informator
glasilo delavcev sozd emona ljubljana
*-eto 10	maj 1979	št. 92
Pomoč
Črnogorskemu
primorju
Hitra solidarnostna pomoč Emone prebivalcem Črne gore - 10 ton hrane, 200 spalnih vreč -Denarna pomoč v skupni vrednosti 262.300 din
V vseh temeljnih organizacijah združenega dela SOZD Emona je takoj stekla akcija za pomoč prizadetim v Črni gori. Poslovodni odbor SOZD Emona je takoj predlagal, da Emona kot prvo pomoč pošlje na potresno območje Prehrambene izdelke v vrednosti 100.000 dinarjev. Tako smo poslali 10 ton hrane in 200 spalnih vreč.
★	* *fl
Delovna organizacija Angropromet iz Čuprije nas je s telexom obvestila, da so na prizadeto območje poslali odeje in hrano v skupni vrednosti 120.000 dinarjev.
★	* *n
Delovna organizacija Dolenjka iz Novega mesta sporoča, da so 17. aprila na zbirni žiro račun že nakazali denarno pomoč v znesku 20.000 din, akcija za pomoč v enodnevnem zaslužku vseh delavcev delovne organiza-C1je pa je v teku.
★	★ ★
Tozd hotel SLON v Ljubljani je nakazal 10.000 din denarne pomoči ter sklenil, da bodo vsi delavci odstopili enodnevni zaslužek v mesecu aprilu.
* * *
Mladinke v DO Emona Commerce v Ljubljani, Kersnikova ulica, so spontano pristopile k zbiranju denarne Pomoči. Zbrale so 12.300 din. Denar so nakazale na račun . 0101-678-31679 z željo, da gre pomoč v selo Krivošije, ki ■ bilo popolnoma porušeno in nekaj časa celo odrezano °d prve pomoči.
★ ★ ★
D Emoninega hotela Riviera v Portorožu nas je naš opisnik Boris Stankovič po telefonu obvestil, da je nji-2h'V si.ndikat nakazal 5000 din, delavci sami pa so pričeli hirati denar, poleg tega so se tudi odločili, da odstopijo hodnevni zaslužek, krvodajalci pa bodo darovali kri. eč 0 pomoči bomo še poročali.
E-INFORMATOR
* AVTORALLV EMONA MERKUR PTUJ “O 27. MAJA
t^e Je del
nf2a5-letn
ter«
ja. Pot pelja skozi Lenart, Benedikt, Spodnjo Ščavnico do Gornje Radgone, kjer je prva časovna kontrola na parkirnem prostoru Emoninega Marketa. Na tej etapi rešujeta voznik in sovoznik vprašanja iz cestno-prometnih predpi-
Čestitke za dan zmage — 9. maj!
■ OB DNEVU EMONE - 10. APRILU
Ponosni smo na dosežene rezultate
dosežene rezultate, ki pomenijo jamstvo za nadaljnji še uspešnejši razvoj. Hkrati je ocenil lanske delovne rezultate in nakazal letošnje naloge in perspektive. (Več preberi o poročilu DS).
Skupaj z Jožetom Pentkom, predsednikom delavskega LJUBLJANA, 7. aprila - Na slovesnosti ob 32-letnici sveta SOZD Emona, sta podelila prve nagrade Franca Emone v festivalni dvorani je Ljubo Filipan, predsednik Nebca, posebna priznanja in nagrade delavkam in delav-SOZD Emona, v slavnostnem govoru med drugim pou- cem za deset, dvajset in trideset let dela, nakar je bilo daril, da smo vsi Emonci lahko zelo ponosni na doslej prijateljsko srečanje v Pivnici in Trgovski hiši.
Slovesnost v Festivalni dvorani - Podeljene prve nagrade Franca Nebca in posebna priznanja za deset, dvajset in trideset let dela
Prve nagrade Franca Nebca
Ljubljana, 7. aprila - Na slovesni proslavi dneva Emone, ki je bila v festivalni dvorani na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, so bile prvič podeljene nagrade Franca Nebca. Prejeli so jo trije kolektivi Emone - tozd Poljedelstvo - govedoreja, DO Mesna industrija in DO Blagovni center ter posameznika - Ljubo Filipan, predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona in Janez Dovjak, direktor trgovske hiše Emona Maximarketa.
17 obrazložitev komisije:
Kolektiv TOZD Polje-delstvo-govedoreja prejme diplomo in nagrado Franca Nebca v znesku 60.000 din za izjemne uspehe pri doseganju poslovnih ciljev, ki so bili vsekozi skladni z družbenimi načrti, v zadnjem času pa tudi za prispevke delavcev k finančnemu uspehu TOZD in razvoju samoupravljanja.
Začetki gospodarjenja kolektiva TOZD Poljedel-stvo-govedoreja segajo v leto 1960. Tedaj je kolektiv gospodaril z 2280 ha zemljiških površin, od katerih je bilo 960 ha njivskih. Danes pa ima kolektiv še enkrat več zemljiških in njivskih površin. To je bil velik dosežek, če upoštevamo, da okolica Ljubljane ni najbolj primerna za pridobivanje zemljišč. Povečanje njivskih površin je bilo skoraj v celoti doseženo z agromelioracijami, t. j. z intenzivnim usposabljanjem zamočvirjenih površin.
Razvoj pitanja govedi in proizvodnja mleka je bil neprimerno bolj intenziven in buren. V tedanjem začetnem obdobju je v Ljubljani primanjkovalo
Prejeli so jih: TOZD Poljedelstvo - govedoreja, Domžale, DO Emona Mesna industrija Zalog, DO Emona Blagovni center, Ljubljana, Ljubo Filipan, predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona in Janez Dovjak, direktor trgovske hiše Emona - Maximarket.
mleka in mesa. Take razmere so kolektivu narekovale za vsako ceno in na hitro povečati proizvodnjo mleka in pitanja govedi. Ti cilji so bili kmalu doseženi
z veliko koncentracijo krav in pitancev ter novim intenzivnim načinom krmljenja. To je bil nujen in hkrati smel načrt, ki je pri gospodarjenju TOZD dal
fizične pozitivne rezultate hkrati pa povzročil tudi stranske in dolgotrajne posledice.
Zaradi teh posledic je bil od leta 1960 do konca 1976 v TOZD izkazan negativni finančni rezultat. Situacija se je reševala z dotacijami organizacij združenimi v Emono in drugimi dotacijami ter najetji kreditov. Koncem leta 1976 je bil izdelan podroben sanacijski
(Nadaljevanje na 2. strani)
Slovesna seja DS Emona
■ IZ DO EMONA RIBARSTVO - EXPORT
MIZ—šest let brez izgub
Zalog, 25. aprila - Letos bo delovni kolektiv naše Mesne industrije v Zalogu praznoval dvajsetletnico obstoja. Prvotno je bila klavnica v Zalogu namenjena le Ljubljani, danes pa oskrbuje z mesom in mesnimi izdelki vso Slovenijo in tudi druge republike, razen tega pa izvozi tudi letno okrog 800 ton svežega mesa, predvsem v Grčijo in Italijo.
mo predelavo 85.000 prašičev, za 1000 glav pa bomo povečali predelavo goveje živine. Za vse načrtovane količine imamo že sklenjene pogodbe s proizvajalci, nekaj težav imamo le pri navezovanju dohodkovnih odnosov, ki jih načrtujemo,« je pripomnil Janez Škraba.
Kljub uspehom, ki so jih dosegli, še ne pomeni, da se sko-
kih cen krmil ne prodajajo ceneje.
Za kilogram prašiča z 80-od-stotno klavno st j o so morali letos odšteti 28,06 dinarja, čeprav je bila dogovorjena odkupna cena 25,24 din. Kako hitro lahko zaškriplje tudi pri prodaji mesnih izdelkov je značilen letošnji primer. V februarju se je meso podražilo od 10 do 20 odstotkov, mesni
mu dobila zlato medaljo, pikantna salama pa srebrno.
Nova izdelka sta tudi telečja in kokošja pašteta, obe v praktičnih 80-gramskih pločevinkah s hitrim patentnim odpiranjem na poteg.
Pri predelavi mesa v sveže meso in mesne izdelke jih vodi lasten račun. Razmerje je približno 1 proti 1,5 >- v korist izdelkov.
A vtomobilisti na plan!
fe-Uiju, v SnT\vožnje Iji fne*n°Stni n testih iz
hih	i
sov, ki jih bo dvanajst. Dolžina etape je 40 kilometrov, idealni čas vožnje je 50 minut, povprečna hitrost pa 48 km/h.
Druga etapa je od Gornje Radgone do Ljutomera, - do predelovalnega obrata DO Emona Commerce, kjer je druga časovna kontrola. Dolžina etape je 25 km, idealni čas
(Nadaljevanje na 5. strani)
Lani predelali 14.000 glav govedi In 85.000 prašičev - Emoninim hotelom in turističnim krajem ponudili 100 ton svinjskega mesa in 50 ton mlade junetine - Zlata in srebrna priznanja za nove Izdelke na Zagrebškem velesejmu.
Mesna industrija v Zalogu je ena redkih klavniških industrij, ki nima izgub. Že šesto leto posluje pozitivno.
»Letno dvigamo storilnost za 4 do 5 odstotkov, izboljšujemo organizacijo dela, spremljamo razmere na tržišču, pravočasno spreminjamo proizvodnjo, izboljšujemo opremljenost in dvigamo produktivnost,« je povedal dipl. inž. Janez Škraba, direktor delovne organizacije. »Lani smo predelali 14.000 glav govedi, od tega so je spitali na farmah Emone 5000 glav, iz ihanske farme pa smo dobili tudi 40.000 prašičev. Z dokupljenimi svinjskimi polovicami smo jih predelali 85.000. Tudi letos načrtuje-
raj na vsakem koraku ne srečujejo tudi s težavami, ki tarejo vso našo klavnično industrijo. Pri nesorazmerju, ki je med odkupnimi in prodajnimi cenami ni zaslužka. Odkupna cena mlade govedi, na podlagi katere se oblikuje prodajna cena je 29,87 dinarja. Klavnice morajo odkupovati to govedo po 33 pa tudi po 37 dinarjev za kilogram, ker rejci zaradi viso-
izdelki pa so obdržali staro ceno.
Ne glede na vse te težave strokovnjaki v MIZ vedno znova načrtujejo in izdelujejo nove izdelke in jih ponudijo potrošnikom. Tako so pred kratkim dali na trg izvrstno kmečko salamo in posebno pikantno salamo ter Emona šunko, ki je na letošnjem spomladanskem Zagrebškem velesej-
POMANJKANJE
SVINJSKEGA
Letos pričakujemo rekordno turistično sezono, kar pomeni tudi znatno večjo potrošnjo svežega mesa v naših turističnih središčih. Vse kaže, da lanske izkušnje slovenskih hotelirjev - tudi znotraj Emone -niso izučile. Malce kasno so se tudi letos spomnili na preskrbo z mesom. Govejega mesa bo sicer dovolj, težje bo s svinjskim. Prireja prašičev se je letos v vsej Jugoslaviji bistveno zmanjšala. Tudi v ponudbi teletine ni moč pričakovati izbolmesom. Ponudili bodo 100 ton svinjskega mesa (iz-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Prve nagrade Franca Nebca
Tončka Škerjanc predsednica DS in Marjan Kočar, direktor DO Emona Blagovni center prejemata nagrado Franca Nebca
(Nadaljevanje s 1. strani)
program, po katerem je bil začrtan izhod iz dotedanjih težav.
Program je bil v kolektivu podrobno obravnavan na zborih delovnih ljudi in je bil tudi dosledno izpeljan. Rezultat je bil, da je bilo že z zaključnim računom za leto 1977 iz čistega dohodka razporejeno 684.000 din za sklade, v letu 1978 pa že 934.000 din. Glavni sanacijski ukrepi so bili: povečanje mlečnosti krav za 6,2% s pomočjo selekcije krav, pocenitev krmnega obroka za pitance za 4,00 din po kg, zmanjše-
vanje nadurnega dela v poljedelski	proizvodnji,
zmanjševanje števila zaposlenih, ukinjena proizvodnja nerentabilnih kultur in goveje živine, melioracije novih površin in rekonstrukcija farm.
Pokazatelji, kot so: celotni prihodek na zaposlenega, dohodek na delavca, akumulacijo na zaposlenega itd., kažejo od leta 1976 naprej občuten vzpon. Če slednje pokazatelje primerjamo z doseženim povprečjem te dejavnosti v SRS pa ugotavljamo, da so nekateri od teh v letu 1977 in 1978 že nad tem povprečjem. Podobno se je tudi s pokazatelji kot so: dohodek na uporabljena sredstva, akumulacija v dohodku itd.
Vse navedene uspehe kolektiv ne bi mogel doseči, če se ne bi nenehno razvijalo in utrjevalo samoupravljanje. Kljub krajevni ločenosti organizacijskih enot so delavci sproti informirani in zato tudi trdno povezani pri reševanju vseh najpomembnejših vprašanj gospodarjenja. Realizacija sanacijskega načrta je eden od dokazov razvitega samoupravljanja in koordinacije vseh subjektivnih dejavnikov TOZD.
★ ★ ★
Kolektiv MIZ prejme diplomo in nagrado Franca Nebca v znesku 60.000 din za izjemne rezultate, ki jih je dosegel na področju realizacije poslovnih ciljev, finančnih uspehov, pri samoupravni socialistični preobrazbi družbenoekonomskih odnosov in razvoju samoupravljanja. Še posebej so ti uspehi vidni, če posamezne finančne pokazatelje obdobja 1967-78 primerjamo s povprečnimi rezultati te dejavnosti v SRS.
Zelo dobre rezultate je kolektiv dosegel pri delu in gospodarjenju z zaupanimi družbenimi sredstvi predvsem po spremembi samoupravne organiziranosti. Že z ustanovitvijo Mesne industrije Zalog kot TOZD v okviru del. org. Emone Ljubljana je kolektiv spoznal, da sam nosi odgovornost za rezultate svojega dela in nadaljnega razvoja v okviru postavljenih družbenoekonomskih
norm. Tako je kolektiv podprt z določili nove ustave, zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov dobil pravilnejše mesto v okviru združenega dela, zato se je usmeril predvsem v razreševanje proizvodnih in drugih notranjih problemov, z veliko željo po uspešnem poslovanju in nadaljnem razvoju TOZD na vseh področjih. Zastavil si je jasen razvojni koncept in ga pričel po svojih možnostih in pomoči drugih TOZD v okviru Emone tudi uresničevati.
Na področju proizvodnje so bili napravljeni veliki
premiki v smeri prestrukturiranja proizvodnega programa. Z obstoječimi napravami in stroji ter z vključevanjem novih proizvodnih linij in kapacitet se je razvijala predvsem proizvodnja dobroidočih, iskanih in ekonomsko interesantnih izdelkov. Proizvodnja trajnih salam in klobas se je napram letu 1972 povečala za 4 krat, povečala se je proizvodnja kraških specialitet in tudi drugih mesnih izdelkov.
Proizvodnja konserv se je povečala za skoraj 100%, izredno uspešno pa se uveljavlja tudi nova proizvodnja poltrajnih konzerv, sodobno pakiranje mesnih izdelkov itd.
Na področju razširitve materialne osnove dela in obnavljanje proizvodnih objektov in strojnih kapacitet so bili napravljeni vidni premiki. Zaradi težkih pogojev, dotrajani objekti in sredstva za delo, se ti intenzivno obnavljajo in modernizirajo v cilju pridobitve izvozne registracije za vsa tržišča. V te namene kolektiv namenja vsako leto znatna finančna sredstva in druge napore, kar prav gotovo daje še večjo vrednost doseženim finančno izraženim rezultatom dela in gospodarjenja.
Zadnji dokaz tem stremljenjem in naporom kolektiva je v začetku 1977 izgrajena sodobna hladilnica z zmr-zovalnim tunelom.
Kolektiv sledi tudi drugim prizadevanjem naše družbe. Že nekaj let uspešno skrbi za primarno proiz-
vodnjo mesa v obsegu, ki ga kolektiv zmore. Tudi v izvozu so doseženi relativno dobri rezultati. Letno se izvozi okoli 800 ton svežega mesa in izdelkov.
Danes so delavci iz Mesne industrije Zalog, maloprodajnih enot, Pršutarne v Lokvi, skladišča na Reki in pakirnice na Šmartinski organizirani v enovito organizacijo Emona Mestna industrija Zalog, ki je samoupravno in ekonomsko toliko čvrsta, da v teh poostrenih ekonomskih razmerah, ki so prisotne na področju proizvodnje in predelave mesa, posluje pozitivno, kar je prav gotovo rezultat načrtnega dela, zavzetosti kolektiva za realizacijo zastavljenih skupnih ciljev, ki se kaže na vseh področjih dela in aktivnosti znotraj delovne organizacije, kar tudi potrjuje nenehna rast storilnosti izražena v kg pridobljenega mesa in izdelkov na zaposlenega.
Zaradi vseh uspehov in tudi drugih prispevkov delavcev, ki jih tu nismo mogli podrobno navesti se podeljuje kolektivu DO Emona Mesna industrija Zalog najpomembnejšo nagrado t. j. nagrado Franca Nebca.
★ ★ ★
Kolektiv DO EMONA Blagovni center prejme diplomo in nagrado Franca Nebca v zensku 60.000 din za izjemne uspehe pri razvoju trgovine na veliko in malo, za prispevek k finančnemu uspehu, izboljšanju notranje organizacije dela in poslovanja ter pri samoupravni socialistični družbenoekonomski preobrazbi. Vsi ti prispevki in uspehi so plod trdega dela vseh delavcev od 1947. leta naprej.
Delovna organizacija Emona Blagovni center je predhodnik trgovske dejavnosti današnje SOZD Emona. V okviru podjetja Prehrane je bila dejavnost trgovanja na veliko v začetnem obdobju pobudnik in nosilec razvoja današnje maloprodajne mreže. Čeprav se je v teku let trgovina na veliko razvila v samostojno in močno delovno organizacijo, je ves čas ostala tesno povezana z maloprodajo. V takšni organski povezavi vidi Blagovni center tudi garancijo za perspektiven razvoj v prihodnosti.
Do začetka letošnjega leta je delovna organizacija Emona Blagovni center poslovala kot enovita delovna organizacija. Izhajajoč iz ustavnih načel o organiziranju združenega del, podrobneje opredelje-
nih v zakonu o združenem delu, so samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in poslovodni organ delovne organizacije Emona Blagovni center in Emona Centromerkur že v letu 1978 pristopili k pripravam za ustanovitev de-
lovne organizacije, ki bi imela v svoji sestavi temeljne organizacije združenega dela. S takšno usmeritvijo je Emona Blagovni center želela doseči povečanje ekonomičnosti poslovanja tudi na področju prometa z neprehrambe-nimi izdelki široke potrošnje. Prav tako so k tej orientaciji vodile, poleg navedenega motiva še težnje po boljši samoupravni organiziranosti in racionalnejšem izkoriščanju kapacitet.
Na področju notranje organizacije in racionalizacije poslovanja je DO Emona Blagovni center pristopila k selekciji dobaviteljev. Vzporedno s takšno orientacijo pa je začela vzpostavljati dohodkovne povezave z vsemi pomembnejšimi dobavitelji.
Programirala je nabavo in s tem v zvezi naročala proizvodnim organizacijam letno proizvodnjo z dinamičnimi mesečnimi plani.
S takšno usmeritvijo si je delovna organizacija zagotovila konstanten razvoj trgovskih zmogljivosti, večjo poslovno učinkovitost in soliden nastop na domačem tržišču. Do danes je Emona Blagovni center podpisala že 154 samoupravnih sporazumov s proizvodnimi organizacijami združenega dela.
V svojem poslovnem udejstvovanju je Blagovni center posvečal največjo pozornost kavlitetnemu zadovoljevanju potreb potrošnikov ob hkratni skrbi za čim cenejšim poslovanjem. Zato je tudi s sodelovanjem delovne organizacije Emona Elektronsko-računski center vpeljala računalniško obdelavo pretoka blaga, tako imenovani EPOM-sistem. Tega servisa se danes poslužuje že več kot 140 maloprodajnih enot. Enotnost takšnega poslovanja, kvaliteta uslug in stroškovne prednosti so tiste komponente, ki so ta sistem oskrbe tako približale in vtkale v vsakodnevno delo Blagovnega centra in maloprodajne mreže, da si danes poslovanja brez EPOM sistema ni mogoče več zamišljati.
Od ustanovitve do danes je Emona Blagovni center beležila vsakoletni napredek v svojem poslovanju. Hkrati s stalnim napredkom v organiziranosti dela, povečanjem količinskega obsega in s tem celotnega prihodka se je večala tudi gospodarnost kolektiva v odnosu do ustvarjenih sredstev. Dohodek na zaposlenega je rastel hitreje kot skupni prihodek. V zadnjem obdobju je rastel skupni prihodek po povprečni stopnji 20% letno, odhodek na zaposlenega po povprečni stopnji 25%. Konstantno raste delež akumulacije v dohodku saj je zrastel od 21% v letu 1976 že na skoraj 26 v letu 1978. Medtem pa se slovensko povprečje v naši dejavnosti (trgovina na veliko) v istem obdobju konstantno drži deleža za akumulacijo le v višini 13 do 14%. Vzporedno s tem pa je padel delež za osebne dohodke v dohodku in sicer od 42% v letu 1976 na 39% v letu 1978. Istočasno pa so osebni dohodki na zaposlenega rastli zelo stimulativno.
Končno naj omenimo še to, da so vsi zaposleni delavci že leta nazaj znali pravilno razumeti razvojno usmeritev delovne organizacije in kasneje SOZD Emona in so bili zato v času pospešenih vlaganj v materialno osnovo dela pripravljeni žrtvovati vse svoje sposobnosti, moči in tudi prosti čas.
★ ★ ★
Tov. Janez DOVJAK, direktor TOZD Maximar-ket, prejme diplomo in nagrado Franca NEBCA v znesku din 15.000 za izredne dosežke in prispevke trajnejšega pomena ter dolgoletno uspešno delo v organizacijah združenega dela v SOZD Emona.
Tov. Dovjak je prišel v Emono 1962. leta, ko se je trgovsko podjetje »Preskrba« združilo s takratno »Prehrano« in prevzel delo pomočnika generalnega direktorja. Kasneje je vodil splošni sektor in sektor za razvoj in investicije. Uspešno je delal na razvoju trgovske mreže prav v času intenzivne izgradnje vrste novih samopostrežnih trgovin »Prehrane« ter izgradnje in razširitve skladišč na Šmartinski cesti.
Največje dosežke je tov. Dovjak izkazal v vodenju in gospodarjenju TOZD Maximarket, kjer je direktor od začetka poslovanja te velike trgovsko-gostin-ske blagovnice.
Pod njegovim vodstvom se je ta TOZD iz organizacije, ki je bila deležna črnogledih napovedi ter obremenjena z visokimi anuitetami in obrestni, tako ra-
zvila, da je bil v 1978. letu promet petkrat večji kot v prvem letu poslovanja, število zaposlenih pa se pri tem ni povečalo za več kot 20% in to samo na račun operativnega kadra, medtem ko je število »režijskih« delavcev ostalo skoraj nespremenjeno.
Po njegovi zaslugi so vsakoletne analize finančnega poslovanja prirejene natančno, jasno, vendar tako enostavno, da so vsakomur razumljive.
Ko se je na njegovo iniciativo začelo izpopolnjevati sistem nagrajevanja po individualnem prispevku delavca, so se rezultati poslovanja zelo izboljšali, kar je posebej opazno v primerjavi z letom 1977. V primerjavi z ostalimi maloprodajnimi TOZD	je
TOZD Maximarket	na
prvem mestu po dohodku na zaposlenega, ki je 36% večji od povprečja SOZD in 73% večji od najnižjega. Pomemben rezultat dobrega gospodarjenja je tudi ustvarjena akumulacija, s katero so se uvrstili med najboljše.
Tov. Janez Dovjak s svojo dinamičnostjo, lastnostmi dobrega gospodarja in
vzornega delavca nenehno išče kadrovske, organizacijske in tehnične izboljšave, ki bi pripomogle k boljšemu poslovanju in večji produktivnosti. Vedno si prizadeva, da je videz blagovnice prilagojen modnim tendencam, da se v hiši vedno dogaja kaj novega, zato so tudi stekle posebne prodaje, kjer se stalno prodaja določene artikle pod ugodnimi pogoji.
Prispevek tov. Dovjaka k razvoju blagovnice Maxi-market je njegovo življenjsko delo. V sedmih letih je poleg blagovnice zrasla cela vrsta posebnih prodajnih enot. Vse etaže so bile vsaj enkrat v celoti obnovljene. Stekla je proizvodnja kruha in svežega peciva v lastni pekarni, ki so ga potrošniki ocenili kot kvalitetno blago. Odprta je bila pivnica, in to je eden od prvih korakov skupnih vlaganj med proizvodnjo in maloprodajno trgovino v SRS. Vseskozi se je tov. Dovjak Janez zavedal, da se mora tudi velika blagovnica razširjati v nova naselja v Ljubljani in izven nje. Zato je nenehno iskal možnosti za tak razvoj in rezuV tat teh prizadevanj je tudi
predvidena izgradnja blagovnice v Zrečah.
Poleg vseh teh prispevkov je tov. Janez Dovjak veliko svojega časa in truda vložil tudi v strokovno in družbeno ekonomsko usposabljanje kadra. Zato je danes kolektiv Maxi-marketa izredno samoupravno povezan in kos vsem nalogam, ki izhajajo iz družbenih načrtov in zakona o združenem delu.
* * ★
Tov. Ljubo Filipan prejme diplomo in nagrado Franca Nebca v znesku din 15.000 za izjemne dosežke in prispevke v SOZD Emona za obdobje od leta 1966. do danes. Tov. Filipan je član kolektiva že 20 let-Prva poslovodna funkcija, ki jo je v okviru Emone opravljal, je bila vodenje trgovine na veliko in to od leta 1967. do 1970. V tem letu je prevzel naloge p®' močnika generalnega direktorja tov. Nebec Franca, s katerim je tesno sodeloval v najpomembnejšm strateških odločitvah ra' zvoja Emone vse do njeg0' ve smrti leta 1978. S tem
(Nadaljevanje na 3. stra®^
Nagrado Franca Nebca prejemata Anton Čeme, predsednik DS in dipl. ing. France Peterlin, direktor TOZD Poljedelstvo-govedoreja
Zasluženo nagrado Franca Nebca je prejela Mesna industrija Zalog - prejemata jo predsednik DS Janez Sagmajster in direktor dipl. ing. Janez Škraba
Nagrado Franca Nebca je prejel tudi Janez Dovjak, direktor trgovske hiše Emona-Maximarket
■ IZ DELA DELAVSKEGA SVETA SOZD EMONA
Zaključni račun 78 - gospodarski
načrt 79
Ljubljana - Na 10. redni ?eji, ki je bila v hotelu Union, je delavski svet SOZD Emo-na razpravljal in sprejel zbirki zaključni račun za leto 78 *n gospodarski načrt za 79 ter hkrati pregledal uresničevanje srednjeročnega programa, o čemer posebej poročamo na 2. strani.
Delavski svet SOZD naše je med drugim potrdil pravilnik o pogojih za opravljanje Zunanjetrgovinskih poslov ‘er sprejel naslednje sklepe:
•	o razpisu volitev delegatov za delavski svet SOZD in c*anov samoupravne delav-ske kontrole SOZD,
•	o ustanovitvi in imeno-v*nju strokovnega sveta za Predstavništva in podjetja v tujini,
•	o ustanovitvi in imeno-Vanju odbora za sejme,
•	o ustanovitvi in imeno-^anju koordinacijskega od-oora SOZD za ljudsko obram-n° in družbeno samozaščito,
•	o imenovanju arbitrov notranje arbitraže SOZD,
•	o odstopu od pogodbe o Poslovnem združevanju v *uruženje trgovine in preno-?U sredstev na splošno združuje trgovine SRS,
• o soglasju na samoupravni sporazum o sodelovanju DO Gruda v podjetje Globtade v Munchnu.
ZBIRNI ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1978, GOSPODARSKI PLAN ZA LETO 1979 IN URESNIČEVANJE SREDNJEROČNIH PROGRAMOV
Obrazložitev podatkov iz zaključnega računa za leto 1978 in plana za leto 1979 je podal Ivan MUHIČ, podpredsednik poslovodnega odbora SOZD EMONA.
Zaključni račun SOZD za leto 1978 in plan za leto 1979 smo tudi letos obravnavali hkrati.
S takim načinom želimo doseči zlasti to, da bi bila planska predvidevanja čimbolj realna. Čeprav obravnavamo zaključni račun za leto 1978 in plan za leto 1979 šele v mesecu marcu, so bila planska izhodišča pa tudi ocene rezultatov za leto 1978 pripravljena in obravnavana tako v organih SOZD in temeljnih in delovnih organizacijah že v mesecu decembru 1978 in januarju 1979, posebej pa še februarja, ko so delavci v vseh temeljnih organizacijah obravnavali najpomembnejše podatke iz zaključnih računov in planov svojih temeljnih in delovnih organizacij. Na ravni SOZD so bili predhodni podatki o zaključnem računu in planu obravnavani na poslovodnem svetu in na konferenci pred-
Prve nagrade Franca Nebca
•Nadaljevanje z 2. strani)
^torn je tov. Filipan preval tudi vodstvo SOZD
^fnona.
Tov. Filipan je v vsem Svojem dolgoletnem delu aa področju trgovine in Predvsem oskrbe mesta Ljubljane veliko prispeval jr temu, da se je bivša »Predana« in sedanja Emona razvila in organizirala v UsPešno in ugledno organizacijo združenega dela. OZD Emona je danes na • mestu med tovrstnimi Organizacijami v Jugosla-vi]i.
Ustvarjalno in uspešno e delal na postavitvi °snovne baze za čim boljšo oskrbo, t. j. dograditev sojenih, regalnih in paleti-lranih skladišč ter hladil-lc na Šmartinski cesti, Vaianju samopostrežnih rgovin, modernizaciji ransporta in vodenju di-‘ribucije blaga preko .oktronskega računal-mka.
sef °VSem njegova je zami-„ 0 usmeritvi na graditev p, uobnih preskrbovalnih , 'Centrov, ki jih je že in jih g° še v bodoče gradila sW°na v novih stanovanj-o, m naseljih v Ljubljani in Ltoveniji.
JNa vseh teh področjih se zavzemal in tudi uspel zviti in uvesti v poslovale novo tehnologijo pro-jQaJe in oskrbe, upošteva-c sodobne znanstvene ine, ,de ter organizacijske ^^nolcjške izsledke, trd	Emona je danes
n na in uspešna sestavlje-dei0rganizacija združenega ra’„ ki poleg trgovine
jivilsko6
živili6 še kmetijstvo in diPredelovalno in-zovJ . •i°> hotelirstvo in turi-
Zem ter inženiring. Izredno
velik je prispevek tov. Fili-pana k razvoju hotelirsko-turistične dejavnosti v okviru SOZD Emona, za katero je bil dolgo let kot namestnik generalnega direktorja neposredno zadolžen. Rekonstrukcija hotela »Slon«, razvoj gostinstva v trgovski hiši Maximarket in ne nazadnje gradnja največ j ega slovenskega turističnega naselja Bernardin v Portorožu, je v prvi vrsti njegova zasluga.
Ne smemo zanemariti njegovega velikega osebnega prispevka k vključevanju Prehrane in zatem predvsem Emone v mednarodno delitev dela. To dokazuje občutno, za 15 do 20% povečanje izvoza letno, povezovanje in investicijska vlaganja predvsem v države v razvoju (marketi v Gvineji, Maliju, plantaža kave v CAC, itd.).
Tov. Filipan je tudi gospodarstvenik, ki uspešno deluje v širšem ljubljanskem in slovenskem območju. Več let je bil predsednik medobčinskega odbora GZS za ljubljansko območje, predsednik Izvršnega odbora TOZD trgovina pri GZS, sedaj pa je predsednik skupščine splošnega združenja trgovine pri GZS.
Utemeljenost nagrade, ki jo prevzema tov. Ljubo Filipan, dokazujejo tudi številni predlogi za to nagrado, ki jih je komisija prejela s strani proizvodnih, trgovskih in hotelirskih organizacij.
Predvsem je prva podelitev nagrade Franca Nebca Ljubu Filipanu utemeljena z dejstvom, da je bil prav on dolgoletni in naj bližji sodelavec pokojnega Franca Nebca.
•JUl>« Hlipan. predsednik poslovodnega odbora SOZD Kinona, prejema nagrado Franca Nebca
stavnikov vseh sindikalnih organizacij, organizacij ZK in računovodij, ki je bila 7. 2. 1979.
• V letu 1978 so organizacije, združene v SOZD EMONA, dosegle skupaj 13.078 milj. din celotnega prihodka, kar je za 16% več kakor v preteklem letu, plan za leto 1978 pa je dosežen 100%. Za nas bi veljal index povečanja cen približno 13%, kar nadalje pomeni, da se je fizični obseg prometa povečal za 3%. Število zaposlenih se je v primerjavi z letom 1977 povečalo za 1%, torej lahko ugotovimo, da je produktivnost živega dela porastla za 2%.
Za leto 1979 planirajo OZD, združene v SOZD 15.548 milj. din celotnega prihodka, t. j. za 19% več kot v letu 1978. Če računamo, da bodo tudi v letu 1979 porastle cene za 13%, bi to pomenilo, da planiramo povečan realni obseg dejavnosti za 6%, kar bi bilo vsekakor zadovoljivo, če TOZD ne bi istočasno planirale za 8% več zaposlenih. Seveda pa je to relativno, kajti če se povečujejo kapacitete v delovno intenzivnih dejavnostih, (kot so npr. hoteli), se ta proporc v SOZD odrazi na videz negativno, čeprav je v posamezni organizaciji rezultat pozitiven.
Iz podatkov je razvidno, da se kaže tudi velik uspeh pri izravnavanju uvoza z izvozom. Posebno pomembno je povdariti, da to vzravnavanje ni sodeženo na ta način, da bi zmanjšali uvoz, temveč obratno, da se povečujeta uvoz in izvoz, vendar izvoz mnogo hitreje.
Dohodek je v primerjavi z leto
1977	v letu 1978 povečan za 21%, torej se je povečal za 5% bolj kakor celotni prihodek. Iz tega sklepamo, da gre za mnogo bolj racionalno gospodarjenje z uporabljenimi sredstvi.
Razmerje dohodek-osebni dohodki za SOZD kot celoto v letu
1978	je nekak o sprejemljivo, velika odstopanja pa so v nekaterih delovnih organizacijah in v okviru njih seveda po TOZD.
Popolnoma nesprejemljivo pa je, da nekatere TOZD opisane dispro-porce planirajo tudi v letu 1979. Osebne dohodke bodo morale usklajevati z ustvarjenimi rezultati
Če ostale podatke med*seboj primerjamo, lahko ugotovimo, da smo v SOZD gospodarili zelo učinkovito in racionalno, saj smo presegali dohodek na zaposlenega bolj, kakor pa osebne dohodke in skupno porabo. Pri tem moramo tudi tu povdariti relativnost teh podatkov, kajti struktura dejavnosti SOZD ni povsem enaka kot v ustreznih panogah SRS, poleg tega imamo za panoge na razpolago le podatke za lanskih 9 mesecev, ki smo jih sami preračunali na letno, znano pa je, da se v zadnjem tromesečju razmerja ponavadi bistveno spremenijo.
•	V planu za leto 1979 se za SOZD kot celoto predvideva, da bo dohodek na zaposlenega pora-stel v primerjavi z letom 1979 za 17%, sredstva za osebne dohodke in skupno porabo pa za 11%.
Za leto 1979 se planirajo realnejši proporci sredstev za obnovo in razvoj v primerjavi z dohodkom in osebnimi dohodki ter skupno porabo. Sredstva za obnovo in razvoj so planirana s 27% povišanjem na leto 1978, t. j. za 2% več kot je predvideno povečanje dohodka. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo bodo po planu povečana za 18%, kar pomeni, da se bodo sredstva za obnovo in razvoj povečale za 9%-nih poenov hitreje, kakor sredstva za osebne dohodke in skupno porabo.
Število zaposlenih se je iz leta 1977 na leto 1978 povečalo le za 78 delavcev, kar pomeni manj kot 1 %. Bruto izplačani osebni dohodki so večji za 24%.
•	Povprečno na zaposlenega so se osebni dohodki povečali s 4354 na 5.361 din mesečno na zaposlenega ali za 23%, povprečni osebni dohodki v gospodarstvu SRS 5730 din, kar pomeni, da so povprečni osebni dohodki v Emoni za 7% nižji od povprečja gospodarstva SRS.
Najnižji osebni dohodek na zaposlenega je v Supermarketu Maribor in znaša 4095 din. najvišji pa v DO Inženiring, kjer znašajo 10.871 din.
V	zvezi z osebnimi dohodki je treba torej ugotoviti, da je nujno potrebno povečati osebne dohodke povsod tam, kjer so izredno nizki, kar pa bo možno doseči le z večjo učinkovitostjo dela in gospodarjenja.
V	razpravi o zbirnem zaključnem računu je Ljubo FILIPAN, predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona je dejal.
»Gospodarjenje v letu 1978 je bilo v celoti dobro, med boljše pa vsekakor spada TOZD Poljedel-stvo-govedoreja, ki je v izredno težkih pogojih dosegla izredno dobre rezultate, prav tako DO MIZ, ki je ena izmed redkih mesnih industrij v Jugoslaviji, ki je preteklo leto zaključila pozitivno. Zato je tem organizacijam treba izreči pohvalo.
Izredno težki so pogoji proizvodnje TMK in Prašičereje, kljub vloženemu trudu, ker ne moremo rešiti problema surovin, zato se bo potrebno boriti, da se v končni fazi zadeve uredijo.
•	Ugodne rezultate smo dosegli na planu hotelirstva in turizma glede na dobro lansko sezono v primerjavi s preteklimi leti. Or-
ganizacija Emona Hoteli pa bi morala zaživeti v poslovnem smislu. Preiti moramo iz naših ambicij po razširjeni reprodukciji na boljše gospodarjenje, poslovanje, razreševanje kadrovskih problemov, itd.
Dobre rezultate beleži Blagovni center, ki je najbolj akomulativna organizacija v sestavu SOZD.
Prav tako so dobri rezultati v organizacijah maloprodaje, predlagal pa bi, da najdemo možnosti za racionalnejšo prodajo v teh objektih in reševanje kadrovskih problemov.
V Supermarketu Maribor in Supermarketu Ljubljana so prenizki osebni dohodki, kar nedvomno bistveno vpliva na fluktuacijo delovne sile. Problemi osebnih dohodkov se pojavljajo tudi v hotelu Slon in hotelu Riviera, zato mislim, da ni nobenih opravičljivih razlogov, da ti dve organizaciji ne bi dosegali dobrih poslovnih rezultatov.
Najbolj izpostavljena delovna organizacija je Emona Commerce. V preteklih dneh je bil sestanek s predstavniki te delovne organizacije in poslovodnim odborom SOZD ter je bilo ugotovljeno, da je v tej delovni organizaciji veliko subjektivnih faktorjev, nekaj pa tudi objektivnih. Ta delovna organizacija naj postane specializirana organizacija, naj se znebi skladiščenja, proizvodnje, itdi., potrebno pa je najti tudi rešitev za kontrolo dela v tej organizaciji. Nujno je po-.
Delovno predsedstvo slovesne seje DS ob dnevu Emone
bost plan uresničevanja investicijskih naložb. Upam, da bo v letu 1979, na tem področju več narejenega in da bomo dali končno v tek nove investicije. Potrošnja iz sklada skupne porabe je izredno visoka, gospodarjenje s temi sredstvi mora biti boljše in bolj racionalno.
Ponovno je potrebno analizirati realnost planiranja, posebno v DO Emona Commerce, kajti planske zadolžitve, ki so bile sprejete, bo potrebno realizirati, še posebej na planu investicijskih naložb.
V letu 1979 moramo poglobiti medsebojne odnose in sinhronizirati interese med temeljnimi in delovnimi organizacijami glede na interese SOZD kot celote in glede na interese gospodarstva.
Zvone VEBER, direktor DO Emona Commerce:
Eden glavnih povzročiteljev za težko situacijo v naši DO je čas, v katerem se je zunanja trgovina oblikovala in sedaj ne vsebuje tistega dela poslovanja, kateremu naj bi služila. Zunanja trgovina
Čestitka
Janezu Dovjaku
Kolektiv TOZD Trgovske hiše Maximarket iskreno čestita svojemu direktorju tov. Janezu Dovjaku ob prejemu nagrade Franca Nebca.
Ker nas je preveč, da bi mu vsak posameznik stisnil roko, želimo s to čestitko izraziti naše zadovoljstvo, da smo njegovi sodelavci in da nas uspešno vodi pri opravljanju delovnih nalog.
KOLEKTIV TOZD TRGOVSKE HIŠE MAXIMARKET
trebna pomoč na kadrovskem področju, ker le z ustreznimi kadri bo ta delovna organizacija dobro poslovala.
• Za celoten OZD je velika sla-
danes predstavlja zelo heterogeno dejavnost. Sedaj, ko smo pristopili k reorganizaciji, se je pokazalo, da bi za čisto zunanje-tr-govinsko dejavnost potrebovali
ca. 200 delavcev. Zunanja trgovina pa se ne sme baviti z drugimi dejavnostmi. V sistemu in režimu zunanje trgovine so bile v preteklem letu uvedene razne režimske pravice, kar pa je popolnoma druga zadeva kot devizne pravice.
Glede investicij se postavlja vprašanje odplačilne sposobnosti, zato bo potrebno za določene investicije uvesti moratorij, glede najzahtevnejše investicije -CAC - pa je potrebno zadevo rešiti na nivoju SOZD kot celote.
Če hočemo zunanji trgovini pomagati, potem moramo zagotoviti določena obratna sredstva.
Apeliram na vse prisotne, da skušajo razumeti izredno težko situacijo naše delovne organizacije, skupno bo potrebno sanirati sedanjo situacijo in v doglednem času rešiti probleme zahtevne proizvodnje, ki jo zunanja trgovina potrebuje za izvoz.
Rado LINZNER, direktor DO E-Inženiring:
Potrebno je sklicati skupen sestanek ustvarjalcev in uporabnikov deviz, da se takoj prične skupno dogovarjanje.
Lucijan KRIVEC, direktor TOZD Prašičereja:
Dolžan sem obvestiti delavski svet, da naš postavljeni plan ni realen glede na povečanje cen koruze, če ne bo pravočasen uvoz koruze, lahko pričakujemo izgubo. Poleg tega prav sedaj, ko smo v najbolj težki situaciji, tudi povečujemo farmo.
Ivan MUHIČ, podpredsednik poslovodnega odbora:
Dejstvo je, da je v lanskem in letošnjem letu zunanja trgovina v izredno težki situaciji, za kar je tudi veliko subjektivnih razlogov. V bodoče bo moral vsako tako naložbo kot npr. CAC na podlagi strokovnih analiz potrditi delavski svet SOZD.
Kar zadeva devizni sistem - pred dvema mesecema smo dali instru-mentarij vsem TOZD in DO, ki pa nam teh podatkov niso pravočasno poslali, zato apeliram na prisotne, da zahtevane podatke pošiljajo v postavljenih rokih.
MOJ VSAKDANJI DELOVNIK
Bel kruh ]e doma v Vodicah
»Izučila sem se 58. leta pri Kramarju v domačih Vodicah,« pravi Iva Sovine, mati dveh otrok, sina in hčerke, po-slovodkinja naše samopostrežnice v tem kraju za Šmarno goro, ki se je kot otrok spoznala s trdim kmečkim delom, odpovedovanjem in prehodila pot od vajenke do prvega delavca v samopostrežni trgovini.
»Začela sem v čisto majhni trgovini. Dan za dnem sem prenašala in dvigovala po petdeset do šestdeset kilogramov težke vreče moke, sladkorja in Soli. To je bilo trpljenje. Vsa tri vajenška leta nisem stopila za prodajni pult. Vreče od soli sem prala, pometala in ribala. Učila sem se delat, ne prodajat - šele v kranjski šoli sem se spoznala s trgovino. Domov sem prihajala - s kolesom -enkrat na mesec, čeprav Kranj ni tako daleč. Tiste čase je komaj enkrat na dan vozil avtobus, toda denarja ni bilo, da bi se človek smel sprehajati sem in tja, ko pa je bil vendar v uku.
Da, v začetku smo tehtali tudi bonbone, po dva dekagrama, kdo pa jih je kupil 10 dkg? Prodajali smo največ dve vrsti salame, sladkor, moko, sol, kruha sploh še ni bilo. Ljudje so po enkrat na mesec hodili po špecerijo, kakor smo rekli, ne pa tako kot danes, ko so vsak dan v naši trgovini.
Zmeraj gledamo, da imamo trgovino dovolj in bolj založeno, kot drugod. In to nam uspeva, verjemite mi, zato ni čudno, da razen domačinov hodijo, posebno ob petkih in sobotah, k nam tudi drugi ,slu-čajni‘upci, ki se pripeljejo iz Kranja, Kamnika ali iz Ljubljane. Povprečno .delamo' po 4 do 6 S milijonov na mesec. Devet nas je, šest izučenih in tri vajenke. Brez skrbi, polne roke dela imamo, dopoldne in popoldne. Mlade se pritožujejo, ker morajo delati tudi ob
sobotah, o, ko bi vedele, kako smo začele!«
V Vodicah je skladišče še kar dovolj veliko, toda trgovina se duši v pomanjkanju prostora. Dozidali bi jo zlahka, odprli topli bife, kot pravi poslo-vodkinja, in »kšeft« bi še bolj cvetel. Bo Ljubljana za to? Gre za samopostrežno trgovino z mešanim blagom, ki ima zelo lep promet, mar ne?
»Delala sem za drva, moko in mast, ker so mi oče umrli,' ko sem bila stara deset let,« se spominja Iva Sovine, ko danes razmišlja, če se bo sin odločil za kmečki poklic in hči za »tr-govinko«, kakor je obljubljala, medtem pa že »presedlala« n a frizerko. No, bo že kako, samo da šolski čas mine.
»Največ dela je pred prazniki. Ob sobotah gre po 600 kilogramov kruha, dve toni živil in blaga tedensko, toda kaj je to proti tistim časom, ko smo morale vse znositi na rokah. Danes imamo dvigalo, vozič-
ke, dobro voljo in lep promet. Da, 600 kilogramov belega in samo 30 do 40 kilogramov črnega kruha, gre na dan medtem ko otroci vsak dan pokupijo po deset kilogramov žvečilnih gumijev, sladoledov in bonbonov...
Potrebujemo več prostora, potrebujemo topli bife za delavce, ki se zdaj hranijo s salamo ali po bližnjih gostilnah. Res je, da imamo danes manj fizičnega dela - na šihtu - vendar nam dela ne zmanjka, tako v službi kot doma. Želele bi, da nas .Ljubljana' hitreje sliši, ko govorimo o svojih potrebah,«- pravi med drugim ena najboljših delavk SOZD Emona, Iva Sovine, ki ve, kaj je delo - sicer pa mimogrede -letos praznuje svojo dvajsetletnico dela, zvestobo trgovski delavki, ki so izšle iz kranjske šole, vendar so iz njene generacije v trgovini samo še tri, ker se boje dela ob sobotah in popoldne.
NAGRADNI RAZPIS
Moj vsakdanji delovnik
Smo mi zaradi vas ali ste vi zaradi nas?
Uredniški odbor E-informatorja razpisuje nagradni razpis na temo »Moj vsakdanji delovnik«, in sicer za vse člane TOZD in DO v okviru SOZD Emona. Gre za kratke in jedrnate zapise o dnevnih dogodkih na vašem delovnem mestu, kaj vse doživljate in kako prenašate dnevne tegobe, najsibodo že vesele, žalostne ali komične. Pišite nam kratko in jedrnato, z veseljem bomo objavili vaša pisma in vas tudi pošteno nagradili! Morda vas bo pripravil do pisanja naslednji vzklik, ki ni tako redek: »Smo mi zaradi vas, ali ste vi zaradi nas!«. Pohitite, razjezite se ali se poveselite, kakor vam gre bolj izpod peresa.
E-informator
IZ RADA RADNIČKOG SAVETA SOUR EMONA
informator
Zaključni račun 78 - ekonomski
program 79
Union je radnički savet SOUR Emona raspravljao i potvrdio zbirni zaključni račun za 78, te ekonomski program za 79 godine i ujedno pregledao realiziranje sred-njeročnog plana, o čemu podrobno izveštavamo na 2-oj stranici.
Radnički savet SOUR je medu ostalim potvrdio pravilnik o uvjetima za vršenje vanjsko trgovinskih poslova i donio sledeče zaključke:
•	o raspisu delegata za radnički savet SOUR i članova samoupravne radničke kontrole SOUR,
•	o ustanavljanju i imenovanju stručnog saveta za predstavništva i poduzeča u inozemstvu,
•	o ustanavljanju i imenovanju odbora za sajmove,
•	o ustanavljanju i imenovanju koordinacijskog odbora SOUR za narodnu obranu i društvenu samozaštitu,
•	o imenovanju arbitara interne arbitraže SOUR,
•	o odstupanju od ugovora o poslovnem udruživanju u trgovinsko udruženje i prenosu sredstava na opče trgovinsko udruženje SRS,
e o pristajanju na samoupravni sporazum o suradnji DO Gruda u okviru preduze-ča Globtrade u Munchenu.
Srpskohrvatski prilog
Ljubljana - Na 10-oj redovi-toj sednici, koja se je održa-vala u prostorijama hotela
Sa svečane sednice radničkog saveta Angropromet
Svečana proslava 25-godišnjice Angroprometa
Svečanoj sednici Radničkog saveta radne organizacije, odr-žanoj u šali muzičke škole u Čupriji 26. aprila 1979. godine, prisustvovali su pored radnika svih OOUR-a, predsednik SO-e Čuprija - Ilič Siniša, predsednik Opštinskog sindikalnog veča - Ristič Dobrivoje, predsednik OK SSRNJ - Baljak Špiro, gosti iz »Emone«, predstavnici društveno-političkih organizacija, penzioneri iz RO, poslovni prijatelji i predstavnici JNA.
Svečanu sednicu je otvorila predsednik radničkog saveta RO Radmila Šijan, referent za statistiku.
Ispred radnog predsedniš-tva sednicu je vodio Ivanovič Milutin, trgovinski radnik -predsednik konferencije sindikata RO.
Referat o razvoju i dosadaš-njem radu, podneo je Stefanovič Miladin, trgovinski radnik, predsednik OO Sindikata OOUR-a Maloprodaja.
Ispred Emone prisutne je pozdravio Miran Blaha.
Radnici koji su proveli 25 i više godina u čuprijskoj trgovini integrisanoj u »Angropromet« dobili su pismena priznanja sa zlatnom znač-kom, i to: Miličevič Miodrag, Stankovič Momčilo, Todorovič Vojislav, Todorovič Dragi-ša, Nikolič Tihomir, Pešič Milan, Milosavljevič Borisav, Šijan Radmila, Nikačevič Na-dežda, Stamenkovič Nenad, Jovanovič Milorad, Uroševič Vera, Zdravkovič Miodrag, Gligorijevič Vojimir.
Takode pismena priznanja sa zlatnom značkom dobili su radnici, i to:
Za aktivan društveno-poli-tički rad: Mikič Milan, Radonjič Mihajlo, Todorovič Slavo-ljub, Ivanovič Milutin, Stefanovič Miladin, Milenkovič Dušan, Milič Vukašinovič, Anto-nijevič Stamenko, Marinjez Aleksa, Milojevič Tomislav, Jovanovič Danica, Ničiforovič Svetomir, Beslač Mile, Sentič Dorde, Jovič Vera;
za uredno izvršenje radnih zadataka: Jovanovič Apostol, Milanovič Radomir, Savič Ljubiša, Mitrovič Radisav, Matejič Leposava, Miloševič Delimir, Kostič Trajko, Stefanovič Milan, Aleksič Zvonimir, Nikačevič Nada, Miličevič Živko, Jankovič Otilija, Marjanovič Mirko, Stojanovič Snežana, Vulič Toplica, Jovanov Mladen, Marjanovič Bori-voje, Živojinovič Petar, Jovanovič Nada, Pavlovič Milica, Ristič Slavka, Čurič Rada, Miloševič Sladana, Svalina Ante, Blagojevič Milosav, Kostič Dobrivoje, Dejanovič Dragiša,
Pantič Marica, Dimitrijevič Dušan, Miletič Milojko;
Radnici koji su duži period proveli na rukovodečim ra-dnim mestima u radnoj organizaciji: Jovanovič Dragoljub, Ristič Sava, Bjelivuk Petar, Jovanovič Aleksandar, Miletič Milutin;
Pored ovoga, dodeljena su i priznanja sa zlatnom značkom radnicima koji su učestvovali u osnivanju radne organizacije, predstavnicima društveno-političke zajednice koji su verno i nepokolebljivo služili in-teresima radnih ljudi, zatim predstavnicima JNA.
Isto tako, penzionerima OOUR-a u sastavu RO uničena je pismena zahvalnica i novčani bon u vrednosti od 1000 dinara.
Takode, odata je pismena zahvalnost radnim organizacijama Čuprije za višegodišnju uspešnu saradnju, mesnim za-jednicama i samoupravnim interesnim zajednicama, kao i poslovnim prijateljima.
Histerija RO Angroprometa
Trgovinsko preduzeče za promet robe na veliko Angropromet osnovano je 26. aprila 1954. godine sa 11 zaposlenih radnika. Razvojni put ovog preduzeča ogleda se u objedi-njevanju trgovine na ovom po-dručju radi što uspješnijeg poslovanja i snabdevanja radnih ljudi.
Dana 1. oktobra 1955. godine samostalne trgovinske rad-nje spajaju se sa Angroprome-tom tako da od ovog dana Angropromet postaje preduzeče za promet na veliko i malo sa oko 100 zaposlenih radnika.
Nakon ovog perioda od nekoliko godina ono predstavlja napor na organizacionom sre-divanju i osvajanju nove tehnologije rada u cilju što bo-Ijeg organizovanja trgovinske mreže. Posle toga udružene trgovinske radnje izdvajaju se iz sastava Angroprometa formi-rajuči novu radnu organizaci-ju Jedinstvo, tako da Angropromet ostaje ponovo radna organizacija za promet robe na veliko.
U ovako nesredenoj organizaciji trgovačke mreže u to vreme u Čupriji posluju tri trgovačke organizacije: Angropromet sa trgovinom na veliko, Morava i Jedinstvo sa trgovinom na malo.
Dana 1. januara 1961. godine dolazi do integracije svih triju trgovačkih preduzeča u jednu radnu organizaciju Angropromet trgovinsko preduzeče na
veliko i malo sa oko 160 zaposlenih radnika.
Godine 1975. postoječi Angropromet reorganizuje se u osnovne organizacije združe-nog rada za promet robe na veliko i promet robe na malo, formirajuči pri torne i radnu zajednicu zajedničkih službi.
U 1976. godini dolazi do pri-pajanja Klasa - preduzeča za proizvodnj u pekarskih proizvoda sa 11 prodavnica i oko 90 zaposlenih radnika. Jula 1977. godine sledeči intencije o po-vezivanju proizvodnje i prometa dolazi do integracije konfekcije Ravanica sa 115 uposlenih radnika i Tehnople-ta - radne organizacije za pro-izvodnju pletarskih proizvoda sa 55 zaposlenih u radnu organizaciju Angropromet, tako da ista od tog momenta posluje sa tri proizvodne i dve prometne osnovne organizacije udru-ženog rada i radnom zajedni-com zajedničkih službi.
Maja meseca 1978. godine izdvaja se iz sastava Angroprometa OOUR Klas - deo pekarske proizvodnje sa 39 radnika pripajajuči se Žitomlinu Sve-tozarevo. Od- tada pa nadalje Angropromet sa oko 600 zaposlenih radnika posluje sa dve proizvodne osnovne organizacije udruženog/rada, dve prometne i radnom zajednicom zajedničkih službi.
Dana 1. januara 1979 godine jedinstvenom željom svih radnih ljudi radna organizacija Angropromet ulazi u sastav složene organizacije udruže-nog rada Emona Ljubljana sa statusom radne organizacije.
Iz prikazanog pregleda vidi se da je razvojni put ove radne organizacije bio naporan i mu-kotrpan da bi se od male usit-njene trgovine sa 11 radnika na početku stvorila savremena i dobro organizovana radna organizacija sa oko 600 zaposlenih radnika.
Ovaj razvoj permanentno je pratio i razvoj samoupravnih odnosa i borba za ostvarenje što večeg dohotka i ličnih pri-manja radnih ljudi. Imajuči u vidu da prosečan lični doho-dak radnika u 1976. godini bio negde oko 2000 dinara odnosno, da bi se u 1978. godini povečao na 3350 dinara a u prvom tromesečju 1976. na 4000 dinara što predstavlja za ovih nekoliko godina porast od 100%.
Na ovome se sigurno neče stati jer če naša radna organizacija u složenoj radnoj organizaciji ulagati sve napore za ostvarenje što večeg dohotka i boljeg standarda radnih ljudi, što če pestiči večim prometom i kvalitetnem usmjerenom proizvodnjom.
***
Dohodak se je u poredenju s 1977-om u 1978-oj godini povečao za 21%, dakle narastao je za 5% više nego celokupni prihod. Iz toga zaključujemo da se radi o daleko racionalnijem raspolaganju s upo-trebljenim sredstvima.
Dohodak u proporcionalnem odnosu prema ličnom dohodku za SOUR kao celinu u 78-oj god. je nekako prihvatljiv, do velikih od-stupanja dolazi u nekim radnim organizacijama, te naravno u okviru ovih po OOUR-ima.
Potpuno je neprihvatljivo da neke OOUR več navedene dispropor-cije planiraju i za 79-tu god. Lične dohodke morat če uskladiti s ostvarenim rezultatima.
Ako medusobno usporedimo ostale podatke, možemo ustanoviti da smo u SOUR poslovali jako efi-kasno i racionalno, naime dohodak po zaposlenem rastao je znatno više nego lični dohodak i zajednička potrošnja. No i ovdje moramo ista-či relativnost podataka, jer struktura aktivnosti SOUR nije u potpu-nosti jednaka drugim odgovaraju-čim granama SRS, osim toga za ove grane raspolažemo samo poda-cima za 9 meseci prošle godine, koje smo preračunali na godišnje, dok je poznato da se obično u zadnjem tromesečju odnosi bitno me-njaju.
U planu za 1979 god. se za SOUR kao celinu predvida, da če dohodak na zaposlenog porasti u poredenju s 1978 god. za 17% a sredstva za lične dohotke i zajedničku po-trošnju za 11%.
Za 1979 god. su planirane realni-je proporcije sredstava za obnovu i razvoj u poredenju s dohodkom, ličnim dohodkom i zajedničkom potrošnjom. Sredstva za obnovu i razvoj su planirana s 27% povečanjem u odnosu na god. 1978, t. j. za 2% više od predvidenog povečanja dohodka.
Radmila Šijan, predsednik RS podeljuje priznanja i zlatne značke jubilantima
ZBIRNI ZAKLJUČNI RAČUN ZA GOD. 1978, EKONOMSKI PROGRAM ZA GOD. 1979 I REALIZACIJA
SREDNJEROČNOG PROGRAMA
Podatke iz zaključnog računa za god. 78 i plana za 79 je obrazložio drug Ivan Muhič, potpredsednik poslovodnog odbora SOUR Emona.
Zaključni račun SOUR-a za god. 1978 kao i plan za 79 god. smo i ove godine obradivali istovremeno.
Na taj način želimo postiči u prvom redu to, da budu naša planska predvidanja što realnija. Iako obradujemo zaključni račun za 1978 i plan za 79 tek u mesecu mar-tu, planska ishodišta, kao i ocene rezultata za god. 1978 su bila pri-premljena i obradivana kako u or-ganima SOUR, tako u osnovnim i radnim organizacijama več u mesecu decembru 1978 i januaru 79, a naročito tokom februara, kad su radnici u svim osnovnim organizacijama obradivali najvažnije podatke iz zaključnih računa i plano-va svojih osnovnih i radnih organizacija. Na nivou SOUR-a su bili prethodni podaci o zaključnem računu i planu obradivani na poslovodnem savetu, kao i na konferen-ciji predstavnika svih sindikalnih organizacija, organizacija SK i ra-čunovoda, koja je bila 7/2/79.
U 1978-oj godini su organizacije udružene u SOUR Emona postigle ukupno 13.078 milijardi din. ukup-nog prihoda, što je za 16% više nego u prošloj godini, plan za 1978 godinu je postignut 100%. Za nas bi važio index povečanja cena približno 13%, što znači da se je fizič-ki obim prometa povečao za 3%. Broj zaposlenih se je u odnosu na 1977 godinu povečao za 1%, prema torne možemo ustanoviti, da je produktivnost živog rada narasla za 2%.
Za 1979 godinu planiraju OUR udružene u SOUR 15.548 milij. din. sveukupnog prihoda, t. j. za 19% više nego u 1978-oj. Ako računamo da če se i u 79-oj cene povečati za 13%, to bi značilo da planiramo 6% povečanje realnog obima aktivnosti, što bi bilo u svakom slučaju zadovoljavajuče, kad ne bi OOUR-i istovremeno planirali za 8% veči broj zaposlenih. U svakom slučaju to je relativno, jer ako se povečava-ju kapaciteti u radno intenzivnim aktivnostima (kao na pr. hoteli), onda se proporcije u SOUR odraze negativno, iako je u samo j organi-
Iz podataka je razvidno da se je pokazao uspeh kod izravnavanja uvoza s izvozom. Kod toga je naročito važno istači da se to izravnavanje nije postiglo smanjivanjem uvoza, nego upravo obratno, da se povečavaju uvoz i izvoz, ali ovaj zadnji mnogo brže.
Sredstva za lične dohodke i zajedničku potrošnju če se po planu povečati za 18%, što znači da če se sredstva za obnovu i razvoj povečati za 9% poena brže, nego sredstva za lične dohodke i zajedničku potrošnju.
Broj zaposlenih se je iz 1977 na 78 god. povečao samo za 78 radnika, što znači manj e nego 1%. Brut-to isplačeni lični dohoci su veči za 24%.
U proseku na uposlenog su se lični dohoci povečali od 4.354. na 5.361 din. mesečno na uposlenoga, odnosno za 23%, dok je prosečni lični dohodak u gospodarstvu SRS 5.730, što znači da su prosečni lični dohoci u Emoni za 7% niži od pro-seka privrede SR Slovenije.
Najniži lični dohodak na uposlenog je u Supermarketu Maribor i iznosi 4.095 din., najviši u DO Inženiring, gde iznosi 10.871.
Dakle, što se tiče ličnih dohoda-ka moramo zaključiti, da je hitno potrebno povečati lične dohotke tamo gde su naročito niški, što če se moči postiči samo s večom efi-kasnošču rada i poslovanja.
U raspravi o zbirnom zaključnem računu je
- drug Ljubo Filipan, predsednik poslovodnog odbora SOUR Emona rekao:
Poslovanje je u 78-oj u celini bilo dobro, medu bolje svakako spada SOUR Poljedelstvo - govedoreja, koja je u izvanredno teškim uvjetima postigla izvanredno dobre rezultate, te isto tako RO MIZ, koja je jedna od retkih mesnih industrija u Jugoslaviji, koja je prošlu godinu zaključila bez gubitaka. Zato moramo tim organizacijama izreči pohvalu.
Izvanredno su teški uveti proizvodnje u TMK i Prašičereji, uspr-kos svim uloženim naporima ne možemo rešiti problem sirovina, zato čemo se morati boriti, da se u kraj n j oj fazi stvari urede.
Dobre rezultate smo postigli na planu hotelijerstva i turizma s obzirom na dobru lansku sezonu u poredenju s prošlim godinama. Organizacija Emona Hoteli bi morali
zaživeti u poslovnem smislu. Preči moramo od ambicija za raširenom reprodukcijom na bolje poslovanje, reševanje kadrovskih problema it. d.
Zadovoljavajuče rezultate posti-že Blagovni center, koji predstavlja najakumulativniju organizaciju u sastavu SOUR-a.
Takoder su dobri rezultati u organizacijama maloprodaje, predlo-žio bi mogučnost racionalnije prodaje u tim objektima i reševanje kadrovskih problema. U Supermarketu Maribor i Supermarketu Ljubljana su preniski osobni dohoci, što svakako bitno utječe na fluktuaciju radne snage. Problemi osobnih dohodaka se javljaju takoder i u hotelu Slon i hotelu Riviera, te mislim da nema opravdanih razloga da ove dve organizacije ne bi postigle dobre poslovne rezultate.
Zabrinjavajuče je stanje u radnoj organizaciji Emona Commerce. Prošlih dana je održan sastanak s predstavnicima te radne organizacije i poslovodnim odborom SOUR, te je ustanovljeno da je u ovoj radnoj organizaciji mnogo subjektivnih faktora, a i nešto objektivnih. Ova radna organizacija bi morala postati specializirana organizacija, osloboditi bi se morala skladištenja, proizvodnje it. d.
Takoder je potrebno nači rešenje za kontrolu rada u ovoj organizaciji. Hitno je potrebna pomoč na kadrovskem području, jer če samo s odgovarajučim kadrovima radna organizacija moči dobro poslovati-
Za celokupnu SOUR predstavlja slabost plan realizacije investicija-Nadam se da če se u 1979-oj godna tom području više napraviti, te da čemo konačno pokrenuti nove investicije.
Potrošnja iz fonda zajedničke potrošnje je izvanredno visoka, go-spodarenje tim sredstvima mora biti bolje i racionalnije.
Potrebno je ponovo analizirati realnost planiranja, naročito u RO Emona Commerce, jer treba ostva-riti dogovorena planska zaduženja. a pogotovo na investicionom planu.
U 1979-oj moramo ojačati medu-sobne odnose i sinhronizirati interese izmedu osnovnih i radnih organizacija, s obzirom na interese SOUR-a kao celine i na interese privrede.
Zvone Veber, direktor RO Emona Commerce:
Jedan od glavnih krivaca za te-šku situacij u u našoj radnoj organizaciji je vreme u kojem se je vanjska trgovina oblikovala, te sada ne sadrži onaj deo poslovanja, kojemu bi morala služiti. Vanjska trgovina danas predstavlja jako he-terogenu aktivnost. Sada, kada smo pristupili reorganizaciji, pokazalo se je da bi za čistu vanjsko trgovinsku aktivnost trebali ca-200 ljudi. Vanjska trgovina ne sme se baviti drugim aktivnostima. U sistemu i režimu vanjske trgovine bila su u prošloj godini uvedena razna režimska prava, što se bitno razlikuje od deviznih prava.
Što se tiče investicija postavlja se pitanje sposobnosti odplačiva-nja, radi toga če trebati za odrede-ne investicije uvesti moratorij, a u vezi najzahtevnije investicije _ ^ CAC - tu če se stvar morati rešiti na nivou SOUR-a kao celine.
Ako želimo pomoči vanjskoj trgovini moramo joj osigurati odre-dana obrtna sredstva.
Apeliram na sve prisutne da pO' kušaju razumeti izvanredno težak položaj naše radne organizacije, sa-dašnju situaciju potrebno je zaje-dnički sanirati, te u dogledno vreme rešiti problem zahtevne proiz; vodnje, koja je potrebna vanjsko) trgovini za izvoz.
Rado Linzner, direktor RO E-In-ženiring:
Potrebno je sazvati zajednički sastanak proizvodača i korisnika deviza, da bi se odmah pristupil0 zajedničkom dogovaranju.
Lucijan Krivec, direktor OOOR Prašičereja:
Dužnost mi je informirati radnički savet da naš plan, koji smo p°' stavili nije realan s obzirom na p°' večanje cena kukuruza, te ako se uvoz kukuruza ne obavi pravovre-meno možemo očekivati gubitke-Osim toga, upravo u ovako teško) situaciji povečavamo i farmu.
Ivan Muhič, potpredsednik p°' slovnog odbora:
Činjenica je da se je prošle i ove godine vanjska trgovina našla 11 izvanredno teškoj situaciji, za što postoji i dosta subjektivnih razloga. Ubuduče če morati svaku tak-vu investiciju, kao na pr. CAC p°' tvrditi radnički savet SOUR, a na osnovu stručnih analiza.
Što se tiče deviznog sistema, Pre dva meseca smo dali instrumenta-rij svim OOUR i RO, koje nam niso blagovremeno prosledile podatke, stoga apeliram na prisutne, da tra-žene podatke šalju u odredenih1 rokovima.
1 OB DNEVU EMONE
Zlata, srebrna In bronasta priznanja
Bronasta priznanja
1.	ACQUAVITA Mirela, vodja poslovalnice Umaga, DO Glob-tour
2.	ANTONAZ Jože, mesar DO E-Jestvina, Koper
, 3. ANTONČIČ Hedvika, namestnik oddelkovodje Supermarket Lj.
4.	BARIČEVlC Dulka, delavka v prehr. oddelku TOZD Malo-Prod.
5.	BOGDAN Mirko, oddelkovodja konzerv, odd. DO MIZ
6.	BERTOK Ecij, poslovodja DO E-Jestvina, Koper
7.	BORLOVAN Darinka, referent za pripravo in kontrolo dela v avtomat obdelavi, DO E-ERC
k BEVC Srečko, samostojni komercialist, DO E-Merkur, Lj.
9.	BREŽIC Danica, kadrovski referent, DO E-Merkur, Lj.
10.	ČEDE Pavla, delavka v marketu Trbovlje, TOZD Malo-
Prod.
U. DEČMAN Angelca, oddelkovodja TOZD Supermarket, Lj.
12.	DJUZIC Safet, vodja marketa Gosposvetska, TOZD Malo-
Prod.
13.	FRANK Ivanka, blagajničarka, DO E-Ilirija
14.	GABRIJEL Marjan, vodja poslovalnice Globour, Maribor
15.	GAŠLJEVIČ Stanko, skladiščni delavec DO E-Merkur, ptuj
16.	GORJANC Roman, vodja bifeja in kuhinje TOZD Supermarket, Maribor
17.	GREGORC Franc, strugar v mehanični delavnici DO ^Piona Blagovni center
p 18. GROZNIK Jože, nabavni referent strojnega parka, TOZD p°ljedelstvo-govedoreja
_ 19. HALADEA Avrelija, finanč. knjigovodja, DO E-Merkur, ptuj
20. HOJNIK Janez, skladiščni delavec DO E-Merkur, Ptuj ,21. HOZJAN Andrej, delavec pri reprodukciji prašičev, *0ZD Prašičereja
22.	JURAS Eva, oskrbovalka plemen, svinj TOZD Prašičereja
23.	KMETIČ Franc, poslovodja, DO E-Dolenjka,
P 24. KNAFELC Magda, vodja kadrovske službe, TOZD Hotel kiviera, Portorož
25. KOGOVŠEK Monika, vodja Mini casino, TOZD Maloprodaja, Lj.
, 26. KOVAČIČ Francka, pomivalka posode, TOZD Maximar-Ket, Lj.
27. KRMAC Virgilij, delavec v skladišču, DO E-Jestvina R.28. KUZMIČ Helena, vodja skupine v kuhinji, TOZD Hotel Riviera, Portorož
29.	LENARČIČ Vojka, analitik, DO E-Ilirija
30.	LEŠ Anton, delavec pri vzdrževal, delih TOZD H Slavij a
31.	LUZAR Darko, poslovodja E-Dolenjka, prodajalna Straža
32.	MAYR Stanka, vodja oddelka neprehr. blaga, TOZD Malo-Prod.
33.	MRŠNIK Marija, poslovodja poslov. DO E-Ilirija
34.	OSENAR Danica, delavka v odd. prehr. blaga TOZD Malo-
Pr0d.
35.	PERJET Jaka, telefonist, DO E-Commerce, Ljubljana
36.	PINTERIČ Marija, vodja fizioterapevtov, TOZD Zdravili-®e> Čateške Toplice
37.	PAVLIN Milan, poslovodja, DO E-Jestvina, Koper
_ 38. RADOJČIČ Niko, natakar, DO E-Dolenjka, prod. Črnomelj
39. RUČMAN Marjeta, prodajalka TOZD Maximarket, Ljubka
. 40. SALKIČ Hasan, oskrbovalec živine, TOZD Poljed.-gove-tiOr.
41. SEVER Štefka, prodajalka TOZD Maximarket, Ljubljana b42. SLAŠČIČARSKA DELAVNICA, TOZD Hotel Riviera, Ortorož
43.	STOJILKOVIČ Milena, točajka, TOZD Maximarket, Lj.
44.	SKERBINEK Alojzija, točajka, TOZD Hotel Slavij a,
K -5- ŠAJN Dana, točajka, E-center, Cigaletova, TOZD Malo-Prod.
v 44. TRČEK Jernej, oddelkovodja, TOZD Supermarket, Ljub-
Oana
45- VOLK Stanislav, voznik dostav, avtom. DO E-Ilirija • ’6. VORŠlC Marta, oddelkovodja posode TOZD Supermar-et> Maribor
rs4'- ZLATANOVIČ Novko, trg. delavec, DO Angropromet, uPrija
48. VITAS Matija, trg. delavec, DO E-Angropromet, Čuprija r,49- MARJANOVIČ Olga, trg. delavec, DO E-Angropromet, VuPrija
Srebrna priznanja
J- ARSIČ Marija, delavka TOZD Poljedelstvo-govedoreja ■ ANDERVALD Anica, vodja delikatese, TOZD Hotel Slon,
BIZJAN Vojko, vodja oddelka Vugotours, DO Globtour BERGANT Ivan, vodja marketa Kamnik, TOZD Malopro-
5' BOBEK Zalka, prodajalka DO Emona Jestvina, Koper jjj BOBNAR Anica, komisionarka v regalnem skladišču, DO mgovni center, TOZD Prehrana
v '■ BERTOK Vladimir, poslovodja, DO Emona Jestvina, °Per
h®' BUTARA Zlata, vodja finančne službe, TOZD Zdravilišče, a>ške Toplice
CIGOJ Jelka, računovodja, DO Globtour, Ljubljana ^ GJERGEK Terezija, kmetijska delavka TOZD Poljedel-.^"govedoreja, Domžale
h ; GREGORC Marta, oddelkovodja, TOZD Maximarket, j Pijana
h., GRIČAR Ivan, vodja komercialnega oddelka, DO Emona °’enjka
(jg. ■ JAKLIČ Marija, vodja E-centra Koseze, TOZD Malopro-
k/
J4' JELENC Mara, samostojni komercialist, DO Emona Mer-
JERNEJŠEK Alojz, receptor, TOZD Hotel Slavija, Mari-
16.	JARC Franc, poslovodja DO Emona Dolenjka, Novo mesto poslovalnica Žužemberk
17.	JERENKO Slavko, poslovodja tekstilne hiše Merkur, DO Emona Merkur, Ptuj
18.	KODARIN Silvo, poslovodja, DO Emona Jestvina, Koper
19.	KRENKER Tončka, pomočnik vodje marketa Nove Jarše, TOZD Maloprodaja, Ljubljana
20.	KOŠTOMAJ Slavko, poslovodja prodajalne, DO Emona Merkur, Ptuj
21.	KASTELIC Betka, vodja oddelka DO Emona Blagovni center, TOZD Centromerkur
22.	KOGOVŠEK Stane, vodja strojnice v hladilnici, DO Blagovni center, TOZD Prehrana
23.	KURENT Amalija, vodja klasične prodajalne, TOZD Maloprodaja
24.	KLAMPFER Dominik, skladiščnik, TOZD Supermarket, Marib.
25.	KURNIK Viktor, direktor sektorja, DO Emona Commerce
26.	LONČAR Karel, vodja skladišča Jarše, DO Blagovni center, TOZD Centromerkur
27.	LUKMAN Rafko, delavec selekcijske službe, TOZD Prašičereja
28.	MAVRIČ Pavel, skladiščnik pijač, DO Ilirija
29.	MOŽINA Jože, pomožni delavec v vzdrževalni službi, DO Emona Ilirija
30.	MILOŠIČ Ivanka, pomočnik vodje E-centra, Cigaletova, TOZD Maloprodaja
31.	MURKO Mirko, poslovodja prodajalne, DO E-Merkur, Ptuj
32.	PANTELIČ Milan, delavec v trgovini, TOZD Maloprodaja
33.	POZMAN Karel, traktorist, TOZD Poljedelstvo-govedor.
34.	ROTAR Peter, delavec v matični službi TOZD Prašičereja, Ihan
35.	RUS Franc, vodja skladišča, DO Mesna industrija
36.	SNOJ Jože, direktor za poslovne povezave trgovine, delovna skupnost SOZD
37.	VODENIK Katarina, glavna blagajničarka, TOZD Hotel Slavija, Maribor
38.	VRHOVEC Fani, komercialist, DO E-Merkur, Ljubljana
39.	ZAJEC Matilda, obračunski ref. TOZD Supermarket, Lj.
40.	ZAVERŠNIK Franc, vodja organizac. enote, TOZD Poljedelstvo-govedoreja
41.	ZANCOLA Rezika, vodja skupine v kuhinji, TOZD Hotel Riviera, Portorož
42.	ZORE Emilija, sobarica, TOZD Hotel Slon, Ljubljana
43.	ZUPANČIČ Marija, vodja molzišča, TOZD Poljed.-goved.
44.	ŽNIDARŠIČ Danijela, prodajalka, DO Ilirija
45.	SIBINOVIČ Milan, trg. delavec DO Angropromet, Čuprija
46.	UROŠEVIČ Vera, trg. delavec, DO Angropromet, Čuprija
Zlata priznanja
1.	AVSEC Jože, vodja tiskarne, DO E-ERC
2.	FRANOVIČ dr. Anton, vodja zdravstvene službe, TOZD Zdravilišče Čateške Toplice
3.	GORNIK Elza, glavna sobarica, TOZD Hotel Evropa, Celje
4.	HERCOG Vida, vodja marketa, TOZD Maloprodaja
5.	PERIC Ana, vodja kuhinje TOZD Hotel Slon, Ljubljana
6.	PETERLIN Franc, direktor TOZD Poljedel.-govedoreja
7.	PINTER Tilčka, kuharica, TOZD Hotel Riviera, Portorož
8.	POSAVEC Ivan, vodja oddelka ekspedita DO E-MIZ
9.	POGLJEN Stane, samostojni komercialist, DO E-Merkur, Ljubljana
10.	ROTAR Ivan, dipl. inženir agronom Prašičereja Ihan
11.	VOBNER Karel, dosedanji direktor DO E-Merkur, Ptuj
12.	ZALAZNIK Miroslav, poslovodja marketa Vojkova, TOZD Malop.
13.	ŽUNKO Franc, direktor TOZD Supermarket, Ljubljana
Avtomobilisti na plan!
rfljffL........111111111111' T ; , - ./	—
narji in natakarji v kuhinji restavracije Maxim so pod °dstvom vodje restavracije Nikole Niklanoviča kot bi trenil postregli 200 Emonk in Emoncev
(Nadaljevanje s 1. strani)
vožnje 30 minut - povprečje 50 km/h.
Na tej etapi morate reševati oziroma odgovarjati na vprašanja: »Poznaš našo zgodovino in NOB?«
Če boste le malce prelistali knjige Vide Rojic »Ptuj v boju za lepše dni«, »Slovenskogo-riška četa« in monografijo o Dušanu Kvedru vam za odgovore ne bo težav.
Tretja etapa bo potekala od Ljutomera preko Velike Nedelje, kjer bo na odkupni postaji DO Emona Commerce prehodna kontrola, in nato skozi Moškanjce in Budine do Ptuja oziroma do Ptujskega karto-droma, kjer je cilj in spretnostna vožnja.
Na tej etapi boste odgovarjali na vprašanja »Poznaš Emono in Emono-Merkur Ptuj.«
Tudi pri teh vprašanjih ne boste imeli težav, če boste med vožnjo malo pozorni in če ste redni bralci E-Informa-torja.
Dolžina tretje in zadnje etape je 55 km, od tega le 2,2 km makadamske ceste (od Ptujskih toplic do kartodroma). Idealni čas vožnje je 1 ura in 23 minut, torej je povprečna hitrost le 40 km/h.
V nedeljo 27. maja se vam torej obeta lep izlet v Pomurje oziroma v Slovenske gorice, ki slove zaradi svoje slikovitosti in lepote.
Tovariško srečanje in podelitev nagrad bo v Ptujskih toplicah s kosilom, kjer vam bodo postregli z lukarskimi specialitetami in prleško gibanico. Ljubitelji plavanja naj nikar ne pozabijo na kopalne hlačke - bazen in termalna voda - vas čakata le korak od restavracije.
Avtomobilisti! Prijavite se in povečajte svojo zbirko pokalov v vaši vitrini. Poleg pokalov je prireditelj predvidel še vrsto nagrad za najboljše.
Prijave sprejema Mira Težak, referent za šport in rekreacijo pri SOZD Emona v Ljubljani, Miklošičeva 4. Vse ostale informacije pa dobite pri sekretarki prireditve Marini Vujoševič - telefon 310-655 Ljubljana.
PRIREDITVENI ODBOR
Obisk v Holiday
Inn
Na obisku v Ljubljani so bili predstavniki Mednarodne zveze Hoiiday Inn Inc. g. VVilliam Graulich, predsednik, g. Howard Lammons bivši predsednik in g. Alain Ammar direktor franšiznih odnosov za Evropo, Afriko in Srednji Vzhod. Ogledali so si zgradbo novega hotela Holiday Inn v Ljubljani, kjer so vsa obrtniška dela v polnem zamahu, se pogovarjali z predstavniki Grand hotela Union in arhitektom prof. Edom Mihevcem. Razgovori na sedežu Emone in predstavitev dejavnosti je bila za predstavnike Holiday Inna zelo zanimiva, predvsem pa informativna. Na sprejemu pri predsedniku Mestnega sveta Ljubljane Marjanu Rožiču, katerega se je udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese, je bilo pozdravljeno, da se tudi Ljubljana s svojim hotelom vključuje v svetovno družino hotelov Holiday Inn, ki v rezervacijski sistem zajema 286.000 sob.
Glavna vprašanja, o katerih so tekli razgovori, so bila: otvoritev hotela Holiday Inn v Ljubljani in vključevanje v celotni sistem ter možnosti bodočega in razširjenega sodelovanja z Emono.
BOŽO STEPANČIČ
MIZ - šest let brez Izgub
(Nadaljevanje s 1. str.)
koščeno stegno in kareje) ter 50 ton mlade junetine (baby beaf, stegno in rostbeaf).
Lani planiranega skupnega obsega proizvodnje niso dosegli. Namesto načrtovanih 13.855 ton so pridobili le 13.355 ton mesa in izdelkov, kar je 4 odstotke pod planom. Vzrok je izpad prodaje svežega mesa - indeks 90, čeprav so predvsem v zadnjem četrtletju bistveno povečali razsek prašičev.
Zadovoljivo so dosegli proizvodnjo oziroma prodajo izdelkov, čeprav 2 odstotka pod načrtovano, kar je za odstotek več kot lani. Proizvodnjo klobasičarskih izdelkov so presegli za 3 odstotke, kar je glede na izredno močno ponudbo teh izdelkov na tržišču prav gotovo uspeh.
INVESTICIJE V MIZ
Lani so pričeli z dvema naložbama: gradnjo plinovoda in prestavitev industrijskega tira z nakladalno rampo in nadstrešnico. Na železniškem tiru morajo položiti še asfaltno prevleko. To bi bilo sicer že lahko storjeno, vendar jim vreme ni bilo naklonjeno. Za plinovod pričakujejo le gradbeno dovoljenje, opremo za predelavo kurjenja na plin so že nabavili, tako da bodo z deli kmalu pričeli. Za investicijsko vzdrževanje so lani porabili 260 milijonov dinarjev. Ta denar so v glavnem porabili za obnovo hladilnic za sveže meso, beljenje in pleskanje stavb. Z intenzivnim obnavljanjem delovnih prostorov se približujejo cilju, ki so si ga zastavili - pridobitvi ponovne registracije za izvoz.
Kje je MIZ v klavnični industriji?
	neto dohodek		št.	
	OD	na	delav-	skladi
Klavnice:	delavca	zaposl.	cev	v 000 din
Košaki	4.965	80.391	531	- 12.000
Živ. prom. N. G.	5.750	173.582	378	+ 425
TMI Postojna	4.654	101.748	196	- 3.460
Klav. Jesenice	5.748	189.910	94	+ 1.513
Klav. Šk. Loka	5.518	123.021	396	-491
TMI Ljubljana	5.042	116.340	322	-91
Meso, Zasavje ABC	5.002	138.852	137	+ 3.037
Mesarija Litija	5.508	192.371	41	+ 1.694
Mesn. Celje Meso Kamnik	5.196	134.170	524	+ 3.858
- ni podatkov Mes. Pomurka	4.652	96.000	1.062	-43.413
MIZ	5.347	172.253	565	i 8.522
V gospodarstvu je znašal lani povprečni OD 5730 din, v negospodarstvu 6864 din, do-
čim je znašal povprečni osebni dohodek v Sloveniji 5903 din.
E-Informator
Prašiči v MIZ na klavni liniji
■ PROSLAVA V AGROEMONI
Več koruze, več prašičev
Predstavniki Opče poljoprivredne zadruge iz Desiničia na proslavi DO Agroemone
Jarše, 10. aprila - Na slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije Agroemona, ki je bila v dvorani »Induplati«, so se zbrali vsi delavci temeljnih organizacij združenega dela Agroemone - Poljedelstvo - govedoreja Domžale, Prašičereja Ihan in Tovarne močnih krmil iz Ljubljane, da skupaj praznujejo 10. april, rojstni dan Emone. O razvoju vseh treh tozd, o doseženih uspehih in usmerjenosti gospodarjenja je spregovoril Janez Gederer, direktor DO Agroemona.
Posebej je poudaril dobro gospodarjenje v tozd Poljedelstvo-govedoreja, ki je letos prejela nagrado
Franca Nebca, saj prav na kmetijstvo in njeno proizvodnjo vplivajo različni dejavniki, ki v marsičem pogojujejo njegove dosežke, kar je razlog več, da posodobimo proizvodnjo, kulturno in tehnično raven kmetijskega proizvajalca ter s tem omogočimo vsestranski razvoj kmetijstva ter tako povečamo proizvodnjo hrane za potrebe naše družbe.
»Ne bomo vrgli puške v koruzo, temveč se bomo z vsemi napori borili z boljši jutrišnji dan. Manj koruze je na trgu, manj prašičev, pravijo. Mi pa odgovarjamo s tem, da bomo posejali še več koruze, naša temeljna organizacija Prašičereja
v Ihanu pa gradi nove zmogljivosti, v katerih bomo zredili 30.000 bekonov letno več kot doslej,« je povedal Janez Gederer.
Ivan Muhič, podpredsednik poslovodnega sveta SOZD Emona za ekonomska in organizacijska vprašanja Emone, je v slavnostnem nagovoru čestital za uspehe temeljnih organizacij Agroemone, ki dokazujejo, da je bila usmeritev delovne organizacije pravilno sprejeta in začrtani ukrepi gospodarno uresničeni.
Po slovesni seji delavskega sveta in podelitvi posebnih priznanj delavcem delovne organizacije Agroemone za prizadevno
in vestno delo ter dobre odnose do dela in skupnosti je sledil kulturni program, ki so ga delavcem pripravili pionirji osnovne šole iz Ihana in pionirski pevski zbor osnovne šole Josip Broz Tito iz Domžal. Za živahen uvod v tovari-
ško srečanje delavcev, ki se med letom redno srečujejo in spoznavajo, je poskrbela folklorna skupina iz Radomelj pod vodstvom Majde in Franca Lipovška ter zaplesala venček narodnih plesov.
E-INFORMATOR
Janez Gederer, direktor DO Agroemone
■ MEDŠOLSKE IZKUŠNJE
Obisk iz AP Vojvodina
Sredi aprila so delovno organizacijo Emona Merkur obiskali učenci v gospodarstvu iz Daruvara, AP Vojvodine. Predstavnike te DO in učence zadnjega semestra trgovske šole, ki je že v okviru usmerjenega izobraževanja, in njihove profesorje, so sprejeli v TH Maximarket in v ljubljanskem Supermarketu. Predstavili so jim SOZD Emona, njene dejavnosti, organiziranost ter oblike združevanja dela in sredstev, predvsem pa potek izobraževanja naših učencev v gospodarstvu, ki še vedno teče »po starem« in ne usmerjeno kot v Vojvodini.
Mladi Daruvarčani so si vneto beležili vse, kar so zvedeli o Emoni, saj je bilo njihovo potovanje v Ljubljano povezano s pisanjem
diplomske naloge in zagovorom na maturi, ki bo čez dva meseca. Uspešno opravljena matura jim bi namreč dala spričevalo za opravljanje del in nalog trgovca s srednjo izobrazbo (ne KV).
Pred slovesom so se učenci iz Vojvodine srečali z našimi učenci prvih letnikov, ki so v ta namen prekinili seminar ter se pogovorili o njihovem in svojem načinu izobraževanja za poklic prodajalca. Zanimiv je bil rezultat teh pogovorov, ki je pokazal, da naši učenci prvih letnikov bolje poznajo delo v trgovini in delo z ljudmi kot njihovimi kolegi, ki bodo imeli že čez nekaj mesecev v rokah diplomo pravega trgovca.
VESNA RAZTRESEN
Srečanje z E-upokojenci
LJUBLJANA, 6. aprila - v Grand Hotelu Union je bilo ob 32-letnici Emone slavnostno srečanje upokojencev naše sestavljene organizacije, na katerem sta množici upokojenih delavcem spregovorila Ljubo Filipan in Janez Pezdir. Prvi govornik se je prisotnim s toplimi besedami zahvalil za njihov požrtvovalni delež k da-
našnjemu razvoju naše delovne organizacije, ter orisal njene tekoče naloge in perspektive, drugi pa jih je pozval naj ostanejo zvesti Emoni. Prijateljsko srečanje se je končalo v zadovoljstvo velikega števila naših bivših sodelavcev, ki so vgradili temelje današnji Emoni, kakor je poudaril Ljubo Filipan.
Janez Pezdir, predsednik kluba upokojencev Emone, je svojim bivšim sodelavcem čestital k prazniku Emone
Naši tridesetletniki
Majda Kočevar, samostojni devizni referent pri turistični agenciji Globtour je rojena Ljubljančanka.
Ko se je končala druga svetovna vojna vihra, je delala pri takratni NAPROZI v grosističnem oddelku, najprej kot fakturist, kasneje pa je »prestopila« med knjigovodje. Kot dobro delavko so jo sprejeli v svoj kolektiv pri bivši Prehrani. Delo v računovodstvu ji, kot sama pravi »leži«, kar je zelo redko, saj se je treba noč in dan ubadati s številkami in jim žrtvovati marsikatero prosto urico. Najprej je bila knjigovodja, ko pa so nabavili stroje, je delala kot strojni knjigovodja.
»Spominjam se, kako smo z veseljem opazovali rast nove moderne stavbe, ki jo je Pre-
Majda Kočevar
hrana gradila v Kersnikovi ulici, saj smo se tedaj stiskali v najemnih prostorih nad kavarno Evropo. Kako radi smo se udeleževali prostovoljnega dela pri gradnji prvih marketov -v »kozolcu« na Titovi cesti in v Cigaletovi! Veselili smo se skupnih uspehov,« je kot v šali, čeprav je v njej vsa resnica, povedala Majda.
Leta 1971 so v mladi turistični agenciji potrebovali nove delavce. Majda se je prijavila na razpis za delo v računovodstvu. Kot vestno in prizadevno delavko so jo sprejeli in tako dela v tej delovni organizaciji že osmo leto kot samostojni devizni referent.
V dolgoletnem delu, tako nam je povedala, so se vrtili dobri a tudi težki dnevi, utrudljivi in polni napetosti zlasti ob periodičnih in letnih zaključnih računih, ki so vselej vezani z nadurnim delom.
Z večkratnimi združitvami se je Majda »selila« iz enega delovnega kolektiva v drugega, ne da bi sama odpovedala delo ter si nabirala leta za nov kolektiv, kateremu se bo kmalu pridružila - v klub upokojencev Emone.
Drugi izmed tridesetletnikov, ki je zaposlen v DO EMONA Blagovni center, pa je KAREL TOPOLE. Žal, tudi z njim nisem uspel stopiti v stik, ker je ves čas nekje na poti, zato o njem samo »generalije«.
Rojen je bil 2. 9. 1915, torej ravno med prvo svetovno vojno, v kraju Jagoče pri Laškem.
Pri današnji Emoni se je zaposlil 1. 6. 1948 kot voznik -šofer. V začetku je vozil pet tonski kamion s cerado, sedaj pa že več kot 10 let vozi hladilnik iste tonaže. Če bi vse pre-
vožene kilometre in pa tonaže sešteli, bi dobili neverjetno visoke številke. Samo s številkami pa se ne da oceniti človeka, njegovega prispevka k današnji Emoni, temveč predvsem z odnosom do dela, do sotovari-šev.
Od njegovih kolegov sem izvedel, da je vesten delavec in dober tovariš. Škoda, da ga nisem mogel vprašati, kakšna je razlika v cestah in prometu od takrat, ko je prvič sedel za volan, in do danes, ko je že rutiniran poklicni voznik v TOZD Transport DO EMONA BC. Omenim naj še, da s »svojim« hladilnikom prekrižari vso Slovenijo, včasih pa skoči tudi do Zagreba, Reke ali Pulja.
Čestitkam se pridružujemo tudi mi, z željo, da bi še dolgo srečno »sukal« krmilo hladilnika na kolesih
Jure Križnar
Elza Gornik, glavna sobarica v hotelu Evropa v Celju, že 33 let skrbi za udobje hotelskih gostov. Rodila se je v prijaznem trgu v Poljčanah pod Bočem. Osem otrok je bilo pri hiši. Rada bi postala šivilja. Bilo pa je leto 1943, ko je po vsem svetu divjala vojna. Blaga za obleke ni bilo in Elza je morala prijeti za kakršnokoli delo, da se je preživela.
Po vojni se je zaposlila kot sobarica pri »Belem volu« v Celju, kjer je delala le pol leta, ter se nato zaposlila kot sobarica v celjski Evropi. Kot vestna in prizadevna delavka je že po letu dni napredovala in postala glavna sobarica.
»Sedaj mi ni več hudo, da nisem postala šivilja. Delo, ki ga opravljam, me veseli in sem najbolj zadovoljna, če so zadovoljni naši gosti. V hotelu imamo 56 ležišč, s pomožnimi jih je 70. Morda se čudno sliši, da si želim še več hotelskih sob. Sedaj obnavljamo hotel, zato mislim, da bom še malce delala v novi, večji Evropi. Nič mi ni hudo, če je treba delati tudi ob nedeljah in praznikih. Če je promet večji, je večji tudi učinek, ki se pozna tudi v kuverti. Imamo štiri sobarice oziroma poltretjo, ker dela ena skrajšani delovni čas,« je povedala Elza Gornik.
Da je Elza res skrbna in vestna delavka, je dokaz, da v 33 letih še ni bilo pritožba s strani hotelskih gostov. Ve kaj je treba postoriti, da ne bi trpel ugled hotelske hiše. Včasih so sobarice pozabile zamenjati brisače, vendar je Elza to opazila pred gosti in vse je bilo v redu.
Let ima Elza dovolj, manjkajo pa ji še dve leti delovne dobe, da bo lahko začela uživati zasluženo pokojnino.
Elza Gornik
Milica Tomše, je rojena Tr-boveljčanka, vendar je svoj več kot tridesetletni krog dela sklenila v Čatežu ob Savi, kamor je z možem prišla 1948. leta in se zaposlila v Zdravilišču Čateške toplice. Nekaj malega je prej delala pri železnici.
Obiskovala je ljubljansko učiteljišče, vendar ji je druga svetovna vojna prekrižala račune. Najprej je delala v knjigovodstvu, zadnjih petnajst let pa kot kadrovski referent.
»Spominjam se časov, ko Čateške toplice še niso bile take kot so sedaj. Neverjeten razvoj so naredile. Osem ljudi je
Milica Tomše
predstavljalo celotno osebje. Pozimi seveda, ko ni bilo takšnega prometa kot poleti v .veliki1 sezoni. Še 1953. leta nas je bilo vsega 28 delavcev. Dvanajst je bilo stalnih, ostalo pa so bili sezonci.
Iz leta v leto so se Čateške toplice povečevale. Zgradili smo nov hotel in potrebna gospodarska poslopja. Kako hitro je mineval čas, in če se ozrem nazaj, se mi dozdeva, kakor da bi bilo to včeraj. Bili so časi, ko smo pozimi vsi delali v eni pisarni, kjer smo sprejemali tudi goste. In sedaj? Kot goba po dežju je zrasel nov moderen hotel, ki bo že letos sprejel prve goste,« nam je povedala Milica.
■ E - IZOBRAŽEVANJE
Višje nagrade učencem
Od marca dalje so se učencem v gospodarstvu v DO Emona Merkur povišale mesečne denarne nagrade, in sicer učencem prvih letnikov na 1150 dinarjev, drugih letnikov na 1440 dinarjev in učencem tretjih letnikov na
1720 dinarjev. Osnovno nagrado si učenec lahko tudi poviša za pet oziroma 10 odstotkov s pridnostjo in prizadevnostjo na praktičnem delu in seveda tudi za teoretični prav dober ali odličen uspeh v šoli.	v. R.
Nagrajenci
DO
Agroemone
TOZD POLJEDELSTVO-GOVEDOREJA DOMŽALE
Durmiševič Kadir, šofer Kodeh Alojz, mehanik Premuš Franc, traktorist Dafič Izet, krmilec Obal Olga, delavka v živinoreji
Huzjak Jože, tesar Gergjek Stefan, traktorist Gomboc Ernest, traktorist Medved Gizela, strojni molznik
Stjepanovič Mirko, transportni delavec Temlin Kolo man, čuvaj Bernjak Štefan, traktorist Dukič Mirko, traktorist Zlobko Milan, traktorist Jeraj Janez, strojni ključavničar
Jeraj Frančiška, vodja molzi' šča
Kazič Husnija, traktorist Pijanec Eva, molznik Pavli Anica, referent za obračun OD
Balas Marta, referent za obračun OD
Markovič Marija, likvidator Rumič Peter, traktorist
TOZD TOVARNA MOČNIH KRMIL Ljubljana Turk Marija, delavka v laboratoriju
Ribič Marta, pomočnik ittli' narja
Kapš Peter, delavec v komerciali
TOZD PRAŠIČEREJA IHAN Limoni Marjan, delavec Andrašič Pavla, delavka Jemc Marjan, delavec Primožič Štefan, šofer Telban Jaka, kmet. inženir Balažič Ljuba, delavka Maučec Ruža, delavka Jurca Franc, vet. tehnik Banko Pavle, električar Nahtigal Franc, delavec Šmid Rudi, delavec Rožič Valentin, delavec
DELOVNA	SKUPNO S1!
SKUPNIH SLUŽB DO AGROEMONA Lipušček Silva, vodja knjigovodstva
Kunaver Jelka, materialni knjigovodja
Spominjala se je časov, ko je ob nedeljah delala na kuhinj' ski blagajni, sobarica, ker )e bilo potrebno, je pomivala kozarce. Vsi so prijeli za vsak0 delo. Bili so majhen kolektiv* postoriti pa je bilo treba vse; da je delo teklo in da so bik gosti hitro in dobro postreženi.
Lani 5. julija se je Milic3 upokojila. Sedaj živi dober streljaj od zdravilišča v prijetni hišici, ki sta jo zgradila z možem, ki je tudi nekaj let delal v zdravilišču.
Ena izmed dolgoletnih sodelavk, ki je ob Dnevu Emone prejela priznanje in nagrado za 30 letno pripadnost kolektivu, je tudi MILICA HORVAT iz DO EMONA Blagovni center V kratkem pogovoru me je prosila, naj ne objavimo intervjuja z njo, ker ji je že sam0 priznanje dovolj, zato sploh ne mara, da bi se o njej govoril0 ali pisalo, kakor pravi tudi večina drugih. Je skromna k1 pridna delavka, zato menim, da bi ne bilo prav, če ne bi v našem glasilu objavili vsaj nekaj vrstic o delavcih, ki s° navkljub kritičnim obdobjem ostali zvesti svojim organizacijam združenega dela.
Rojena je bila 3. 11. 1924 v kraju Nedelišče pri Čakovcu-Po končani trgovski šoli se j° leta 1948 zaposlila pri današnj1 Emoni. Skoraj ves čas svojeg3 službovanja je delala v računovodstvu, saj je bila do leta l9°z saldakontistka, nato knjig?' vodkinja, danes pa je vodi3 oddelka finančnega knjig°i vodstva v DO EMONA BC. u življenju nasploh nerada g°y°' ri, saj ima vsak svojih teža' dovolj, poleg tega pa biti ve, dan samo s številkami, tudi n prijetno, posebno ne v zaff njem času zaradi vse strožji0 finančnih predpisov. Pa bre zamere, prosim!
Za njen jubilej iskrene čestitke!
Jure Križna'
• ENERGETSKA REVOLUCIJA
Topla voda greje Čateške hotele
ČATEŠKE TOPLICE, 26. aprila - Zdaj, ko smo tik pred "Ograditvijo zdraviliškega ho-tela Terme s 300 posteljami, ki bodo - tako stari kot novi pl Cateških toplic - ogrevale ‘oplotne črpalke, skupaj nad a«0 postelj in sedem bazenov, Se sprašujemo, ali bo ta novost osvojila tudi naše hotele, samopostrežnice, poslovne 2§radbe in še koga?
Sest toplotnih črpalk, ki do-
bivajo odpadno vodo iz bližnjega rastlinjaka, bo ogrevalo 70 tisoč (!) kvadratnih metrov zdraviliških starih in novih prostorov sob, bazenov, predsob in hodnikov - in to najmanj štirikrat do petkrat ceneje kot katerikoli drugi doslej znani sistem ogrevanja. Kaj ni to revolucija? Lahko to počnemo samo s toplo vodo?
'»Še zdaleč ne,« kakor pravi dipl. inž. Anton Blitnik, »to
v OB DNEVU EMONE, 10. APRILU
Učenci pri predsedniku SOZD
. Učenci v gospodarstvu in •ipendisti delovne organizacij® Emona Merkur so se kot "ajmlajši člani te delovne kupnosti pridružili prazno-a»ju dneva Emone, tako da ,° Preko svojih predstavni-k°v izročili šopke cvetja s Pozdravi in čestitkami svo-Ptn direktorjem temeljnih organizacij in delovne organi-z»cije.
Delegacija učencev je priš-a tudi k predsedniku poslovnega odbora SOZD Ljubu 'jipanu, ki se je z njim zadr-a v prijetnem, sproščenem
pogovoru o njihovem delu, praksi in učenju. Pozval jih je naj ostanejo Emonci tudi po končanem izobraževanju in naj s svojim delom prispevajo k še večjemu uspehu in ugledu SOZD Emone.
Ob tem srečanju so učenci zaprosili tovariša Filipana za pokroviteljstvo nad njihovim majskim izletom emonskih maturantov v Bernardin, ki ga združujejo s praznovanjem dneva mladosti in Titovim rojstnim dnevom.
V. R.
Ob dnevu Emone so predsednika sozd Ljuba Filipana obiskali tudi učenci Emone
razkošje si lahko privoščimo, če nam je kaj do tega, tudi s pomočjo toplotnih razlik zemlje, zraka in vode - pri čemer lahko s pridom izkoriščamo odpadno toploto zraka, ki jo ustvari naprimer večji hotel ali poslovna zgradba. Te stvari so po svetu znane že vrsto let, vendar se jih zares s pridom že nihče ni polastil, ker je bila klasična energija, kot so predvsem nafta, elektrika in voda doslej dovolj poceni. Zdaj, ko nas energetska kriza vse bolj stiska, je čas, da se pobrigamo in razgledamo okoli sebe.
Toplotna postaja v Cateških toplicah, ki bo čez dva meseca
s pomočjo šestih toplotnih črpalk ogrevala 70 tisoč kvadratnih metrov, pomeni energetsko revolucijo.
Vse to je na videz zelo preprosto in poceni, toda hladilnik ki bo jutri tudi grel stanovanje, nam bo bržčas odkril, da gre zares.
Namesto za 240 S milijonov mazuta, ki bi blizu in daleč zasmrajal okolico zdravilišča, bodo Čateške toplice poslej porabljale samo za 80 S milijo-nov(!) in manj elektrike za pogon toplotnih črpalk letno. Kdor verjame na prvo besedo, se bo zanimal, kako bi lahko ogrevali Bernardin, Supermarket ali poslovno stavbo trikrat do štirikrat ceneje, četudi nima pri roki zastonj tople vode iz zemeljskih nedrij. Za poceni energijo zadostujejo toplotne razlike vode, zraka ali zemlje, če si omislite toplotno črpalko, ki je po širokem svetu kot varčevalka energije in an-tionesnaževalka zraka znana že dobrih štirideset let, vendar še premalo izkoriščena.«
E-INFORMATOR
ŠTAFETA
MLADOSTI
Tatjana Krašovec
Tatiana - zadnja nosilka štafetne palice v
Ljubljani
Tatjana Krašovec, 23-letna delavka EMONA Merkur TOZD Supermarket Ljubljana, je 23. marca 1979 kot zadnja nosilka prinesla štafetno palico s pozdravi za tovariša Tita na zaključno prireditev Ljubljane v Halo Tivoli.
Tatjana (oče je bil tudi dolgoletni pripadnik Emone) opravlja aranžerska dela in ima srednjo aranžersko šolo. Kljub temu, da je pri Emoni nekaj manj kot dve leti, velja povedati, da je to njena prva zaposlitev in upa, da bo še dolgo v Emoni. S svojim delom je zelo zadovoljna, posebno pa so ji všeč odnosi s sodelavci TOZD Supermarket Ljubljana.
Tatjana je poleg tega, da je vestna in uspešna delavka, tudi aktivna mladinka, saj je predsednica OO ZSMS TOZD in članica IO ZSMS DO Emona Merkur.
PAVEL GROZNIK
Nova spoznanja v Jugotehnlki
Obraz »za« — glas »proti«
Počitniški dom Crikvenica
je^°m Posluje od 21. 6.1979 do 10. septembra. Od 21.6. do 30.6. predsezona, od 1. 9. do 10. 9. pa posežena.
*^evhi penzion v pred in poseženi:
_ Za člane kolektiva - din 80,00 Za zakonske tovariše - din 140,00 ' za otroke do 2 let, brez lastnega ležišča in brez hrane - o _ Za otroke od 2 do 7 let - din 80,00 _ a učence v gospodarstvu, v Emoni - din 80,00 Uisn t uP°kojence Emone in njihove zakonske tovariše, ki " bili zaposleni - din 110,00 za tuje goste ■ din 160,00
Pr»u °troke tujih gostov do 2 let, brez lastnega ležišča, brez rane - d in o
Za otroke tujih gostov od 2 do 7 let - din 150,00
Penzion v glavni sezoni: (od 1. 7. do 31. 8.) za člane kolektiva - din 110,00 _ Za zakonske tovariše - din 150,00 za otroke do 2 let brez lastnega ležišča, brez hrane - e ~ Za otroke od 2 do 7 let - din 100,00 ~ Za učence v gospodarstvu v Emoni - din 110,00 Uisrft- upokojence Emone in njihove zakonske tovariše, ki b,li zaposleni - din 140,00 _ Za tuje goste - din 170,00
hran9 otroke tujih gostov do 2 let brez lastnega ležišča, brez
B?a otroke tujih gostov od 2 do 7 let - din 150,00 Za°nomska cena v predsezoni je din 160, v sezoni din 170 bijQ otroke do 2 let, brez lastnega ležišča in brez hrane, skr-Poio^Prehrano starši sami, če pa želijo se lahko odločijo za Ob ‘c.ne. .obroke po ceni din 60,00 dnevno, d n,,,. Ptačilu penziona plača vsak še turistično takso din 6,00
Cen° na osebo-
l6o „„aza upokojence, ki jo osebno plačajo, je v predsezoni din halrl v sezoni din 170, 00.
deiavJ. P° osebi din 60,00 bo TOZD Maloprodaja za svoje Porabe uP°kojence pokrivala iz lastnega sklada skupne
bo »ofr *-a Za člane kolektivov vseh drugih TOZD ali DO pa se 1. dan! a/a na dva možna načina: crii(V . koncu sezone, po ugotovljenem finančnem rezultatu glede n>C^’ lsa^a TOZD ali DO prispeva proporcionalni delež PokrjtjU.število nočitev svojih delavcev in upokojencev, za
eenf/ja TOZD ali DO pokrije razliko med določeno penzionsko Za Predsezoni, posezoni ali sezoni in med ekonomsko ceno. ‘zjaVo ° °d gornjih variant mora dati TOZD ali DO pismeno
d°datn‘	Maloprodaja lahko pravočasno zakupila še
Sfieje tržišča, ji morajo zainteresirane TOZD in DO najka-°z. zai.b ... mnja 1979 sporočiti, koliko ležišč bodo rezervirali lntet',}' ! z-a svoJc delavce.
Svoiih	za letovanje se prijavljajo splošnim službam v
Iiažv ]ZD in. DO do I0' 5- 1979-
dotna >s*'tev interesentov po terminih izvrši upravljalec Pri"
ProdaiVCrs.Prejema in daje informacije uprava TOZD Maloma, Ljubljana, Kersnikova 2, tel. 310-655.
Po ugotovljenih vzrokih so v Jugotehniki vendarle ukrepali
Neprestana ugotavljanja in opozarjanja, da moramo pri delu zaostrovati odgovornost in primerno kaznovati neodgovorne, se že vse pogosteje uveljavljajo v praksi.
Zgleden dokaz temu je akcija komunistov v Jugotehniki, ki so bili po decembrskem neuspelem referendumu za združitev v sozd Emona celo sami presenečeni nad rezultati. Kljub temu, da so na nekaj sejah pred glasovanjem ugotavljali, da med kolektivom, sploh pa med njimi samimi, ni pomislekov ali dvomov o upravičenosti združitve, pa so rezultati pokazali, da celo vsi komunisti niso glasovali po dogovoru v osnovni organizaciji.
Iz svojih vrst so izključili Ljuba Arsova, Mira Jakšo in Srečka Lipovca, kajti njihovo
obnašanje je v precejšnji meri vplivalo tudi na odločanje mnogih delavcev, ter izrekli kritiko tudi vsem tistim komunistom, ki na glasovanju niso spoštovali prvotnega dogovora.
Komunist, marca 1979
Smo za vključitev v SOZD Emona
Delavci v režijskih službah so se dne 16. februarja zbrali na sestanku in razpravljali o tekočih nalogah.
Tovariš Majcen je uvodoma razčlenil stanje na tržišču in dejal, da se morajo delavci tozd Melodije Mengeš dokončno odločiti o združevanju DO Jugotehnika v SOZD Emona.
Po uvodu je večina prisotnih sodelovala v razpravi. Njihove misli so bile naslednje: Da prvi referendum ni uspel, je vzrokov več. Temelj-
ne organizacije združenega dela v Jugotehniki so premalo povezane. Tozd Melodija je bila v preteklem letu ob del dohodka, ki ga je odstopila trgovini, sicer bi imela boljši fi-
nančni uspeh. Vsi dogovori, ki so bili sprejeti ob združevanju z Jugotehniko, niso bili uresničeni. Poleg navedenega imajo »zasluge« tudi neutemeljene govorice.
Delavci pa so povedali tudi naslednje: Poti nazaj ni! Takoj moramo urediti odnose med TOZD v Jugotehniki na temeljih zakona o združenem delu in na osnovi dohodkovnih odnosov. Dogovoriti se moramo o investicijskih vlaganjih in vrstnem redu teh vlaganj.
Vsi prisotni so izjavili da so za povezovanje v SOZD Emona. Prepričani so, da imajo večjo socialno varnost, da imajo več možnosti za investicije in za uresničitev planskih nalog izvoza in uvoza. Prepričani so, da je nadaljnji napredek njihovega tozda, ta pa je mogoč samo z združevanjem dela in sredstev v večji gospodarski organizaciji.
prvih organizatorjev, predelovalcev in izvoznikov gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč, kar pomeni, da ima bogato tradicijo in lepe izkušnje.
E-INFORMATOR
■ IZ DO EMONA-COMMERCE
Jurčki in lisičke
Letno Izvozimo za 120 milijonov din suhih, svežih in vloženih gob
Naša delovna organizacija Emona Commerce letno odkupi in izvozi za okoli 120 milijonov ali 12 S milijard din svežih, posušenih in vloženih gob, predvsem jurčkov in lisičk, pa tudi precej zdravilnih zelišč in gozdnih plodov.
Največ gob gre v Italijo, in sicer za 73 milijonov din, v ZR Nemčijo za okoli 15 milijonov, v Avstrijo 11 milijonov v Švico in Francijo po pet milijonov (novih) dinarjev.
Emona Commerce ima organizirano odkupno mrežo po vsej državi:	v Ljutomeru,
Ljubljani, v Brčkem, Boljev-cu, Kruševcu, čačku, v Veliki Nedelji in drugod, kjer ima stalno zaposlenih 60 delavcev.
Emona Commerce je eden največjih jugoslovanskih izvoznikov gozdnih plodov in zdravilnih zelišč, saj vsako leto izvozi kar za 83 milijonov din svežih gob, med njimi 300 tisoč kg jurčkov, 235 tisoč kg svežih lisičk, 84 kg suhih gob, ostale predelane v slanici ali posušene.
Dalje letno odkupijo okoli 155 tisoč kg borovnic, 280 tisoč kg svežih malin, 150 tisoč kilogramov šipka, 120 tisoč kg brinovih jagod, 160 tisoč kg bezga in več tisoč kilogramov drugih zelišč, ki jih predelujejo ali pošiljajo sveža na evropski trg.
E-Commerce zelo dobro sodeluje z farmacevtsko tovarno Krka, našim največjim poznavalcem zdravilnih zelišč.
Hkrati moramo zapisati, da je bila prav naša zunanja trgovina že pred dvajsetimi leti eden
Na zboru delavcev DO Jugotehnika, tozd Servis, smo se delavci med drugim dotaknili tudi vprašanja neuspelega referenduma za pristop k SOZD Emona. Vprašali smo se, kaj sedaj?
Zavedamo se, da je servis neakumulativna dejavnost, da je servis pravzaprav podaljšana roka trgovine. Zaradi tega mu je potrebna finančna pomoč, predvsem pri nabavi osnovnih sredstev in zagotovitvi poslovnih prostorov. Te nujne potrebe našega servisa pa presegajo tudi finančne sposobnosti DO Jugotehnika.
Smo enotnega mnenja, da mora DO Jugotehnika narediti temeljito analizo vzrokov za neuspeli referendum Vsem delavcem Jugo tehnike je potrebno razložiti, da je le v večji gospodarski skupnosti možnost nadaljnjega razvoja naše delovne organizacije. Posebno to velja za servisno dejavnost. V kolikor ne bomo naleteli na razumevanje pri ostalih tozdih, bomo prisiljeni poiskati lastno pot.
»SIGNALI«, april 79
Čateške Toplice, 25. aprila - »Dela pri gradnji hotela Terme tečejo po načrtu in se približujejo zaključni fazi,« nam je povedala Zlata Butara, referentka za investicije v Cateških Toplicah. Pri tem je mislila na hotelski del in restavracijo, kajti gospodarska stavba je končana. V zaostanku je stavba terapije in bazen. Del zaostanka gre na račun uvoza opreme, ki jo morajo še vgraditi. Nov hotel Terme - slika - bo imel, kot smo že pisali v našem glasilu, 146 sob in tri apartmane s skupno tristo ležišči.
Zamudo pri gradnji gre pripisati nenormalnim pogojem gradnje v letošnji zimi in začetnim zemeljskim delom.
Precej težav imajo pri gradnji kanalizacije, ki je projektirana na čistilno napravo, te pa ne morejo pravočasno zgraditi, ker so naleteli na močno podtalnico. Vodostaj Save je bil izredno visok, gradbena jama pa mora biti med gradnjo suha.
Načrt za vgraditev opreme je nared, oprema postopama prihaja. Kljub vsem težavam, s katerimi se otepajo in jih premagujejo, računajo, da bo hotel poleti sprejel prve goste.
ČETRT STOLETJA DO EMONA - ANGROPROMET
Slovesna proslava v Čupriil
CUPRIJA, 27. aprila - V dvorani glasbene šole je bila ob 25 letnici DO Emona-Ču-prija slovesna seja delavskega sveta delovne organizacije, ki so se je med drugim udeležili predstavniki te srbske občine, družbenopolitičnih organizacij in SOZD Emone.
Na slovesnosti, ki ji je dal posebno obeležje nastop domačega pevskega zbora in
mladinski folklorni prvaki Srbije v kolu - zaplesali so ga tako kot ga znajo samo oni -je o nastanku in razvoju DO Angropromet spregovoril Mi-lutin Ivanovič, direktor Robne kuče Čuprija. Številnim članom delovnega kolektiva, ki so ustanovili in postavili
na noge Angropromet, so na proslavi podelili častna priznanja in zlate spominske značke. Posebna priznanja so dobili tudi člani tega delovnega kolektiva, ki so zaposleni četrt stoletja, oziroma ki so letos praznovali 25 let dela.
Za šolo Marije Broz v Kumrovcu
ml
3 ? “ £
s £ °
1»
3T
O
c
9
«r
«w
*
Člani delovnega kolektiva hotela Riviera v Portorožu so zbrali denar za pomoč pri gradnji osnovne šole »-Marija Broz« v Kumrovcu. Prispevali so 3.500,00 dinarjev.
0
1 > C
-v
o
f
(•>
v
n
r
■ POD MOUNT EVERESTOM

Alpinisti pred ciljem
*
i
r*
m
c*>
m
c
e
(9
O
r»
v
H h
” 5 I I
n — -n >
lii!
lil!
* EMONA'

(3000 UUOUANA
'fVKOtVMVA
B. STANKOVIČ
EUSOtc
O poteku jugoslovanske himalajske odprave, katere cilj je osvojitev najvišjega vrha sveta Mount Everesta (8847m) po najtežji in do sedaj še nepreplezani strani, podrobneje poroča dnevni informativni dnevnik Delo in njegove edicije, mi pa izluščimo nekaj no-
NAGRADNA E-KRIŽANKA
VODORAVNO: 11. računanje površine, 12. naprava za merjenje sevanja, 13. egipčanska kraljica, 17. prisklednik, čebelji samec, 18. reka v Aziji, 19. tedenski časopis, 24. gora v Švicarskih alpah, 25. žensko ime, 26. prvenstvo, 27. neumnež, nor človek, 28. vrsta rumene barve, 29. solmizacijski zlog, 30. kratica baskovske organizacije, 31. žensko ime, 32. del gledališča, estrada, 33. kmetijska zadruga, 35. oznaka za Švedsko, 36. znan slovenski slikar (Albert), 37. arabska molitev, 38. avtomobilska oznaka Kranja, 39. uran, 40. prelaz na Velebitu, 42. Avstrija, 43. kratica za recipe, 44. gora na Koroškem, 46. star Slovan, 47.
prvi vokal, 48. škotski brinjevec, 49. kratica za Centralni komite, 55. pravoslavni nadškof, 56. repno perje, 57. lov, pogon (tujka), 58. znan nemški slikar (Avgust), 59. tujka za vse v redu, 61. slikarska smer, 62. avt. oznaka za Italijo, 63. sever, 64. Oskar Hudarin, 65. orodje koscev, 66. slov. igral, tenisa, 67. bolečina, 68. ljubimci, 69. surovina za barvila, 70 premetenec, navihanec, 71. Romunija (kr.), 72. sorodnik, 73. slov. pevka (Marolt), 74. napad, 75. trd les.
NAVPIČNO:	1. jadranski
otok, 2. pojav na vodi, 3. običaj (arab.), 4. znana francoska modna hiša, 5. klepetec, 6. ljubi-
telj, neprofesionalec, 7. špar-tanski suženj, 8. zvezdni komet, 9. stvarni predmeti, 10. površinska mera, 14. prvi mitološki letalec, ki je padel v morje, 15. kratica za telovadno društvo, 16. žara, 17. znan sovjetski slikar, 18. del posode, 19. Jože Erjavec, 20. raven, 21. posebna zvrst slike, 22. samoglasnik, 23. arabski žrebec, 24. pristojbina, 25. večanje, 30. erbij, 31. kraj pri Ljubljani (MIZ), 34. mesto v Istri, 35. mesto v Romuniji, 40. dvojica, 41. kratica za polmer, 42. kratica za nemško industrijsko družbo, 43. pristanišče na Japonskem, 45. cent, 47. aluminij, 48. medmet, 49. točka, trdnjava pri šahu, 50. začetek abecede,
51. vrsta, venec, 52. osamilo, 53. mesto na Gorenjskem, 54.
prebivalec Amerike, 56. revija CGP Dela za ugankarje, 57.
rfnrinPin d H	_1X1.
gorjača, 60. naše pristanišče, 63. mesna jed, 64. vijak, propeler, 65. moško ime, 66. ime film. igralke Lollobrigide, 68. podoba, 70. enaka samoglasnika, 72. oznaka za 1000 kilogra-
mov.
Rešitve nagradne E-križan-ke pošljite v zaprti kuverti z oznako »E-KRIŽANKA« do 20. maja 1979 na naslov: E-In-formator, 61000 Ljubljana, Kersnikova 2.
Pri reševanju vam želimo obilo zabave.
vic iz pisem, ki jih naši Himalajci pošiljajo svojim domačim.
»... dosegli smo višino 7350m - tabor IV, kjer je temperatura minus 25 stopinj, na vrhu Everesta pa minus 35 stopinj.« Vsi alpinisti so v gori, v taborih I, II, III in IV, napredujejo...«
Zdravstveno stanje vseh
alpinistov je skoraj odlično, prav tako tudi zdravje tistih, ki so ostali v bazi, na višini 5400m. Hrane, tudi emonske imajo dovolj, disciplina je na višini, vse teče po načrtih, celo vreme je našim pogumnim fantom naklonjeno, razen vetra, ki dokaj močno brije. Opoldan je v baznem taboru, ki je postavljen na ledeniku, dokaj toplo, celo tako toplo, da se ledenik tali in je na enem koncu majhen bazen, zjutraj, ko vstanejo, pa majhno drsališče.
Postaviti morajo še tabor V in morda še tabor VI, nakar bodo poskušali osvojiti vrh. Če jim bo vreme naklonjeno, do osvojitve najvišje gore na svetu ni več tako daleč.
V. R.
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem kolektiva Centromerkur in prodajalne Biserka za izrečena sožalja, cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
DRAGA ROZMAN
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem delavcem DO Emona Kmetijska kooperacija, Domžale, sindikalni organizaciji za darovani venec, za izročena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
MARIJA ŠUŠTAR
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem delovni organizaciji Emona Commerce - odboru solidarnostnega sklada za denarno pomoč namenjeno mojima sinovoma, saj smo prepričani, da s tem počastite spomin na pokojnega očeta in moža.
MARIJA VOVK
ZAHVALA
Odboru in vsem članom Vzajemne pomoči pri klubu upokojencev Emone se najtopleje zahvaljujem za denarno pomoč ob smrti mojega moža ALOJZA TO-META.
Iskrena zahvala tudi vsem sodelavcem in sodelavkam regalnega skladišča Emone na Šmartinski cesti za podarjeno cvetje, sožalja in za spremstvo na njegovi poslednji poti.
Še posebej pa se zahvaljujem pevcem pevskega zbora Emone, katerega član je nekoč tudi sam bil, za prelepe pesmi zapete njemu v poslednje slovo.
IVANKA TOME
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje dobre mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz DO Kmetijska kooperacija za razumevanje, za sočustvovanje in za pomoč, ki so mi jo nudili v tem težkem trenutku. Zahvaljujem se za darovano cvetje, za izraze sožalja in za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem in vsakomur, ki ste karkoli storili za njen spomin, še enkrat iskrena hvala.
minka Učakar
Pravilna rešitev kviza »Ali poznaš Emono?«
1. 35, - 2. DO 1, TOZD 5, - 3. Slavija, Evropa, Slon, GH Union, hoteli Bernardin, Zdravilišče Čate-ške toplice, Riviera Portorož, - 4. 26, - 5. DO Emona Merkur, Ljubljana, 6. 4, - 7. TOZD Ravanica in Tehnoplet, 8. TOZD Detajl, Črnomelj, - 9. hotela Terme in Holliday Inn, - 10. DO Elektronsko računski center in DO Inženiring, -11.4, - 12. TOZD Globus, Agroplod in Obala.
Zataknilo se je pri vprašanju št. 4. kjer smo spraševali koliko poslovalnic na vsem območju Jugoslavije ima naša turistična agencija Emona Globtour. V E-Informator-ju smo v letošnji štev. 90 objavili vest, da je Globtour 15. februarja odprl v Novem mestu svojo 26. poslovalnico. V tej številki so vštete vse poslovalnice turistične agencije vključno tudi tiste, ki so odprte le v sezoni. Tisti, ki so se telefonsko obračali za informacije naši agenciji, so dobili podatek da je poslovalnic 19, oziroma če so vprašali še pred katastrofalnim potresom v Črnogorskem Primorju, številko 20 - poslovalnica v Ulcinju.
Komisija za žrebanje je upoštevala vse tri podatke, torej število 19, 20 ter seveda 26 kot smo objavili v E-Informatorju.
8. do 12. nagrado - 450 gr. kaVe E-Special prejmejo:
Neva Štrukelj, Gospodinjska 23» Ljubljana, Tatjana Plesec, DS M1' klošičeva 4, Ljubljana, Alenka sen, tozd Globus, Ljubljana, Torf' ka Štefančič, DO Ilirija, Ilirska #J' strica, Milan Bizovičar, Emo*19 Commerce, Ljubljana;
13.	nagrado - vrednostni bon ^ 100 din: Gerta Gregorka, DS rač3' novodstvo, Miklošičeva 4. LiUb' ljana;
14.	-in 15. nagrado - vrednosti11 bon za 50 din prejmeta: Mile110 Levstek, upokojenka Emon6, Ljubljana, Topniška 4 in Brank3 Korošec iz interne banke Emofle’ Ljubljana, Kidričeva 13a.
Izžrebani so bili in prejmejo nagrade:
1.	nagrado - vikend pension za dve osebi v hotelu Riviera v Portorožu: Milica Mihelčič, tozd Globus, Emona Commerce, Ljubljana:
2.	nagrado - vrednostni bon
0
informator
400 din: Jana Čeplak, tozd Globus,
glasilo delavcev sozd emona ljut*ina
Emona Commerce, Ljubljana;
3. nagrado - kraški zašink, izde-
lek MIZ: Darinka Sever, Interna banka Emona, Ljubljana;
4.	nagrado - emonsko zimsko salamo: Dragica Kos, Emona Commerce, Ljubljana;
5.	nagrado - vrednostni bon za 250 din: Miran Peterlin, skupne službe SOZD Emona, Ljubljana;
6.	nagrado - vrednostni bon za 200 din: Marjana Zupančič, Emona Commerce, Ljubljana;
7.	vrednostni bon za 150 din: Janez Zupančič, Šmartinska cesta 102;
Izhaja enkrat mesečno - Glavni in odgovorni urednik Miran Blaha. Uredniški odbor: Dušan Bračun, Ferdo Cigale, Franc Dolinar, Pavle Groznik, Jof® Križnar, Ivanka Rižnar, J°z® Snoj, Mira Težak, Tatjana Sla-banja in Irena Rome. Uredništvo: 61000 Ljubljana, Kersnikova 2, tel. 310-655, int. 223, 310-091. Tisk: ČGP »Delo", Ljubljana - naklada: 11.00° izvodov. Oproščeno temeljn®' ga davka od prometa proizvodov.