijo na najmanj $200,000, Pogorišče je približno eno miljo dolgo In 200 yar-dov široko. Med razdejanimi poslopji se nahajajo Atlantic House, Cushing Hotel in prizidja, nadalje hoteli Castlemona, Leighton Newark in Comet, Ess«x Block, neko trgovsko poslopje, poštni urad in več zabavišč. Mnogi gosti raznih hotelov so izgubili skoro vso svojo imovino. Pre-bjvavci takozvane cottage-naselbine so bežali tako naglo, da ni nihče mislil na rešitev svojega zemskega imetja, nego samo na ljubo življenje. Gasile so požarne brambe iz Ames-bury, Newburyporta in Portsmoutha. Pa proti besnim plamenom niso mogle dosti opraviti. Več hiš se je moralo z dinamitom razstreliti, da se o-meji požar. Gosposki okraj letovišča, v katerem se nahaja tudi vila pennsylvanskega guvernerja Johna K. Tenner, se je posrečilo rešiti pred uničenjem. Tla prevroča. Willemstad, Curacao, 9. sept. — General Assuncion Rodriguez, zvest pristaš bivšega predsednika venezuelske-ga Castra, je pobegnil s četverimi privrženci na holandski otok Buen Ayr, oddaljen nekaj milj. > Rodriguez je vodil uporno gibanje zoper Gomeza v pokrajini Oriente. 16 oseb utonilo s "Zeppelinom L-l". Berlin, 9. sept.—Najhujša izmed številnih riesreč, ki so zadele nemško zra-koplovno brodovje, se je pripetila nocoj, ko je bila nova zrakoplovnica "Zeppelin L-l" razdejana med svojo vožnjo z nemške brežine na Heligoland, osemindvajset milj daleč, in je utpnilo šestnajst od triindvajset mož skupnega moštva. To je dvanajsta nesreča, ki je zadela zrakoplovnice Zeppelinke, in prva, da je zahtevala človeških žrtev. Naznanjeno je bilo poprej, da odpluje "Zeppelin L-l" jz Friedrichsha-fena v Wilhelmshafen, in odondod z dvema drugima zrakoplovoma na Heligoland, in potem preko Schleswig-Holsteina v Gdansko/in odondod čez Pottsdam in Hanover nazaj v Fried-richshafen. Vse je šlo gladko do nocoj. Okoli 7. tire nocoj pa je zrakoplovnico "Zep-r$. L-l" zadel silen vihar osemnajst milj severno od Heligolanda. Vihar je razklal zrakoplovnico skoro posredi in jo zagnal na morsko površino, kjer so jo veter in valovi razbili v kose. Čez eno uro so se razvaline pogreznile. Nemško morsko brodovje je zdaj zbrano pri Heligolandu v svrho vojnih vaj in bržko je novica dospela na otok, so torpedovke in rušilci odpluli s polnim parom na pomoč. Dospeli so o pravem času, da so rešili sedem glav od moštva iz morja. Na krovu je bilo baje nekaj višjih častnikov, a v poročilu se imenujeta samo poročnik Hanne, poveljnik, in kapitan pl. Metzing. Oba sti utonila. REV. A, SMREKAR ZASPAL V GOSPODU. Župnik slovenske fare v Collinwoodu, O., nenadoma umrl v najboljših letih. znan kot odličen pesnik. Do leta 1905. služboval v raznih slovenskih župnijah po Minnesoti. V sredo popoludne smo prejeli sledečo žalostno brzojavko: "Cleveland, O., 10. sept. — Gospod Andrej Smrekar je umrl. Pogreb bo v petek. — B. Ponikvar." Nepričakovano je prišla vest o smrti še mladega gospoda, kajti o njegovi bolezni nismo slišali ničesar, dasi smo vedeli, da Rev. A. Smrekar ni prekrep-kega zdravja. V prihodnji jst. Am. SI. upamo izporočiti našim čitateljem kaj natančnejših podatkov o zadnjih urah blagega pokojnika, ki je bil med drugim tudi najboljši in menda edini pravi slovenski pesnik v Ameriki. V znani Rev. J. M. Trunkovi knjigi "Amerika in Amerikanci" je o pokojnem gospodu napisano tole: Smrekar Andrej, Rev., rojen dne 29. novembra 1871 na Goriškem, je dospel v Ameriko leta 1891 ter vstopil v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn., kjer je bil leta 1897 posvečen v mašnika. Nato se je podal v škofijo Duluth ter sedem mesecev služil kot duhovni pomočnik pri č. g. Jos. Buhu v naselbini Tower, Minn. Od tam je bil za dve leti poslan na Ely za župnika cerkve svetega Antona. Potem je skoro tri leta župnikoval na Toweru, odkoder je oskrboval tudi misijonsko postajo Mesaba. Koncem leta 1903 je bil postavljen za duhovnega oskrbnika katoliške bolnišnice sv. Antona v mestu Bemidji, Minn.; tam ni ostal dolgo, ker je še isto leto prevzel župnijo sv. Antona v Duluthu. Leta 1905 je zapustil Minnesoto in se podal ria vzhod v državo Ohio, kjer je najprej nekaj časa deloval v slovenski fari sv. Lav-rencija, potem pa sv. Vida v Cleve-landu. L. 1908 je prevzel slovensko župnijo v Collinwoodu, O. Rev. Smre Harry K. Thaw. Colebrook, N. H., 10. sept. — Po enem najrazburljivejših dni svojega življenja je prebil Harry K. Thaw nocojšnjo noč v mejah Združenih Držav v sobi nekega tukajšnjega hotela. Tri ure dolgo po svojem nepričakovanem izgonu iz Kanade svoboden mož, da se je vozil v avtomobilu po vermont-skem in newhampshirskem gorovju brez cilja in načrta, je potem nenado-| doma naletel v roke šerifu newhamp-shirskemu, ki ga je privedel v Colebrook. Thawovi odvetniki so vložili danes pozno popoldne prošnjo za habeas-corpus-postopanje. Višji sodnik Chamberlain se je bavil z nekim drugim slučajem, a je izjavil, da stvar pozneje presodi. Šerif Drew je priznal, da nima pravice, imeti Thawa v ječi, in je rekel, da se ga lahko prisili, da ubežnika izroči. °t>itelji mehikanskih upornikov, ki jim je spor med huerto in vlado združenih držav dobro došel. Kr i ,ik°m,Jki soamUlfi-^Snuega mehika,n,^eea Predsednika Huerte proti Združenim Državam je bilo dobro došlo upor- 80 leve „a „i b° T' ™edin to dežel° "jim na korist. Troji voditelji upornikov, tu naslikani, ^ionalistov in oolCnl v-n general Jesus Carranza, brat guvernerja Carranze, poglavar konsti- 8 svojimi rojaki „,„,: ■ ., V - JU oboroženega posredovanja pa bi se ti voditelji prejkone bojevali rožia, misleč v tem 1/ ,' dasi ji,n Je P°voljen spor med Huerto in Uncle Samom brez o- stranki lahko izhni,T ^en,ska vIada dov°Ii Prosti uvoz orožja in streliva v Mehiko, na kar bi oboji "jujcvan svoj boj do konca. Hoče v domovini umreti. St. Paul, Minn., 8. sept. — Z zlomljeno hrbtenico odpotuje prihodnjo soboto v Varšavo 19 let stari Poljak Mihael Wa?-k v obupni nadi, da še enkrat vidi M-.jjo mater in svojo staro domovino. Spremljala ga bo gdč. Lydia Keller, predstojnica neke tukajšnje bolnišnice. Wasuk je že 13 mesecev pohabljen, da si sam ne more pomagati. Med tem časom se je priučil angleščine. Zdravniki dvomijo, ali doseže živ svoj določeni kraj. Dne 14. avgusta 1912 je bil Wasuk poškodovan pri delu na tovornem kolodvoru neke železnice. Prisojena mu je bila odškodnina v znesku $13,000. Od te vsote poseduje samo še $5,000. Družina zgorela. Bridgeport, 111., 9. sept. — Albert Goldenberg, njegova soproga in njegovi četveri otroci so davi zgoreli, ko so njihovo hišo uničili plameni. Ogenj je nastal v kuhinji. Gazolinska posoda je eksplodirala, ko je hotela gospodinja zakuriti peč, da pripravi zajutrek. Jerome oproščen. Coaticook, Que., 8. sept. — W. T. Jerome je bil nocoj oproščen obtožbe, da je zadnji četrtek javno igral poker v nekem poslopju, ki pripada kolodvoru Grand Trunk-železnice. Sodnik je po razglasu razsodbe v imenu vseh pravično mislečih ljudi prosil obtoženca za odpuščenje radi prizadete mu krivice. Coaticook, Que., 9. sept. — William Travers Jerome, generalni pravdnik države newyorške, ki je bil snoči o-proščen obtožbe, da je javno igral poker, je danes predmet vsem pogovorom. O sodnikovi razsodbi je pre-bivavstvo različnega mnenja. Večina je zdaj prepričana, da je bila Jeromu res storjena krivica, ki je v zvezi z o-kolnostjo, da je javno mnenje prijazno Thawu in radi tega razgorčeno nad ne prečistimi sredstvi, s pomočjo katerih se hoče nič manj nego blaznega ubežnika spet spraviti v blaznico. Od pomožnega državnega pravdni ka Franklina Kennedy spremljan, se je Jerome davi vrnil v Albany, N. Y. Prihodnjo nedelje bo zopet navzoč v Montrealu, da pripravi vse potrebno za zaslišbo Thawa v ponedeljek v pri-zivnem sodišču. Razprave utegnejo trajati več tednov, celo mesecev. Newyorski župan umrl. Urednik Am. SI. je prejel včeraj (četrtek) dopoludne naslednjo brzojavko: New York, 11. sept. — Rev. John Kranjec, Scott & Clay Sts., Joliet, 111.: Župan Gaynor je umrl danes na krovu parnika "Baltic". — Jos. Zalar. Drobtinice. Dasi je "K. Vestnik" komaj še v povojih in še plenice niso plačane, vendar se ponuja kakor postarna sep-temberska devica, ki bi na vsak način rada bila preskrbljena za starost. Tako se je ponujal "Vestnik" "Slovenski Delavski Podporni Zvezi", pa je propadel, ponujal se je J. S. K. J., pa bo ravno te dni propadel, ponuja se zdaj Slov. Svobodomiselni Podporni Zvezi, pa bo tudi tam propadel. Njemu je vseeno klerikalec ali svobodomiselc 'kar jJz.ian tudMrot pesnik in pi^»frel>.-lali socialist,_ samp^.da. bi ga kdo pod Jolietska novica. — J. C. O'Connor, zemljiški meše-tar in prekupec, ki poročamo o njem nakratko na 2. strani te št., je baje izginil iz Jolieta. Izdano je proti njemu zaporno povelje, pa konstabler Krans ga zainan išče. "Finančnik" O'Connor je ociganil vsepolno ljudi, med njimi tudi mnogo naših rojakov. Zaporno povelje je bilo izdano na prošnjo našega rojaka Johna Meteš ml., 1491 N. Center st., ki je bil osleparjen pri nakupu nekega zemljišča za $1,750. Več o tem radi pomanjkanja prostora prihodnjič. Srečkanje za zemljišča. Na mnoga vprašanja glede registracije za srečkanje zemljišč na indijanski reservaciji Fort Peck v severovzhodni Montani odgovarjam tem potom, da se lahko zglasi kot prosilec za zemljišča in registrira vsak pošten priseljenec koj po svojem dohodu v v Ameriko, in mu ni treba imeti državljanskih papirjev. Požurite se vsi tisti, ki nameravate iti k registraciji v Montano, kajti zadnji posebni vlak iz Chicage bo vozil prihodnji torek, dne 16. t. m., potem bo prepozno. Odgovorite mi takoj vsi, ki nameravate poizkusiti svojo srečo, da pojdemo skupaj iz Chicage v Montano — prihodnji torek 1 — Joseph Stukel, care of Police Department, Joliet, 111. streho vzel.' Slaba,~ slaba mu mora presti, če že brez teh centov, ki jili kaka Jednota plačuje svojemu glasila ne more izhajati. Prepričani smo, da če bi imeli prihodnji teden anarhisti konvencijo na severnem tečaju ali nihilist! na južnem čisto gotovo bi jih pozdravil "Vest* nik" in se jim ponudil za glasilo. Čujte nadalje, kako logiko imajo v Duluthu, če sploh.vejo, kaj je logika. Morebiti mislijo, da je to kaka orehova potica. Torej "Vestnik" piše: "Pozdravljeni delegati Slov. Svobodomiselne Podporne Zveze!" Svobodomiselne Zveze, to se pravi Zveze, pri kateri lahko vsak član svobodno, prosto misli, kjer mu ne sme nikdo staviti mej v mišljenju, vsak misli, kar hoče, če pa nič ne misli, je pa tudi prav, nihče ne sme komandirati misli, Gedanken sind zollfrei pravi Nemec— misli so proste. In vendar isti "Vestnik" istim delegatom Svobodomiselne Zveze par vrst pozneje tako-le zabrusi: "Kot Slovenci imamo vsi eno srce in eno misel." Tako, kje pa je zdaj svobodomiselnost? Če sem jaz zago-veden in napreden ter probujen svo-bodomislec, kdo na svetu mi sme za-povedati, da bi imel samo eno misel. To je moja stvar. Lahko imam tau-žent misli, lahko jih imam en miljon,. lahko pa nimam tudi nobene, kdo bo moje misli komandiral, kdo mi bo-predpisal, da smem samo eno misel imeti. To si v imenu svobodomiselnosti prepovem! V Duluthu imajo morda eno samo misel, kako bi kje pod streho prišli, a jaz kot svobodomislec jih imam misli vsepolno kakor čmrljov v gnjezdu. Pa, ali nimam te pravice, če sem svobodomislec? Če se mi bo pa jutri drugače dopadlo, pa ne bom nobene misli imel. "N. Vestnik" mi tega ne sme prepovedati. AH spoznaš, delavec, kako te farba ta list, ki pravi, da ima za geslo: "Pro-buja in napredek naroda"? Zdaj pa še poglejmo, kake zgodovinarje ima "N. Vestnik". Brumni Šmid piše: "Grška pravoslavna cerkev ima v Kotoru (Cattaro) škofa že od šestega stoletja." Tristo obritih žabi Kaka učenost! Pravoslavna cerkev ali razkolniška se je začela še le 1. 867 po Krist. rojstvu, torej v devetem stoietju, a vkljub temu je imela v Kotoru že v šestem stoletju škofa. Torej celih 300 let prej ko se je sploh začela v Carigradu, je imela že v Kotoru svojega škofa. Klanjaj se, širni svet, Brunšmidovi modrosti! On pa piše vse to "v probujo in napredek naroda." Delavec, beri z odprtimi očmi! mm IMBH Joliet, 111., 10. sept. — Zanimanje za gradnjo naše nove župnijske šole je od dne do dne večje, in se vidno pokaže prihodnjo nedeljo v splošni cerkveni seji, kjer bodo farani končno sklepali o sredstvih in skupnem delovanju za novo šolo. Pričakovati je največje udeležbe, kajti stvar je za bodočnost naše fare in naselbine največjega pomena. Pa tudi za veselico, ki se bo vršila v prid novi šoli v novembru, se že vrše priprave. Med darili, ki jih naklanjajo vneti rojaki in drugorodci za srečkanje na veselici, bo pač eno najznamenitejših krasni avtomobil, ki ga je podarila slavnoznana tvrdka John D. Strutzel Auto Co. Več prihodnjič. — Dne 22. t. m. se prične v Pitts-burghu, Pa., glavno zborovanje Slov. kat. podp. društva sv. Barbare, s sedežem v Forest City, Pa. Kot delegat jolietskega dr. sv. Barbare postaja št. 65 se udeleži konvencije g. Josip Zalar. — Rojak Anton Šajn, ki se je ponesrečil pri delu v jeklarnici zadnjo soboto in se nahaja v Silver Cross-bol-nišnici, je izven vsake nevarnosti in se počuti še precej dobro, vendar bo moral ostati dlje časa v bolnišnici, da se mu opekline popolnoma zacelijo. — Naši študenti nas zapuščajo. Eddy Stukel, sin g. Josipa Stukel, in Joe Nemanich, sin g. Antona Nemanich, sta se v ponedeljek spet podala v St. Viateur's College v Bourbonnais pri Bradley, 111. — Znani broker ali mešetar in denarni posredovavec James O'Connor je prišel na boben vsled nesrečnih špekulacij, pravijo. Oglašajo se razni upniki s svojimi terjatvami, in v kratkem se ima prodati rtibežnim potom vsa nepremičnina, ki je še preostala O'Connorju. Slučaj vzbuja mnogo pozornosti med vsem prebi-vavstvom jolietskim, ker bo zahteval jpreeej žrtev, — Mestne meje jolietske se namerava razširiti. Za ta načrt se je začel potegovati tudi župan Harvey Wood, ki pravi, da se bodo morali prebivavci, živeči tik ob sedanjih mestnih mejah, primerno obdačiti, da ne bodo zastonj ali brezplačno deležni raznih koristi od mestnih departmentov, kakor so bili doslej. S to stvarjo se bo bavil mestni odbor jolietski v svojih prihodnjih sejah. — Rockdalčankf 'c -ponedeljek, dne 8. t m., ko krat pOMtižile ženske vo ie piv>\. ptt javni občinski volitvi Glasova' se je glede vprašanja o .zdaji bond-/v a'i obveznic za vodno napravo (water works), in ženski glasovi so odločili v prid predlogu za izdajo bondov za $10,000. To je bila posebna volitev in zanimanje je bilo veliko, kajti Rock-Sale potrebuje pravega vodovoda že z ozirom na pogostne požare. Nič manj nego 79 žensk se je udeležilo te volitve, in vse volivke so glasovale tako razumno, da samo dve glasovnici nista bili pravilno označeni. Vseh glasov je bilo oddanih 191, in od teh 141 za predlog in 48 proti. — Neznani vlomilci so se v ponedeljek zvečer vtihotapili v prodajalni-co tvrdke L. F. Beach Co. in so odnesli blaga za $1,000. _ V bližnjem Lockportu so bili tri zadnje večere in noči v temi. Električno luč je namreč zdravstveni odbor chicaški v nedeljo zvečer zaprl Lockportu, ker je ta ostal dolžan za elektriko in sicer nad $5,000 ter ni hotel Obnoviti pogodbe, potekle dne 20. januarja. V ponedeljkovi seji mestnega zbora lockportskega je prišlo radi te stvari do hudega prepira in pretepa. — "Gori!" je zaklical razposajen deček v nedeljo zvečer -skozi neka obstranska vrata v Colonial-teater, in zavladala je prava panika. Občinstvo je drlo proti izhodom v pravcatem navalu, in skoro čudež je, da se ni pripetila kaka večja nesreča; samo nekaj žensk se je onesvestilo. Takle raz-posajenec bi jih zaslužil najmanj petindvajset z batino. — Vreme se je precej shladilo izza ponedeljka, tako da so se nadležni mo-skiti kar poskrili. Cleveland, O. — Že je minulo en teden, odkar se je praznovala velika slavnost v naši slovenski naselbini. Dne 31. avgusta je bila namreč sloves-no blagoslovljena nova slovenska šola, pri kateri slavnosti se je zbralo na tisoče ljudi. Pred blagoslovlje-ajem so se zbrala vsa slavna narodno zavedna in napredna društva ter se postavila v vrste. Njim so se 'pridružili tudi šolarji v obilnem številu, morebiti ne manj ko 700. V paradi je nesel vsak šolar svojo malo zastavico, in pogled na vso to mladež je bil v resnici veličasten in navduševalen. Marsikateri, ki je že morebiti veliko žrtvoval za novo šolo, videč sedaj zakaj je žrtvoval, je bil zadovoljen ter si mislil: "Dal sem za te, mladina, za tvojo vzgojo — in ni mi žal." Solo je blagoslovil Rev. J. Riley, kancelar clev. škofije, ki je izrazil svoje začudenje, ko je videl napredek fare. Rekel je, da pozna faro že 20 let, ter čestital faranom in župniku na le- pem napredku, kateri se posebno kaže v krasni šolski stavbi in pa v splošni zadovoljnosti in slogi med farani. Za njim je govoril tudi Mr. A. Grdina, ki je posebno navduševal ljudi k pravi slogi, k stanovitnosti v tem kar jih je pičila mati. "Če si 'rudeč' in misliš, da je to dobro zate, bodi 'rudeč' a pusti drugim ravno tako prosto voljo, kakor jo sam sebi zahtevaš, pusti dru-zega prepričanje pri miru!" Tako nekako se je izrazil g. Grdina in ljudstvo mu je dalo prav. Za njim je prišel Mr. F. Perme, ki je vabil tudi k nadaljni podpori šole in cerkve, ter rekel, naj stariši vadijo že otroke na to, da bodo darovali svoj "Sunday penny" ob nedeljah. Domači župnik se je zahvalil vsem, ki so kaj žrtvovali za novo šolo in jim častital na slavnostni dan, kakoršnega ne bodo tako hitro doživeli. Nazadnje je stopil pred veliko množico tudi šolar-osmorazrednik ter se v kratkem a dobrem govoru zahvalil vsem starišem v imenu otrok za njihovo skrb in po-žrtvovanje. Ta mladi govornik je bil Viktor Horvat in govoril je takole: "Predragi! Trdna volja predere jekleno steno! Tako je rekel slavni Napoleon. Ni ga skalovja, ni pečin, katerih ne preseka moč trdne volje. In da je Bila trdna volja v naših očetih in materah, ki so postavili svojim o-trokom zavetišče, v katerem naj se njih mlade duše izobrazijo, to nam priča to veličastno poslopje, v katerem smo se sešli, da praznujemo njegovo otvoritev. Da, Vi, ki ste kaj žrtvovali za šolo, veselite se z nami, ker danes je triumf slovenskega katoliškega naroda v Clevelandu. In vsled tega Vas v imenu vseh učencev te šole najiskreneje pozdravljam in se Vam v imenu vseh zahvaljujem za obili trud, ki ste ga storili v prid svojih otrok. Ne morem Vam povedati, kaj čuti danes vsak izmed nas, toda to rečem: v srcih vseh šolarjev je danes vzplam-tel ogenj ljubezni do Vas, Da, in ta ljubezen bo gorela, dokler se bo na pročelju šole dvigal sveti križ in bo še tedaj, ko bodo morda Vaše skrbne roke že trohnele v grobu, še tedaj bo stalo zapisano v srcih mladih tole: Celo življenje ste se trudili za nas, dali ste nam vse, postavili ste sebi spomenik, nam pa odprli pot, ki pelje do poštenega krščanskega življenja. Mi vam tega ne moremo vrniti, ampak ves vaš trud naj Vam plača vsemogočni Bog." Koj potem pa je zadonela godba in f\ • ; ' - i .. T ill nasi, slov- -. "Lusinessmeni". Tudi posamezna društva so kupila veliko vsakovrstnega blaga, katero so spravljali v denar. Do današnjega dne je prišlo notri par tisoč, a je še mnogo krasnih reči na razpolago. Fair bode trajal najmanj še en teden, dokler se ne spravi vse v novce, katerih sedaj potrebujemo. Če bode šlo vse tako lepo naprej, bode šola ne samo dodelana, ampak tudi plačana čez nekaj let. V slogi je v resnici moč! V ponedeljek osmega sept. pa se je začelo s poučevanjem. Imamo sedaj 11 učiteljic, ki učijo v enajsterih sobah, napolnjenih z otroci. Število o-trok je večje kakor smo pričakovali, najbrže precej čez 800. Osemsto otrok osemsto glav, osemsto pameti, nekatere bolj, drugfe manj "brihtne", vse pa željne poduka; dosti bo dela, do^fi skrbi, dosti vsakovrstnega napora; a učiteljevo plačilo za vse to? — Včasih hvaležna srca, včasih najgrša nehva-ležnost, večkrat veselje biti z otroci, zmiraj pa besede: "Vse, kar ste storili enemu teh malih, ste meni storili." _ J- J- O. Cleveland, O., 8. sept. — Neka pro-palica •se je zadnji čas zagnal z vso paro v našega g. župnika Rev. B. Po-j nikvarja. Prvič mu je zelo hudo, ker j g. župnik ne dela izjeme, ampak zahteva plačilo tudi od socijev in njim enakih elementov, kateri le tedaj pridejo v župnišče, kadar duhovnika potrebujejo, in sicer ne glede na to, da nič ne verujejo. Nadalje laže, da je bil g. župnik proti temu, da pride kaplan. Vidi se, da se je to človeče malo zanimalo za faro in njen razvoj; kajti to že vsak ve, da je g. župnik vedno povdarjal, da je tako veliki fari premalo en duhovnik. In če je kdaj kaj k temu pripomnil, je storil to radi tega, da ni dal povoda sličnim opazovalcem, kakor je klanfač v Glasu Svobode, da bi rekel: Glejte ga, zato je dobil kaplana, ker sam noče delati. Sploh pa ko bi dopisun vedel, koliko je pri fari sv. Vida dela in kako se oba duhovnika trudita, da storita več kot je njuna dolžnost, bi svoja lažnjiva usta skup stisnil in molčal. Potem ga tudi jezi, ker g. župnik tudi v javnosti pokaže skrb in ljubezen do svojega naroda, in ne pusti, da bi rojak, ki je več ali manj neznan v tej deželi, padel v roke podlim izkoriščevalcem, katerih žalibog tudi med Slovenci ne manjka. Seveda dopisniku ali njegovemu diktatorju ni všeč izid Završkove afere, ter vsled tega tako surovo napada g. Ponikvarja, kot da bi ta bil merodajen faktor v sodniji, dasiravno je samo tolmačil in to obema strankama nepristransko. Nesra- mna laž pa je, da bi g. župnik kdaj za •svojo pot kaj računal. Kdor to trdi, je nesramen lažnik in obrekovalec. Sploh pa to, kar zlobni dopisnik piše, ni res, kajti na sodniji se je izkazalo to*le: Neki človek nelepe preteklosti je prišel pijan v gostilno g. Završka, ter zahteval pijače, katere mu pa nihče ni hotel dati. V prepiru je do-tični človek zagrabil g. Završka za roko ter mu raztrgal srajco. Samo ob sebi umevno se ga je ta otrese!, toda ne da bi pijani razgrajač dobil kako poškodbo. Nato je zapustil gostilno in čez nekaj dni je sam pripovedoval okrog, da so ga na cesti napadli neznani lopovi ali takozvani bumsi, koji so ga pretepli in mu tako prizadjali rane. To se je izpovedalo na sodniji po pričah, katerim je to sam prizadeti izpovedal. Radi tega ta bedasti dopisnik neopravičeno napada g. župnika, ker on ni kriv ne tega ne onega in samo zato je šel na sodnijo, ker je bil naprošen. Dušna in telesna reva v obliki dopisnika Glasa Svobode naj pa ve, da g. Ponikvar ne bo iskal nobene pomoči od nikoder, najmanj pa od gospodov, katere je on naštel, ker ti so preobloženi z nujnejšim delom, kot pa da bi komentirali pacarije in laži cleveland-skih magarcev, ki krokajo po brez-verski cunji kot je Glas Svobode. Seveda se ta veleučeni osel dotika debate med g. Sojarjem in Kristanom. Rad bi vedel, kako se more dokazovati pravo socializma ljudem, ki nimajo nobenih šol in kojih pamet ne sega niti pedenj daleč. Ako bi pri socialistih dopisnikove vrste razpravljal kdo o socialni znanosti, ali bi posegel nekoliko v zgodovino, kdo bi ga razumel? Velika večina socialistov sploh ne ve, kaj pomeni beseda socializem. In takim učenjakom naj kdo predloži socialno znanost, da jo razsodijo?! Smešno! Sploh pa, zakaj ta klativitez Kristan ne povabi v starem kraju koga, ki bi debatiral z njim v navzočnosti nekoliko bolj učenih ljudi, kot so pa čika-ški rudeči tepci? Nazadnje pa naj bo ta miru željni dopisnik brez skrbi, ker gromovitega klica "Ven ž njim!" ne bo in magari če se vsi izvržki njegovega kalibra postavijo na glavo. "Orel'. La Salle, 111., 8. sept. — Cenjeno u-redništvo Amer. Slov.! Ko sem poročal zadnjič o Labor day ali Delavskem prazniku, sem omenil: "Dalje prihodnjič." Omenil sem, da 3. sept. zjutraj so pripeljali domov Franka Boznarja iz Marquette Cement Co. Delal je pri tej družbi že kakih osem let. Bil je član dr. sv. Družine št. 5 K. S. K. J., doma iz vasi Čatež pri Brežicah, star 44 let, zapušča ženo in eno hčer in sina v stari domovini in lSlet^eg?. -i sv. I) užine je ranjkega Franka »te-milo š korakanjem k zadnjei.iu JO-citku. Na 4. sept. je zopet ponesrečeno u-mrl Martin Mežnarič na licu Illinois Zinc Co., kateri je že več let deloval pri tej družbi. Ranjki je doma iz Bu-kovšeka pri Brežicah, star 61 let, v Ameriki je bil že kakih 14 let, zapušča -hčer v Pennsylvaniji omoženo, enega brata v starem kraju in tukaj tri nečake, je bil stric obeh gostilnarjev. Rajnki Martin je bil vrl in priden delavec mirnega vedenja. Pogreb je bil 6. sept. zjutraj iz stanovanja (2nd St.) v cerkev sv. Roka in na pokopališče. Naj počiva v miru! Ravno isti dan je umrl po kratki mučni bolezni v bolnišnici sv. Marije Jože Cizel, star okoli 44 let, doma iz vasi Globpko pri Brežicah. V Ameriki je bil kako leto in pol. Zapušča ženo in pet nedorastlih otrok v starem kraju. Pogreb se je vršil 5. sept. od g. Kastevca (3rd St.) v cerkev sv. Roka. Naj počiva v miru! Tukaj, dragi bralci, vidite tri mrtve rojake skoraj na en dan, in vsi trije približnji sosedje v stari domovini in tudi v Ameriki, pa še bliže vsi trije so bili po katoliško pokopani, in vsem so Slovenci izkazali zadnjo čast, so jih spremili v cerkev in na pokopališče, katerim Bog daj večno luč in mir! Več Slovencev leži v bolnišnici. Pred nekaj dnevi se je oglasila gospa štorklja pri g. in gospej Jernej Dergancu ter mu podarila krepko hčer ko. Na 8. sept. sta se poročila pri župniku Rev. Alojz J. Kastigarju rojak John Vidrič in Pavlina Zalokar. Tovariši in tovarišice so bili Jožef Maj-cel, Cecilija Udovč, John Dvornik in Ivana Bruder. 15 minut pred poroko je prispela iz stare domovine ženino-va mati. Ze poprej en dan so se pripravljali za to veselje in tako je tudi prišla mati, katere so pričakovali, tako da se veselje povečalo med povabljenimi svati. Kličemo in želimo srečo novoporočencem! Pozdravljam po širni Ameriki naročnike Amer. Slov. A. K. Morris, 111., 9. sept. — Cenjeni g. u-rednik Amer. Slovenca! Mislim, da niste še nobenega dopisa od tukaj dobili, zaradi tega ker tukaj ni Slovencev, večina je Poljakov in druzega naroda, ki so vsi zaposleni po tovarnah in v prodajalnah. Tukaj v Morris je šest ali sedem prodajaln pa vse so take kakor v starem kraju. Rudarji delajo pa "štetik", ni nikoli štrajka. Tukaj v Morrisu smo samo dve slovenski družini, moja in g. John Kareltz. Pa tu prebivamo na farmah, kjer prav dobro napredujemo. Naznanjam Vam, g. urednik, da sem prejela list Am. SI., kateri se mi prav dopade, se veliko zanimivega bere v njem; mislim, da mi ga boste redno pošiljali. H koncu mojega dopisa pozdravljam rojake in rojakinje po širni Ameriki. Tebi pa, katoliški list, obilo novih naročnikov. Annie Berry. St. Joseph, Mich., 8. sept. — Prosim za malo prostora v nam priljubljenem listu Amerikanskem Slovencu. Tudi jaz sem se namenil par besedi napisati o mojem bivanju v St. Joseph, Mich. Semkaj sem prišel 18. avg., ker sem se šel zdravit, ker imam revmatizem. Prvi teden sem si vzel kopeli v St. Joseph, pa mi je bilo zmeraj enako. Potem mi je pa neki človek rekel, da naj grem v Eastman Springs, da morebiti mi bo bolj pomagalo. In sem ijel in sem se kmalu boljše počutil. Tukaj v teh toplicah je 9 vrst virov, da gre lahko za več bolezni odpraviti. Tukaj sem videl moža, ki mi je rekel, da ga je mrtvoud udaril pred dvema letoma in ni dve leti nič govoril in z desno roko ni mogel nič vzdigniti. In je tukaj vzel kopeli, ali ne vem koliko, mi ni povedal; tisto je rekel, da je že tri mesece tukaj pa se je tako dobro pozdravil, govori že precej dobro in roko lahko vzdigne skoro ko drugo. Rojaki, tu je prav imeniten kraj, ga vam priporočam, kateri ima tako bolezen. J.e toplice vodi neki doktor iz Chicage. On zdravi moške, žene pa ženske. Ima tudi malo lekarno in medicine. Pa naj še to zapišem, da sta tukaj pri teh toplicah dva parka, eden je indijanski, drugi je nekega Angleža; eden se piše Eastman Springs, drugi House Devil. V parku Eastman Springs je 12 do 15 vrst vode. Pri Vsaki tej vodi je napisana tablica, za kakšno bolezen koristi ta voda, recimo za jetiko ali revmatizem ali želodčno bol in tako dalje. In nekatera je hudo mrzla, nekatera pa gor-ka. Ena je dobra za piti, dosti je pa prav neokusne; nekaj jih je, ki prav smrdi in nekatera tako smrdi kakor gnilo jajce. Na House Devil je tudi dosti zanimivih reči. Tu je "show" tako velik, da jih lahko noter gre od 3 do 4 tisoč ljudi. In vsakojake indijanske igre so na tem parku, take kot jih jaz še nikoli videl nisem. Tudi, vsake vrste živali so na tem parku, j Še eno imam za pisati, da se je tudi 1 tukaj ena nesreča pripetila dne 3. sep-! tembra ob 11. uri zvečer, ko pride lad-1 ja iz Chicage v St. Joseph in se most odpre, je ladja odšla naprej in most se ni prec zaprl, nato je prišel en avtomobil in je 40 čevljev globoko v vodo padel. Na njem je bil neki deček in ! ena dekle. Fant je bil 20 let star, de-| kle pa 19. Oba sta se utopila. Dekle so slišali, ko je vpila: "Pomagajte mi, 1 dajte mi vrvi" Ali ni bilo mogoče po-| magati, 2 do 5 vr:nut in j« utonila. I Fanta in dekle so še tisti večer dobili -iz vode. oV. a; ivtomobil pa šele nret dveh' dni po tistem. Xim?...i de kaj povedati, ko se •-.i-. , ua »o tv.-mpi sn-• "fajn" večer imeii, so enega okrali, so mu vzeli 400 dolarjev, potem so ga pa v jezero vrgli, so ga danes ven dobili, doma je bil iz St. Louisa, pravijo, da je bil jako bogat človek. Zdaj pa skončam moj skromni dopis in pozdravim vse Slovence in Slovenke, a tebi, A. S., pa želim veliko naročnikov in dobrih plačnikov. A. Kocjančič. Tioga, Wis., 4. sept. — Cenjeni gospod urednik "Amer. Slov."! Prosim in tudi upam, da bodete natisnili sledeče male vrstice v naš edini katoliški polutednik v tej našej novej domovini. Sedaj ko sem sam na lastne oči videl Slovence-farmarje tu v Willardu in Gormanu, Wis., kako dobro napredujejo z vsem, moram odkrito priznati, da ravno Slovenec je, ki posnema tudi ne samo Nemce, temveč tudi Angleže, in morebiti še bolj deluje v tej stroki, namreč na polju kmetijstva. In k temu največ pripomorejo pridne roke in vztrajnost, kakor tudi edinost, sloga. Preteklo nedeljo vzel sem mojo zvesto spremljevalko, potno palico v roke, in hajdi v kakšni dve uri oddaljeni Willard. Že od daleč svetlikal se je v jutranjem solncu zvonik, pred kratko dobo postavljen, katoliško-sloven-ske cerkve, posvečen v čast Sv. Družini. In ko pridem bližje, sem bil kar očaran, in vzkliknil sem s pesnikom: Slovenec, tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega je prava" i. t .d. Pet let komaj, kar so se razprostirali še tu pravi ameriški pragozdi, in danes, kako obsežne farme! In to vse je v rokah pridnih, marljivih Slovencev, ki so se z vso vnemo poprijeli kmetijstva, ker vidijo in so prepričani o tem, da si bodejo ustvarili boljšo bodočnost. Seveda imajo tudi oporo, imajo v svojej sredi moža, ki deluje v tem na ta način, da bi jim šlo vse dobro. In ta mož (čast mu) je sedanji .župan in zastopnik iste zemlje, gospod Ignacij Česnik. Kako je omenjeni gospod I. Č. prijazen, postrežljiv z vsacim, sem se jaz sam prepričal v njegovej go-stoljubnej hiši, pred dobrim polletom. Zatorej hvala lepa njemu in njegovej soprogi za postrežljivost napram meni. Tudi v bližnjem Gormanu, Wis., se nekako svetlika in "dela dan" v ondu-kajšnjih gozdih, in zdi se, da tudi tam prebivajo mravlje — pridni Slovenci. Sicer res, da so tudi tu med Slovenci izjeme. Dobiš tudi Slovenca, ki mu moraš priznati, da on ni za farmarja, namreč sam ne ve, kje bi začel. Naselil se je tu blizu neki Slovenec, kupil je obdelano zemljo, ali ne zna pa ne zna, in to je krivo, da bo kmalu bo... zapel! Sličnih slučajev je še veliko, a naj zadostuje, vdrugič več. Pozdravljeni vsi naročniki in pod-piratelji Amer. Slov.! Leopold Stupica. West Point, N. Y„ 6. sept. — Zelo redka in zanimiva slovesnost se je vršila tu v West Pointu na Delavski dan, dne 1. sept. Odkril se je spomenik slavnemu poljsko-ameriškemu generalu Kosciuszko. Kakor sem enkrat že poročal, spomenik temu slavnemu poljskemu junaku je bil postavljen že pred 85 leti, od prispevkov tedanjega kora kadetov. Spomenik je izklesan iz belkastega marmorja, v obliki visokega stebra z obširno podstavo. Letošnje poletje pa so ga osnažili in prenovili, na steber pa so postavili 8 čevljev 6 palcev visoki bronasti kip generala Kosciuszko, ob vznožju pa je v marmor vdelana bronasta plošča, s sledečim napisom v angleščini: "Steber in vznožje tega spomenika je bil postavljen od kora kadetov Združenih Držav vojaške akademije v letu 1828. v spomin poljsko-ameriškemu generalu Tadeju Kosciuszko. Soho (kip) tega junaka revolucije pa so podarila poljska društva in posamniki iz Združenih Držav, ki je bil odkrit dne 1. sept. 1. 1913." Že rano dopoldne so jeli prihajati poljski rojaki, kakor tudi mnogo drugega ljudstva, in ko se je pričela slovesnost ob 3. uri popoldne, bilo je zbranih okrog spomenika, na lepem kraju West Pointa, nad 6 tisoč oseb poljske, ameriške in drugih narodnosti, med temi večje število odličnih o-seb in častnikov armade Z. D. Vehko pozornost so vzbujala poljska društva v krasnih sijajnih uniformah različnega kroja. Opazil sem med njimi tudi Sokolice in Sokole. Cenili so do 4 tisoč oseb v uniformah. Navzoč je bil tudi kor kadetov, 615 mož po številu. Med raznimi drugimi je svirala tudi izvrstna vojaška godba West Point-ska. Navzoča so bila tudi razna poljska pevska dr., zato je umevno, da so se razlegale tudi krasne poljske narodne pesmi ob tej redki slovesnosti, katero je z molitvijo otvoril Right Rev. Mgr. Cornelius G. O'Keeffe iz Highland Falls, N. Y. Nagovor je imel polkovnik Jos. Smolinski, tajnik in master slovesnosti. Prebral je med drugim tudi večje število brzojavk iz raznih krajev Z. D., eno tudi od daleč preko oceana iz Lvova, Avstria. Temu je sledilo petje pevskih dr. iz Yonkers in Jersey City. Za tem je imel krasen in navdušen govor Hon. Joseph Tag-gart, M. C., državni poslanec iz države Kansas. V lepih in izbranih besedah je očrtal zasluge, ki si jih je pridobi! slavljenec, general Kosciuszko, za neodvisnost ameriške ljudovlade. Rekel je, da "Kosciuszko ni bil le hraber general, ampak tudi eden izmed najboljših inženirjev ob revoluciji. Na mestu, kjer danes stojimo, ti okopi m trdnjava se je zgradila pod njegovim nadzorstvom. Ob revoluciji je West Point močno utrjen, Gibraltar v Ameriki, to so Angleži dobro vedeli, skušali so tedanjega poveljnika podkupiti za več tisoč dolarjev, da bi ji™ bil trdnjavo prodal in če bi jim bil Prl" ( šel v roke ta kraj, bila bi jim prosta-pot po reki Hudson, združili bi se bii-obe angleški armadi iz severa in juff* in če bi se bilo zgodilo to, bi mi morda še danes zdihovali pod angleški« jarmom." Pohvalil je tudi kadete i" reke! je, da je ponosen na te vrlo K" vežbane fante najboljše vojaške akademije pod solncem. Rekel je, da oa je nasprotnik vojni in da cela Mehika ni vredna kosti enega samega tuka) zbranih fantov, ki se tukaj vadijo učijo, kako se vojskovati. Ob konca tega govora se je ob gromu iz top"r in pušk odkril spomenik. Odkrila & je gdčna. Helen Townsley, hčerka po'" kovnika Townsley. Med tem so po')* ska pevska društva spremljana z vojaško godbo zapela "Star Spangled Ba»" ner", ameriško himno. Nato je ReT' Joseph C. Dvorzak, D. D., izročil kip polkovniku C. P. Townsley, C. A- C-superintendent Z. D. vojaške akade* mije. Temu je sledil govor v poljske*1 jeziku. Govoril je Dr. Francis Fronczak, zdravstveni komisar iz Buffalo, N. Y., ki je izvrsten in navduše" govornik. Temu je sledil blagoslov Ob sklepu pa je zadonela iz tisoče" grl vernega in patriotičnega poljsk'* ga ljudstva lepa poljska himna. * marsikaterem očesu se je poigrala sol" za radosti in navdušenja, in v marsikaterem srcu se obudila želja, da bi ^ daj strta, nekdaj sloveča Poljska zoP4' vstala, želja, ki jo je nosil v svoje"1 srcu do zadnjega junak svobode K®* scitiszko, ki je umrl junaške smrti p0' krit z ranami. Bil je zadnji up Poli" ske. Slava Kosciuszku! Pozdrav vsem čitateljem tega 11 za vero in narod borečega lista. Jakob Cuznar. Ohlajenje. Ona: "Lahko sem vendar nesreči Predno sem ga vzela, je gorel sedaj pa le še kadi!" ZA Zavarovanje proti požarn,mali in velik* posojila pojdite k AJSCHOESSTIDT&CO 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. S&B Oscar J. Stephen Bobe «01 ln 208 Barber B,d« JOLIET, ILLINOIS. JAVNI ^OTAIl A Kupuje in prodaja zemljišč* v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva pf°" j ti ognju, nevihti ali drugi i škodbi. , Zavaruje tudi življenje | nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notaf sko stroko spadajoča pisanja. i v Severovi Praški Zoper Glavobol in Nevralgijo i Se vera'h Wafers for Headache and Neuralgia) se rabijo že več let za odpravo vsakovrstnih glavobolov. Cena $1.00 Neprebava je najbolj navadna želodčna neprilika Severov frvljenski Balzam (Severa's Balsam of Life) podeli hitro olajšbo v slučajih nepre-bave s tem, da pomnoži izločevanje prebavnih sokov. Okrepi celi ustroj. Cena 75 centov. Nespečnost naredi človeka trudnega in nervozneg® SEVEROV NERVOTON prežene nespečnost, odpravi nervo* nost ter s tem tudi prežene utrujenost-Cena $1.00. Na prodaj so v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovega Zdravila in ne vzemite drugih. Ako jih ne morete dobiti, naročite jih od nas. W. F. Severa Co CEDAR R»PIDs 10WA — — Hrvaško-slovenski katoliški shod. j Ljubljani se je dne 23. avg. popol-4 ■'-■ne in v nedeljo, dne 24. avg. zbralo toliko tisoč ljudi, da so bile ljubljanske ulice in trgi polni in ljubljansko mesto, kar obstoji, ni videlo toliko življenja v sebi. Osobito v nedeljo zjutraj se je zbrala po slavnostno odetih ulicah cela Ljubljana in ogromna Množica tujcev, ki so delali špalir' od začetka do konca sprevoda. Zasedena ^o bila vsa okna po hišah, vsi balkoni, Jz katerih so pozdravljali z navdušenimi klici manifestante in sipali nanje cvetke. Po ulicah, koder se je sprevod pomikal, je množica viharno dajala duška svojemu veselju, tako da je včasih mesto kar utonilo v morju glasov in "Živio"-klicev. Viharji navdušenja so izzvali posebno Hrvatje, Po-»iaki, Cehi in koroški Slovenci, pa slovenske krasne narodne noše. Udeležba v slavnostnem nedeljskem izprevo-du je znašala glasom ljubljanskega u--adnega lista 20,000 ljudi. Kar se tiče Posebej Orlov, se je avtentično do-Snalo, da jih je bilo12000. Prav pogled "a te silne vrste vrlih fantov je navdahnil vse udeležence in gledalce z »avdušenjem nad toliko močjo katolike ideje med slovensko mladino. — Katoliški shod je otvorilo dne 23. av-Fusta katoliško-narodno dijaštvo. Po sveti maši, ki jo je služil v stolnici "Pfeč. g. dr. Alojzij Merhar, se je sešlo dijaštvo k svojemu zborovanju v veliki dvorani Uniona. Zborovanje je Posetilo obilo svetnih in duhovskih °dličnjakov, ki so prinesli slovenske-dijaštvu kot predstraži katoliške obilo pozdravov, z vseh krajev. Zastopniki slovanskih narodov so bili °d dijaštva prisrčno pozdravljeni. Zborovanje sta počastila tudi prevzvi-sena vladiki ljubljanski in dubrovniški. ^opoldne sta se obravnavala dva referata in so bile sprejete tozadevne resolucije. Zvečer so priredili dijaki-akademiki gostom katoliškega shoda Pozdravni večer. Razun že došlih čeških, poljskih in hrvaških udeležencev so posetili večer umevno vsi slovenski udeleženci in tudi mnogi ljubljanski meščani. Vsi prostori "Uniona" so bili prenapolnjeni. Večer je bil poln Pozdravov, nagovorov in napitnic, sprejetih z velikanskim navdušenjem. —(Dalje prili.) Rudplfovo, Krško, Brežice. S 1. ^^''T^e j-c otvorila redna -^tomobilna vožnja Rudolfovo—Kr- i 1r° režice- Ta dolgoletna želja Do-fnjcev sc je vendar enkrat izpolnila. Zgradbe hudournikov. C. kr. vod-; stvo za zgradbo hudournikov v Ljub* 'jam je izločeno iz področja c. kr. sek-; c'je v Beljaku in je neposredno podrejeno ministrstvu za poljedelstvo. S ei", da je postalo vodstvo za zgradbo »udournikov v Ljubljani, ki ga ima IBz- pl. Šuklje, bolj samostojno, je u-l'«i, da bodo ta dela hitreje napredo-*'a kakor doslej. 301etnica gasilnega društva v Ra-lov'jici. Redko slavje se je vršilo dne avgusta v Radovljici. Prostovolj- 17. gasilno društvo je slavilo svojo tridesetletnico. 13 društev z nad 130 čla-'.Je Prispelo tjakaj, da slavi z brat-z 11111 jubilanti ter sijajno manifestira nadaljnji nepolitični in nepristran-£ _ obstoj gasilstva. Izmed došlih j ustev so bila zastopana Ljubljana, Bled, Dovje, Koroška Bela, ^ibn°rCn' Gorje- Zasil>- Žerovnica, viln0°' ^°šnje in Leše ter polnošte-'"'"ano domače društvo. doiT I,'ev°z rezervistov. Dne 22. avg. Peli i° tri četrt na 8- ur0 s0 pri" e 1 "a ljubljanski južni kolodvor i« siVlSU 'Z Da'macije. Bili so Cehi e^'-aki. Na kolodvoru jih je pri-Vete ° potl Poveljstvom g. Mihaliča društvo z godbo in zasta-ri sprejemu sta bila navzoča da bodeta obstali, ker sta se pravočasno začeli korenito zdraviti. Ena žena pa že boleha na jetiki dve leti. Morda bi bilo vzroka iskati tej bolezni v tem, ker vedno piha mrzla burja in tako se ljudje lahko prehlade, ko vsak pride k sv. Trem Kraljem vsled napornega in dolgega pota ves vroč in razbeljen na vrh griča ob nedeljah in praznikih. Cestne zgradbe okoli nas dobro napredujejo, le cesta, ki vodi iz Vrhnike v Smrečje in ki bi edina lahko peljala skozi našo župnijo, pa čaka odrešenja in je dober kilometer že popolnoma zaraščena, ker nima nobene zveze. Govori se, da jo mislijo potegniti iz Smrečja čez Račevo na Žiri. — Smrtna kosa. V Ljubljani na Dolenjski cesti je umrl dne 23. avg. trgovec Franc Babič, star 45 let. Za glavnega dediča je postavil šolsko Družbo sv. Cirila in Metoda, ki dobi hišo št. 44 na Dolenjski cesti, vredno nad 100,000 K. Strankam v hiši je izgovoril eno leto brezplačno stanovanje, svojim poslom je volil 1000 K, po 1000 K dobi tudi nekaj njegovih prijateljev. Izmed ostalih volil je omeniti, da dobi Sokol II. 500 K, "Glasbena Matica" 500 K, trgovsko društvo "Merkur" 500 K, Salezijanci 500 K. Ostalo njegovo premoženje je razdeljeno med sorodnike. Pokopan je bil pokojnik v Kranju, svojem rojstnem kraju. — Umrl je na Glincah št. 30 kolesarjem dobro znani Joško Pleško. Pred kratkim je prodal svojo hišo, kakor bi vedel, da je ne bo dolgo potreboval. Izprva se ''je posvetil mlinar-skemu poklicu. Pozneje se je pa z vso vnemo poprijel mehanike ter je kot samouk vsled svoje prebrisanosti v popravi bil kos vsakemu kolesu, motorju, avtomobilu in raznim enakim strojem. V njegovi delavnici je bil pravcati muzej vsakovrstnih delov sta rih in novih biciklov. Sam je bil prve vrste kolesar. Bil je tudi posebnež v verskih nazorih. A proti koncu svojega življenja se je najlepše spravil /■ Bogom in je prav lepo pripravljen sprejel sv. zakramente. S svojo šted-ljivostjo in marljivostjo si je prihranil znatno vsoto, katero je volil za dobre namene. — Umrli so v Ljubljani: Matija Ku-kovec, poduradnik južne železnice, 77 let. -—• Marija Jakovec, vdova po ranem učitelju v Kamnigorici, 63 let. — Marija Ressuan, vdova železniškega vratarja, 68 let. — Tomaž Zmrzlikar, delavec hiralec, 71 let. — Ivana Sodni-kat, delavč.&va žena, 26 let: — Gabrijela Kremžar, žena vpokoj. nadupravi-telja deželnih dobrodelnih zavodov, 70 let. — Anton Štrukelj, prisilne delavnice nadpaznik v pok., 77 let. — Franc Fogačar, zas. uradnik, 63 let. — Marija Toni, mesarica, 46 let. — Ivan Kr-melj, tovar. delavec, 46 let. — Cecilija Štembal, služkinja, 19 let. — Valentina Nagode, žena železniškega delavca, 29 let. — Janez Švajger, dninar, 61 let. — Franc Lednik, hlapec, 52 let. — Simon Cof, delavec, 60 let. — Antonija Radovan, blagajničarka, 24 let. — Marijana Štirn, užitkarica, 38 let. — Marija Černe, posestnikova žena, 70 let. — Strela ubila cerkvenika. Bohinjska Bistrica, 20. avg. popoldne je ubila strela cerkvenika z Nemškega rovta, po domače Gteja, v gozdu "na vresju" nad vasjo. Čuden slučaj, da je prvega moža njegove žene tudi strela ubila. Božidar Flegeri č." Popoldan se je vršila nadalnja slavnost na Flege-ričevem domu v Vodrancih, kjer se je odkrila spominska plošča. Govorili so tukaj: Šinko, profesor Ilešič, dr. Se-nekovič Hudovernik, Kolarič in drugi. Nad vse živahno so pozdravljali in o-dobravali navzoči gostje govor nad 701etnega starčka profesorja dr. Križana iz Varaždina, moža trdnega katoliškega prepričanja, ki je bil velik dobrotnik pokojnega Flegeriča. Slavnost so pozdravili v daljšem pismu profesor Davorin Trstenjak iz Zagreba ter v verzih Vatroslav Holz iz Ljubljane. Pri prireditvi je svirala sredi-ška godba. Pri slavnosti je bilo veliko Medžimurcev, ki so s solzami v očeh poslušali slovenske govore, katerih pri njih doma ni dovoljeno slišati. — Povsod komisar. Iz Konjic poročajo: Konjiški okrajni zastop je po prizadevanju poslanca Marckhla raz-puščen. Za provizoričnega komisarja je imenovan nemški grajščak Possek, mož "z odličnim nastopom naprednega duha" — seveda vsengmškega. V treh mesecih se vršijo nove volitve. — Ormož. Dne 20. avg. se je pri kopanju studenca na Krčevini pri g. Fr. Kovačiču ponesrečil studenčni moj ster Vincenc Genz iz Medžimurja. Ko se je hotel spustiti v že 30 metrov skopani studenec, mu je postalo slabo in je telebnih na dno vodnjaka, kjer je obležal mrtev. — Večkratnega požiga je osumljen kočar J. Čebular, ki so ga vsled tega spravili v preiskovalni zapor v Rogatec. Nekako pred desetimi leti, ko je še bival v občini Sv. Katarine pri Rogaški Slatini, je nekoč nenadoma začela goreti njegova hiša. Cebularja tedaj ni bilo doma, njegova žena je pa po goreči hiši iskala denar in slanino; toda denarja sploh bilo ni, slanino so pa že prej spravili k sosedu. Ljudje so vedeli povedati, da je Čebular svečo tako postavil, da je šele čez več ur dogorela in vžgala podstrešje, on je pa med tem v Celje odšel. Drugič mu je pogorel hlev, tretjič hlev in hiša obenem. Sedaj so mu tla pri Sv. Katarini postala prevroča in preselil se je v Ranjkovce nad Rogaško Slatino. Pa glej, tudi tu je pogorel in imel dobiti veliko zavarovalnino. Vreča pa je bila polna in moral je v zapor. Škerbec o namenu "Kmečke zveze"; poslanec Mandič o državnem zboru. Med njegovim govorom so zborovalci z medklici izražali nezaupnico italijanskemu poslancu Spadaro, ki je s svojo interpelacijo proti slovenski šoli v Portorose ogorčil v.se svoje slovenske volilce. Poslanec Valentič pojasni žalostne razmere v deželnem zboru Istre. Poslanec Pangerc poživlja zbo-rovalce k medsebojnemu zaupanju. Poslanec Flego slika težavni položaj sužnosti našega naroda v Istri. Odvetnik dr. Černe praktično dokazuje, kako je naše ljudstvo samo krivo, da ne pridemo do narodnih pravic na sodiščih in drugih uradih, ker si ne upa ali se boji govoriti v maternem jeziku. Odvetnik dr. Agneleto slika življenjsko moč slovanskega naroda, vzpodbuja navzoče k samopomoči in pozdravlja ustanovitev "Kmečke zveze", ki ima ravno namen v kmetskem stanu vzbuditi zavest do lastne moči. Nadučitelj Orel daja "pojasnila glede ustanovitve slovenske šole v Sv. Petru. Z "Živio"-klici in splošnim odobravanjem so se slednjič sprejele štiri resolucije: Za ustanovitev slovenskih ljudskih šol v Št. Petru, Kostabonu in Kerkavcu; za napravo novih in popravo starih cest v hribovitih krajih ko-perske okolice; za nameščenje slovenščine zmožnega sodnika in uradnika na davkariji v Piranu; in dala se je zaupnica slovenskim in hrvatskim poslancem v deželnem zboru Istre za odločen nastop za pravice slovenskega jezika. Z gromovitimi "2ivio"-klici zaključi predsednik Medoš ob 6. uri popoldne zgodovinsko pomenljivi prvi javni shod v tem za Slovence tako važnem okraju. — Okraden sodnik. Dne 16. avg. se je mudil v Trstu okrajni sodnik dr. Hektor Franceselini iz Gorice. Hodil je po mestu, pri Sv. Jakobu pa je skočil v tramvajski voz, da se popelje k Sv. Soboti. V vozu je bilo nekaj mla-deničev, ki so se vedli sumljivo in sodnik je začel pazno gledati, koga se lotijo, da ga okradejo. Gleda in gleda in ko slednjič potiplje za svoj žep — denarnice z blizu 200 kron ni bilo več. tudi Krof Chorinski in divizionar jakiUUU-Ck ler '»»ogo občinstva. Vo-'rek S° lmeli eno uro odmora za -zaju-Voja'u X'rtu kolodvorske restavracije, »led S e igrala vojaška godba. CUlYh '.lad Rovtami, 21. avg. Le-leti,1:i . n '?as ne bo Posebno dobra Wm 'V n.obenc Prave gorkote, am-sih i',0 ,n. hladno, kot je bilo vča-'»ra meseca oktobra in riovem- lla j Uj*. ljudje ne bodo imeli nič, zato T1JSke" VrtU S0 iablane Po1" »elc ' ,er so šele koncem maja cve- Ndar i ,1aS je že tudi (>biskala- ^ode °s?daj se naredila posebne ^ 'lan 1 "a.cetkoni avgusta imamo vsa-"iOrej0 Vreme iu IIIIIIIIItillllll!lllllllllIIIHl!im A. NEMANICH, pred«. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA.blag* rili A.I *: „ ;a -v i6frf.nl* ■ t' . ^ it^sjajip 5 GLAVNICA $50,000.00. Slovenian Liquor i Co, | 1115-17-19 Chicago St i JOLIET, ILL. UsUrn. in inlcorp. leta 197.0 Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa ?o našega potovalnega zastopnika. 'J-1 1" - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. iJaše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. iimiuiiiiiiiininuuiuiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii Amerikatiski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DMA. Inkorp. 1. 1899. ▼ lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta... .$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve tiaj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOI-EDAR. 14. sept. Nedelja Povišanje sv. kr. 15. Pondeljek Xikomed, muč. 16. " Torek Ljudmila, vdova. 17. " Sreda 7 žal. Marije. 18. " Četrtek Tomaž Vil., škof. 19. " JPetek Januarij, škof. 20. Sobota Evstahi, muč. KAJ SE JE VSE STORILO, DA BI VNIČILI CERKEV. mohamedani in paganski druži. Res je, nekaj kristjanov je odpadlo, a velika večina je ostala zvesta sveti veri. V Damasku je napadla tropa turkov 14-letnega dečka in je kričala nad njim: "Postani mohamedan, sicer ti odsekamo glavo." '"Odsekajte mi glavo," — je bil odgovor — "toda jaz sem in o-stanem kristjan." In res( padla je glava mladega mučenika. V Damasku so se pričele te grozovi-tosti dne 7. julija 1860. Nameroma so turki posuli ceste s križci zato da bi jih z nogami pomandrali kristjani. Iz zaničevanja do krščanske vere so mohamedani obešali psom križe na vrat, tekali so po mestnih ulicah in prekli-njevali so Kristusa in sv. evangelij. Par dni pozneje so zažgali na štirih oglih krščanski del mesta in dne 15. Ljudstvo je milosrčnice zahtevalo na-' za človeštvo. In v tem je njena straš-zaj in mestno svetovalstvo jim je rao-1 na, neupogljiva moč; vaša strašna ne-ralo zopet izročiti strežbo v bolnici. | moč in obn&noglost je pa v vaših ne-Kdo se je blamiral? (Schweiz. Katho- sramnih lažeh in koristolovni brezčut-lik št. 44, 1912.) | nosti in brezmejni delomržnji do re- Bolnica v Avignom (Francija) je vežev. (Konec prih. petek.) O JAPONCIH. danes prenapolnjena z bolniki. Pred j nekaj časom so iztirali usmiljenke in i strežbo oddali svetnim strežnicam. A ker je bilo 1. 1912 v bolnici mnogo' bolnih za legarjem. popustile so te Znani pisatelj J. V. Jensen piše med strežajke bolnike, če tudi so jim ponu-I drugim: Ali so Japonci kot možje in jali večjo plačo. V svoji veliki stiski svetovni grajani zaslužili politično sre-je protiverski župan brzojavil v Pariz čo, ki so jo imeli v novejšem času, in glavni prednici milosrčnic, naj mu od- ali ni ta sreča imela svojo moralične pošlje nekaj usmiljenic. Še tisti večer opore v popularnosti, ki jo uživata jase je odpravilo 6 sester in drugo jutro potiska žena in -splošna japonska našo po celonočni vožnji prevzele strež- videzna ljubkost? Naj si le vsak po bo, ne da bi vprašale za plačo, ne da j svojih lastnih izkušnjah in vpogledu bi se preje odpočile. Sestre niso na- ustvari svoje prepričanje o Japoncih; julija so začeli moriti kristjane. U- jemnice, ki od bolnikov beže. (Vater- za svojo osebo imam le tisto mnenje, morjenih jih je bilo nad 6,000, mej nji- land, Luzern, št. 211, 1912.) j katero sem na Vzhodu vedno in po- mi 40 duhovnikov, trije škofje in osem Kar so storile sestre, tega bi ne vsodi slišal, — da je namreč Japonec frančiškanov. Sedemsto kristjanov se j storile niti hrabre socijalistinje niti verolomen, neusmiljen in v dnu svoje skrilo v podstrešje neke cerkve; lepe sokolice, a vendar naši ta-rdeči i jega bistva divjak. Konkurenca — to turki so zažgali streho in vsih 700 kristjanov je zgorelo. Majhna sela po Libanu so bila popolnoma opustošena, vse seljake so pomorili in na drobne kosce razsekali. Nekaterim so odrezali ustnice, drugim so zdrli oči, ali preparali trebuh. Po samih vaseh so pomorili grozoviti turki nad 15,000 kristjanov. To, kar se je godilo 1. 1860 v Damasku, Siriji in na Libanu, se je v mnogo večji meri godilo za časa splošnega preganjanja po celem rimskem cesarstvu. Vendar pa celi potoki krvi niso mogli zadušiti naše vere, vsa preganjanja niso mogla vgonobiti Kristusove cerkve. Vsak človeški in peklenski napor je ostal brezvspešen, cerkve niso premagale peklenska vrata. REV. JOS. POLLAK. SOCIJALISTI BERITE, IZPRAŠAJTE SI VEST IN POVEJTE KAJ MORETE VI POKAZATI. (18. nedelja po binkoštih.) \4ko je prav za prav samo dejstvo, da je ostala sv. cerkev kljub minljivosti in spremenljivosti vsega posvetnega, trdna in nespremenjena, že trden dokaz za božji začetek naše vere, postane ta dokaz še mnogo bolj trden, ako pomislimo, koliko so se trudili nasprotniki, da bi vničili cerkev. Kdo bi mogel sploh našteti vse one, ki so se v teku 19 stoletij vzdignili zoper cerkev! Skozi celih 19 sto let so se trudili sovražniki cerkve z vso silo, premetenostjo in krutostjo vničiti in zatreti cerkev in vendar je ostala nepoškodovana. Želja, da bi prenehala cerkev je bila in je prazna. Sklep zgodovine vsacega preganjanja cerkve so besede sv. pisma: "Bog, ki razdeva naklepe hudobnih, da ne morejo njih roke dopolniti, kar so bile začele; ki vjema modre v njih zvijači in podera svet hudobnih." Ne ogenj, ne meč, ne laž, ne sramotilno časopisje, ne posvetna in napihnjena modrost modrijanov niso premogli zoper cerkev. Niso je ovirali le v njeni prvi rasti, ko se je trideset cesarjev zaman trudilo za-treti jo v njenem začetku, marveč tudi pozneje je imela skoraj nebroj sovražnikov zunanjih in notranjih. Zoper sv. cerkev se niso le zakleli judje in paga-ni, marveč tudi nekateri izmej njenih lastnih otrok. Toda preminuli so cesarji in strohneli so njih od krvi kristjanov umazane roke, minula so preganjanja, a vzdignili so se drugi nič manj krvoločni in kruti sovražniki, krivoverci, razkolniki, slabi kristjani. Ne smemo pa misliti, da je peganja-nje kristjanov popolnoma prenehalo. Zopet in zopet se vzdigujejo viharji zoper cerkev in zahtevajo mnogo in dragocenih žrtev. Omenjam le strašno francosko revolucijo, ki je pod krin ko svobode zakrivila najhujša grozodejstva. Kdo bi mogel sešteti vse o-ne, ki so bili radi svoje vere v onih strašnih časih usmrteni na Francoskem? V sami Bretanji je bilo po-morjenih 15,000 otrok in v Vandeji jc bilo umorjenih nad 600,000 ljudi. Vse to se je zgodilo pod pretvezo enakopravnosti, prostosti in bratstva! In turki, katere je prav zdaj zadela pravična šiba božja, koliko so ti pomorili v teku stoletij kristjanov, edino le za to, ker so kristjani! Ne bo zlasti v naših časih odveč, ako popišem nekoliko bolj natančno en sam zgled, kako so ravnali turki s kristjani. Bilo je leta 1860. Na Libanu in v sirski ravnini so bile cvetoče krščanske občine, zoper katere so se zarotili Danes 14 dni sem vam v kratkih potezah opisal nekaj dobrodelnosti katoliške cerkve. Seveda sem se dotaknil samo nekaterih katoliških dobrodelnih zavodov, ki delujejo človeštvu v blagor. Ko bi hotel opisati blagodati in milosrčnost vseh dobrodelnih družb, ki dobrote dele po celem svetu, treba bi bilo spisati cele knjige. Naj danes še na kratko povem, koliko dobrega store katoliški farji, redovniki in nune po bolnicah, hiralnicah, zavetiščih, sirotiščih i. t. d. Po izkazu (1. 1902) so usmiljeni bratje ono leto vzdrževali 108 bolnic z 14, 000 posteljmi; usmiljene sestre so pa imele v Nemčiji 48 bolnic; v Avstriji, Franciji, Belgiji i. t. d. več nego 500; v Angliji so imele čez 400 bolnic I. 1878. Na tisoče bolnikov oskrbujejo te sestre tudi v Združenih Državah. Naši slovenski svobodnolažniki in socijalisti kaj radi udarijo po teh mi-losrčnicah ..in milosrčnikih, češ: ne razumejo ali nočejo prav postopati z bolniki. Zadnjič se je nad ljubljanskimi usmiljenkami obregnil tudi Gl. X., češ: glejte, usmiljenke so nepo-korne zdravnikom, vsaj tako piše ljubljanska socijalistična "Zarja". No, od socijalistov ne pričakujemo, da bi resnično in pohvalno pisali o katoliških duhovnikih in redovnicah, ker njih nakana je ogrditi in zatreti vse katoliško usmiljenka nobene napake. Kdo je pa nima? Imajo jo celo uredniki Gl. N., Gl. Sv. in večnega "Fehtarca", ker tudi oni ne ustrežejo vsem. Vsem bolnikom vstreči pa je še težje, in niti najboljši zdravniki ne ustrežejo vsem bolnikov. Kje je brezveren svobodomiseln socijalističen zdravnik, ki bi prav ugodil vsakemu bolniku? Bolniki so občutljivi, sitni, nadležni sebi in drugim tako, da jim tudi vse svetne, svobodnomiselne, socijalistične strežajke ne morejo ustreči docela, in niti zmerom grde sestre. j je danes edini cilj Japonske. Sicer je Kakor drugod pregnali so usmiljen- : to čisto naraven nagon, — toda ali bi ke tudi iz bolnice v Roanne (Francija) I se ne mogli na isto stališče postaviti in uslužbili svetne strežajke. Pa ni nasproti njej tudi drugi? Ali naj tisti, šlo. Upravni svetovalci, med katerimi ki ničesar ne daje, vedno le prejema? so tudi socijalisti, so sklenili enoglas- Le prah sem pred Bogom in svetovni no pozvati nazaj sestre. "Sestre so 1 dogodki se razvijajo brez mojega so-najboljše strežajke", rekel je prote-1 delovanja. Toda, ko stojim med dve-stantski zdravnik ječe Sv. Lazarja v ma vlakoma tu v Mukdenu,. se ne Parizu. (Coblenz Vat. št. 351, 1912.) j morem ubraniti misli, da se je Evropa Brezverni Clemenceau, bivši mini-J na usodepoln' način pregrešila proti ster rfancoski, se je moral podvreči l zakonu belega moža, ko se je začasa operaciji in je prosil usmiljenke za ■ rusko-japonske vojne tako splošno postrežbo. Osupli ga vprašajo njegovi j stavila na stran Japoncev. Res je: prijatelji, zakaj to stori. Odgovori jim, j Rusija si je s svojimi grehi nakopala da zategadelj, ker hoče imeti najbolj ; antipatijo cele Evrope; res je tudi, da zanesljivo postrežbo. (Koeln. Volks- j so bili Japonci slabejši del in so že ztg. 10 Maj, 1912.) ! zato v naprej imeli zase sočutje civi- Pametnemu in nepristranskemu člo-; liziranega sveta. In k temu je prišla veku to zadostuje, nepristranski, ne-! še romanca o cvetočih črešnjah in ma-umni zlobnež se pa sploh prepričati , li Japonki! Bog mi odpusti, tudi jaz in poučiti noče. | sem triumfiral, ko je bil ruski pohod Male in druge sestre siromakov. v Rimski bitki ustavljen. Kaj sem .. , vedel tedaj o Rusiji m kaj vem danes? Male sestre ubožcev imajo v Evropi do 250 hiš, kjer prežive in oblačijo popolnoma brezplačno 30,000 starčkov in staric. V Ameriki se te dobre sestre nahajajo skoro v vsakem velikem mestu, kakor n. pr. v New Yorku, Bostonu, Clevelandu, Chicagi i. t. d. Kjer so nastanjene, tam beračijo za svoje varovance in preskrbe hrano, obleko in zdravniško pomoč tisočim in tisočim po celej Ameriki: Če vzameš v roke knjigo "Catholic Directory", prepričaš se, da premnogi katoliški I Joliet Citizens Brewing Co- g North Collins St., Joliet, 111. DPiit© "Elk: Brand" pivo I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Toda eno je gotovo: Rusija je bila ven darle Evropa in je nastopila kot evropska predstraža, medtem ko je bila Japonska pač le — Vzhod. Sedaj sedi na Koreji in v Mandžuriji in je v azijsko celino zabila klin, ki bo zelo oviral delo, katero izvršiti je bila naloga 20. stoletja: razširjenje Evrope do Tihega oceana. Te misli me navdajajo in silijo k prošnji za odpuščanje, ko stojim tu pod vplivom velike razlike med Evropo in Vzhodom in vidim, kako drugače je, ako se presoja Vzhod iz Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank 110-112 N. Ottawa Street. Joliet, III. Glavnica $100,000.00 Jamstva M $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERVIN T. GEIST, kasir. THOS. F. DONOVAN, PodpreA TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. dobrodelni zavodi v Združenih drža- j Ry in Evropa z Vzhoda. - Muk yah skrbe brezplačno za tisoče "pad- den| Kako usodno zyeni t0 ;me, Ka lih deklet, za tisoče bolnikov, sirot, | j. obnemoglih in pomoči potrebnih. Mesto Paris je 1. 1900 imelo 68 sirotišnic, in od teh so jih 56 vzdrževali samostani; imelo je tri bolnice za o-troke, ki so bile v rokah sester. Časnik "Regensburger Anzeiger" iz dalje prihajalo strahotno gromenje topov, ali kakor bi se z lopate vsula zemlja na kr^to. Tu je na milje daleč divjala velikanska bitka, katero so Rusi izgubili samo zato, ker zmage niso nosili v sebi, in Japonci so zmagali samo tako, da so obupno na- poroča to: Tukajšnji samostan Kar- pe,; jn izrabiH svoje zadnje sile> tako melicank nahrani vsak dan povprek | da si -e zdaj niso opomogJi. Na tej 100 revezev z juho, kruhom in zelenja- | neizmerni šahovski deski je Evropa iz- vo. Samo za kruh izda vsako leto do gubila igro — toda figure se lahko še 7000 mark. Poleg tega redno podpira j enkrat iznova postavijo. — V hotelu tudi revne dijake. ' jamat0 opazujem okretne Japonce pri Sestre sv. Clare dado jesti revežem bi|iardu. Da> čudovito okretni so ti Okrog 50 dijakov do- nan0vi-Evropejci, ti japonski polljudje — prav kakor opice! Toda kaj je kdaj Japonska doprinesla k moderni civili- Lep dar. Knez Jan Liechtenstein je daroval v prospeh češke meščanski trikrat na, dan biva pri njih redno hrano ali denarno podporo. Število revežev, ki tu jedi iščejo, je vsak dan 20 — 30. Dominikanke v samostanu sv. Križa nasitijo vsak dan 28 siromakov. Tukaj Tudi ne trdimo, da nima ^nobena dobiva 60 dijakov svoj obed. (Augs-1 v~Bretislavi 10,000 K. Nemci na burger Postztg. 10. okt. 19}2.) | južni Moravi SQ y kratkem času že V veči ali manjši meri pa dobrote dnlgič oz|ovoljeni nad 2goraj imeno. dele nune povsod, kjer so nastanjene. vanfcl češkim mecenom. Prvič jih je Kje ste socijalisti? v živo zadel, ko je daroval stavbišče Socijalisti, zakaj pa vi ne delate ta-! za rečeno šolo, no, zdaj pa ji še naklo-ko, kakor ti od vas tako obrekovani ni kar 10,000 K. Joj, v kakšni nevar-samostani? Vi, socijalistični voditelj-i nosti je nemštvo na Moravi! čki dosti vzamete, pa nič ne daste, in da lože skrivate svojo brezbrižnost do Najhitrejši brzovlak na celem svetu revežev. samo udrihate po blagodej- je brzovlak, ki vozi dvakrat na dan iz nikih in dobrotnikih revežev in zme- Pariza v Calais. Povprečna hitrost na ront kažete na bogastvo katoliške cer- progi, ki je 296 km dolga, je 91 in pol Dr. Zavrtnik. Konda & Co. bi ne u- kve- Res Je> katoliška cerkev je bo- km na uro, pri čemer je treba vpošte-stregli vsem. A jaz se drznem trditi, I gata, bogata revežev, sirot in bolni- vati okolščino, da mora vlak v ovin- PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Tel ephones 26. JOLIET, ILLINOl* John Vidmar 1112 North Broadway JOLIET, ILL. Kupujem in prodajam zei»' Ijišča, hiše in lote; zavarfl' jem poslopja in pohištva pro' ti ognju. da so usmiljeni bratje insestre s prav Jb°g;Ua je pa tudi dobrih src in ; kili počasneje voziti. Na ravni progi malo izjemami* tako'vzgledni strežni-1 dobrih del; bogata je s šolami in ubož- j predirja 120 km na uro. To je naj-ki in strežnice, da celo nadkriljujejo nlcanu svetno streznistvo. sirotišči in zavetišči; boga- večja brzina, ki jo francoska železni-ta je z najdenšnicmai in hiralnicami, ška uprava dovoljuje, z bolnicami in 2 domovi za stare in ~ izprijene. V tem je tako bogata, da ji | Vladarice — umetnice. V Bruselju ga n i para i je bila nedavno otvorjena razstava u-metnin, ki so jih izdelale roke vlada- Kaka izpričevala imajo usmiljenke od doktorjev? Znani svobodnomiselnik in socijalist t Vi pa vam lahko naštejemo socija Dr. Mougin v .Reimsu (Francija) je 1 listične voditelje, ki premorejo mili-; tie. Tu so pokrajinske slike kraljice dal, kakor poroča francoski list 'Croix'j jone, katere so si pridobili z odiranjem Amalije Portugalske, male figurice iz (1908), iz tamošnje bolnice iztiranint; in izkoriščevanjem delavcev — a ti I slonove kosti, ki jih je izrezljala kra-sestram vzorno izpričevalo. Rekel je: socijalistični milijonarji ne store nič i ljica Rumunska. Kraljica Viljemina "Jaz sem socijalist, bogotajec in ma-j za reveže. Dosti vzemo — pa nič ne' Nizozemska je ilustrirala pravljice terijalist, torej prepričan svobodnomi- dado. 1 1000 in ena noč. Mlada kraljica špan- slec in zatorej prijatelj posvetnih stre j Kar pa ima katoliška cerkev pribe-' ska slika ptice in cvetlice. Italijanska žajk v bolnicah. Toda jaz bi rad vi- i račija je od premožnejših za reveže; kraljica Jelena, hči črnogorskega Kne-del, da bi svetne strežajke bile tako kar ima, pripada siromakom in nesreč- za, je pesnikinja in tudi slikarica. spretne, požrtvovalne in milosrčne ka- nim, ker le za te so dale dobre roke. i kor so bile usmiljenke. Primoran pa Sestre iti bratje pa vzemo od tega le Redlov sokrivec, ulanski poročnik sem izjaviti, da svetne strežnice v naši1 toliko, da se prežive, ali če je možno, j Horinka, je bil radi nenravnih delik-bolnici nimajo onih lastnosti, s ka- terimi so tako blagonosno delovale sestre. Dobrotljivost, samozatajevanje in blagosrčnost so neznane reči svetnim strežajkam, ki komaj pričakujejo le plačilnega dne." Protiverski zdravnik, prof. Roncalia v Mantovi (Italija) se je izrazil o u^ smiljenkah, pregnanih iz francoskih bolnic tako-le: "Moji verski nazori so dovolj znani navzlic temu pa moram pripoznati zasluge nun, ki jih imajo kot strežnice bolnikom in kot pomočnice pri operacijah. One so navdušeno požrtvovalne in nedosežne v bla-gočutju. One so točne, zveste, vestne — skratka vzor vsem strežajkam." (Paulinus-Blatt, Trier, št. 36, 1912.) Tako izpričevalo so prejele sestre tudi od 70 doktorjev pariških bolnišnic. Svobodnomiselni-socijalistični mestni zbor v Tessinu (Švica) je iztiral u-smiljenke iz mestne bolnice in jih je nadomestil s svetnimi strežajkami. Kmalu pa je bilo v bolnici vse narobe. zopet kak nov dobrodelni zavod usta- tov obsojen v trimesečno ječo in je nove, sicer pa delajo in strežejo za degradiran. Dunajski zborni povelj-"božji Ion". Tudi vi, slovenski soci- nik Ziegler je obsodbo že potrdil. V jalistični in svobodnomiselni voditelj-1 Redlovo vohunstvo Horinka ni bil za-čki neprestano beračite za podporo; J pleten. Horinko je Redi z denarjem a kar priberačite in priciganite, gre v I zapeljal; trajno ga je podpiral, daroval vaše bisage, odkoder ne pride nikdar me za reveže. In ker se nočete od denarja ločiti, za reveže tudi nič ne storite. Pa pokažite eno samo hišo v kateri skrbite za reveže! Pokažite jo! Ne, vi ne morete pokazati drugega kakor dolg jezik s katerim zabavljate katoliški cerkvi, ki tako pridno skrbi za trpeče človeštvo. Ali vas ni sram? In vi naj bi bili prijatelji delavcev-trpinov! Potuhnjeni tigri! Z dobri-kanjem in prilizovanjem dosti vzamete, a nič ne daste! Le grdite in blatite katoliško cerkev, le tajite svojim podrepnikom njena dobročinstva in blagodare — a svet vidi po Evropi in Ameriki spomenike njene dobrodelnosti in uspehe njenega blagočutja ter občudenje njene neprecenljive zasluge mu je 16,(XX) kron vredno opravo fn avtomobil vreden 16,000 kron. Ponujal mu je tudi 100,000 kron vredno hranilno knjižico, a jo je Horinka odklonil. Sufragetke povzročile škandal v londonski katedrali sv. Pavla. V londonski katedrali sv. Pavla, na katero so protestantje strašno ponosni in ki jo smatrajo za glavno svoje svetišče, so ondan udrle sufragetke k večerni pro-testantovski pobožnosti. Motile so po-božnost in kričale. Pravoverni protestantje so planili nanje. Vnel se je pravcati tepež. Molitvenike so metali v sufragetke, ki so jih s silo metali iz katedrale. Le s težavo so vrgli sufragetke iz csrkve sv. Pavla. |llllllllilllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll| 1 Kadar se mudite na vogalu | 1 Ruby and Broadway ne g pozabite vstopiti v | MOJO GOSTILNO I kjer boste najbolje posteeleni. H Fino pito, najboljia vina in tmodkt. j= | Wm. Metzger | S Ruby and Broa" na lahke obroke. Ni potreba Pr°C vsega plačati, da se le nekaj da P'eC in drugo, da se plača vsako leto po ,,c koliko. Zemljo imam blizu mest Grcc"^ wood, Willard in Norsville in sploh celem Clark Countyju, kjer si kdo voli. Ne pozabite pa to, da kateri PfV de prej, ta si boljšo zemljo lahko 12 bere in dobi. Zatorej dragi rojaki, ali želite biti zadovoljni kmeti, kakor s« jaz, si kupite zemljo. Sedaj se toplo priporočam. Obrnite se na?® nost do mene. Gregor Seliškar, Greenwood, Fred Sehring Brewing Co. Oi«. Vsem Slovencem in Hrvatom Pr'P° ročam mojo gostilno "HOTEL FLAJNIK" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno svež« PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZ1*0' VRSTNE feRUGE PIJAČE- Priporočam se cenjenemu občinstyl! najobilnejši obisk. — Vsi in neznanci vedno dobrodosh NA SVIDENJE1 P. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastn'" 3330 Pennt Av«. Pittsfcu1-'' P* Inkorporovana v državi Bell phone 1048. Sanizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Illinois 12. januarja 1898. "dsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. Podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. Mpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. i tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. 'žni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. ■Sajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. ™">vni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. l«Pnik-..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. k NADZORNIKI: tor> Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. A"g. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. 'ovni zdravnik:. ...Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. \tf PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradn0 glasilo :Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. se denarne pošiljatve naj se pošiljajo naravnost na gl. tajnika jednote in na nikogar druzega. pristopili člani. suspendovani člani zopet sprejeti. suspendovani člani. izločeni člani. pristopile članice. suspendovane članice. izločene članice. iz urada gl. tajnika k. s. k. j. • mnogokrat se je poročalo in prosilo krajevna društva Jednote, da naj stevajo pravila pri sprejemanju članov in članic. Ker nektera društva pravila pri sprejemanju ^ . vsem opominom in prošnjam, še vedno sprejemajo člane in članice ^ nego so zdravniško-preiskovalni listi od vrh. zdravnika odobreni, vsled »kljub gl. odbor pri seji z dne 22. julija t. 1. sklenil, da naj potom uradnega , a naznanim točko pravil o sprejemanju članov in članic v društvo ozi->ikja "[ednoto- Jednako je odbor Jednote tudi določil, da društveni urad-^ > ki ne bodo vpoštevali pravil Jednote, ter ne bodo sprejemali članov in n'c kakor se na podlagi pravil zahteva, se bodo take uradnike vsled ne-Os°bii0sti iz uradov odstavilo. Kadi tega prosim, da vsa ona društva, ki so v tem prizadeta vpoštevajo: ^dravniško spričevalo vsacega kandidata ali kandidatinje poslati mora ^StVpnJ ^lHilr lrrh 7(1raVTlilri! 14 Hni nrad »in Ma^ 4-a m ,.pVi itveni tajnik vrh. zdravniku 14 dni pred sejo. Med tem časom vrne vrh. aviiik dotično spričevalo nazaj na d ruštvo, na kar se ga še le sprejme v ^tv0 in Jednoto. Noben prosilec ne more postati ud Jednote dokler vrhovni zdravnik ne °bri ajj potrdi njegovega zdravniško-preiskovalnega lista. t ahteva se torej, da vsa ona društva, ki dosedaj tega niso delala, v bodo-laj°uvP°števajo in se natanko po predstoječem pravilu ravnajo pri spreje- p^tlravom' ..... JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. URADNO NAZNANILO GL. TAJNIKA. SC ba .P°dlag> sklepa gl. odbora se tem potom ponovno prosi in opozarja °te" uradnike, ki še niso vrnili znakov "glavnih uradnikov Jed Spoštovanjem cla to v najkrajšem času storijo. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. -s K t n« ar r o-pj al' ka* in rec re« ne' en-li v i v ?r'' \v ik" iCl" aH1 ■a v- f> iO- ,) «nrt>iki t ar; Wč TTT 8|P Matk0v*-lc- "I. Frank Panian; •fcSfcal' *''rank Panian; H^kše;11 Kambič, Štefan Stukel, Ha,'/0'1!« Hutar; Rakar; Sn ilravnilf. ('r. M. J. Ivec. II. V ik v*- 'nji , ar- M. J. Ivec. veles^0?0 etni za razvoj OdliC Presen Z"'tajnik A- Ober-rSl zon J R°Ckdale 1,1 je za- sWo? ° izV0,itev tajni- '°vanip ■za nieSovo vz--^Jl^jništvu. Odbor. SC hotele vse jed- 1 >i»m I Ti \ eno - l>Ks;Vbl bi'a poguba lVVy°;. 3. sept. 1913. John Koshir, blvS« državni poslanec. V zapuščini pred kratkim umrlega strica sem našel med drugimi papirji tudi njegov dnevnik, kamor je zapisa-val "ad perpetuam rei memoriam" važnejše svoje doživljaje. Med drugim sem našel napisano tudi sledečo do-godbo. Kdor je že kaj hodil po Apeninih med Sulmono in med gradom di San-gro, se gotovo spominja znamenite "Piano di cinque Miglie." Kakor že ime pove, je to približno pet milj dolga, na več krajih eno, na drugih samo četrt milje široka planjava, ki še vleče do vrha Apeninov, nekako 4000 čevljev nad morjem. Popolnoma ravna je, kakor kako jezero in na vseh straneh obdana s precej visokimi gorami. Bilo je novembra leta 1843., ko me je poslal polkovnik našega polka, ki je bil takrat v Sulmoni, z važnimi poročili h glavnemu poveljniku v grad di Sangro. Pot je bila zelo nevarna. Ker je bilo že mrzlo, se je bilo vedno bati sneženega viharja; pot me je peljala po dolini Oscura, kjer se je potikala tolpa zloglasnega roparskega glavarja Giacomo Ranierija in poleg tega je bila nevarnost, da me napadejo volkovi, ki so se pozimi vedno klatili po teh krajih. Ničesar dobrega obetajoči oblaki so se podili po nebu in bilo je temnejše kakor navadno ob tem času. Ravno sem prijezdil do doline di cinque Miglie, ko je nastala popolna tema; upal sem, da bom mogel priti v malo vas Rocca Rosa, kjer sem nameraval prenočiti, še pred nočjo, pa se je tako hitro stemnilo. Ustavil sem za trenutek konja, da bi se oddahnil in potem hitreje pre-dirjal zloglasno dolino. Obrnil sem se in se nemalo začudil, ko sem zapazil za seboj še enega jezdeca. Mraz me je pretresel po vsem životu. Čeprav mi ni vzbujala tujčeva pri-prosta obleka in njegovo obnašanje strahu, vendar bi jezdil vsled važnih poročil, ki sem jih imel pri sebi, najraje sam. Sumljivo se mt je zdelo, da se je neznanec tako hitro prikazal in da je bil njegov konj tako svež, kakor bi ga ravnokar pripeljal iz hleva. Če je prcjezdil ta mož isto pot kot jaz, potem je morala biti to zelo čudna žival, da ni bila upehana; če se pa to ni zgodilo, pa ni to nič kaj varen in zanesljiv tovariš. Ko sem to premišljeval, sem nehote zagrabil samokres in čakal, da je prijezdil neznanec bližje. Ko je bil tik mene, me je nagovoril:! "Prijatelj, tudi jaz sem bil vojak, sedaj sem pa le popotnik, ki bi rad v vaši družbi — če nimate nič proti temu — nadaljeval pot do gradu di Sangro." "Kako pa veste, da sem namenjen v ta grad?" sem vprašal mrzlo. "Saj nisem rekel, da vem, samo skle pal sem in si mislil, da bo prijetneje, | če jezdiva skupaj. Če vam ni všeč, lahko jezdim tudi sam." "Zoper vaše spremstvo nimam ničesar, ampak najina konja si nista prav nič podobna; moj je upehan, vaš pa spočit, kakor bi ga ravnokar pripeljali iz hleva." "Ha, ha!" se je smejal tujec. "Priletel sem z gora." "To je pa malo verjetno." "Vsekakor. Toda šalo na stran! Jezdil sem pred Vami, ko sem pa Vas zapazil, sem si želel Vaše družbe. Ker pa v tej zloglasni deželi ne zaupam komurkoli si bodi, sem se skril za o-nim grmovjem in Vas opazoval. Ker •ste se mi pa zdeli popolnoma zanesljivi, sem sklenil, da se Vam pridružim. Ali Vam ta odgovor zadostuje, ali naj jezdim naprej?" Ni mi preostajalo drugega, kakor reči, da sem zadovoljen. Jezdila sva' precej časa in se prijazno pogovar- j jala. Vendar se nisem čutil popolno- j ma varnega v družbi tega čudnega; spremljevalca. Opazoval sem natan-1 čno vse njegove kretnje. Oči 'so se mu tako čudno svetile, da mi je bilo čimdalje mrzleje pri srcu. Slutil sem, da ne namerava ničesar dobrega. Naenkrat je nastal hud vihar, ki je vrgel naju skoro raz konja, ki sta se zaletavala kakor pijana. "Bog nas varuj!" je zaklical tujec. "Vihar naju prehiti!" Kmalu je začel padati sneg. Vihar je čimdalje bolj naraščal, tako da sva v eni uri s strašnim trudom prijezdila šele do 'sredine planjave. V malih presledkih so bili postavljeni koli, ki so kazali v viharju potnikom pot. Toda kmalu so začela ta znamenja izginjati. Malo je manjkalo, da nisva obupala. V strašni temi sva jezdila kar na srečo. Uboga konja sta se trudila na vso moč, toda sneg je bil vedno večji in uvidela sva. da nama konja kmalu ne bosta mogla več koristiti. Razja-hala sva, prijela konja za uzdi in skušala tako priti naprej. Čez pol ure nisva vedela, ali greva naprej ali nazaj. Pa to še ni bilo vse. Iz daljave so se začuli tuleči glasovi. "Bog nama bodi milostljiv!" je zaklical moj spremljevalec z groznim glasom. "Planjave ne zapustiva živa! Ali slišite volkove?" Med tulenjem viharja, ki se je slišalo kakor zbor peklenskih moči, sva začula dolgo, ničesar dobrega obetajoče rjovenje volkov. Čutil sem, da se mi je kri v žilah izpremenila v led. Od vseh strani sva začula kmalu druge, tem enake glasove in vedela sva, da sva od vseh strani obdana od lačnih volkov, ki naju bodo gotovo napadli. Bližje in bližje je prihajalo rjovenje in čez kake pol ure sva že zapazila v temi svetlikanje ropaželjnih volčjih oči. Še nekaj časa sva rinila z uzdama v rokah po snegu, toda vedno bolj sva bila prepričana, da nama ne preostaja drugega, če si hočeva rešiti življenje, da pustiva svoja konja lačnim volkovom. Preril sem se s težavo do svojega spremljevalca, ki se je bil oddaljil za nekaj korakov od mene, in mu povedal svoje mnenje. "Res, ne preostaja nam drugega," je odgovoril. "Sicer cenim življenje svojega konja skoro tako kakor svoje lastno življenje, toda volkov je vedno več in so vedno predrznejši. Vedno so nama bližje in en nesrečen padec je za naju usodepoln. Preduo pa popolnoma obupava nad rešitvijo svojih živali, poskusiva še svoje samokrese." Komaj je izrekel, je že ustrelil. Zveri so grozno zatulile in se hitro umaknile. Toda čez nekaj minut so pridrvele še ljuteje za nama in takoj jih je bilo vse polno okrog naju. Po tujčevem zgledu sem tudi jaz ustrelil na najbližjega volka. Isti rezultat. Bolesten krik, boječ beg in nato zopet prejšnje trdovratno zasledovanje. Ni bilo druge poti, kakor da jim pustiva svoja konja in srečna bi bila, če bi si s tem rešila življenje. Stopila 'sva tesno skupaj, si podala desnici in prisegla pri svoji časti, da braniva drug drugega do zadnjega diha. Nato sva izpustila uzdi in skušala kar najhitreje priti naprej. Komaj sva napravila par korakov, ko nama udari na ušesa strašno tule-nje, lajanje in stokanje. Vedela sva, da naju ljubki živalci ne bosta nikdar več nosili. Sedaj ali nikoli je bil najugodnejši trenutek za beg. Ljubezen do življenja nama je dajala orjaško moč in tako sva dospela na mesto, odkoder je burja odnesla sneg in so se videla tla. Našla sva tam zopet kol,, ki je nama naznanjal, da sva na pravi poti. V daljavi so se lesketale lučice | v vasi Rocca Rosa in hitela sva, da bi mi je zakjical tujec. "Če prideva tja, sva na varnem. Hitiva!" Hitela sva, kolikor so nama dopuščale moči. Pogrezala sva se v sneg in predno sva se mogla izkopati, se nama je približal en volk na nekaj korakov. Videl sem njegove svetlikajoče se oči in slišal, kako je škrtal z zobmi. Potegnil sem svoj samokres in sprožil. Toda orožje je odreklo. Vendar se je volk nekoliko prestrašil. Skočil je nazaj, toda že v naslednjem hipu je planil s toliko večjim srdom naprej. Zopet sem sprožil in samokres je zopet odrekel. Topot je zver samo obrnila glavo in bi me popadla, da ni bil moj tovariš srečnejši. Zadel je volka, da se je valjal nekaj časa v svoji krvi, toda v hipu so ga dohiteli njegovi tovariši in ga raztrgali na drobne koščke: Ta srečni slučaj nama je pomagal, da sva se izkopala iz snega in hitela naprej. Srečno sva dospela do kapelice in se še pravočasno zaklenila, kajti volkovi so bili takoj za nama. Strašna je bila noč, ki sva jo preživela tu. Hodila sva vedno gor in dol in si mela roke, da ne bi zmrznila; zunaj pa se je mešalo v groznih akordih lajanje lačnih volkov s tulenjem viharja. Govorila sva prav malo, kajti nobenemu se ni posebno ljubilp. Ko sva videla, da se je začelo daniti, sva glasno hvalila Boga, da je naju rešil. Polagoma se je popolnoma zdanilo in volkovi so se vrnili v gore. Rekel sem tovarišu, naj gre z menoj v vas, da se tam ogrejeva in pokrepčava. "Ne!" je rekel odločno, skoraj jezno, "moram se vrniti." "Menda ne boste še enkrat prehodili strašne planjave?" "Pač," je odgovoril in stisnil ustnice, "v vasi nimam prijateljev." "Saj je tam gostilna, ki je odprta vsakemu poštenemu človeku." "Prijatelj," je rekel, me ganljivo pogledal in položil roko na mojo ramo, "ali Vam smem na vojaško čast zaupati neko skrivnost?" "Da, gotovo, prijatelj." "Zanesem se na Vas." "Ne boste se kesali." "No, vidite, to noč Vas je spremljal Giacomo Ranieri, toda ne povejte tega nikomur." "Vi?" sem zaklical začuden in prestrašen obenem, "vi ste roparski glavar, katerega se vsi boje?" "Da, da, prijatelj, jaz! Vendar dali ste besedo, da me ne izdaste in zanašam se na Vas. Do sedaj ste mislili, da je bil vihar za Vas velika nesreča in vendar Vas je rešil gotove smrti. Pridružil sem se Vam, da bi Vas umoril. Hotel sem se polastiti Vaše obleke in papirjev in mesto Vas odjezditi na grad di Sangro, da bi si ga ogledal. Vihar pa je prikrižal moj načrt. Nisem Vas mogel usmrtiti, ker sem Vas rabil za svojo rešitev. Sedaj pa je mož, ki mi je pomagal, gotov mojega varstva, kajti tudi ropar in razbojnik ve, kaj je čast. Vzemite ta prstan, in če bi Vas kdaj moji ljudje napadli, ga samo pokažite in ničesar žalega Vam ne bodo naredili." S hitrimi koraki je odšel in kmalu izginil v snegu. Nikdar več ga nisem videl. Kmalu nato je umrl. Ljudje, ki so toliko časa trepetali pred njim, 'so ga ujeli in u-smrtili. — Najboljši in najstareji Slovenski list,' Am. Slov., stane le $2. na leto. dosegla to rešilno postajo. Toda nevarnosti še ni bilo konec. Kmalu sva zaslišala za seboj jezno renčanje in tulenjc. Bilo je jasno: najina konja so zveri že požrle in bile so še bolj divje, ko so nekoliko okusile kri. "Malo pred vasjo je mala kapelica," Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijačo, L Porter Brewing Company Oba telefona 405. S. Bluff St., Joliet, 111. Salomonovi Rudniki AFRIKANSKA POVEST. Angleški spisal H. R. Haggard, /f Preložil I. M. (Dalje.) "No," je spregovoril naposled kapitan, '"dvakrat sem bil okoli sveta in prišel sem skoro v vsa pristanišča, toda obesijo naj me, ako sem kedaj slišal povest, kakor je ta." "V resnici čudna povest to, gospod Borovski," je rekel Sergij. "Nadejam se, da se ne norčujete iz naju. Znano mi je, da je včasih dopuščeno speljati radovedne novince na led." "Ako tako mislite, gospod Sergij," sem odvrnil nekoliko užaljen in vtaknil popir v svoj žep, "potem je stvar končana. Nisem namreč izmed onih abotnih ljudi, ki mislijo, da so dovtip-ni, ako govore laži, in ki se novodo-šlim nasproti venomer ponašajo z iz-vanrednimi lovskimi dogodki, ki se niso nikdar zgodili." Nato sem vstal, da odidem. Gospod Sergij pa je položil svojo veliko roko na mojo ramo. "Sedite, gospod," je dejal, "prosim oproščenja; popolnoma sem prepričan, da nas no- zgrozil sem se spričo take misli. Zdelo se mi je, da je podati se na tako pot ravno toliko, kakor iti v gotovo smrt, in ako pustimo druge stvari na strani, ker sem n. pr. moral tudi sina podpirati, si nisem mogel dovoliti, da bi ravno tedaj umrl. "Ne, hvala lepa, gospod Sergij, mislim, da rajše ne," sem odgovoril. "Prestar sem že, da bi tako slepomišil, ker mi bi poginili ravno tako, kakor naš ubogi prijatelj Silvestre. Sina imam, ki je odvisen od mene, in zaradi tega ne morem postavljati svojega življenja v nevarnost." Gospod Sergij in kapitan Tomič sta bila zelo razočarana. "Gospod Borovski, " je rekel Sergij, jaz sem premožen, na drugi strani pa tudi odločen za to stvar. Sami določite nagrado za svoje delo, kakor mislite, da bo prav, in izplača se vam, predno odrinemo na pot. Še vee; jaz hočem še pred odhodom vse tako urediti, da se v slučaju, ako se vam ali nama kaj prigodi, primerno poskrbi čete prevariti, toda povest se je glasila za vašega sina. Iz tega morete spo-tako izvanredno čudno, da je skoro ni znati, kako zelo potrebno se mi zdi, da bilo mogoče verjeti." greste vi z nami. Ako tedaj pridemo "Videli boste izvirni zemljevid in na ta ali oni način do tega kraja in pisanje, kadar pridemo v Durban," I najdemo dijamantov naj pripadajo sem odvrnil nekoliko potolažen; kajti! vam in Tomiču v enakih delili. Jaz ko sem prav premislil celo stvar, se mi ni prav nič čudno zdelo, ako bi dvomili nad mojimi besedami. "Ničesar pa vam še nisem povedal o vašem bratu. Poznal sem onega Jima, ki je šel z njim. Bil je Bečuanec po rodu, dober lovec in za domačina zelo razu- sem jih kdaj doživel, in taka, ki jo re-men človek. Onega jutra, ko je go- ven lovec in trgovec ne sme kar tako spod Navil odhajal, stal je Jim pri trio- vreči od sebe. Toda stvar je zelo vajeni vozu in rezal tobak. "Jim," sem dejal, "kam ste pa namenjeni? Ali na slone?" "Ne, gospod," je odgovoril, "mi gremo iskat nekaj več nego slonovo kost.' "In kaj utegne to biti?" sem vprašal, kajti bil sem radoveden. "Ali zlato?" "Ne, gospod, nekaj, kar je še več vredno kakor zlato," in pokazal je zobe. Nisem ga izpraševal dalje, kajti nisem se hotel toliko ponižati, da bi se mu zdel radoveden; bil sem pa osup-njen. Jim je ravno nehal rezati svoj tobak. "Gospod," je rekel. Nisem se zmenil zanj. "Gospod," je dejal v drugič. "No, fant, kaj pa je?" sem vprašal. "Gospod, dijamante gremo iskat." "Dijamante! No, potem greste v napačno stran; iti bi morali proti Poljanam." "Ali ste kedaj culi. gospod, o Suli-manovem gorovju?' "Da." "Ali ste kedaj čuli o ondotnih dija-mantili?" "Cul sem neko neumno povest, Jim!" "Ni povest to, gospod. Poznal sem Sergij, "ali ste kaj razmišljali o moji ponudbi?" "Da," se je oglasil kapitan Tomič, "kaj mislite storiti? Nadejam se, da nama bodete izkazali veselje, da greste z nama notri do Salomonovih rudnikov ali kamorkoli je prišel oni gospod, ki ga poznate pod imenom Navil." Vstal sem in stresel tobak iz pipe, predno se modgovoril. Nisem se še popolnoma odločil ter sem samo še čakal trenotka, da se odločim. In predno je goreči tobak padel .v morje, je bil sklep storjen. Tako se pogosto zgodi, ako človek dolgo časa razmišlja o kaki stvari. "Da, gospoda," sem odvrnil in se zopet vsedel, "jaz pojdem z vama in z vajinim dovoljenjem vama povem, zakaj in pod kakimi pogoji. Najprvo o pogojih, ki jih zahtevam. Prvič: Vi plačate vse stroške in vsa slonova kost in vse druge dragocenosti, ki jih vtegnemo dobiti, se na enake dele razdele kapitanu Tomiču in meni. Drugič: Vi mi plačate petsto funtov šterlingov (deset tisoč kron) za maje usluge na potu, predno odrinemo; jaz pa se zavezem služiti vam vestno in zvesto, dok^pr se ne odločite opustiti podjetja ali dokler ne dosežemo uspehov ali nas premaga nesreča. Tretjič: Vi napišete pravno listino, s katero se zavežete v slučaju moje smrti ali ponesrečenja plačati mojemu sinu Henriku svoto 200 funtov šterlingov (štiri tisoč kron) na leto skozi pet let, potem si bo gotovo lahko sam služil svoj kruh. To je vse, mislim in smem reči, da tudi ni premalo, j^ar zahtevam." "Prav," je odgovoril Sergij, "jaz vse to z veseljem sprejmem. Na vsak način se podam na to pot ter bi vam plačal še več kakor je to za vašo pomoč, posebno ako vpoštevamo posebne vednosti, ki jih imate." "Jako dobro. Sedaj pa, ko sem vam povedal svoje pogoje, vam hočem povedati še svoje vzroke, zaradi katerih sem se odločil, da grem. Prvič, gospodje: poslednje dni sem vaju opazoval, in ako mi ne bodeta štela v zlo, izjavim, da mi ugajata in mislim, da pridemo do cilja. Dovolita mi dostaviti, da je to veliko, posebno ako imamo pred seboj tako dolgo pot kakor je ta. In sedaj, kar se tiče potovanja samega, vam povem naravnost, gospod Sergij in kapitan Tomič, da najbrž ne pridemo več nazaj živi, to se pravi, ako poskusimo prekoračiti Sulimano-vo gorovje. Kakšna je bila usoda starega Dona da Silvestra pred tristo leti? Kakšna je bila usoda njegovega potomca pred dvajsetimi leti? Odkritosrčno vama povem, gospoda, kakršna je bila njihova usoda, taka, mislim, bo tudi naša." Prenehal sem. da vidim, kakšen vtis so naredile moje besede. Kapitan Tomič je gledal nekoliko zamišljeno, o-braz Sergijev pa se ni spremenil. "Mo-, ramo pač poskusiti," je dejal. "Morebiti se bodeta čudila," sem I nadaljeval, "zakaj se jaz, ki sem boječ ne kosce, in šampanjec je šumel in se človekj kakor sem vama pove da se bo zgo- jih nočem. Isto naj velja tudi za slonovo kost, ki jo utegnemo dobiti. Povejte mi svoje pogoje kar naravnost, in jaz seveda plačam tudi vse stroške." "Gospod Sergij," sem odvrnil, "to je najbolj velikodušna ponudba, kar zna in treba časa, da jo premislim Svoj odgovor vam dam, predno pridemo do Durbana." "Dobro," je odgovoril Sergij Vojno-vič in nato sem se poslovil in odšel ter sanjal o ubogem, že davno mrtvem Silvestru in o dijamantih. TRETJE POGLAVJE. Umbopa stopi v našo službo. Od Kapskega mesta do Durbana prideš v štirih ali petih dneh, kakoršna je ravno ladja in vreme. Včasih je iz-krcavanje v tamošnji luki zelo težavno in počasno in ladja se zamudi za štiriindvajset ur, predno pridejo tovorni tolni in odvzamejo blago. Vendar sedaj nam ni bilo treba čakati in tovorne ladjice so priplule kmalu s svojimi dolgimi vrstami grdo ploščatih čolnov, v katere «o z velikim hruščem zmetali blago; premetavali so ga brez usmiljenja, četudi je bil v zaboju porcelan ali sukneno blago; z vsakim so enako ravnali. Videl sem, kako so pri tem razbili steklenic s šampanjcem, na drob- POZOR! Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet Anton Bukoviti, 3400 Kosciusko St., St Louis, Me Slovenska Gostilna Vabim vse rojake, da me v obilnet številu posetite ko se mudite v mo; okolici Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLflDONN/T 0BLI21 tU OBA S VtXiBH tal« » KO«sm rw. REVMATtZMU hromost1 bolesti » kolku bolestih » členkih nevralgul protinu otrplosti mišic slabotnem križu slabostih . Členkih pljučnih in prsnih boleh® mrazenju » životu vnetju ofrsnb mrenb prehlajenju bolestih » ledjih bolestih . križu hudem kasuu STENSKI PAP1P Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander Harass Chi Phone 376 1/ N. W 92* 120 Jefferson St. N. W 92' JOLIET, ILL. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNII-I DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLII 3501 E. 95th St. So. Chicago. 111. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. Chicago Telephone 3462. Jos. Plisich, GROCERIST. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Se priporočam rojakom in rojakinjam za obilno naklonjenost. MOJE BLAGO JE VEDNO SVEŽE IN NAJBOLJE. CENE VEDNO ZMERNE. Emil Bachman 1719 South Center Avenue, CHICAGO, ILL. Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA i. t. d. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svili slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. Pozor, rojaki! Dobit sem Iz Etona za sTOjeM™" sermlno Številko, <■ jamči, da so »<»■ prava iu koristM- Po dulaem č"'[ mi je posrečilo WJ pravo AI pen iu Pomiido proti uf d an ju in za rail ■ k-akorSneSe doHW" svi tu ni bilo, M'1* moikim tu ženi»i»J »ti in dolgi talje"; Cuh popolnomaJ»» lo in ne bodo v« >'r dali, ter neoiirtU Ravno tako niočkim v 6-krusnibrklpop Revmatizemvi-uoi;ah 111 kri«®1 d neti popolnom«5^ vini. kurja oie»«, davice, potne n«" »zebli ne se p0P»3 dstranijo. D4 Ijt •eanica jam«.« "J Pifiite po cenit. "J reKii poiljem >» JAKOB WAHCIC, iu 1092 E. 64th St. Cleveland. ^ Najboljša postrežba. Lunch vesdau. John Rudmati GOSTILNA Prenočišča po primerni ceni 111 noč ali teden. Slov. bartend«11* JOHN GERŠIČ. Chicago telefon 2496. 916 N. Chicago St., Joliet, H1 Martin Nemanir 1900 W. 22 St, Chicago, IU se priporoča si. občinstvu t* ^ obisk njegovega saluna na in Lincoln st. blizu slov. cerkve-' plačna gorka in mrzla jedila '"'"j razpolago. Poleg drugih pij»C ® sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80. M. Nematiich, Chic»« Najboljše klobase! Mi izdelujemo sami klobas* poznamo zato, kakšne snovi*® nahajajo v njih, in zato v* moremo najtopleje prip°rir čati. :: :: :: $ Peter StaudoM Phone 102. 203 Central Ave. Chishoh«! ] K 3 ] so namreč nekoliko nerazbitih steklc-neko žensko, ki je prišla od tod in se nic, odbili na kratko vratove in pili podala s svojim otrokom v Natal; ona šampanjca. Ker so pa bili te pijače ini je pravila o tem, —' sedaj je že nevajeni, jim je šla hitro v glavo in mrtva." začeli so se valjati po tleh in vpiti, da "Jastrebi bodo jedli tvojega gospo- je bila ta dobra pijača "lagati", to je da. Jim, ako bo silil v deželo Suliman, začarana. Nagovoril sem jih z ladje in ravno tako tudi tebe, ako morejo ter jim povedal, da je to najbolj mo-sploh kaj dobrega dobiti na tebi," sem can lek belih mož in da bodo umrli. V dejal. i neznanskem strahu so odpluli na suho I koT kolikor sem potreboval za življe- Pokazal je zobe. "Morebiti. Človek in mislim, da ne bodo vec poskusili [ nje Nf) gospoda> ,lc vem> an je va- dilo z nami, kakor bo nanesla usoda, in ako naj grem v Sulimanovo gorovje, da umrjem, pojdem tja, da umr-jem. Vsemogočni Bog brez dvoma ve, kaj je sklenil z menoj, in zaradi tega se mi ni treba mučiti s to stvarjo. Drugič, jaz sem reven človek. Skoro štirideset let sem lovil in trgoval, vendar nisem nikdar več zaslužil, kakor toli- nje. ma znano, da žive lovci na slone povprečno štiri do pet let. Torej vidita, da sem živel skoraj skozi sedem ro-j dov svoje vrste in mislim, da smrt itak ,, , . , ., . ne more biti več daleč od mene. Ako več lovskih dogodi., k. so bile vse res- L. sp mi k;(j pripeti,0i ne da bi poplačal nične. Nobene potrebe ni, pnpovedo- >jjh do]gov> ne bj njčesar ostaIo v šampanjca. Ves čas, ko smo se vozili proti Na-talu, sem premišljeval o ponudbi Scr-gijevi. Eden ali dva dni nismo nič govorili o tej stvari. Povedal sem jima vati laži o lovih, kajti lovcu se pripeti' Morebiti. Člov mora umreti; že davno želim iti kani drugam; .sloni postajajo tu vedno bolj redki." j "Ah, fante moj," sem mu odvrnil, "čakal boš toliko časa, dokler te bleda stara žena ne prime za tvoj rumeni vrat, in potem bomo videli, kakšno pe sem znaš peti." Pol ure za tem sem videl, da se je vse polno raznih čudnih dogodkov; | odpeljal Navtlov voz. Nenadoma je' vendar to le mimogrede. Jim pritekel nazaj. "Z Bogom, go-j Krasnega večera meseca januarja,. ,et To je nakratko moja sodba o spod," je rekel. "Nisem hotel oditi rbez ki je najbolj vroč mesec v južni Afriki, i . stvar; » slovesa, kajti reči moram, da imate | smo vozili ob obrežju Natala in priča- j ..Gospod Borovski," je rekel go-prav, nikdar več se ne povrnemo." j kovali, da dospemo ob solnčnem zaho- . Sergij( k; me je poslušal z naj-"Ali je tvoj gospodar v resnici na- d« v Durban. Celo pot je obrežje z*, |.jo pozornostj0( "zadovoljen sem z menjen proti Sulimanovim goram, Jim, 1„ zanimivo; povsodi so rdeči pešcem va-j|n; vzroki> vsied katerih ste se od-ali samo tako govoriš?" [ hribi in prostrane živo zelene ravnine, L..,. ^ podjetje> 0 katerem sodite, da "Ne, v resnici gre tja. Pravil nn je, i na katerih se semintja nahajajo kafer-1 mmc gamo Ilcsrečno končati. Ali d-: si hoče tam pridobiti bogastva, ah ski krali (vasi), obdajajo jih trakovi injate aH nc> pokažejo edino čas podporo mojemu sinu, ki se priprav-I lja< da si bo mogel služiti svoj kruh, I po tej pogodbi pa bo preskrbljen za vsaj poskusil bo. Lahko torej posusi belih valov, ki se zaganjajo v skalovje, tudi z dijamanti." I In ravno preden prideš v Durban, so "Oh!" sem rekel, "počakaj malo, posebno lepi ti kraji. V hribih je vo-Jiin, ali hočeš vzeti seboj pisemce za da tekom stoletij izkopala globoke svojega gospodarja? Jim, ali mi ob- struge, po katerih se svetijo reke; ob ljubiš, da mu ga ne izročiš prej, dokler njih vidiš najlepše zelenje, grmovje, ki ne prideta sto milj daleč?" raste, kakor ga je Bog vsadil in razno "Da," je zatrdil. I drevje, in semintja opaziš belo hišo. In vzel sem košček popirja in za- ki se smeji na nemirno morje in daje pisal nanj: "Oni, ki pride tja, naj sple-, celemu pozorišču nekaj domačega, vaza po snegu desne Sabine gore, dokler bljivega. Toda mi smo se nekoliko in dogodki. Toda, ako imate prav ali ne, jaz vatli povem, da nameravani J ti do konca, dobrega ali slabega. Ako nas že čaka smrt, potem je vse, kar vam imam še povedati, da bomo prej še gotovo kaj streljali, kaj ne, kapitan?" "Da, da," je pristavil Tomič. "Vsi trije smo vajeni nevarnosti in smo na različne načine že odločevali o usodi I^m^s^mmmms^maz//^^ . NEREDI PREBAVNIH ORGANOV Da si ohranite dobro zdravje, ne smete dovoliti neredom v prebavne org®"6 ker ti so navadno znaki bolezni, bodisi celega telesa ali pa posameznih ganov. Brez prave jedi in prebave ni življenja. Zato je prav važno, imate vedno pri roki tako zdravilo, ki bo, v slučaju neredov prebavnih org* I nov, prineslo hitro pomo. Za vse podrobne slučaje smelo priporočamo vsakbmur DOBROZNA^0 IN ZANESLJIVO IN HITRO DELUJOČE Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Ta izvrstni lek bo izčistil prebavni sestav popolnoma brez kakih naji119" šili slabih posledic; pospeši okus, daje mop odvodnim organom, odstraf' basanost in vsa druga zla, ki so s to nadlogo v zvezi. Naj bi se rabilo v kem slučaju. Imejte to zdravilo vedno v hiši in ga rabite zlasti v slu^aJ 9 floc v 10] ne pride do vrhunca na severni strani, kjer se nahaja Salomonova velkia cesta." "No, J ini, ko izročiš tole svojemu gospodarju, reci mu, naj se brezpogojno ravna po tem nasvetu. Ne smeš mu ga dati sedaj, ker jaz nočem, da pride nazaj ter me vprašuje po stvari, o kateri nočem govoriti. Sedaj pa le odidi, Jim, voz je že skoro izginil izpred oči." Jim je vzel pismo in odšel, in to je vse, kar vem o vašem bratu, gospod Sergij; vendar zelo se bojim---" "Gospod Borovski," je odvrnil Sergij, "na potu sem iskat svojega brata; iskat ga grem v Sulimanovo gorovje in tudi preko njega, ako treba, dokler ga ne najdem ali ne zvem, da je mrtev. Ali hočete iti z menoj?" Jaz sem, kakor sem že povedal, mislim, previden človek, celo boječ, in r • i ■ - j svoieua življenja; radi tega ni dobro uracunah, in solnce je ze davno zašlo, ' 1 .' ako bi'se sedaj vrnili.' "Sedaj pa sem za to, da odidemo doli v salon in napravimo majhno po- ko smo se zasidrali v durhanski luki in smo čuli strel iz topa, ki je naznanjal, da je dospela angleška pošta. Bilo je prepozno misliti, da bi šli na suho, in radi tega smo se podali večerjat. Ko smo se vrnili na krov, je že mesec nad morjem in obrežjem tako lepo sijal, da so skoro obledeli veliki in nagli bliski iz svetilnika. Od obrežja sem so prihajale sladke vonjave in v oknih hiš je lesketalo na tisoče lučic. Od velike bližnje ladje se je čulo petje mornarjev, ko so dvigali sidro, da se pripravijo za odhod. Skratka, bila je krasna noč, taka noč, kakor jo morete doživeti samo v južni Afriki. Mi vsi, to se pravi: Sergij Vojnovič kapitan Tomič in jaz, smo se podali proti krmilu, kjer smo sedli in nekoliko časa molčali. "No, gospod Borovski," je začel skušnjo, samo radi sreče, veste." In storili smo tako. Naslednjega dne smo se podali na suho in jaz sem peljal Sergija in kapitana gori v malo kočo, ki jo imenujem svoj dom. Samo tri sobe ima iti kuhinjo in je zidana iz zele opeke s streho iz železa; imam pa tudi vrt z najboljšimi lokvot-drevesi, kar jih poznam ter nekoliko mladih mango-dre-ves, od katerih mnogo pričakujem. Vrt mi oskrbuje moj stari lovec Jakob, če-gar nogo je zlomila bivolova krava v deželi Sikukiiniš, tako da ne pojde nikdar več na lov. Ker v hiši ni bilo prostora za vse, sta Sergij in kapitan Tomič spala v šotoru, ki je postavljen (Nadaljevanje na 7. strani.) BITTER-WINE A s thinerovo HORKEjmO "••»r^d b/JOSEPH triner 759 SAsM»nd Ave. CHICAGO, ILL „tf ZABASANOSTI, GLAVOBOLA, BOLI V ČREVESIH, SLABOČE, NERVOZNOSTI, NEPREBAVNOSTI, ZGUBE OKUSA, ŽOLTENICI, TRPLJENJU PO JEDI. Ne čakajte, misleči, da se bolezen sama odstrani. Če se ne rabi dobcf oslabijo organi. Najboljše zdravilo v vseh takih slučajih je: k* I Trinerjevo Araer. Zdravilno Grenko Vin0, V vs^h lekarnah. Ne a ljite ponare -j Ko V' JOSEPH TRINER, 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ?JJ tki! 1 ivoje ti"™ vili Največja slovanska trgovina likerjev T Združ. državah i?C. F. ZARUBA & CO. Importirano in domače blago. Damo najboljše blago za vaš denar in jamčimo polno mero. NEKAJ NAŠIH CEN: sem redilo ii* pen tfe» lo proti HJ za mil» Je do(«W» »lo,čWJ n žensSUC ji Ulje* noro«!"* odo J ,e oii«"-ako ir v 6. d pol emv kili ilnoL a njen. otne f" se pO] >. »• imčim cenik« lem ni « tend«: Red Rye Whiskies..... .....$2.00 $2.50 $3.00 White Rye Whiskies... .....$2.00 $2.50 $3.00 Rums.................. .. .$2.00 $2.50 $4.00 $5.00 $2.50 $4.00 $5.00 $2.50 $3.00 Alcohol................ .. ..$2.50 $3.00 $4.00 $3.00 $4.00 $5.00 $2.50 $3.00 $2.00 $2.50 $3.00 .Največja zaloga vina iz Ohio, California in iinportiranili po "'1.25 do $3.00 galon. j. framiner Stomach Bitter Wine 6 botelk $3.50, 12 botelk za s Idil * - * P° »olik cenik žganj, vin in likerjev. Denar Money Order ali v registriranem pismu. Pred-racamo voznino ali ekspres na vseh naročilih za $10 ali več. JI ekspres PIŠITE SLOVENSKI c. f. zaruba & co. 18 Third Ave. Dep A. S. Pittsburgh, Pa. Ljudska banka Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu L_f ^ • "i ^ • ^ ^ Vlade Zd. Držav, nranimica ?°*tn« in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Batik PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 SALOMONOVI RUDNIKI. (Nadaljevanje s 6. strani.) zadnje sem dobil dva, nekega Hoten-tota z imenom Vent in nekega majhnega Zula z imenom Kiva, ki je imel to prednost, da je dobro govoril angleščino. Venta sem poznal že poprej, bil je eden najboljših strelcev divjačine, kar sem jih kdaj videl. Zdel se je neutrudljiv. Zastonj pa sem iskal še tretjega, ki bi bil pripraven za moje namene, in radi tega smo se odločili odriniti dalje brez tretjega, zanašajoč se na srečo, da morebiti najdemo na poti po deželi pripravnega človeka. Toda na predvečer onega dne, ko smo se odločili za odhod, mi je Zulu Kiva sporočil, da me čaka zunaj neki mož, ki bi rad z Takoj po večerji sem rgaflft ih * o,* org«' [A*0 ■estna hranilnica ljubljanska v LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3, KRANJSKO. ^"larneKa prometa koncem L 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD P> UJ0N 300 TISOČ KRON. Složen denar obrestuje po % brez vsakega odbitlca. .OJ^OST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KON 1» . ?D VLA°E w CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA » fcCr Premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAK> <>«narja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. *»hte p°li,jajte p° posti ali kaki zanesljivi banki. pri BAN ICo Vajte odločno, da te Vam posije denar le na "mestno hranil rW'UBLjANSKO v ljubljani" in ne t kako drngo manj varni ■ Nam pa takoj pišite, po kateri banki dobimo Val ^^ Na»LOV NAM PlftlTK RAZLOČNO IN NATAMČNOI Lili ** v v* ičJ Ct J#l željah od 9-12. ure '°06M J0L ■ CHicAGO STREET Is. T> ILLINOIS Kadar hočete urediti kako zadevo v stari domovini (glede dedščine ali posestva), ali hočete poslati komu pooblastilo (folmaht) ali kako drugo listino, se obrnite na me, ki Vam izdelam vse v popolno zadovoljnost in za nizko odškodnino. Rojaki v raznih drugih krajih Amerike in Kanade se lahko obrnejo na me za nasvete v njih zadevah. Pojasnila dajem pismeno ali ustmeno zastonj. & K1™* s Lesni ♦»•♦♦»♦trgovec. ,n D**plai,„j, st Joliet v mojem malem logu pomarančnih dreves koncem vrta. No, da nadaljujem — kajti ako tega ne storim, se boste naveličali moje povesti, predno še pridemo do Sulima-novega gorovja, — ko sem se odločil za pot, sem začel delati potrebne priprave. Pred vsem sem dobil od Sergija ono listino, s katero se preskrbi moj fant v slučaju nesreče. Bilo je nekoliko težavaicSkda smo celo zadevo postavno reMfcpj^ti gospod Sergij je bil tukaj tujro'm lastnina, katero je bilo treba obremeniti, se je nahajala preko vode; navsezadnje se nam je'menoj govoril, vendar posrečilo urediti stvar s po- mu naročil, naj ga pripelje notri. V močjo odvetnika, ki si je pa seveda ' trenutku je vstopil visok možak, pri-svoje delo prav mastno zaračunal. Ko jetne zunanjosti, kakih 30 let star in sem prejel še svoj ček za petsto fun-1 za Zulu zelo svetle barve, dvignil svo-tov šterlingov in na ta način zadostil j jo težko palico, se vsedel v kot s pre-svoji previdnosti, sem kupil v Sergi- j križanimi nogami in molče sedel. Ne-jevem imenu voz in priprego volov, ki koliko časa se nisem zmenil zanj, kajti so bili zelo lepi. Voz je bil dvaindvaj- ako bi začel takoj pogovor, bi me imel set čevljev dolg, z železnimi osmi, zc- Zulu za navadnega človeka in moj u-lo močan, zelo lahek in skozi in skozi gled bi takoj splaval po vodi. Vendar zgrajen iz najboljšega lesa. Ni bil sem pa opazil, da je nosil na svoji gla-popolnoma nov, ker je bil že dvakrat vi črn obroč, narejen iz neke vrste gu-na dijamantnih poljanah, pa ravno iz mija, poliranega z mastjo in vdelane-tega. smo lahko sklepali, da je bil les j ga z lasmi, kakor ga navadno nosijo v resnici dober. Ako je kaj slabega j Zuli, kadar so dosegli gotovo starost pri vozu, se pokaže takoj na prvi poti. ali dostojanstvo. Začudil sem se tudi, Bil je polpokrit voz, kakor pravimo, j ker mi je bil ta obraz tako znan. bil je namreč pokrit na zadnji strani, "No," sem spregovoril, "kako ti je na sprednji pa je bil prostor za razne ime?" potrebščine, ki smo jih morali vzeti I "Umbopa," je odgovoril s počasnim seboj. V zadnjem delu je bila nekaka in globokim glasom. Hex in Moose Pivo NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja FRANK TRAMPDSH VIRGINIA, MINN. Dulutli Brewing & Malting Co. Duluth. Minn. Slovenski Zdravnik (Zraven slovenske cerkve.) Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, ki ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker s« se obrnili s popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali ps pišite. Adresirajte pisma tako: Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL. Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L. LONGFLOS & LIBERŠEB 1014 N. Chicago St., Joliet, I1L - Slovenska- J. C. Adler & Co. onporoca rojakom svou MoNiiion T«1- 101 Joliet, lit. postelja, v kateri sta mogla ležati dva človeka, nadalje stojalo za puške in mnogo drugih manjših stvari. Dalje sem kupil krasno priprego dvajset zu-luških volov, ki sem jih že eno ali dve leti želel imeti. Šestnajst volov je navadno število za priprego, jaz sem pa za vse slučaje vzel še štiri. Ti zuluški so sicer majhni in lahki, komaj pol tako veliki kakor afrikanderski voli, ki jih navadno rabijo za prevažanje; vendar pa imajo to prednost, da lahko žive tam, kjer bi afrikanderski stradali in da zamorejo z lahkim tovorom narediti pet milj več, ker so hitrejši in jih tudi noge ne začno tako hitro boleti. In kar je še več, ti voli so prehodili že celo južno Afriko in so postali nekako utrjeni proti takozvani rdeči vodi, ki tako pogosto uniči cele priprege volov. Kar se tiče bolezni na pljučih, ki je zelo pogosta v tej deželi, so bili vsi cepljeni proti njej. To se zgodi na ta način, da se naredi v volov rep mala vreza, ki se potem zaveže z delcem bolnih pljuč živali, ki je poginila na tej bolezni. Posledica tega je, da začne vol bolehati in dobi bolezen v bolj mili obliki, ki povzroči da živali odpade rep, navadno en čevelj od korenine, in tako postane vol zavarovan proti nadaljnim napadom. Zdi se, da je okrutno oropati žival repa, posebno v deželi, kjer je toliko muh; vendar sem jaz mnenja, da je bolje žrtvovati rep in obdržati vola, kakor pa izgubiti oboje, rep in vola. Za tem je sledilo vprašanje glede živil in zdravil, katerega se je bilo treba lotiti z največjo skrbnostjo; kajti gledati smo morali tudi na to, da ne preobložirrto voza in vendar vzamemo seboj vse, kar je bilo neobhodno po trebno. Na srečo se je pokazalo, da je bil kapitan Tomič nekoliko zdrav nika, ker je nekoč v svojih mladih letih obiskoval zdravniški in ranocelni-ški tečaj. Seboj je imel lepo popotno lekarno v majhni skrinjici in celo vrsto zdravniškega orodja. Ko smo bili v Durbanu, je odrezal nekemu Kafru bolni palec na nogi tako spretno, da je bilo veselje videti. Bil je pa po polnoma osupnjen in v zadregi, ko je Kafer, ki je sedel mirno in molče gle dal operacijo, prosil, naj mu da drugega mesto onega, rekoč, da bi mu "bel prst" za silo tudi pomagal. Tako daleč pa Tomičeva umetnost vendar ni segala. Ko so bile te zadeve povoljno rešene, sta preostajali še dve važni točki, namreč glede orožja in služabnikov. Kar se tiče orožja, ki ga je gospod Sergij prinesel seboj iz Evrope, ter onega, ki sem ga imel jaz, bo najbolje, da prepišem iz svojega zapisnika, ki smo ga takrat napravili, za kaj smo se odločili: "Tri težke puške za slone, dvocev-ke, vsaka kakih petnajst funtov težka, s potrebno množino črnega smodnika." Dve izmed teh sta bili od neke dobro znane londonske tvrdke, najboljšega dela; ne vem pa, katerega izvora je bila moja, ki ni bila tako lepo izdelana. Rabil sem jo že na mnogo lovih in ustrelil z njo mnogo slonov, in ved no se je izkazala kot izvrstna puška, na katero se morem vedno zanesti, "Tri repetirke, dvocevke, krasno o-rožje, čudovito za srednje veliko divjačino, kakor antilope; kroglje so bile polotle." "Ena dvocevka za streljanje divjačine. "Trije revolverji s težkimi naboji." To je bilo naše orožje, in ker je bila vsaka vrsta istega dela in kalibra, je bilo mogoče naboje zamenjavati, kar je bilo zelo važno za nas. Nočem se zagovarjati, ker sem vse to tako nadrobno navedel, vendar vsak izkušen lovec ve, kolikega pomena je primerna zaloga pušk in streljiva za uspehe na potu. Sedaj pa o ljudeh, ki naj bi šli z na mi. Po mnogem posvetovanju smo se odločili, da jih vzamemo seboj pet namreč voznika, vodnika in tri služabnike, Kot voznika in vodnika sem brez težav dobil dva Zula z imenom Goza in Tom; s služabniki pa je šlo težje Treba je bilo, da so bili popolnoma zanesljivi in pogumni možje. Navse 'Tvoj obraz sem že videl." 'Da; Inkusi (poglavar) je videl moj obraz pri Majhni roki dan pred bitko." Sedaj sem se spomnil. Bil sem eden ojnikov Lorda Helmsforda v oni nesrečni vojski z Zulu, in jaz sem bil tako srečen, da sem zapustil z več ozmi tabor en dan pred bitko. Ko sem čakal, da vprežejo vole, sem se razgovarjal s tem možem, ki je imel neko malo poveljstvo nad domačimi pomožnimi četami, in on mi je dejal, da dvomi o varnosti tabora. Takrat sem mu rekel, naj drži jezik za zobmi ter pusti take stvari modrejšim glavam; pozneje sem se pa spomnil njegovih besedi. "Spominjam se," sem rekel; "česa želiš?" "Tole je, Makumazan (to je moje kafrsko ime in pomeni človek, ki ponoči čuje, ali podomače, ki ima svoje oči odprte). Čujem, da si namenjen z belimi glavarji od onstran vode na dolgo pot daleč proti severu. Ali je to resnica?" "To je." "Čujem, da si namenjen do reke Lu-kanga, ki je mesec dni hoda onstran dežele Manika. Ali je res tako, Makumazan?" Čemu me vprašuješ, kam smo namenjeni? Kaj to tebi mar?" sem odgovoril, kajti cilj našega potovanja smo skrbno skrivali. 'Radi tega, o beli možje, ker bi šel rad z vami, ako v resnici potujete tako daleč." Bilo je nekaj dostojanstvenega v njegovem govorjenju in posebno v rabi besedi "o beli možje", mesto "o Inkusi", kar me je osupnilo. "Nekoliko si se spozabil," sem odvrnil. Tvoje besede so nepremišljene. Tako se ne govori. Kako ti je ime, kje je tvoj kral (koča)? Povej nam, da bomo vedeli, s kom imamo opraviti?" "Moje ime je Umbopa. Spadam k zuluškemu ljudstvu, akoravno nisem eden izmed njih. Dom mojega rodu leži daleč proti severu, ostal je tam zadaj, ko so prišli Zuli 'pred tisoč leti' doli, dolgo predno je vladal Haka v deželi Ztflov. Jaz nimam krala (hiše). Potujem že mnogo let. Prišel sem kot otrok od severa v deželo Zulov. Služil sem nekaj časa v njihovi vojski. Odšel sem iz dežele Zulov in prišel v Natal, ker sem hotel videti šege in o-bičaje belih mož. Sedaj imam dovolj vsega tega ter bi šel rad zopet proti severu. Tukaj ni kraj zame. Ne želim denarja, vendar sem hraber in pogumen človek in vreden svoje postelje in hrane. Govoril sem." (Dalje prih.) BRIVNICA IN KOPALIŠČE Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Phone Canal 498. August Poglajen 2300 S. Robey Street CHICAGO, ILLINOIS- Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM A. M. SMELSER, izdelovalec. J. E. SEEBOLD, ravnatelj. Phone 474 w. Nad poštnim uradom. FOTOGRAFIČNI STUDIO Slovenci v LaSalle in okolici, pridite in poglejte naše slike in gotovo bodete zadovoljni. W. O. OONET PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th £1. Joliet Nat. Bartk Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni VJVažno uprasanje! DO mi opravi najbolje in najceneje Konzularne vojaške AflYZZWt Grove st ^^ilwaukee.Wis. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Ce boš kupoval od nas, ti bomo ti« lej postregli z najnižjimi tržnimi c* nami. Mi imamo v zalogi vsakovrs« n^ira lesa u* stavbo his iti poslopij mehki is trdi les, lath, cederne »tebra, desk it šingine vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines uli. blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi s. pri nas in oglej si našo zalogo I Mi U bomo zadovoljili in ti prihranili denai John Grahek ...Gostilničar... Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILLL Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET. ILL. National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, III. Edina slovanske fiotefraflj« ▼ Joliet«. Zmerne Cene. Najboljše delo. Met Steal Dye House Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488. The Will County National Bank o£ Joliet. Illinois. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street, Joliet, 111 Anton Košicek Slovenski gostilničar Pri meni je redno nqTeft »abate in najbolj ie pijače. "Tontek Is 0. K." N. W. Phone 1297 1151 N. Broadwaj. J0L1IT N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEVAP SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111. Prejema raznovrstne denarn« vlHP ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,00fr.0t. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kaiir. JT. W. LYONS NaS office in Lumber Yard ni vogl» DES PLAINES IN CLINTON STJ NAZNANILO. Cenjenemu slov. občinstvu naznanjam, da potujem sedaj po Minnesoti. kjer bom prodajal ure, zlatnino itd. Priporočam se toplo vsem rojakom, da me obilno počaste s svojimi naročili. FRANK BAMBICH, urar in zlatar, JOLIET, :-: :-: ILLS AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom ir Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna svitljava dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin« 3. razreda na parobrodih Kaiser Frani Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jesiki. Družbni parobrodi na dva vijaka Martha Washington—September 13. Belvedere — September 24th. Oceania — October 1st. Kaiser Franz Joseph I—October 11 Za vsa nadaljna pojasnila se obrai na glavne zsitopnik«: PHELPS BROS, ft CO. 2 Washington St, New York, N. T. ali na njih pooblaščen« zastopnika Zjed. drlavsh in Kanadi R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT * DVE PISARNI V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. V Chicago, Ills.: Soba 612 — 155 North Clark Street Telefon: Randolph 810. Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon 924. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti JOHN FUGINA 9510 Swing Ave., So. Chicago, IU. SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako soboto in nedeljo. Phone South Chicago 387. JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. 55=T= Sužnost pod zvezdnatim praporom. Washington, D. C., 25. avg. — Sužnost v svoji najgroznejši obliki cvete na Filipinih, celo v mestu Manili, in podložnost zvana "peonage" se izvršuje na vseh koncih in krajih. To je razvidno iz poročila posebnega komisarja Dean Worcestra, ki je pravkar dospel v zavezno glavno mesto. Filipinci izvršujejo v gotovih delih otočja lov na otroke po gotovem načrtu in prodajajo svoj plen z velikim dobičkom, posebno na Kitajskem. Tu se uboge stvarce preoblečejo po kitajsko in porabijo za vse mogoče syrhe. Dr. Worcester poroča o mnogih jju-čajih, v katerih so bili otroci po trgovcih s sužnji ali njihovih agentih zvabljeni iz domače hiše pod krivimi pretvezami, da se jih misli odgojiti v kaki znameniti šoli itd. ter enostavno prodani. Na neki zajamčen slučaj se posebno kaže: Neka 131e'tna deklica je bila za-menjena za nekaj prasic in eno oblačilo. Najvišje sodišče na otočju je o-prostilo prijetega ljudotržca na temelju okolnosti, da je bila žrtev zvablje-na in se ni rabilo nasilstva. Ta slučaj, tako se poudarja v poročilu, je zadoščal za potlačenje mnogih sličnih slučajev. Zakonodajstvo otočja, tako se trdi nadalje, se je upiralo, izdati zakone, ki so bili določeni, da napravijo konec sramotnemu ljudotrštvu. Dr. Worcester je iznova predložil zakonodaj-stvu obširno poročilo, v katerem kaže na te razmere. "Zelo težko je," tako je rečeno koncem poročila, "izvedeti podrobnosti o kakem slučaju, kajti konstablerji se skrivajo z ljudotržci pod eno odejo. "Pred zakonodajstvo je bil priveden neki trgovec s sužnji, ki je bil zasačen na samem dejanju, ko je hotel neko mlado dekle prodati, a niti las mu ni bil skrivljen. "Lahka stvar bi bila, predočiti tisoč, da desettisoč prepričevalnih slučajev, pa naj jih nekaj zadošča." Člani zakonodajstva se obdolžujejo, da vzdržujejo na svojih plantažah "peonažni sistem". Zanimiva izjava. Rim, 23. avg.—Ruski poslanik Kru-penski je izjavil glede balkanskega vprašanja tudi sledeče: Naj Odrin dobi Turčija ali naj ga obdrži Bulgaria, na Balkanu se vrši sedaj šele prvi akt tragedije. Morebiti ni spor med Turčijo in Bulgarijo tako opasen kakor je opasen položaj med Bulgarijo in Grčijo zaradi Kavale. Ta spor u-tegne zadobiti kdaj velike dimenzije. Kar se tiče Bulgarije same, se je pretiravalo, pripisujoč ji pred vojsko neizmerno moč, pretirava se pa tudi zdaj, ko se jo smatra za propalo. Bulgaria rodi veliko otrok. Ljudstvo se bo kmalu zopet povzdignilo in Bulga- ria ima gotovo veliko prihodnost. Bukareški mir bo zazdaj situacijo u-trdil. Glede grozovitosti utegne biti nekaj res, gre se pa za ekscese solda-teske brez vednosti oblasti. Rusija bo nastopala mirno, a odločno. Nadškof Bogdanovič še ni najden. Dunaj, 7. sept.—Grški nadškof Bogdanovič, ki je metropolit v Karlovcih na Ogrskem, in ki je bil predvčerajšnjim zglašen kot pogrešan iz Bad Gas-teina, se doslej še ni mogel najti. Pomožna ekspedicija, ki je bila poslana iskat nadškofa, ki je podjel iz Bad Gasteina izlet v gore, se je vrnila, ne da bi kaj zasledila. O pogrešancu ni duha ne sluha, tako da je stvar zagonetna. _ Žrtve balkanskih vojn. Dopisnik "Corriere della Sera", ki se mudi sedaj v Makedoniji in je obiskal vsa večja bojišča zadnjih bitk, je sestavil to-le cenitev izgub balkanskih narodov. V prvi vojni je mobilizirala Bulgarija 350,000 mož, izgubila 80,000, vojni stroški znašajo 1440 milijonov kron. Srbija 250,000 mož, izgubila 30,-000, stroškov ima 744 milijonov kron. Grška je mobilizirala 150,000, izgubila pa 10,000 mož, stroški znašajo 336 milijonov kron. Črna gora je mobilizirala 30,000, a izgubila 8000 mož, stroškov ima 19.2 mil. kron. Turčija je mobilizirala 450,000, izgubila 100 tisoč mož, vojni stroški znašajo 1902 milijonov kron. V drugi vojni je izgubila Bulgarija 60,000 mož, stroški znašajo 874 milijonov kron, Srbija je izgubila 40,000 mož in ima 480 milijonov vojnih stroškov. Skupne izgube v obeh vojnah in kar jih je vsled kolere in epidemije pomrlo, se cenijo na 400,000 ljudi, a skupni vojni stroški znašajo do 6240 milijonov kron. Ustrelil šerifa in sebe. Sullivan, 111., 5. sept. — Šerif William Flemming iz okraja Moultrie je bil ustreljen nocoj po Nimrodu Huff, ko je poizkušal prijeti Huffa zaradi namišljenega poskusa, usmrtiti svojo nevesto, Ado Sipes. Ko je usmrtil šerifa, je Huff izvršil samoumor. Atentat. Dunaj, 5. sept. — Nadškof Bogdanovič, patriarh srbske cerkve na Ogrskem, ki se mudi radi zdravljenja v toplicah Gastein, se pogreša že dva dni. Bati se je, da se je pripetila pre-Iatu kaka nezgoda ali da je zašel v zlobne roke. Bivši sodnik kriv tatvine. Two Harbors, Minn., 4. sept. — Porota v okrožnem sodišču je danes spoznala krivim Davida P. Lawrence, ki je sedel na zatožni klopi pod obtožbo tatvine v drugi stopnji, za kar je določena kazen od enega do pet let v dr- žavni kaznilnici. Lawrence i£j&>il ob-dolžen, da si je po krivem"p?isvojil denar, ki je pripadal go spe j G. IJ-arret-tovi iz Wijitona, Minn. I_6kvt;.nce je bil poprej Štadnik za potrjevanje oporok v okraju Lake in dobro znan odvetnik. _ —■----- Še več žrtev zrakoplovstva. San Diego, Cal., 4. sept. -.— Poročnik Moss Lore od zaveznega signalnega voja je bil danes na mestu usmrčen, ko je s svojim zrakoplovom bliskovito telebnil iz višine 2000 čevljev. Brieg, 4. sept.—Dva nadaljnja častnika nemškega zrakoplovnega voja sta bila danes usmrčena. Poročnik pl. Eckenbrecher in poročnik Prinz sta telebnila s svojim zrakoplovom, ko sta poizkušala vzleteti na novem vojaškem vzletališču. Zmučkana sta bila na smrt.__ Panamski prekop. Panama, 7. sept.— Suho izkopavanje prekopa je bilo dovršeno, ko jje včeraj parna lopata odstranila zadnjo skalo v Culebra-zarezu. Nadaljnje izkopavanje kanala se bo dovršilo z lopato za blato. Sv. Oče prehlajen. Rim, 4. sept. — Papež Pij je prebil nemirno noč in tožil o slabosti. Zdravniki pa so davi izjavili, da ni vzroka za bojazen, da gre samo za prehlad in napad kašlja. Poiščite vzrok. V slučaju kake nezgode poizkušate najti vzrok iste, in sicer zato, da se mu v prihodnje izognete. Isto bi morali storiti v slučaju nenadne bolezni, raz-draženosti ali slabosti. Seveda boste najprej iskali pomoči — čim preje, tem bolje. Če je sedež vašega obolenja v želodcu ali v drobju, vam Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino donese najhitrejšo olajšbo. Hitro vam izčisti telo in izpodbudi vse organe k delu. Če vas nadleguje zapečenost, ne najdete boljšega zdravila, ker ni nikdar potrebno, da povečate popitek. Tudi je zelo izdatno pri izgubi slasti, notranjih bolečinah, razdražljivosti in malokrvnosti. V lekarnah. Jos. Tri-ner, uvoznik in izvoznik, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Trinerjev liniment hitro pridobiva prijateljev, ker je najboljše in najmočnejše zdravilo za bolečine. Krajne bolečine se lahko hitro odpravijo z rabo Seve-rovega Gothardskega Olja (Severa's Gothard Oil), katero se ceni kot najboljše mazilo zoper revmatizem, otekline, otolkljaje, odrge, okorele sklepe in mišice, nevralgijo in razne druge bolečine. Cena 25 in 50 centov v lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. i J — IŠČEM ZNANCA MARKOTA ŠA-šek, rodom iz Reštova, fara Kama-nje, Hrvaško. Naj se zglasi sam ali ako ve kateri rojakov za njega se prosi, da ga naznani na naslov: Martin Kozjan, Leetonia, Ohio. NAPRODAJ SALU^jilŠA IN LO-ta z vso opravo. vi^^Hgko par lot v mestu Gary. Prix^i vse po primerni ceni, ker se mislim seliti. John Ivanich, Jefferson & 11th St., Gary, Ind. 7-8-9 NAPRODAJ DOBRA KMETIJA 28 lov zemlje, vse obdelano, le 15 oralov je pašnik in hosta. Doljja voda. Hiša 6 sob, hlev za 4 konje in 7 glav goveje živine, kurjak in corn crib in shramba za žito. Vse je dobro ograjeno z žico. Cena $58.50 a-ker. $2000 se ima plačati takoj, a ostalo 17 let po 5 odstotkov obresti. Štiri milje od žel. postaje za v Chicago ali Joliet. Blizu kat. šole in cerkve. Več pove: John B. Stukel, 207 Indiana St., Joliet. 111. ufn3 NAPRODAJ V NAJLEPŠEM PRO-storu lota in hiša s 6. krasnimi sobami, vodo, gasom in vsemi modernimi napravami. Več pove: Amer. Slovenec. unf3 NAPRODAJ NAJSTAREJA MES-nica in grocerija v Jolietu, sredi slo-vensko-hrvatske naselbine. Prodam radi bolezni po primerno nizki ceni. Več pove: Amer. Slovenec. unf3 NAPRODAJ DVE LOTI PO 25x120 ft. vogal Ruby in Canal Sts., Joliet, 111., prav pri mostu prvi dve loti na desno ko se pride od mesta čez most. To so edine lote naprodaj v sredi slovensko-hrvaške naselbine. Prostora je za dva poslopja. Na vogalu za saloon, a poleg pa za prodajalno za obleko in obuvala, ker na tisoče ljudi gre tod vsak dan na delo in iz dela. Kare že ronajo izpred lot v Auroro. Nekaj korakov od tovarn. Več pove: Jos. Stukel, lastnik, 209 Indiana St., Joliet, 111. GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet. 111. KJE JE MOJ BRAT FRANK MU-ha, doma iz Velike Bukovce št. 19 pri Postojni. V Ameriki je že 3 leta. Kdo ve zanj naj ga javi na: Andrew Muha, 310 Midland Ave., Joliet, 111. ROŽA SVETA, VEZANA, $1.50. Ta zanimiva povest se že delj časa priobčuje v "A. S^^? Mnogi .čitatelji j^Hnajo jako radi. Dokaz, ker se vea^Poglašajo oni, ki katerikrat slučajno lista ne dobe. Mnogi bi radi dobili knjigo te povesti. In ker se jih je že precejšno število oglasilo za knjigo, zato smo sklenili preskrbeti več sto izvodov iste, da jo pošljemo naročnikom, ki nam pošljejo $1.50. Knjiga ima 464 strani. Tiskana je z razločnimi — velikimi črkami, tako da jo lahko vsakdo čita. 0 krasni vsebini te knjige nam ni potreba pisati, ker je našim cenj. čitateljem že itak poznana. Oglasite se za njo takoj pod naslovom: AMER. SLOVENEC, Joliet, 111. Louis Wise "MEET ME FACE TO PACK" gostilničar 200 Jackson St, Joliet, tt Prijateljem in znancem naznanjaš, da sem kupil Mauserjev salun, kjer m lahko najdete vsak čas in se okrepčat* V zalogi imam najboljša vina in drtm pijače Anton Dowiak N. W. Phone 382. 1100 N. BROADWAY, JOLIET, ILL SLOVENSKA GOSTILNA NAJBOLJŠE DOMAČE VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Fina prenočišča za potnike. Pri meni dobite najboljši mošt. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše m* so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek« jene klobase in najokusnejše mete Vse po najnižji ceni Pridite torej ii poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba ji naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas T našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street* Oic. Phone 2768. N. W. Phone 111» Naši cenjeni čitatelji in čitatelji Naročajte in Priporočajte vsem svojim znancem dober kat» "AVE MARIA" (naslov) 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. 1 -o- ' To je prvi in edini slovenski list v Ameriki. Naročnina $1 ns Prinaša vsepolno podučnega m nega berila. Dolžnost vsakega ^ ga gospodarja je, da si naroclj "AVE MARIA". V tem listu ni| pa. Čim prej ga naročite tem za Vas in Vašo družino, ki bi imeti dober slov. in kat. list Prl " da se ne spridi z zlobnimi časoP1: preže in vlečejo mnoge mlačne M v prepad brezverstva, in kone'* pekel že na tem svetu. Nar0C" dober list "Ave Maria". ST Pik komai? ali druge žaželke* takoj oz 1L c s Dr. R% "Cn Pain-Exifl fc j 25c in 50% vsehlek»f nah, ali f> naravno«' F. Ad. W ter & C* 74-80 f ington' New Yori * Jt» š razi Pri ure n »išl tak Skr; ?c Uo Chi. Phone: Office 658, Res.3 Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 ® Dr. S-Gasparovic Slovenski Zobozdrav Joliet National Bank j 4th Floor. Room 405. JOLIET, ILLltf0 Bray-eva Lefeaf Se priporoča slovenskemu o"1 v Jolietu. Velika zalo® Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mos str; I s*e 'Ho »fli •t 1 > hr, >at sel "U 0<< e»c I »o *ei I $50.00 DAMO ZASTONJ do »ji »■< 3JC Stl kr v soboto pop. 13. in v pondeljek 15. sept. Denar se išče v soboto in pondeljek ob pol pete popoludne Kako dobite denar. V soboto pop. 13. sept. se skrije $25 v zemljo na neko loto v Rockdale subdiviziji, in v soboto pop. ob pol pete ure, dne 13. sept., se začne denar iskati. V pondeljek 15. sept. se zopet skrije v zemljo na neko neprodano loto v tej subdiviziji $25, in ob pol pete ure pop. se ga začne iskati. Vsak moški, ženska in otrok bo imel enako priliko za dobiti denar zastonj. Le oni imajo pravico iskati denar, ki si bodo najprej ogledali zemljišče in se vpisali. Kako priti na zemljišče. Vzemite Rockdale karo, pa povejte kondukterja, da hočete izstopili pri urada C. E. Antram-av Rockdale samo nasproti nove Box Factory. Deset dnevna razprodaja lot se začne v petek jutro 12 sept. ob 10. uri. Prodajalci bodo na zemljišču vsak dan, da vam pokažejo lote, pa glejte, da se date vpisati ali registrirati, da doste smeli iskati skriti denar, ko se otvori lov na novce. Nikdo ne bo smel iskati denarja, če ni prej lot ogledal. Pojdite zgodaj in se vpišite ali registrirajte. O prodaji. Vsakdo zna, da Rockdale hitreje r kot kateri prostor v Jolietu. Cene verjame^ si pojdite ogledat iu se prepričati. C/t American Can Company si zdaj zida veliko tovarno in še drug® sem selijo. Rock Island železnica in druge bodo imele svoje velike s0?4 v Rockdalu. To je vaša zadnja prilika kupiti lote po nizki ceni in n« ™ hke obroke. Imamo jih le še nekaj neprodanih. Cene od $130 do $250. Obroki po $5 na roki in $5 na mesec. V slučaju bolezni ali zgubi dela se čas plačevanja podaljša. t/d0f Noben moški, ženska ali otrok ne premore opustiti te prilike.. se ne udeleži tega lova na denar in prodaje lot, bo se gotovo kasneje 12 I«' Otroci po 12. letom nimajo pravice iskati denarja. Otroci nad • ti del** tom bodo smeli iskati denar. Otroci nad 12. letom pa smejo iskan le če pridejo s stariši ali kako odraslo osebo. mUM Nihče ne premore zgubiti te prilike ali $50.00. Za nadaljna poj8*11 telefonajte g. C. E. ANTRAM, oba telefona 247. C.E.ANTRAM