Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. Velja za vse lato.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto. . $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki- The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. IT 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of Marcb 3, 1879. TELEFON: 4687 COBTLANDT. NO. 11. — ŠTEV. 11. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 14, 1922. — SOBOTA, 14. JANUARJA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. SVINJARIJE V AMERIŠKI ARMADI POLKOVNIK PRAVI, DA STA BILA LE DVA OBEŠENA. — POLKOVNIK HAM, PREJ&NI POVELJNIK, NASPROTUJE POVESTIM O DRUGIH EKSEKU CIJAH OB IS-SUR-TILLE. — ZANIKUJE OBSODBE ODSTRANI FRANCOZOV. Washington, D. C. 13. .fan. — Ponovno zanikanje, tla sta se izvršili *re«" kot dve vojaški ekse-kueiji v Is-sur-Tille, c FVanciji t^kora ameriške okupaeije tejra mesta kot vojaškega središča, se zahilježilo včeraj pred senatnim komitejem, ki preiskuje ob-dolžbe, da se je obešalo ameriške vojake brez vsakega sodnijskega ] m »stopanja. * Prejšni častniki, ki w služili v Is-sur-Tille v različnih lastnostih, to odločno nasprotovali pričevanju vojakov pri prejšnih sejali komiteja ter izjavili \»i brez izjeme, da bi bili gotovo oficijelno informirani, če bi se zavržile kake eksekucije. Polkovnik Samuel V. Ham (čedno ime, kai ne?), ki je poveljeval postojanfti od marca pa do j ilija 1919, je opisal komiteju dve eksekuciji, o katerih je rekel, da se jih je izvršila po formalni obsodbi od strani vojnega sodišča radi prav posebno grdih zločinov in da sta bili ti dve eksekuciji t lini ,kateri se je \ prizorilo tekom njegovega poveljevanja. Vojaška p licija jc dobila povelje. naj nepravi kordon krog krvnega odra, — je rekel. — in župana in občinske oblasti se je naprosilo, naj prisostvuje eksekuciji. Polkovnik Ilam pa je dostavil, da so bile navzoče skoro viti. — Jaz pa s»?di bil v bitki ter nisem nikdar videl nobenega ameriškega vojaka, ki bi tekel proti ozadju proti poveljem. James Howlett iz Hemstead, N. V., ki je sledil polkovniku Ham kot poveljnik v Is-ur-Tille, je izjavil, da ni bilo nikakih ekseku-cij. postavnih ali drugačnih, do-čim je on poveljeval v onem kraju. John Ilall it Bostona, ki je bil adjutant v tem mestu, je izjavil, da ve pozitivno, da sta se vršili le dve eknekuciji v Is-sur-Til-le. Nobene eksekucije ni bilo tam meseca avgusta 1916, kot so trdili vojaki-priče. Na sličen način je pričal tudi Howell Baker iz Riehmonda, Va., ki je bil častnik v taborišču. — Med ameriškimi vojaki je krožila vest, da se bo po prvem obešenju vršilo nadaljno obeše-nje tekom popoldneva, — je rekel liaker, — a nikakih govoric ni bilo tekom mojega bivanja v Franciji, da f,e je obešalo vojake brez pravilnega postopanja, pred vojnim sodiščem. Kot poveljnik nekega delavskega bataljona v la-sur-Tille je Frank Eble iz Washingtona izja-i il, da je bil priča dveh ekseku-cg, kateri je opisal polkovnik Ijam v družbi drugih prič. On ni vse francosko ženske z otroci vred ° nikakih »adaljnih eksekuci iz cele okolice. — Kcliko ameriških vojakov je bilo navzočih f — so vprašali polkovnika. — Ne nad 400 ali ,'»00. — je od-' govoril. — Skušal sem postaviti isliee tako, da ne bodo izpostavljene javnemu pogledu bolj kot je bilo absolutno treba. — Koliko Francozov jc bilo tam? — Nekako Štiristo. Polkovnik Ilam je identifici- »al fotografijo vislic, katero je poslal neki vojak, katera slika je l ila napravljena v Js-sur-Tille. Rekel je, da ko vislice zelo slične onim, ki so bile postavljene tam. Senator Wataeon je vprašal častnika glede obsodbe prvega moža, katerega t»o obesili v Is-fiur-Tile, nekega črnca, ki je bil obsojen na smrt radi umora in ropa. — Edina stvar, ki je brigala mene, je bilo povelje višjega po-\eljstva, — je odvrnil polkovnik. — Jaz nisem bil navzoč pri obravnavi. Drugi vojak, bel človek, je bil cbesen en mesec pozneje, — je i ijavila priča. Bilo je ob onem času nekako 20,000 mož v taborišču in po navodilu polkovnika Farna se je vzrok obešenja javno ugotovilo s krvnega odra. kot svarilo, da morata vladati postava in red. Vprašan glede pričevanja prejšnih vojakov, da so ljudi v ameriški armadi sodila francoska vojna sodišča, je polkovnik Ham z velikim povdarkom izjavil: To ni mogoče. — Priče so izjavile, da so se bale sporočiti o tem, kar so smatrale za streljanje vojakov brez vzroka. Ali je to res? — je vprašal predsednik Brandegee. — Taka stvar je zame popolnoma neumljiva, — je odvrnil polkovnik. Dostavil je, da se je obvestilo vso ljudi, da se lahko pritožijo brez strahu pred kaznijo. Polkovnik Ham je izjavil, da bi ustrelil vojaka v namenu, da prepreči splošen beg, če bi se kak \ojak pričel umikati v bitki in ■e bi se ne kotel na poziv usta- jah vojakov v tem mestu. S tem je bil izčrpan seznam prič, ki so bile pozvane dosedaj in zaslišanje je bilo vsled .tega odgodeno do naslednjega torka. KAKO SE BORI PARIZ PROTI BANDITOM. Paiiz, Francija, 12. januarja. Pariška policija se poslužuje avtomobilov, opremljenih z brezžičnim brzejavom. da iztrebi iz mesta bandite in tolovaje vsake vrste ter je pripravljena poslužiti t>e aeroplanov v ča*u izgredov ali demonstracij. Teč avtomobilov je bilo polno o-prem1 jenih z brezžičnimi brzojavnimi aparati in policija lahko vozi po celem mestu ter pokliče s kateregakoli kraja glavni stan na pomoč, če se nahaja v obupnem položaju. Policija se hoče poslužiti aeroplanov v prvi vrsti, da študira prometni problem, a tudi, da nastopi proti demonstrantom, če bi zavzeli izgredi večji obseg. / ITALJANSKA MESTA NE PROSIJO ZA POSOJILA. Rim, Italija, 13. jantarja. —• Foluradna Štefani agentura je izjavila, da so poročila, ki so bila pred kratkim objavljena in so-lasno s katerimi prosijo italjan-ska mesta za posojila v Združenih državah, popolnoma brez vsake stvarne podlage. Kdor namerava v kratkem vrniti se v domovino, ter ob tej pri-Uki videti lepe kraje ob Atlantskem in Sredozemskem morju, mn priporočamo, da potuje z brzo-parnikom Cunard proge "C A R M A N I A", ki odpluje kot izletni parnik 11. februarja na Reko. Med vožnjo se bo vstavil v najlepSih mestih Vsi potniki tretjega razreda bodo nastanjeni v kabinah. Cena do Reke $105.00 ter $5.00 vojnega davka. Itank £atoer State Bank. VAŽNOST BODOČE KONFERENCE V GENOVi TZMF.D SIL, KI ^ODO ZASTOPANE, SO LE TRI SOLVENTNE. KONFERENCA BO GOSPODARSKA IN FINANČNA. — RUSIJA JE SPREJELA VABILO, LENINA PA NAJBRŽE NE BO. Poroča Bruce Bliven. NASLEDNIK SENATORJA PEN EOSjL Governer države Pennsylvanije, Sproul, je imenoval Georga W. Feppcra iz Philadephije, naslednikom pokojnega senatorja Penr ose. Governer čita novemu senat orju tozadevno listine, poleg njega pa stojita dva sodnika. SIAMEŠKA DVOJČKA IN — X-ZARKI. NADAUNA ŽRTEV LESNEGA ALKOHOLA Ženska, ki je pila lesni alkohol, ki je umoril njenega moža, bo mogoče okrevala. __ V petek zjutraj so je sporočilo iz Nevvarka o nadaljnem smrtnem siučaju vsled zavživanja lesnega alkohola, vsled česar je v teku zadnjih šestih dni v celem podleglo enajst ljudi strupu, katerega so zavžili v dobri veri. da imajo pred seboj pijačo. Žena ene izmed hobokenskih žrtev se nahaja v St. Mary bolnici v Ilobokenu, kjer j-« zdravijo oa učinkov lesnega alkohola, katerega je pila. da poiriri svoje živce, ko je izvedela, za smrt svojega moža. Žrtev v Newarku je neki Peter Budlovski, star šest in petdeset let, ki je umrl včeraj v občinski bolnici v Newarku. Zbolel je dne ?>. januarja. Soglasno z oblastmi je izjavil, da je i*pil steklenico takozvanega "medicated alcohol''. Živel je na št. fc3 Belmont Avenue. Žena Henrv Hoffniana s št. 109 Park Avenue, ki je umrl v Ilobokenu v sredo zvcečcr, je v St. Mary bolnici, kjer jo zdravijo' radi zastrupljenja z lesnim alkoholom. Ko je izvedela za smrt svojega moža. je Mrs. Hoffman, kateri niso povedali kaj je povzročilo smrt njenega moža. izpila nekaj dotiene tekočine v namenu, da pomiri svoje živce. Iz ravno iste steklenic ? je pil njen mož strup. *ki ga j" ubil. Kmalu po zavžitju dotiČne tekočine je postala bolna in odvedli so jo ta koj v bolnico, kjer jo nagla uporaba želodčne pumpe najbrž rew šijo njeno življenje. Mike Jokir in Stanko Udiljka sta bila včeraj privc-clena -pred rc-eordorja Carstena v Ilobokenu, obtožena uboja ter kršenja Yan Ness državne prohibicijske postave z zvezi s mrtnimi slučaji, katere je povzročilo z a vži van je lesnega alkohola. Obtožbo radi uboja se je temeljilo na trditvi Maks Sandhopa. ki je umrl v sredo, da je kupil nekaj pijače v salonu Jokirja dne 9. januarja. Udiljka je Jokirjev bartender. Oba sta bila pridržana ŽŽ veliko poroto brez jamščine. Vile Brosgčt, ki je bil aietiran v sredo zvečer kot domnevani družabnik Jokirja. je bil obtožen kršenja državne prohibicijske postave ter poslan v Jersey City, kjer ira bodo sodili. Urad državnega pravdnika v Brooklvnu je včeraj obrnil pozornost občinstva na nadaljno obliko denaturiranega alkohola, katerega spravljalo butlegarji v promet. Po mnenju dr. Ernest Chicago, i I!.. 13. januarja. — Danes se b.> vršila preiskava Jožefe in Roze Blažek, takozvanih siameških dvojčkov, s pomočjo katere se bo dognalo, če bi bilo primerno ločiti obe s pomočjo o-eperacije. Preiskavo bodo vpri-zorili čikaški zdrahi.iki. katerim načeluje dr. Maks Thorek. Sled-3»ji je pojasnil, da -e sestri bojita, tla bo smrt t ne takoj do vedla do smrti druge. Obe ženski 34 l«*t. — Pred kratkii.: sta '.•rišli v Chicago. kajti naveličali sta se razkazovanja po cirkusih. Reza je rn;:ti enajst let starega dečka, a Jožefa ni poročena. fGINCARE SESTAVLJA NOV KABINET Po odstopu Brianda prevladuje n*\3iranje, da bi se ga moralo naprositi, naj ostane. Paris, Francija. 1-i. januarja, liiiyn.o't j pcinear:' je hitro naprej, oval v svojem d"iu. da sestavi n« v kabinet, ki bo stopil na mesto om-ga Aristida Brianda. ki je resigisal včeraj. Opoldne se je »»ričakevuio. da bo mo«rel še teko.n {»opoldneva predložiti predsedniku polni seznanj. ministrov. Na drugi strani pa se je pri-znalo. iia bo zadel na svoji poti na marsikatere težkoče in da se bodo slednje lahko izkazale kot tako v'lik da bo prisiljen opustiti svojo nalogo. Dramatični odstop Brianda v trenutku, ko je bilo pričakovati Vaughana, zdravniškega uradnika in Charles Wagnerja. kemika pri štabu okrajnega pravdnika, povzroča ta Msta alkohola smrt v dveh ali treh dneh. Dva žganje-kui.i. ki sta bila pred kratkim zaupnieo z veliko večino v poslan-zaplenjena, s* a izdelovala ta pre-[sk> zbornici je imel za posledico parat. Kot se je objavilo, se iz- > gotovo preokrenitev v razpolože-dcluje to tekočino s tem, da se | uju iu sicer njemil v prilog in vnovič distilira formulo, znano' ~ . , t - , , , - i raz ven tega ima Pomeare močno kot "39 A . izdano z vladnim { permitom. Tak alkohol rabijo. opozicijo v parlamentu. Prejšni brivci in butlegarji, niso pa ime- j predsednik tudi ni preveč priljub-li nikakih težkoč clc»biti velike | Ijen pri velikem delu občinstva v zaloge tega alkoluda. 'splošnem. Denarna izplačila v, jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m potom naše banke Izvršujejo i>o nizki ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj so blie n&se cene sledeče: Jugoslavija: Razpošilja ca zadnje pošte in izplačuje "Kr, poštni iekovvni urad" in "Jadranska banka" v LjubljanL 300 kron......$ 1.25 1,000 kron ______ $ 4.00 400 kron...... $ l.§5 5,000 krcn...... $19.50 500 kron...... $ 2.05 10,000 kron______ $38.00 Glasom naredbe ministrstva za pošto in brzojav v Jugoslaviji je aedaj mogoče tam nakazovati zneske potom pošte edinole v dinarjih; za vsake štiri krone bo Izplačan en dinar; razmerje med dinarjem in krono ostane torej neizpremenjeno. Italija in zaiedeno ozemlje: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu. 50 lir......$ 2.80 500 lir.....$23.00 100 lir......$ 5.10 1000 lir .... $46.00 300 lir.....$14.70 Nemška Avstrija: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Adriatische Bank na Dnnajo. Radi velikanskih razlik v tečaju izplačujemo aedaj v Avstriji samo amerikanske dolarje. Zavsako posamezno nakazilo do $50, računamo po $1. za večja nakazila po 2 eenta od dolarja. TraM drvarju sedaj nI stalna, menja se veikrat vano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene m računamo pa ceni Istega dne kot nam pos!xid denar dospe v Kot generalni sasropnilrt "Jadranske Banka" in njenih psdiul-aie Imamo zajamčene izvanredno agates pogoje, Id bodo veliko koristi xa snet Id se ie ali se bodo posluievat! naše banke. Denar nam jo nsiatl najbolj po DsomsUs Msnej Order, aH pn po New Ink Bank Draft. nuni 8AK8TO STATE BANK, 82 Cortlandt 8tn New York Pqjriz, Francija. 13. januarja. Koiu^ermca v Genovi je najbolj važni svetovni dogodek izza pariške konefrence. To ugotovilo je podal neki važen čJan ameriške delegacije v Parizu, priznana avtoriteta glede ekonomskih in finančniu vprašanj. Njegova sodba je brez dvoma pravilna, čeprav potrebuje neke izpremembe. Konferenca v Genovi bo mogoče najbolj važni dogodek izza pričetka svetovne vojne. To je odvisno od modrosti, obsežnosti naziranja in od tolerance mož, ki se bodo sestali v Genovi. Predvsem pa je potrebno, da pokažejo Francozi vse te lastnosti. Tojna je uničila Evropo v ekonomskem oziiu. Konferenca v Canes bo lahko dosti storila, da spravi Evropo zopet na noge. Le tri izmed važnih sil, ki bodo zastopane, so danes solventne, govorjeno v širšem smislu. Med temi bodo Združene države, čeprav oficijelno zastopane in le kot opazovalec, nevtralne. Naša politika je ne vmešavati se v evropske zmede, razven le storimo mi to lahko na temelju svojTti lastnih pogojev ter z vnaprej danim zagotovilom, da se bo naše-Liii nasvetu sledilo do pičice. Anglija, ket druga solventna sila je brez dvoma pripravljena iti do skrajnih potrebnih meja, da pomaga pri rovi restavraciji Evrope. • Francija, zadnja izmed solvent-nili sil in upravičena do tega mesta le potom široke razlage tega pojma, se je dosedaj stalno upirala vsem odredbam, katere se je predlagalo v tem oziru. Vedno je izjavljala, da ne more soglašati s takimi odredbami, dočim je o-stali svet rekel, da noče. Opaziti pa je danes znamenja, da je celo Francija pripravljena iti precej daleč in sicer pod pritiskom sile. # * * A'sakdo opozarja skrbno na dejstvo. da je konferenca v Cannes politična, dočim bo konferenca v Genovi le ekonomska in finančna. To jc v tehničnem pogledu resnično, a dejanski brczmiselno. Teh dveh stvari ni mogoče ločiti. Genova bo nadaljevala delo, ki se je že pričelo v Cannes. Glavne stvari, katere bo treba izvršiti, so: 1. — Premagati francoski strah pred nadaljnim napadom od strani Nemčije. Novice namigujejo, da se je to mogoče že uravnalo in doseglo v Canes in sicer s tem, da je Anglija zajamčila varnost Francije potom pogodbe štirih sil, vključno Belgijo in Italijo. 2 — Skrčiti nemško vojno odškodnino tako. da jo bo mogla Nemčija plačati. Ta vprašanje je sedaj pred konferenco v Cannes. Sedaj ne gre za skupno svoto, temveč le za obrok tekom tekočega leta. V Londonu je najvišji svet zaveznikov določil to svoto na petsto miljonov zlatih mark. To pa je približno ravno toliko ko* bo štabi v tekočem letu okupacijska armada v Nemčiji in to bi popravile to zlo. katero je d^ • loma pripisovati polomu trgovine. deloma pa papirnatemu denar- ju, ki je izgubil skoro vsako vrednost. 5. — Olajšati mednarodno trgovino potfoin odprave mejnih o-mejicev. tarifov in tako dalje. 6. — Določiti definitivno bazo grlede mednarodnih dolgov. Nikjer ni bilo opaziti nikakega oficijelne ga predloga, naj se razveljavi dolgove evropskih narudov v Ameriki. Nikjer pa tudi ni bito opaziti nobenega poskusa, da se plača te dolgove in plačanie je v sedanjem času dejanski popolnoma nemogoče. Anglija bi razveljavila ali kancelirala dolgove, katere so napravili pri njej drugi narodi. če bi»storili mi isto. Mi pa tega nočemo. Kongres je prepričan, da bi volilci vrgli vsakega seiva-torja ali koi:grešnika iz urada, če bi si drznii glasovati za tako razveljavi jen ja. Če imajo politiki prav ali ne, oni nastopajo soglasno s tem domnevanjem. 7. — Priti do smotrenega in razumnega dogovora glede Rusije. Najbolj zanimivo dejstvo glede konference v Genovi je to, da so bile povabljene Nemčija, Avstrija. Bulg.irska in sovjetska Kusija. Italija je celo poslala o-sebno in formalno povabilo na ministrskega predsednika Lenina. Glasi se, da jc Rusija sprejela povabilo, čeprav je dvomljivo, da bi Lenin sam prišel. * * * To povabilo seveda še ne pome-ti.ia priznanja sovjetske Rusije. Vključuje pa ugotovilo pogojev, na temelju katerih je mogoče dobiti tako priznanje. Rusija mora najprvo plačati svoje stare dolgove izza carskega režima. V drugi vrsti se mora vzdržati vsake propagande v inozemstvu. Tretjič mora izvesti postave ,ki varujejo pravice privatne posesti. Četrtič mora plačati inozmecem vso lastnino katero je zaplenila. Precej močna pilula za. Lenina, kaj ne? Ali jo bo sprejel ter zavžil ? Kot stoje stvari sedaj, nima on sam niti najmanjše ideje, če bo sprejel te pogoje ali ne. Rusija je odvisna od ostalega sveta ter ga potrebuje. Precej se je že oddaljila od svojega ustrajnega in aro gantnega povdarjanja komunizma. Na drugi strani pa potrebuje ostali svet Rusijo ter se vedno bolj in bolj zaveda tega dejstva. Če mrmrajo Francozi: Morilci carja, — jih vprašuje Lloyd George na dvorljiv način, kakšna je razlika med temi morilci ter ke-malisti v Mali Aziji, ki so pomorili na tisoče in tisoče krščanskih Armencev in s katerimi je Francija pr^d kratkim sklenila pogodbo. To je presenetljiva mešanica problemov Ali bo imelo dvajset ministrskih predsednikov ali njih zastopnikov, ki se bodo vdeležili konference, tolikso inteligence in dobre volje, da bodo napravili Lz konference v Genovi obratno toč- vsled tega ne zadovoljuje Belgi- ko v zgodovini sveta, ki postaja z je in Francije. Ti dve deželi hočeta sedem ali osemsto miljonov zlatih mark, kar smatra Lloyd George za absurdno. > 3. — Popraviti železnice in druga transportacijska sredstva v centralni iztočni Evropi. Najslabše v tem oziru je v Rusiji, a prizadete so tudi druge dežele. 4. — Uravnati valuto ali denarno Vrednost posameznih držav. Vlade v. splošnem nimajo moči, da vsakim dnem bednejši in brezup-nejši ? HUD MRAZ V MEHIKI. San Antonio, Texas, 13. jan. — Poročila ki so prišla iz Mehike, javljajo, da se je pojavil tam tako hud mraz kot že dolgo ne. Neka ženska je včeraj zmrznila na eesti v glavnem mehiškem mestu. GLAS XATtODA, 14. JAN 1922 "GLAS NARODA" MjOVKNIAM daily BENKDIK. Tf c* »u«lw— of th* Corporation and Cortlondt ttrwt, totufh at Manhattan. of Abovo Offlclorot Now York City. N. Y. ooakl tfan IsvaomAl notfolj In voljo I lot bo Amortko Mbrt Ma Za Now York n eolo lot« sa pol V*JOOXa laoaomatvo sa HJI ca pal lota I.A« MAS (Voloa or t»a O A r»«rty onta on Aowwwat prloMajcio. Donar aaf ao krmi* naroCnfkoT nsjdamo Q L A « NARODA ■oroofh of Manhattan. Now York, N, Y. TOiaphona: Coftlandt 2876 SesT ...... — Radi tega jo poskus, zabraniti državljanom njih pravico. — govoriti v svoji materinščini, popolnoma nepravilen in neupravičen. — Zdi se zares, da je bila ona naredba izdana le vsled nagiba posebne prilike. To je zgodilo, kei policija v splošnem ne razume govorice Židov. Radi. tega. da se obvaruje proti neredom in izgredom. ki se jih je bala ob tedanjem kritičnem stanju mestne stanovanjske situacije, je policija želelo, naj bodo vsi govori v angleščini. To utegne razlagati, ali ne more upravičevati take policijske nared-be. V takem slučaju še celo državni legislaturi ne bi bilo lahko kaj ukreniti. — Sodnik Putnam je ovrgel tn/.bc nižjega sodišča in odredil novo razpravo o Goldbert*o\i tožbi. Kar velja za židovsko narečje velja seveda tudi za vse druge jezik«?, in radi tega je ta odločba najvišjega sodišča države New York skrajne legalne važnosti za vse tujerodne skupine. Iz Slovenije. Fran Maselj-Podlimbarski. Odbor šentpeterske ženske in moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je na časa. S tem se bo povzdignila kapaciteta pivovarne na Laškem na letnih 100.000 hI. Pivovanja bo v vsakem oziru najmodernejše ure- RUSKI DOLG. svoji seji sklenil, da stori vse po- jena. Dovoz premoga se bo vršil trebne ukrepe za prevoz zemelj-^2 premogovnika Hudejame, čim skiiv ostankov svojega dolgoletne-j bo začel delovati, kar bo' gotovo ga, požrtvovalnega odbornika in' tekom tega leta (1922), po last-pisatelj Frana Maslja-Podlimbar-'nem tiru naravnost do strojev, skega, kateri je kot žrtev liabs- j Ravno tako se bo pošiljalo pivo od burških okrutnežev umrl v pro- pivovarne po lastnem tiru narav-gnanstvu. Domovina bo svojemu »ost na družbino skladišče pri ko "Gospodinjil Franju"' gotovo ra-|'odvoru Laško. Vsi to pomeni iz devolje odkazala miren kotiček. Idatno zmanjšanje režij. PLovar Poroke. Poročil se je Fran Dobršek. u no v Žalcu je družba spremenila v moderno sladarno, tako da more izdelati v lastni sladarni ves radnik Slovenske eskomptne ban-|za pivovarno potrebni slad; radi- Kateri denar je najbolj umazan v vsej svetovni zgodovini t Marsikdo se bo pomišljal, predno bo odgovoril na to vprašanje. Nekdo bo morda rekel: "Najbolj umazan je tisti denar, ki ga izdajo države za vojno". Ta odgovor pa ni točen, in dotienik je v zmoti. Vsaka vojna, ki izbruhne med dvema velesilama, postane takoj pa izbruhu obrambna vojna. Že vsaj del stroškov gre torej za obrambo dežele Najbolj umazan denar v zgodovini je skupina biljo-nov. ki se v navadnem izvoru imenuje "carski dolg". Vsakega teli bankovcev se držita kri 111 gnoj. V (Genovi se ima pričeti gospodarska konferenca. Tudi Rusija naj bi bila na tej konferenci zastopana, seveda pod pogojem. Kakšen je ta pogoj i Predsednik francoske republike, bivši soeijalist, go-'zaslugi tamkajšnje krajevne or- spod Millerand pravi, da bodo sovjetni delegati šele te- 'ganizaeije demokratske stranke ^^^ D.mes daj pripuščeni na konferenco, ko bo sovjetna Rusija pri--vpeljal šola.-ski vlak Popoldan- ^^ i j. i - i • j i skemu tovornemu vlaku sta nam- , . znala ta biljonski carski dolg. i.eč ikl ljena dva voza za šol- Je vsak detnicar st,1lastaik ve" Kaj je počela carska vlada z denarjem, ki si ga .]e!sko inJadill0) ki -se Spelje lahko \n cvetnega podjetja z ve- bila izposodila od Francije? !že ob dveh popoldne domov. .S 'lko in lepo bodocnortjo ter imajo ke v Ljubljani, z gde. Vasiliso Pireevo, hčerko pokojnega ravnatelja idrijske realke Maksa Pirca. Poročil je v frančiškanski cerkvi v Mariboru bivši urednik Marburger Ztg. dr. Franc Brand-staetter z gdč. Faniko Birkmaier. Šolarski vlak. tega ni potreba družbi uvažati slada iz Češke, kakor ga morajo druge pivovarne. Delniška družba je bila ustanovljena leta 1902. Prvi njen predsednik je bil sedanji pokrajinski namestnik Ivan Hribar. Sedanja delniška glavnica znaša 2,040.000 K, občni zbor delničarjev pa je sklenil povišati del- Peter Zgaga Država Virginija ima pametnega governerja — kar je jako redka stvar v glavnih mestih ameriških držav. Davis se imenuje. On namerava prodreti z ustavnim ainend-mentom. ki bo pregnal iz javnih uradov vse hinavce in zakonolom-(v ki so politično suhi, osebno in želodčno pa mokri do skrajnosti. On predlaga: vsak kandidat bo moral, predno bo nastopil kako javno službo priseči, da ni izza u vel javi jen ja 18. amendmenta o-kusil opojne pijače. Kajti, če jo je okusil, je zločinec in kot tak spada v ječo, ne pa v javni urad. Dve tretini javnih mest bi bilo v tem sučaju izpraznjenih. Ostala tretina pa bi obstajala iz krivo-prisežnikov. ' * # Pravijo, da se je Kockefeler nekoč tj»ko ponižal, da je vzel v svoj avtomobil revno, petletno deklico. ter jo vprašal, kaln se hoče peljati. — Meni je vseeno — je odvrnila deklica. — Kam pa vi? — Jaz bi se najrajše peljal v nebesa — je odvrnil Koekefeller. — Zdi se mi. — je odvrnila deklica. — da nimate dovolj gazo-lina ... ShtgoBlxroanska Ustanovljena 1. 1898 KatoL 3febtutfa Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. . T .... , . niško glavnieo na 8.000.000 kron. Iz Laškega javljajo, da se je po ^ ^ j • bivŠi Polkovulk ruskt* carsko tej Hubad. Velezaslužnemu kon- leni gre!?iiini deiiaijein so bile tinaneVski zbor Glas-kroglo v glavo in je bil takoj mr- ,)ene Matice v gostilni "Pri Mra-tev. Neugodne gmotne razmere so kl,-- £.astni veC.er na katerem stil S t< ni denarjem je zgradila carska Rusija na iz- ^ale v ^. ^Z^oln Prunk iil Završau slavila jubiIar- ».i.. x , I,, I armado je prišel v JugoslaMjo m jeve nepreeenljive zasluge za slo- je služil kot korporal v obmejni vensko giasbeno kulturo in podraži. Pokopali so ga njegovi to- sebn0 za Qlasbeno Zlatico. Glavni odborniki Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. lSoth St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih gmrtnin; JOHN MOYERN, 524 E. 2nd Ave., W. Duluth, Mlnp. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHF.K, 843 E. Ohio Street, N. S.. Fittstargh, Pa. Nadzorni odbor: MOHOR MLADIČ, 2603 So. Lawndale Ave., Chicago, IIL FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 4S0, Ely, Minn. GREGOR I PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, BID Meadow Ave., Rocfcdale, Joliet, IIL PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, IIL JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Puet.lo, Cola ANTON CELARG 706 Market Street, Waukegan, IIL - Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda'*. - Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-tvo naj se pogiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zabavnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom jsa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljižnega društva J. S.. S. J. Za ustanovitev novih društev Be pa obrnite na gL tajnika. Novo društve se lahko rstanovi z 8 člani ali članicami. Razne vesti. Iz Bele Ljubljane js malo novic. | Obsodba ital. komun. poslanca i štnja bokserske vstaje preti dvaj-Par kilavih, borih, prikritih vrstic i Misiana radi dezertacije. jsetimi l?»ti s«> anierikanski vojaki ske Perziji in ruski Armeniji in tisočere smrtne obsodbe. S tem grešnim denarjem sta bili razpršeni prva in dru-jra duma. te] reeno željo Francije **strategit-ne žclcznice9' na rusko ]>oljski meji. Te želt-znit-e so dali Avstriji in Nemčiji po- toda znano je. da so jih dosti. Denar ni bil posojen na zemljepisni pojem, ki ga po- vod, da sta planili v vojno. Koliko teli biljonov so patvariši po pravoslavnem obredu na pokradli degenerirani mski veliki knezi ni mogoče dognati.Pok(3>ali^u v liohmjski Bismei.! Docent dr. M. Rostohar je po informacijah praških '*Xa-:Ogenj v vojni bolnici v Ljubljani. rodnih L,istov^ dobil poklic za i i • • - r>-- nepojasnjen način se je ne- rednega nrofesoria filozofiie na znamo danes kot sovjetsko Kiisno, pa-1 pa na ono RusiioJ , Q „ i , utkr..^n V, " 1. J . 111 , . . . , t. ^ , .* , ' * . . ..J 'inadoma vnela velika baraka pri Hasarvkovi univerzi v Brnu. ki jt- vključevala Poljsko, Finsko, Litvmsko, L krajino, stalni vojni bolnici v Iijubljani, ki Besarabijo in baltiške province. je prirejena za kopalnico ui v ka-v aferi narodnega mučenika Kro- In če Francija pravi, da je sovjetna vlada gospodar-11 eri se je nahajalo mnogo perila marja. ska naslednica carske vlade ter da mora kot taka plačatij:in bolniškega materiala. Ogenj so carske dolgove, bi jo morala na vsak način smatrati tudi kmalu za politično naslednico carske vlade. Kaj takega pa seveda 4'pravični" Franciji niti v glavo ne pade. Ali smemo rabiti v javnosti materinščino? Važna sodb? vrhovnega sodišča države New York. -* (Jugottlovanski oddelek F. L. 1. S. New York.) po; Požar v Hraščah. Porota ?.e: Josip Skubic, gvnika Milana varn Žalec in Laško v Laškem. 1Uehveissa in gospe Vide dr Lu. Pred prevratom so dominirale kanove. Pokojnica se je živahno v Sloveniji sreoju so nemške V-Stični je umrl Franc Vrbič. pivovarne ubile vse manjše slo-f y Gor Ij0gateu je unu.1 dav£.ni venske: Mengeš. I^sce. Auer v kontrolor Rudolf Pechaček. LJubljani. Senožeče in Vrhnika.] Xa Koroškem je umrla Marija Nemške pivovarne so pr!tiskale Havil:k> -mati dr. Ožbolta lla^ii-zlasti na pivovarno Laško, liotee ka dež ^ svetnika v Sv. Lenar-joT kakor druge, spraviti s pota.'1u v sloy gori<.aJl Vendar se jim to ni posrečilo, ta-j v Spod Palovi:.ah pri Kamniku ko da je ta entala končno edina je umHa Temzija Xovak. mati slovenska pivovarna v Sloveniji ljubljansk(^a mestnega kateheta. in je kljub vsem težkočam že pred{ v Z£crebu je umHa po dolgi prevratom dosegla letno I>roduk-|bolezni TerezLja Draganec., rojena cijo 36.000 hI. Ko je odpadel po slaue mti (>dvetriika dr. ivana prevratu uvoz inozemskega piva, Draganca tel. ^^ novomeškega se je odprla družbi široka pot za (Hhr.etnika m pi5atelja dr. Šlknca. razmah v Sloveniji in preko oz je j domovine. Za razširjenje obrata > Za slepe vojake, je bilo treba družbi raznih tehnič-j Xa narodni praznik je nabrala ■ nih izpopolnitev, od katerih je ve- Ana Peneič na svatbi v Vevčah I nih vogalih ali sličnih shajališčih pravico posluževati se drugih jezikov razen angleščine. Pravda se je izeimila iz sledečega dogodka; Neki Zid. imenom I^ouis J. Goldberg, je bil pred časom aretiran ob nekem cestnem vogalu v Brooklvnu. ko je povodom agitacij o stanovanjskem vpra-hanju govoril pred skupino tam zbranih ljudi proti pretiranim najemninam. ki jih izsiljujejo br:zvtstni hišni gespodarji. Policijski komisar Enrigbt j«k bil ravno tidaj po svoji lastni ineijativi izdal naredbo. ki je prrj>o\edala rabo tujih jezikov na javnih shodih, in policaj, ki je izvršil aretacijo, je postopal v zn.islu te naredbe. — Prihodnjega dne je policijsko sodišče razpravljalo o tem slučaju in Goldberg je bil oprohčen. On j-' nato vložil tožbo proti policijskemu komisarju Ei rightu. policij, poročniku Adam Klotzu in — proti zasebniku Michael Singerju n- odškodnino rad> prot:postavne aretacije. Ko je ta pravdni slučaj prišel na razpravo pred County Court je bila tožba odbita kot neutemeljena. Sodišče ie izreklo, da sicer ne odobrava one policijske odredbe da pa je mnenja, da bi policijski komisar ne smel biti podvržen odškodninskim tožbam, ko si on prizadeva varovati javni red take velemestne občine. Goldberg je vložil priziv proti tej sodbi. Razsodba prizivne^a sodišča pa je bila zrnata za Goldberga in je bila potrjena pravica do javne labe,tujih jezikov. Sodnik Putnam je prečital sledeče mnenje najvišjega sodišča: — Da. vzdržujemo upravičenost prizivnikove aretacije, bi morali iti do skrajnih posledic in smatrati, da je vsakdo, ki javno govori v tujih jezikih, podvržen aretaciji, brez ozira na namen ali značaj njegovega govora. Aretirati pa človeka, ki v židovski''soseščini govori v židovskem narečju, bi bila zatirajoča prekršitev pravic ži- eina že dovršena, ostala dela pa med častniki in državnimi mojstri dovskih državljanov. bodo dogotovljena v najkrajšem vevške vojne radionice 880 K. je staro župniku sod kislega zelja. Ko je potovanja carja Nikolaja IT. na f0 prelskušeno zdravilo zoper za-župnik stopil v klet, se mu Daljni Iztok, katerega je izvršb prtje.. Prežene iz sistema vse nasproti zablestel napis: " |leta ^ iV®91-* k?. Je !wl ^strupene- ostanke, poveča tek in prestolonaslednik. Knjigo je bil pomaga prebavi. Ce vaš lekarnar spisal na ukaz carja knez 1'hton- ali prodajalec zdravil nima Tri-ter je bila prevedena na vsej "Kdor zaupa v Boga, ne potre-, buje kislega zelja". I 'evropske jezike in na Lzreeno car - nerjevih Zdravil, naj jih naroči jZalaznik je zares izginil iz j^eljo tudi na kitajščino. Xa-|°d »a ,lebel°' ali Amerike. (tiskana j- bila v Brockhausf>vi za- »vnost od Joseph Tnner Coni- S svojo francoščino bo lahko ie ne vrne. če bi bil slučajno odsoten. Babekana je v takih slučajih navadno svojo hčerko Antonijo naiišpala ter jo oblekla v na.ilepšn obleko ter ji naročila, naj ne zavrne nobenega ljubimkovanj:: belih tujcev ter l>aj gre do skrajnosti, a vdati se orožja. — Medtem ko je Antonija vstala ter si oblačila krilo in nogavice, je starka prižgala veliko svetilko, ki je stala v kotu so-be, ter v naglici zvezala hčerki zatem celo kite po običaju dežele, nato ji e posadila na glavo klobuk, ji sti-, enila v roke svetilko ter i ukazala naj gre naglo ven ter pripelje tujca v hišo. Medtem se je vsled lajanja psov zbudil neki deček, po imenu Nankv. katerega je Iloango nezakonskim potoni zaplodil z neko zamorko. Spal je s svojim bratom v hlevu in ker je videl zunaj v svitu meseca samo enega moža, je n« ilo stekel na dvorišče, kakor mu je bilo naročeno v takih slučajih storiti. Tujec, ki ni mogel razumeti, kaj naj vse te predpriprave pomenijo, je vprašal dečka, katerega je sedaj z grozo spoznal /a zamorca, kdo da prebiva na tej plantaži. Na odgovor dečka, da spada plantaža po smrti njenega gospodarja, gospoda Ville-neuves z drugimi posestvi vred zamorcu Iloargu, je že bil tujec pripravljen, iztrgati dečku ključe in jadrno oditi, ko se je na vež-nih vratih pojavila Antonija, držeča svetilko v roki. Hitro, hitro, — je dejala, medtem ko je prijela tujca za roko ter ga potegnila proti vratom. — le naglo notri I Medtem, ko je to govorila, je držala luč tako da je padal ves sij loči na njeno obličjf. — — Kdo si ti T — jf- vprašal tujec, dočim je osupel občudoval ■:jeno mladostno prožno postavo. Kdo stanuje v tej hiši, v kateri naj jaz. kakor praviš, najdem zavetja ? — Nihče, razen mene in moje matere. — je odvrnila, deklica. — Kako — nihče ! — je zaklical tujec, dočim je stopil korak nazaj ter ji izpulil svojo roko, — kaj u:i ni ta deček pravkar dejal, da stanuje tukaj neki zamorec, po imenu Hoango! — Jaz pravim — ne! — je odvrnila deklica, dočim je z izrazom nevolje zateptala z nogo; —-in čeprav je hiša res onega lopo-» va. v tem trenotku je odsoten in mogrede napeljejo boljževiki raz- P°men teh žarkov in je po daljših govor o tej dežeJi, dočim Rumun i1 strogo znanstvenih študijah prišel odvrnejo vedno enako z odločno |do presenetljivih rezultatov, čem zaupati. Družina se nahaja j izjavo, da je liesarabija kratko-j Ker marsikoga zanimati eno miljo od tu, blizu nekega malo rumunska dežeU, tvoreča od;ta nenavaden naravni pojav, ho-močvirja. Lakota in žeja sta nas tega in tega datuma sestavni dell'-emo v naslednjem na kratko po-prisilili, poiskati si to zavetje. — kraljevine Rumun i je, vsled česar! jasniti potek te znamenite radije-Zaman smo poslali vreteklo noč je brezpredmetno iu nedopustno,}ve prikazni. naše streža je ven, da dobe od pre-j vodit i morda znova pogajanja of natančne jem raziskava« ju tivalcev nekoliko kruha in vina;]nj^ -radijevih. žarkov so fiziki najpre- strah. da bi jih mogli prebivalci. Kljub navidezui desinteresira-pe <*a meče radij od sebe umoriti, jim je zabranll iskanje. se boijševiška Rusija očivid-'lroje žarkov> kl so Jlh kratko Zato sem se odpravil sam z nevar-jno fivo zaIiima za bivfe obrobne!imenovali a (alfa), b (beta) in g nostjo lastnnega življenja v oko- \deifAe Iiekdanje carske Rusije. (?fm,a> ž,arke- Tl žarkl S° 2a lico. Nebo me je privedlo kakor L-jer ^ ^ ^ oci popolnoma nevidni in je bil je videti, k usmiljenim ljudem. | kakršnokoli formo združenje!radl te*a "ji!l0v studij zel° otež" Bodite zato tako dobri, in napol-, ^ dežeIe 2 moskovskim'kuC'en' Kadij ^ Prem°- mte mi košare s kruhom m vi-'^^ Roye federacij -e je črtno skozi zrak v svojo okolico; nom ; samo se pet dni hoda imamo ^ ^ tedaj Jveda v razdalji 4 do 7 cm od radija pa do P^rt au Prince, - m vedno ^ ^ ^^ jie tako močno oslabijo, da nimajo vas bomo smatrali svojim rešite- ^ Q&vidaQ je ^ z Besjara 'nobenega lizikah enega ali kemič- ljcm. ■. - - — Da, to nesrečno plemensko u\Pa ZC boijševiška Rusija,n?ga u*i,lka- 31erili 80 seveda tudi "t , Vilinili starka lie P™bl ™ deželo, ki je jarkov. Izak a; al o se je, sovrastvor je hlinila staika. — ,irnKv.itv„ J da se Pomičejo rzvanrediio hitro Moj oče je bil iz St. Jaga. z otoka ,*vojem prt^dstu le do polovi-, v ^ Kube, in kaj morem jaz za to, če rumunska, kako malo je kaj! se na mojem obrazu prikaže sij pričakovati sekundi pretačejo -pot 10 bodočih do tisoč kilometrov! Njihova hitrost je tedaj neizmerno velika, ADVERTISEMENTS. Frank lAdriA da se na njenem obrazu odsvetlju- j krajinskih uporov^ noče biti k°n-'j-undj A (a]ta) 'žai-ki i je polni dan onega zemeljskega ~ — 1 " k jim. ji je bilo ivmI smrtno kanit-1 oddaljen najmanj deset milj od jo prepovedano. In kadar se je tu! — In pri teh besedah je po-nato Kongo Hcango s svojimi zamorci vrni* s svojega pohoda, je bila smrt usoda tujee^. ki so se dali s temi sladkimi umetnostmi varati. Vsakdo ve. da so -e leta 1803. ko je general Dessalines marširal s tridesettisoč zamorci nad Port au Prince, zatekli vsi belci v to mesto, da s>e tamkaj branijo pred r a padi črncev. Port au Prince je bilo namreč zadnje oporišče francoske oblasti na tem otoku, in če bi ta postojanka padla, bi bili vsf belci, ki so se nahajali notri, brez-dvomno izgubljeni. In vendar se je prigodilo. da je nekdo v viharni noči. ko se je stari Hongo nahajal na potu h generalu Des-salinesu, kateremu je hotel pripeljati transport smodnika in —. svinca, potrkal na zadnja vrata Hoangove hiše. Stara Babekana. ki je že ležala v postelji, je vstala m nadela krilo, odprla okno ter vprašala, kdo je zunaj. — Za božjo voljo. — je dejal tujec tiho, medtem .ko je pristopil pod okno, odgovorite mi na neko vprašanje! f— Tedr.j je v temi iztegnil svojo roko, da bi prijel roko starke ter dejal; — Ali ste vi zamor-kaf — Babekana je odvrnila: — Gotovo ste belcc, da gledate rajši v obraz te temne noči, kakor v obraz zamorke! Pridite notri, — je pristavila. — ter se ničesar ne bojte; tu stanuje mulatinja. in edina oseba, ki se nahaja še poleg mene v hiši. je moja hči. me sticinja. — Nato je zaprla okno, kot da hoče priti ter mu odpreti, toda se je splazila, s pretvezo, da ne more takoj najti ključev, z obleko, katero jc nagloma vzela iz omare, v prvo nadstropje ter ge zbudila hčer Antonijo. — Antonija ! — je zaklicala. — Antonija; — Kaj je. mati? — Vstani! llitro! — je dejala Babekana. Vstani ter se obleci! Tu je obleka, dela! — Kaj! — je zaklical tujec, —■ vi, ki ste, po vašem obrazu sodeč, mulatinja. ste z ono lepo mesticinjo vred, ki mi je odprla vrata, ca. Sicer igrajo ukrajinske vlade od vseli vlad od začetka ruske re- linajo na- dalje se neko čudno lastnost, ka-koršiie niso opazili pri svetlobnih volucije do danes najklavniejšo žarkiJu MoC.an m t ivla5i ulogo, vendar kljub temu mkdarjnamre- te k ^. y blifini z nami Evropejci temtakem izročeni tudi proklet- jdobijo od ča.sa do ča.sa od sosedstvu našega rodu? [njih dr; — Mislite. naši posesti, ki smo si jo pridobili tekom dolgih trudapolnih let?! Če ne bi z zvijačo držali te tolpe od sebe, bi že davno planili po nas. — Kako, ali je mogoče! — je zaklical tujec; — in kdo vas na tem otoku zasleduje? ■ — Lastnik te hiše. zamorec —■ Kong/i Hoango! Izza smrti prejšnjega lastnika nas neprestano preganja ter želi, da bi nas Črna tolpa Čimprej pobila. — Nesrečneži! — je zaklicali - , , . T . j Rumunom more iti le dobro častnik. — In kje se nahaja v tem trenotku ta lopov? _ Pri armadi generala Desali- nessa. Pričakujemo ga nazaj v desetih ali dvanajstih dneh, in Če li tedaj izvedel, da smo dali zavetišče belcu, nam lahko verjamete, da smo zapisani smrti. — _Ker ste že itak v nevarnosti, ker ste dali meni zavetišče, zato ne zginejo popolnoma s pozorišča _ * i • -t i • - ?., J " magneta se žarki ne gibljejo vee poročila o n i ili. Kolikor iini: ^ - i • , . , ., , . ,. , J premočrtno, temveč v krivulji, u- rodu in po- zmanjka lastne zivljenske sde, io • • 1 •r J ' J jpognjeni proti magnetu. Za ugo- " j lovljenje bistva teh žarkov je važ- • * • i rJ'\' rZaV' K/ SO mteresu:anf na no kontno dejstvo, da naelektri- je dejala starka, nadaljnem obstoju ukrajinskega'- - i- * i -*• A . , •__... J izolirana telesa s pozitivno da te črne tolpe ne skomina po vprašanja in samostoimh ukraiin-' i i * -i ., , - elektriko. Sedaj nastane vprasa-skili vlad. Ju meu te linteresiranee',i. • „ - u* , „ ,. , !1Je, kaj so ti žarki pravzaprav v spada ravno Poljska ni Rumuniia - i ■ i-» • • i i ■» numuiiijo. svojem bist\ii. Pri razLskovanju Obe državi imata to skupnost, te prikazni odkrili so nam fiziki da imata v posesti svoje novo u-|papolnoma nov svet? pobl uajču-stanovlje ali razširjene narodaie dovitejših naravnih pojavov. Do-države več ruske zemlje, nego je; onali so namreč, da meče radij nepravično. To ozemlje je sicer po-.preatano od sebe silno majhne ma-večini malorusko. Toda n. pr. Po-!terijelne delce in sicer vsako se-Ijaki svojih Maloi-usov kljub temu v narodnem oziru ne ob ravnajo bogvekako (pravično, dočim kundo neštete iniljone. Kakor pa-da dež pri nalivu v igostUi curkih !na zemljo, tako si.pl je ra-dij iz jih na zunaj podpirajo v boju 0"-j.SVoje notranjosti v svojo bližnjo per Rusijo. Kajti njim kakor tudiLkolico v gostih žarkih neizmerno gostih v ra-; male praščke od sebe s čudovito čunu, ako se ruska »Ua cepi najveliko bi-zino do 20.000 km v se-velikorusko in ukrajinsko, ker seikuildi. Vsakdo bi mislil, da ti s tem eventualne bodoče reveiidi- tcgtiila tujca z obema rokama v J bi morda lahko vzeli pod streho Nato je zopet prijela tujca za roko ter ga odvedla v sobo svoje matere. No. — je dejala starka, ki je s svojega okna prisluškovala celemu pogovoru in ob siju svetilke spoznala, da je tujec oficir, — kaj pomeni pa meč. katerega držite tako pripravljenega pod svojo pazduho? Mi smo vam ponudili, - je dejala, dočim si je natikala naočnike, — z lastno nevarnostjo pribežališče v tej hiši; ali ste prišli, da boste, po navadi svojih rojakov, to dobroto poplačali z izdajo ? —Bogvaruj! — je zaklical tu-ec. ki je stopil tik starke. Prijel je roko starke, pritisnil si jo na srce in dočim si je odpasoval meč. je dejal: — Pred seboj vidite najrevnejšega človeka, toda nika-kega nehvaležneža! — Kdo ste? — je vprašala starca, dočim je z nogo porinila proti <:jemu stol ter mu rekla, naj sede. Nato je ukazala deklici, naj gre v kuhinjo ter pripravi v naglici večerje. Tujec je odvrnil; — Jaz sem francoski častnik, vendar nisem Francoz; moja domovina je Švica in moje ime je Gustav Ried. Oh. da ne bi nikdar zapustil svoje domovine ter jo zamenjal s tem narečnim otokom! Jaz prihajam s forta Dauphin, kjer so bili. kakor veste, vsi belci pomor jeni in moj namen je, dospeti v Port au Prince, predno $e generalu Dessalinesu posreči, s svojimi črnimi četami mesto odrezati o dzunanjega sveta in je obkolit L — Iz Dauphin! — je zaklicala starka. In s poltjo vašega obraza gc-f»ot sredi sovražnikove dežele! — Bog in vsi svetniki so me varovali, —(je odvrnil tnjec. — In fcvežB pertto~ in nogavice! "Neki jaz nisenrsam, mamica. V mojem hišo, dečku pa je ukazala, naj ŽI-)tudi mojega striCa in njegovo vi duši ne črhne, kdo da je prišel. f;l.užjJ101 Zahtevate lahko kakr- J mejah v ukrajinskem in rusmim- Šdokoli plačilo, in jaz vam oblju- *kem delu, kdo ve. Gotovo je, da j sebe, nosi seboj ma b;m, da je prejmete. Ubogi ljudje so Rumuniji prav všeč prav ta! vseh atomih enoinisto to skrajno potrebni počitka, ka terega morda lahko dobe za par dni v vaši hiši. _ Mladi gospod! — je dejala starka. — Kaj zahtevate od nas? Kako naj bi bilo mogoče v hiši, ki leži poleg ceste, skriti družbo dvanajstih ljudi! — jZakaj ne, je dejal tujec, — če odidem sam takoj tja ter družbo ponoči privedem na plantažo. Nato določimo lahko celi družbi eno samo sobo in vsled skrajne previdnosti moremo zapreti šalu-zije oken dotične sobe. Starka je rekla, da bi danes, če bi hotel družbo privesti, prav gotovo zadel na neko tolpo oboroženih zamorcev. ki se klatijo tam okoli. — Dobro, — je zaklical tujec, __pa pošljimo nocoj nesrečnežem samo košaro živil, a podvzetje izvršimo jutri ponoči. Ste zadovoljni? "l prašek i niso nič drugega kot naj-kacije zelo oslabijo • ali celo one- luanj§i radijevi delci ali njegovi mogoč i jo. Zato beremo vesti o u- atomi. V največje zaJČudenje so pa natančni in nmogi poizkusi brez-dvomno dokazali, da so ti mali ilelci atomi nekega zelo redkega in dragocenega plina helija po imenu, ki nima z radijem samim niti najmanjšega sorodstva. Vsak helijev atom, ki ga vrže radij iz malo, toda pri množino pozitivne elektrike. Popisali smo a žarke in preidemo takoj k b žarkom. Ti so prvim krajinskem prodiranju na Kijev - - notabene smo o tem že celo velikokrat čitali — vedno jako skeptično, nezatipno. Ali obstojajo kake notranje zveze med dogodki na bes arabskih trenutek, dasi s tem gine tudi u-panje na one zlate miljone, ki so izza vojne stali v ruskih zakladnicah. Vrh tega moramo v zvezi j žarkom skoraj v vseh točkah po-s tem pretehtati tudi poročila ojpolnoma podobni; njihova hitrost naraščajoči napetosti nied polj-.doseže skoraj hitrost svetlobe, mo" »ko vlado in ruskim vnanjim ko- čen magnet ukrivi njihovo pot, linsarijatom. Ako tudi morda vsi ti dogodki še ne izhajajo iz enega vira in vzroka, moremo vendarle trditi, da je eden skupni moment, ki bo razrešil vse skupno. Več o tem pa more povedati le bodočnost. " Jutro." da bi se prej prepričal, kakšni so prebivalci, ki stanujejo v njej. t c da v nasprotno smer in v veliko večji izmeri kot a žarke. B žarki nosijo s seboj negativno elektriko. Istotako kot a žarki obstojajo b žarki iz neštetih malih drobcev, ki neprestano zapuščajo z neizmerno hitrostjo svojo radijevo domovino. Ti drobci pa niso lieli-jovi atomi kot pri a žarkih, ampak so še neprimerno manjši. Oni nimajo materijelne podlage in ob- Zastopniki "Glas Naroda" kateri ao pooUaKenl pobirati šaro* olno za dnevnik "Glaa Naroda". Vsak zastopnik Izda potrdilo za zroto, katero je prejel ln jlb rojakom prlpo ročamo. Naročnina za "Glaa Naroda" je: Za celo lato 96.00; za pol lata 93.00; sa Štiri mesece $2.00; za fetrt lata 11.60. Sm Fraadzee, OaL] Jacob Lot Hm. Daavar, Cafe: Frank ftkra*«. PaeUo, Cale.: Peter Call«, John Germ. Vzmali Janeah In A. Kocbevar. MM Lxra&z Ooatelle. Smmapu^ /VIa a Math. Ker»2lj. IndianBpaU^ IbA.: Alois Rodman. OUaton. int.'. Lambert Bolakar. Inon, DL J. Verbfc, 686 Aurora Arena*. CUcaca, DL: Joaeph Bostifl, Joseph Blizh la Joseph Berili. Jollet. SL Frank Bac^lch, in John Zaletel vfMCMtafe, DL: Frank Aa^uztln. La Salle, EL i Matija ZZamv. North Chicago, ULi A nton Kobal In Math. Ofrln. -»onth O ieago, DL: Frank Cterto. Springfield, I1L: Matija Barborxt. Waakegan, DL: Frank PetkorfleT Franklin, Kans. in okaliea: Frank Lezkorla. Prootense, Wanaaa: Bok Firm, liingo, Kanaaa: Mike PendL HJtzmiiier, Hi: Frank Vodoplrea. Chiahobn, Mica.: Frank Gorie. Oalnmet, Mich.: M. F. Kobe in Pavel Schmlta fiveieth, Minn.: Louis Govfa. Gilbert, Min«.: L. YeseL tlibbing, MiflC.1 Ivan Porie. Virginia, Hflna.1 Frank Hrovatieh. Ely, Minn.: Frank Gorie Sn Joaeph I St. Louis. Ma.: Mike Grabrlas. East Helena, Maat.: Frank Hrdla. Great FalK MwhaH Math. Urlh. Klein, Montana: Gregor Zobea. Gowanda, N. t: Karl Sternlia. Little Falls, N. T.f Frank Maala. Barberton, Ohio: A. Okollsh, F Poljanec. Collin weed, Ohio: Math. Slapnik. ClevefaukS, Ohio: Frank Sakaer, Oha-lea MaiPlnjiw In Jakob Reantk-Lorala, Ohio: Louis Balaat, J. Kam*> km U Oatuuk. Nile«, Ohia: Frank KogevflaS. rauugatoaa, Ohfte: Anton Klkelj-Oregan Ciif, Onpil M. Justin. Severova zdravila vzdr^u}e]u zdravje v družinah. Omejite prehlad. Ustavite kašelj. Oba sta znamenja nevarnosti. Pritajeni bofi z dalekosežnimi posledicami se lahko mnogokrat izognete, če dobite prava zdravila. Severa's Cough Balsam (Severov Balzam zor^r kašelj) |od-pomore pri navadnemu kašl^u, pomiri bronkiailna vznemirjenja, popravi prebave, omogoča red in olaj-fcava dihanje. Cana 25c in 50c.— Severa'« Cold and Grip Tablete (Severjevi Tableti zoper prehlad in gripe) ustavije prehlad predne se razvije. Gena 30 centov. Po vseh lekarnah. A!i ste dobiti iztis Severjevegra Almanaha za leto 1922? Dobite ga zaetodj pri svojem lekarju ali! pa direkfoo od 1 W. F. SEVERA CO. 1 'CEDAR RAPIDS, IOWA Poje i ln Albin Kje je moj sin FRANK BOJC t Doma je iz Cirkiiice pri Rakeku. Za njesra bi rad izvedel Luka Boje. Pred petimi meseci se je oženil lia Norton, W. Va. Pisal mi je, da bi prišel domov in jaž sem mu poslal denar, da naj prideta domov, sedaj pa ne vem ali ie denar vzdignjen ali leži i . . še na posti. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da bi mi sporočil. ali ee sama bereta, da p<>-išeeta denar. — G. Luka Boje, Cirkniea pri Rakeku štev. 131, Slovenia, Jugoslavia. Ambridge, Pa.: Frank Jakfla. Beucmer, Pa.: Loizis Hribar. Brengkim. Pa.: Anton Iparaa. Bnrdine, Pa.: John Demflar Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk ia Vid Bort^MaS. daridge. Pa.: Ant^n Jerlna ln Antoa Kom* Sior. uanle, Pa.: Anton Oshabaa. Expert, Pa.: jLoois SnpaMll. Farezt City, Pa: Mat. Famla. FarreU, Pa.: Jerry O kom. ImperiaL Pa.: Valen'.'ue Peternel. Greensbnrg, Pa.: Fraak Nora*. Irwin, pa: Mike ParJtaC. Johnstown, Pi.: John Polanc. Lnserne, Pa.: Anton OaolniB. Manor, Pa.: Frank Demšar. Moon Ron, Pa.: Frank MaCek ln Frank Pogrnil iek. Pittsburgh, Pa.: U. Jakobich, Z. Jakshe, fine. Arch in I. Magister. Ralpfaton, Pa.: Martin Korosafceta. Beading, Pa.: . J. Pezdlrc Steelton, Pai. Anton Hraa. Turtle Creek, Pik: Frank Schtfrar. Weal Newton, Pa.: Joaenb J**raa. White Valley, Pa.i Inrll Pw« ne bi pKjmišljal izpiti čašo strupa, — No, — je odgovorila starka, ] ako bi mi jo ponudila ti. — Star- medtem ko ji je tujec poljuboval roko, — Evropejcu, ceetu moje bcere na ljubo, bom poskusila pomagati vam in vašim ljudem. Napišite jutri zjutraj par vrstic ter povabite svojce sem; deeek, ki ste ga videli na dvorišču, bo nesel vašim ljudem živila in to pismo, nakar bo celo družbo pri vedel sem. Med tem časom se je vrnila Antonija ter naznanila, da je večerja -pripravljena. Nato je pogrnila mizo ter dejala materi v šali. ko je preje vrgla pogled na tujca: — No, mati, ali ate ga prepričali, da je tu na varnem. Mati ji je odgovorila z globokim vzdihom: —- . . . . , , stojajo iz zelo koncentrirane elek-Tujec je položil svojo roko de- . • - ^ ... _______ +__L4 tnene energije. Dali so jnn ime elektroni. Tretja vrsta radijevih žarkov, takoevani g žarki se od prvih dveh bistveno razlikujejo. Ta vrsta spada že v kategorijo svetlobnih žarkov in se v vseh svojih klici okoli pasu ter dejal: Ce bi ti preje mogel tako videti v oči, kakor ti vidim sedaj, se gotovo ne bi branil vstopiti, kakor se tudi ka mu je nato dejala, naj sede, nakar je tudi Antonija sedla poleg njega. Dcčim je tujec jedel, ga je Antonija gledala v obraz. Tujec je vprašal, koliko je deklica stara in kje je njen rojstni kraj. Starka je povzela besedo in povedala, da je bila Antonija spočeta od nje pred petnajstimi leti v Evropi, kamor je šla. ona z ženo gospoda Villeneuve, svojega principala. Spoeela in rodila da jo je v Parizu. Nato je pristavila, da jo je vael zamorec Komar, s katerim se je pozneje omožila, za svojo, sicer pa je njen oče neki bogat trgovec iz Marsilja, po imenu Bertrand ter da se po njem imenuje tudi njena hči — Antonf- Otrok moj, osmojeni se boji ognja Od gospoda bi bilo dovolj nespa- ji Bertrand. metno, če bi takoj šel t hišo, ne (Dalje prihodnjič.) lastnostih ujema z znamenitimi Rontgemovimi žarki. Ti žarki imajo silno prodirno moč. Neovirano gred<5 skozi papir, usnje, meso, kosti in drobne kovinske plošče i. dr. Zdravilen vpliv radija moramo pripisovati v prvi vrsti Rontgenoivim .žarkom, ki imajo ^voj izvor v največjem naravnem čudežu — radiju. Dr. Fran Čadež. OGLASI NAJ SE F11 ANK ČEH, ki je bil avoječas-no v Grand Haven, Mich. Fri nas je zanj pisano od njegovega brata Ivana Čeh iz starega kraja. TTpravništvo Glas Naroda, 82 Oortlandt St.. New York, N. Y: (14-16—4) uUjedinjenje" -STENSKI KOLEDAR- Jadranske Banke za 1922 Jadranska Banka bo kmalo začela razpošiljati stenski koledar za leto 1922. L*po umetniško . Zadaj, na posebnem listku je pojasnilo slike v hrvatskem in angleškem jeziku. Vsak Jugoslovan bo s ponosom pokazal Amerikaneu v sliki, svoje ( prv«^ znake svobode. * Kdor želi imeti ta koledar, naj izpolni, odreže in pošlje spodaj natiskani kupon. Dobil ga bo brezplačno. JADRANSKA BANKA ljubijana, Jugoslavija. Ameriški oddelek Prosim, poSljite mi brez vsakih ub\ezuosli z moj«' strani vaš stenski Koledar za leto 1922. Ime .. Xa slov TV GIlAJS NARODA. 14. JAN. 1922 FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAN. Spisal Emile Gaboriau. Z? "Glas Naroda" prcvel O. P. 11 (Nadaljevanje.) cena vsled svojih lastnih besed, kajti že je obžalovala, kar je povedala, je-župan zakJ:eal: — Ali je še kdo drugi tukaj. Id kaj ve? Ker se ni nikdo oglasil, je zaprl vrata ter rekel na kratko: — Sedaj greste iahko domov, prijatelji moji. Pustite postavi svoj tek. Postava, zastopana po s«.- liriku. je bila v onem trenutku plen največje zmedenosti. Gospod Galpin je bil popolnoma potrt. Sedel je pri majhni mizici, pri kateri je bil pisal, si podpiral z obema rokama glavo ter očividno razmišljal, kako bi mogel najti izhod iz tega labirinta. Naenkrat pa je a stal in za trenutek je izginila z njegovega o-brazn maska ledene brezbrižnosti. Rekel je: — No? — kot da hoče v svojem obupu vprašati tega ali onega za svet. — No? Nobenega odgovora ni bilo. Vsi ostali so bili -,rav tako vznemirjeni in zmedeni kot on sam. Vsi so skušali oprostiti se velikanskega utiša katerega je naplavila nanje ta ploha dokazov, — a vst zaman. Konečno, po trenutku molka, je rekel sodnik s čudno trpkostjo: (Dalje prihodnjič.) Knjige! Knjige! Zanimivi Po- m Mi 7. rt.: Prihaja«. ▼est ................. 9. zv.: Brencelj: Kako Jaz likal, 1. zvezek 10. sv.: Brencelj : Kak« jas likal, 2. zvezek 11. zv.- Brencelj: Kaka mm m jax lika L. 3. zvezek m 14. sr.: .Brencelj: Ljubljanske sll-fe«. (Podobe ljubljanskega malta) ....... POUČNE KNJIGE Angleško-slovenski slovar — Dr. Kern .... $5.00 Slovensko angleški uovai* .... lal Slovensko-angleška slovnica ____ L5| Neaiški abtedsb ............... 15 Nemško tohaci ....... M Pravilo dostojnosti ............ Slovensko-nemški slovar — (Janežič Bartol) 4Jt Angleščina bra nitteija ........ M Cirilica. Navodilo za Stenje ta - ^ , . .„ pteanjo srbščine v cirilici .... : F- Colow: Joan Miaeria. Dddetoa. Spisal Anton B JegllC JO PoTC-l4i Bl*nske«a življenja Oospodinstvo — FurtaJ. Praktična knjiga a uaše gosneH- nje.(1Vdo vezana.) ..........130 Hitri racunar. Priročne velikosti -5C ^PILMA^VE POTESTL Praktika! račuii&r ............ M Knjiga • lepem vedenja Urban«, oU s aro* jem ................ jf Knjige dražbe Sv. Mohorja Duhovni boj i »H str.) ...... JO Mesija C i. zv.) .............. J> Mesija (2. sv.) .............. CgodovlniK #16v. naroda. (ft. sv.) JO Zgodovina slov. naroda fO. sv.) JO Mladim srcem (2. av.) Spisal K. MeSko JO MIga sa ferilkoBivsM ijodU Spisal I. Cankar..............1.75 'et (eduuv v zrakoplova........2.W %merika fe AmerStanct......... 2 sr.: Maron, krfianskl deček ta Ltbanunn .................... j 3. sv.: Marijina stroka, pcve«t is kavkaSkih gora ............... Jfi 4. sv.: Praški Jodek, poveat, H. .......................................J fx zv. :Trl indijske povesti............JU 9. zv.: Kraljičin trifalr Zgodovin- ska povest iz Japonskega ________J* 10. zv. :Zvom1 sin, povest is vlade Akbarja Velikega ........................Jft 11. sv.: BdeCs in bela vrtnica, po-▼eot ...............................Jf 12. rv : Korejska Nrata Črtica ls misijonov v Koreji........................Jf 13. zv.: PsJ in skuaga, povest iz Amar.a ....................... Jf H sr.: Prtega keaoitskega gia-rarjz, po/e§t ls zgodovine ka-nadskr ...................... 15. rv.: AngelJ su£ajev — Frszll-sk». povest .................. js 1«. zv.: Zlat okopi povest ...... M 17. sv.: Prvič used Indijanci ali voinju v Nikaragno .......... J« 18. zv.: Preganjanje Indijskih misijonarjev .....,............. j| 0. zv.: BflSaoa mcrnarjw, povest JI Brez dvoma je bil gospod Galpia le malo vzrado&čen vspriuo tega novega prekinjanja. Poznal pa je ljudi dosti dobro, da je vedel. da jih mora prijtti v trenutku, ko so pripravljeni govoriti, kajti drugače bi nikdar ne dobil ničesar iz njih. — Vrnila se bov;> ob kakem drugem času k najinemu pogovoru. — je rekel grofu Klodijez. Nato pa je odgovoril gospodu Senešal ter rekel: — Naj pridejo priče noter, druga za drugo. Prvi, ki je vstopil, je bil edini sin nekega tidnega kmsta iz vasi Breši, po imenu Ribot. Bil je to mlad človek, star nekako pet in dvajset let. širokopkč. s majhno glavo in nizkim čelom ter s strašno rdečimi ušesi. Na razdaljo dvajsetih milj okolici slovel kot ravber fant, kateremu se ne more upirati nobena ženska in na ta ; voj sloves je bil zelo ponosen. Potem ko ga je vprašal za ime, priimek in starost, je rekel gospod Galpin: — Kaj vam je znano? Mladi mož se je vrravnal ter odgovoril: — Ril sem zunaj ponoči po nekih privatnih opravkih. Bil sem na drugi strani gradu Boaskoran. Nekdo je čakal name in zakasnil senrse. Vsled tega sem krenil direktno prtko močvirja. Vedel sem da je deževje -zadnjih par dni napolnilo vse jarke, a kadar je človek zunaj po tako važnih poslih kot je bil mr j, najde vedno svojo pet . . . — Prizanesite nam s temi podrobnostmi, — je rekel sodnik hladno. Mladi človrk se je presenečen ozrl v sodnika kajti ni pričakoval takega prekmjenja ter nato nadaljeval: — Kot želi vaš« blagorodje. Dobro bilo je krog osmih ali malo kasneje in že je prih&jala tema ko sem dospel do Selile močvirja. Ozemlje je bilo prf plavljeno in voda je stala dva inča visoko nad kameni v kanalu. Vpiaševal sem se ravno kako bi mogel priti preko, ne da bi zmočil svojo obleko, ko sem videl gospoda de Boaskoran prihajati proti sebi. z nasprotne strani. — Ali ste prepričani, da je bil to v resnici on? — Kaj pa drugega? Govoril sem z njim. (" 'kajte. 011 se ni bal moče. Brez vsakega obotavljanja si je zavihal hl&če, jih zatlačil za tvoje visoke skornj'1 ter sel skozi vodo. Kavno takrat me je zapazil ter je bil videti presenečen. Jaz sem prav tako. — Ali ste to vi, gospod ? — sem rekel jaz. On je odvrnil: — Gotovo. Jaz moram videti nekega v Breši. To je bilo vrjetno, a kljub temu sem mu rekel: — Izbrali ste si čudno pot. Nasmehnil se je ter rekel: ✓ — .laz nisem vedel, da je močvirje preplavljeno ter tudi mislim, da bom lahko ustrelil par kljui.ačev. Ko je rekel to, mi je pokazat svojo puško. V onem trenutku nisem mogel ničesar reci. a sedaj, ko razmišljam o eeli stvari, se mi zdi precej čudim Gospod Galpin jt napisal izjavo tako hitro kot je bila podana. Nato pa je vprašal: — Kako pa je bil gospod dc Boaskoran oblečen? — Čakajte. Imel je sivkaste hlače, lovski jopič iz rjavega žameta in širokokraj slamnik. Grof in profica sta izgledala kot v veliki zadregi in skoro pre-rnngana. Tudi Tžupan «n njegov prijatelj nista bila niš manj vzne mirjena. Ena okoliščina v pričevanju Ribota je zadela vse s čudovito silo — namreč dejstvo, da je videl Boaskorana potisniti si hlače škornje. — Vi lahko greste, — je reke! gospod Galpin mlademu kmetu. — Naj vstopi druga priča. N.ulednja priča je bil stai Človek slabega slovesa, ki jt? živel san1 zase v neki stari koči kot nekako dve milji cd Valpinsona. Imenovali so ga oče Godri. Povsem drugačen kot samozavestni mladi Kil ot ^e izgledal ta starec ponižno tei* se zvijal v svojih smradjivih cunjah. Ko je navedel svrjc ime. je rekel: — Moralo je biti krog enajste ure, ko sem šel skozi gozd Ro-sptiiije, po eni izmed stranskih steza. — Vi ste kradii les, — je rekel sodnik strogo. — Moj Bog, kakšna misel! — je vzkliknil stari mož, ki je dvignil pi i tem roki proti nebu. — K^ko morete reči kaj takega. Jaz kiasti les! Ne, moj dragi gospod. Šel sem v gozd, da r-pi 111 tam. ka"'i hotel sem biti zgodaj pokonci, da pri-*pe«-i jutri kruh. sem šla s svojim oslom v mlin na Sovter goro. da dobim moko. Mlinar je ni imel še pripravljene, a mi je rekel, da mi je bo nekaj dal, če počakam nekaj časa. Vsled tega sera ostala pri večer;«. Nekako ob desetih mi je dal vre-«"o polne moke. Dečki so jo naložili na mojega osla in jaz sem odšla proti domu. Bila sem na polovico poti in bilo je mogoče krog enajste ure. ko se je na robu pozda Rošpomje moj ose', izpodtaknil ter je padla vrečk moke ua iLh. Bilr. sem v veliki zadregi, kajti nisem •bial dosti močna, da bi dvignih. vrečo sama. Ravno "takrat pa je prišel neki možki i e gozda, v bližini mesta, kjer sem stala jaz. Poklicala sem ga in pm*»! je. Bil .ie gospod de Boaskoran. Prosila sem ga, naj mi pomaga 111 brez obotavljanja je vrgtl puško na tla, dvignil vrečo z moko ter jo položil na osla. Zahvalila sem se ura, in je odvrnil: — .Je že d^bto. — To je vse. kar vem. Župan je stal ves ta čas pri vratih sobe ter izvrševal ponižno leUM vratarja, kajti preprečeval je vstop radovedne in pože- ^A^Alff NAROČAJTE 81 HA "GLA8 NARODA1 l$ive množiee, ki je stala zunaj. Ko se je starka umak&ils; preaene- ffAJVSOJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH, Gospodarske razmere v KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo iz New Yorka. JCDSKA KNJIŽICA — POVESTI. L XT Znamenj« Mirih. Forat 4m tektlva Sherlock Holmes ____ J0f 2. nr. Dutrank Zgodovinska po-povest am dobe Dortuk'ii apostolov. ........................ .M 3 *v.: iiml Zmagava«, povest — Med Plazovi, tirolska pove*. M fl. ar. Halo i?vUcaje, povest .... M 1 ww.: Tadnja lanedka vojska, tgodorlnska povest .......... .n & sv. Goodarjov sin — liažuar, iwrost ....................... m SPISI TEA MLADINO. Bob n »Sadi tok, pesmico...... M Dedek J« pravil« pravljica...... j&t 'fOLITVSNIKL Skrbi za £aSo: v usnja vezena ..............tM v plrtno Tesano ............ Si BkJ*a giasovi: v platno vezano.............. JM * kost vezano .......... v nsn> vezano ......... > • 9 • . 1.W — ajti ZCMUETZDL Hnfajft M«v................ j| Zemljevid fclerwOjo .......... J* ZcodjovU Evropo .............. Jf vevkm ateaAa sop. ..........xj4 £»Uctlfi: K«r York, niliioia Oo-lorad0"P A I N - F/( P F I I £ drobnosti o veselici poročamo pra-* vočasno v listih. Zatorej prosimo vsa bližnja društva, da ne prirejajo veselic na zgoraj omenjeni dan. Društveni odbor. Za bolezni in bolečine Tvoruiška zuam'.;a r«g. 1 pat. ur. ZUr. Ur. Prijatelj v Potrebi ZASTAVE Regalije in vse društvene potrebščina. Garantiano delo in blago. Izdeluje po zmernih cenah vaš rojak VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., C0NEMAU6H, PA. DR. LORENZ 644 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EDINI SLOVENSKO OOVOREŽI ZDRAVNIK ftPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. MoJa stroka Je zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni. Jaz •am že zdravim nad 23 let ter Imam skušnje v vseh boleznih In ker znam alovensko, zato vaa morem popolnoma razumeti In spoznati vait bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobit posebno skuinjo pri azdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na men«, moja skrb pa J«, da vas popolnoma ozdravim. Ne edtaiajte. ampak pridite člnr»pr*je. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, masulje In lise po telesu, bolezni v grlu. Izpadanje las, bolefilne v kosteh, stare rane; oslabel osti živčne in buleznl v mehu-juledicah,Jetrah, želodcu, rmenico revmatizem, katar; zlat? 2ile» n«duha itd. Uradns ure: V ponedeljek: sredo. in petek od t. dopoldne do 5. popoldne; ▼ torek, Četrtek ln sobota, ©d 8. dopoldne do 8. zvečer; v nedeljah In praznikih od 10. dopoldne do 2, popoldne. . r. - / * . V ■s,.. Jšjtittii: J1.. J