f I vpraSanje in negotovo stanje družbi nasploh usodno v Murska Sobob, U sciMn 1993 • Leli XU • ŠL 39 • Cen n sir ^'bsih Fotoreportaža Nataše Juhnov na strani 10. I s. STEVENSON I otrocih, ampak oklestimo marsikatere druge nepotrebne ! J izdatke! JOŽE GRAJ J '11' S w ELEKTROTEHNA SET ZA VAŠ r VI.uw rurPbtVA . RKcijska prodaja ‘lAo KAVE ® . PAMETNI IN TOPU £ % DOM 819,00 SIT 3, nedelja, iti 667,00 SIT 601,00 SIT J r. t . i * J VELIKA IZBIRA POHIŽTVA; T" 5. oktober, torek, Flora 6. oktober, sreda, Bruno vplivajo na odločitev o rojstvu otroka. Tako se Je število rojstev v Sloveniji v zadnjih desetih letih občutno zmanjšalo. Nekoč Je štela generacija blizu 30.000, letos pa kaže. I otroke. Mlade družine so čedalje bolj razdvojene med željo, imeti otroka, in bojaznijo, da ga ne bodo mogle vzdrževati. Velika brezposelnost, nerešeno stanovanjsko za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko pri slovenskem parlamentu, videli pa bomo, ali mu bodo naklonjeni tudi poslanci. Seveda odločitev ne bo enostavna, saj Je to povezano z večjimi proračunskimi izdatki, denarja pa je že sedaj premalo za vse potrebe. Toda ne varčujmo ravno pri Pregovor Ko žerjav leti na tuje, zima že se približuje. Pečarovci, d.0,0., s poslovalnico AGROSHOP v Brezovici 34 4, oktober, ponedeljek, Frančiška I J Teden, ki je pred nami (od 4. do 10. okt.), bo teden otroka. Potekal bo pod geslom Igrajmo se skupaj. Gre torej za to, da bi mladim omogočili bogatejše in prijetnejše preživljanje prostega časa. Tisti, ki jim je poleg družine poverjena skrb za razvoj naših otrok (v vrtcih, šolah, knjižnicah idr.), bodo najbrž poskrbeli, da bo ta teden res še posebno igriv. Žal tega nc bodo doživljali otroci tam, kjer divjajo vojaški spopadi, kjer so tudi oni pogoste žrtve. Težko si Je zamisliti sproščeno igro otrok tudi tam, kjer morajo umirati zaradi lakote. Tudi pri nas prav gotovo Se marsičesa nismo storili za upravičenci le vsak četrti otrok. Med tistimi, ki si posebej prizadevajo za večje pravice otrok, je Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki je nestrankarska, nevladna in prostovoljna organizacija. Te dni je med drugim pozvala vse nas, naj se pridružimo (s svojim podpisom) naslednjim zahtevam, da Je treba dosedanji otroški dodatek z novim proračunskim letom povečati za 3 odstotke zajamčene plače, naj se krog upravičencev razširi tako, da bodo med njimi vse družine, katerih dohodek na člana je nižji od 50 odstotkov povprečne slovenske Vestnikov koledar 30, september, četrtek, Rafaela 1. oktober, petek, Terezija 2. oktober, sobota, Miran SMM PBHrtna, IINMUI tržaška 65, VE6R03 SHOPPltJG CENTER! SALON KHBU, MMHBM Ruška 104, tel. (062) 102618 J TRGOVINA BALAŽIČ] čnENiOVCI, M.t 70 796 UGODNO: • Ženski, moški in otroški čevlji • športna obutev • tekstil 1. do lo.okt. 93 v predajjitnah VREME Ob koncu tedna bo oblačno s padavinami, ki bodo v nedeljo le občasne. OBRAT ŽAGA Ponujamo vam: - žaganje hlodovine do 1 m debeline, - rezan les za ostrešje, deske, plohe, deske za tegoto, - prodaja krajnikov za kurjavo. - odkupujemo vse vrste hlodovino. Ponujajo vam tudi ves GRADBENI lil KMETIJSKI REPRDDUKCUSKI MATERIAL tel./telefaks: 51 08045530 --------- NAGRADNO ŽREBANJE ZA KUPCE V OKTOBRU ČAKAJO VAS LEPE NAGRADE Izid žrebanja bo objavljen 4. novembra v Vestniku in Murskem valu Murska Sobota, Slovenska 27 in 35 telefon: 21146 in 21 213 »garnoke«... Oni že, čeprav z drugačnim imenom kot mi, mi pa ne. Mi smo kar pozabili. Potem pa gremo tja, da bi se spominjali svoje preteklosti. Spomnimo se neke male plavolase Evelin, nekega Gustavsona, ki bi s trsato postavo lahko stopil pred nas tudi tukaj, neke Liv, ki bi lahko stala pod korom tudi v naši cerkvi. . plače, in da naj z letom 1996 uveljavimo univerzalni otroški I dodatek za vse otroke. Takšen predlog je sprejel tudi odbor MENJALNICA LEND smo poimenovali nekaj tokratnih časopisnih strani. Na njih objavljamo gospodarsko-propagandna sporočila za potrebe vašega doma. . ■ Ugoden nakup in prodaja deviz ter drugih valut. Mohorjeva 2, Lendava, telefon: (069) 75427, 75 518 Oktober, Žarko u ! i KAVA BUON CAFFE v zrnju 1 kg z darilom -Žepni računalnik KAVA BUON CAFFE V zrnju 1 kg z darilom 1 zavitek smetane v prahu KAVA BUON CAFFE V zrnju 1 kg Ne varčujmo, pri otrocih d;L se ho rodilo U; okrog |9 nofl otiok DiuSina i enim o t roko n b ima itamreč cbkrog. 4(l cJsloLknv več stroškov v primerjavi s parom brez naraščaja. Če so pri hiši trije otroci, je stroškov več za 115 odstotkov. Zato je že skrajni čas, da država nekaj ukrene. Slovenski parlament bo te dni obravnaval predlog Zakona o družinskih prejemkih. Odločal bo torej o višini otroških dodatkov i in številu otrok, ki jih bodo prejemali. Danes je med ..1 se s kakega potovanja, s kakega nič ^nega, ki ne obeta velikih odkritij, vrnemo ^^0» čisto... zmedeni. Ne zaradi tujosti, ki jo tam srečali, marveč zaradi neke domač-neke neslutene bližine. Recimo Švedska. '1 naše popolnoma različna kultura, Tam na kjer so ljudje silno svobodni v ljubezni, P^testanti in tako naprej. Pa vendar imamo kulturo. Lan, na primer. Oni id mi. f^nitakem imamo tudi modra polja, ko cveti *'• Pa terice, predilje, kolovrate, pa trlice, pa /7 u stran 2 vestnik, 30. septembra ng aktualno okoli nas PO SLOVENIJI I Obstanek sporazuma o svobodni trgovini na barikadah francoskih kmetovV. LJUBLJ.ANA - Seje upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek z ministri gospodarskih resorjev. Premier je predstavil svoj pogled na Žgoče gospodarske in družbene razmere ter na oblikovanje izhodišč ekonomske politike za prihodnje leto, ■ LJUBLJANA - Prejšnji teden je potekal 40, slovenski sejem mode. Na njem šo predstavili konfekcijo, modne tkanine, pletenine, usnjeno konfekcijo in galanterijo, obutev, modne dodatke, kozmetiko in nakit. Sodelovalo je 226 razsiavljalcev iz 13 držav. ■ LJUBLJ.ANA - Veleposlanik Republike Grčije v Sloveniji Panajotis KuniS je predsedniku države Milanu Kučanu slovesno izročil poverilno pismo. Grčija je neodvisno in suvereno Slovenijo priznala aprila lani, tri mesece za drugimi državami Evropske skupnosti. ■ BLED - Združenje slovenskih poslovodnih delavcev Mana-getje podelilo že tradicionalno priznanje manager leta. Po sklepu upravnega odbora so ga letos dobili: direktorica Krke Kozmetike Novo mesto Metka Wachter, generalni direktor Term Čatež Borut Mokrovič in generalni direktor Cometa Zreče Branko Pavlin, ■ LJUBLJANA - Predsednik republike Milan Kučan je sprejel ruskega odpravnika poslov Jurija Girenka. Ta mu je prenesel sporočilo predsednika Borisa Jelcina in ga seznanil z dogajanjem v Rusiji, Predsednik Kučan je ob tej priložnosti izjavil, da naša država z razumevanjem spremlja dogajanje v Moskvi in da podpira predsednika Jelcina. Kmetijstvo in ekonomija še zmerom kadar so države članice Splošnega sporazuma o svobodni trgovini (GATT) katerega od svojih »krogov pogajanj« (glej okence) poskušale pripeljati naprej tudi v kmetijstvu, so na prizorišče stopili nezadovoljni kmetje katere od držav članic Evropske skupnosti. Nesorazmerja ttted cenami kmetijskih proizvodov med članicami ES so vzrok za redne punte španskih, francoskih in občasno celo, drugače zelo discipliniranih. nemških kmetov. Cenovna nesorazmetja znotraj Skupnosti pa so ravno tako kot lista v odnosu Skupnosti do cen na svetovnem trgu posledica neenakih stopenj produktivnosti dela in sredstev v agrarnem sektorju. POSVETU ■ PEKING - Voditelj Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat se je mudil na tridnevnem uradnem obisku na Kitajskem, V okviru prizadevanj za pridobitev podpore pri uresničevanju izraelsko- palestinskega sporazuma je .Arafat obiskal še Malezijo in Indonezijo. ■ BRUSELJ - Predsedujoča ženevske mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji lord Owen in Stoltenberg sta se sestala z vojaškimi predstavniki Nata in jih seznanila z razmerami v BiH, Med drugim sta se pogovarjala z generalnim sekretarjem severnoatlantske zveze Manfredom Woernerjetn in predsednikom vojaške komisije Nata, ■ NEW YORK - Na rednem jesenskem zasedanju generalne skupščine OZN je generalni sekretar Butros Gali v svojem poročilu o delovanju svetovne organizacije opozoril na velika nasprotja med vizijami in resničnostjo svetovne organizacije. Ob številnih zahtevah po posredovanju v različnih krizah je OZN dokaj nemočna. Posebej je opozoril na težaven finančni položaj svetovne organizacije. ■ CLEVELAND - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je pogovarjal z ameriškimi poslovneži in podjetniki sloven- skega rodu, sprejel pa ga je tudi guverner države Ohio Voinovich. Pogovarjala sta se o razmerah v Sloveniji. Voinovich pa je ministra Peterleta obvestil, da bodo iz te zvezne države v Slovenijo poslali 64 ton različne medicinske opreme. ■ RIM - Papež Janez Pavel II. je na povabilo enega od izraelskih vrhovnih rabinov Jisraela Meira Laua odgovoril, da bo najbrž že kmalu odpotoval na obisk v Jeruzalem, Lau se je na tem zgodovinskem srečanju pogovarjal s papežem tudi o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Vatikanom in Izraelom. VARŠAV.A - Se bo na Poljsko z zmago levice vrnil komunizem ali vsaj »prosvetljeni realni socializem«? V prvih reakcijah poljske javnosti prevladujejo negativni odgovori in opozorila poražene Solidarnosti, da je volilni izid predramil spečo boljševistično pošast. MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je v najbolj ___ dramatičnem televizijskem nastopu v karieri sporočil, da je podpisal ukaz o ustavnih spremembah, v skladu s katerimi je razpustil kongres ljudskih poslancev Rusije in vrhovni sovjet kot stalno delujoči zakonodajni organ ter razpisal volitve v novo profesionalno dvodomno zvezno-skupščino, ki bodo 11. in 12. decembra. ■ MOGADIŠ - Pripadniki enot OZN so prijeli Osmana Ata, glavnega pomočnika poveljnika somalskih upornikov Mohameda Faraha Aidida, potem ko so njegovi privrženci ubili dva pakistanska vojaka, sedem pa jih ranili. ■ ZAGREB - Pod vodstvom predsednika Franja Tudmana je zasedal hrvaški svet za obrambo in narodno varnost ter razpravljal o podaljšanju mandata Unproforju. Sodelujoči so zavrnili predlog generalnega sekretarja OZN Butrosa Galija, naj bi modre čelade na Hrvaškem ostale še Sest mesecev in v tem času opravljale iste naloge kot doslej, ■ PHNOM PENH - Princ Norodom Sihanuk je na slovesnosti v kraljevi palači v prestolnici Kambodže drugič posta! kralj. Prvič je bil kronan za kralja 1941. leta na pobudo in z blagoslovom francoske kolonialne oblasti. ■ MONTE CARLO - Gostitelj olimpijskih iger leta 2000 bo avstralsko mesto Sydney. Izid glasovanja 89 članov mednarodnega olimpijskega komiteja je sporočil predsednik MOK-a Samaranch. Sydney je veljal v boju s štirimi drugimi kandidati - Berlinom, Istanbulom, Manchestrom in Pekingom, veljal za favorita, saj je pripravil imenitne možnosti za izvedbo iger. VESTNIK Izdaja Podjetje za Informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr, Jože Bedarnjak Štefan Cigui, Zlatko Edih, mag. Dalibor Gedei, Cilka Jakeij, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek [odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peče k, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat. Milan Jerše, Feri Maučec, Stefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Some n (tehnična urednica), Nataša Juhnov [fotografinja), Nevenka E mr [lektorica). Naslov uredništva in uprave; Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383. 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS [trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za iii. trimesečje 1993 je 1.050.00 SIT. ceiolema naročnina 3.800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk; Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IBi dne 30, 1, 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Za proizvodnimi presežki ameriških, kanadskih, novozelandskih, pa tudi evropskih kmetov je logika tako imenovane ekonomije obsega ■ (econom/ of scale). Njen dokaj enostavni slogan bi lahko strnili nekako takole: z enakim Številom zaposlenih ljudi in sredstev je treba obdelati čim večje površine polj, namolzli čim več mleka ter predelati čim več - Če je to le mogoče - kmetijskih proizvodov. Ekonomija obsega pomeni torej predvsem zmanjševanje stroškov proizvodnje in večanje produktivnosti, vse to pa naj bi potem omogočalo tudi doseganje »kmečkega truda vrednih cen« proizvodov njihovega dela. Ohranjanje dovolj visokih svetovnih cen kmetijskih pridelkov je mogoče zagotoviti na več načinov. Odvisno pač od kmečke tradicije in regionalne strukture obdelovalnih površin v posameznih državah. Predvsem v ZDA je zelo popularen ukrep kmetijske politike puščanje tistih poljedelskih površin v praho, ki bi lahko pomenile proizvodni presežek in potem tudi ogrozile ceno določene poljščine na svetovnem trgu Kmetje, ki jih tak ukrep prizadene, dobijo denarni nadomestek v višini pričakovanega letnega pridelka, kar je - kot vse kaže - ceneje od posledic, ki bi jih prinesel padec cen. To pa je vseeno boljše kot neposredno uničevanje kmetijskih presežkov, ekonomski učinek pa je isti - dovolj visoke cene kmetijskih pridelkov. Izumiranje kmečkega stanu v Evropski skupnosti?! Kmetijsko politiko v Evropski skupnosti bi lahko - z določenimi odstopanji seveda - brez slabe vesti opredelili kot »kmečkemu stanu škodljivo«. Tako število zaposlenih kot delež agrarnega sektorja v celotnem bruto domačem proizvodu najmočnejših industrijskih držav članic Evropske skupnosti se je po letu 1965 ponekod zmanjšalo tudi za več kot trikrat (glej tabelo). Tudi v skupni kmetijski politiki (Common Agricurtural Policy: CAP) so naj večji problem Skupnosti proizvodni presežki agrarnega sektorja. Reforme na tem področju po letu 1984 so uvedle v kmetijsko politiko tako imenovane stabilizacijske ukrepe. Pridelovalcem, ki so presegli dogovorjeno raven znotraj posameznih oddelkov agrarnega sektorja, so bile - sorazmerno količini presežkov - zmanjšane subvencije. In v tem je bistvo problema. Namreč v subvencijah Finančni ministri dvanajstih držav članic ES so septembra letos parlamentu ES predložili predlog proračuna Skupnosti za leto 1994 ki bi naj znašal celih lOOO milijard avstrijskih šilingov, več kot polovica tega denarja pa bi naj šla za kmetijsko .politiko Skupnosti - torej tudi in predv.sem za subvencije. Glede n.i podatek, da je bilo V zadnjih letih za kmetijsko politiko ES namenjenih tudi več kot 60 odstotkov proračuna Skupnosti, je nekako razumljiva skrita želja bruseljskih birokratov po ukinitvi evropskega kmetijstva. Cene kmetijskih pridelkov na svetovnem trgu bi bile ob odbitju subvencij seveda dosti nižje, bruseljska malha pa bi ostajala bolj polna... ekonomsko združenje za svobodno trgovino, si že od svojega prvega kroga pogajanj v Ženevi leta 1947 prizadeva, da bi bilo na svetu čim manj ovir za svoboden pretok blaga, storitev in kapitala. Zadnji TABELA h Delež uposi«iSi T a^^Tnem sekloijo v % drilava Španija Ita^a FRANCIJA Zahodna Nemčija Velika Britanija 1965 J4 26 18 H- 3 _ Virj The Kcnniimicr. 1992 , '19 6 S J 2 J krog pogajanj, tako imenovana »Urugvajska runda«, v katerega je prvič vključeno tudi kmetijstvo, traja sedaj že sedem let in naj bi bil uspešno končan do konca letošnjega leta. Sporazum iz Blair Housa, podpisan lani novembra med predstavniki ES in vlado ZDA v Washing-conu, je po dolgem času končno zopet premaknil pogajanja o svobodni trgovini z mrtve točke, zgladil več kot 20 let trajajoč prepir okrog evropskega subvencioniranja oljaric (predvsem soje, oljne repice in sončnic) ter opredelil postopno zmanjševanje subvencij za žita in oljarice. In čeprav je sporazum ugodno sprejelo tudi preostalih 117 držav pogajalk urugvajskega kroga in naj bi kot tak predstavljal solidno osnovo nadaljijjim pogajanjem v okviru GATT-a, pa gre v tem primeru zgolj za pripravo na dokončno sklenitev urugvajskega kroga pogajanj. Francoski kmečki punt Katere so torej tiste postavke lanskoletnega sporazuma med ES in ZDA. ki so prejšnji teden mobilizirale vojsko francoskega kmečkega lobija, da je s traktorji, vilami in kmečkimi vozovi predstavila svojo moč na Elizejskih poljanah sredi Pariza? - Predvsem je za Francoze ne- Iz Dunaja piše GATT in liberalizacija svetovne trgovine splošno mnenje ekonomske znanosti je, da zaščitni ukrepi ekonomske politike, kot so količinski kontingenti za uvoz določenega blaga, visoke uvozne carine in po možnosti še protekcionistična zakonodaja dežele uvoznice povzročajo visoke stroške v mednarodnem trgovanju, domačemu tržišču pa ne omogočajo merjenja z zdravo konkurenco iz tujine. Takšna »zaščita« ima zgolj kraikoročne učinke ter postavlja v času elektronskega pretoka podatkov in tvorjenja gospodarskih blokov veličine severnoameriške NAFTE avtarkična gospodarstva na smetišče zgodovine. GATT kot glavno politično- sprejemljivo, da naj bi se obseg izvoznih subvencij za posamezne proizvode do leta 1999 zmanjšal za 31 odstotkov. Vrednostno bi bilo to zmanjšanje celo 36-odstotno, osnovo pa bi predstavljali rezultati iz obdobja 1986-88; - Površine, namenjene pridelovanju oljaric v celotni ES, bodo zmanjšane na 5,1 milijona hektarjev, 10 odstotkov površin naj bi za vedno ostalo v prahi. Prizadeti kmetje bi dobili denarni nadomestek v vrednosti pridelka opuščenih površin. Industrijska predelava oljaric bi po tem sporazumu ostala omejena na milijon ton letno. To so razmere, ki bodo francoskega kmeta pripeljale do izumrtja, pravijo predstavniki najbolj militantne skupine pridelovalcev oljaric, zbrane v združenju »Coordina-tion Rurale«. Toda že površna analiza statističnih podatkov v francoskem kmetijstvu pokaže, da francoski kmetje plešejo ples toči v upanju, da bi privabili vsaj nekaj kapljic dežja. Francija se je v letih od druge denarno »podprt« z ravno lolik® (!). vrednim frankom subvencij.. V Franciji predstavljajo kme . 5 odstotkov francoske delovn P pulacije. katerih polovico n J J ;posredno Samo tret)' , namenjenef j s sporazumom nei deti pridelovalci žita. njihovega pridelka je nametij ) izvozu zunaj Evropske sKup poštev U!' omejevanju izvoznih Dejansko bo tako «■ maj nekaj manj kot en P™®; Iomega letnega francoskeg voza. ' ter lahko tudi pride v izvoznih Labodji Spev Kot vse kaže, industnj^^ vite ekonomije tudi v priW ne bodo vzdržale dosti veq s leža zaposlenih v kmetijst'. i,.,. ga imata že sedaj Nerncija ui- de v ga imata že sedaj Neniuj« lika Britanija (glej -li sj'« stopno zmanjševanje izvozni —f >rori«l lika Britanija (glej vencij lahko prej koristi«-nadaljnjemu razvoju (tudi) skega kmetijstva, saj šele konkurenca na svetovnin i „ kaže pravo vrednost d^olo« iti S® TABELA 2: Proi2Y«d(4a agrarnega Kkloija kot delež teto doiuaČegB proizvoda (BDP) v %BDP gospodarskega n« hlrrati nricili u ul.lffame V ‘ hkrati prisili v vlaganje naslanjanje na lastne sile ■ pjo- I Upor francoskega kme« « j, | i država [ FRANCIJA ■ Španija ' Italija Velika 1965 ~9T 16,5 10,0 1992 "To" 4,0 3,0 bija pa je primer agrarno sceno tudi v ziiaiiK*!. vah; tl\> UVV-ilV flU medtem ko danes K ov prebivalcev živi Francozi Se lil S stotkov prebivalcev I Brttaitija Zahodna I Nemčija 3,D 1.5 4,5<*) 1.5 se imajo .-------- .. »kmečko ljudstvo«. nje na tradicijo pa Je ' '■ časih trde tržne gospodars premalo za (inorJnn rnočitej^ drugih, tudi finančno moi ; {*) 1968 j Vir: The Economist svetovne vojne sem razvila v vodilno evropsko proizvajalko kmetijskih izdelkov Resnica namreč je, da francoski kmetje proizvedejo znotraj ES letno kar 25 odstotkov agrarnih proizvodov, dosegajo 4-očstotni delež v francoskem bruto domačem proizvodu fglej tabelo) ter imajo z 10 milijardami ameriških dolarjev presežka v kmetijski bilanci takoj za ZDA, drugega največjega izvoznika kmetijskih izdelkov na svetu. Kmetijstvo je potemtakem najuspešnejši francoski gospodarski sektor in ravno ta naj bi bil sedaj žrtvovan na žrtveniku liberalizacije svetovne trgovine? Parole, ki povedo samo pol resnice; vsak kmetijski proizvod v vrednosti enega francoskega franka, je bil namreč teresnih skupin. GATT 1 je Kratica Cen«" etnent on Tariffs and ■ ”* o ustanovitvi je bil iJtf na konferenci v ameris Je kratica za 1 I 1 i I t I 1 1 s de-; ton 'Woodsu skupaj - ^ ločbo, ki dovoljuje vselitev samo 10 kvadratnih metrov stanovanjskih V tem trenutku bi to pomenilo i’' |. I nekaj tisoč ne samo tujih, marveč I skih družin. Zato je razprava I hitro tudi pronicnila na raven Zgo‘l | J K * h gese(z). Samo poimenovanje tega zakona sicer zakona. rJifiit9'‘' ' . . .. Razburljivejša je določba o poiHt^P ^P ..........J. , ............rega oziroma o nabavi Čisto novegtt i>avstrijstvom« v zakon niso vključeni in so kot za bivanje. Po novem je treba to ... .t ne govori, da gre pravzaprav za zakon o (ujcih, vendar avstrijski državljani seveda že s svojim djučeni in so kot za bivanje. Po novem je tremi v »razred privilegi- podaljšati vsaj štiri tedne pred in ranih«. !z množice na videz zelo nedolžnih kom. Ko vam dovoljenje enkrat po določil tega zakona sta za tuje delavce, ki že srečni lastnik trajnega, torej vvtiz- ■■. leta bivajo v Avstriji, predvsem pa za tiste, ki se Ijenja o bivanju, vam vaše sklice'^'^ na bogato poplačano delo v tej deželi na se- letno delovno dobo v Avstriji verni strani Alp šele pripravljajo, boleči vsaj maga. V skladu z Zakonom vas p , ■ ski možje postave postavijo na avs Vi se potem lahko samo Še poikdc^ ji^^ .r riščevalskim posrednikom stanovanj, bli malo pot proti Ljubljani in na tamkajsn/^^ lo^ stanovanj na Dunaju, v Gradcu in tudi v manj- skem konzulatu vročite prošnjo za Ših industrijskih krajih, kjer na 20 kvadratnih ste enkrat že imeli, torej za metrih živi ali natančneje povedano - na nad- tako naprej. Dodatek, ki vam stropnih ležiščih - hodi prenočevat tudi več kot mogoče največ težav, je osem Turkov, Tamilcev, Egipčanov ali držav- v stanovanju nekje blizu vašega ' i Ijanov katerekoli že države, nastale iz nekdanje sta v Avstriji, kjer je za vas Že rezet ' ' ■■ " ' ' ..................... ' ' ■' metrov prostora, ■■ 'ne. ki za vstop taki £e vnaprej postavljeni dve. Prvo določilo je namenjeno boju proti izko- I Jugoslavije. Vsak od njih zasluži nekako 6 do 10 kvadratnih .1 !O 12 tisoč avstrijskih šilingov na mesec - odvisno Za državljane, ki za vstop ^jir pač od nacionalnosti delavca (Egipčani recimo potrebujejo posebnega dovoljenp lahko samo prodajajo Časopise) in seveda od - in v to družbo srečnikov poštenosti delodajalca - ter plačujejo za preno- venci seveda ni vse tako Čevanje in souporabo sanitarij in kuhinje (ako strijci so vso stvar tako zapletih uertc/ seveda ni vse tako .m., rf.,.,.. «.1.^ -inntedi, "(t j-.- S j J 4 i i1 S A t u seveda kaj takega v stanovanju sploh obstajaj Jijajo o prenovitvi že sprejetegt^, S'i tudi do 3000 avstrijskih Čilingov mesečno, lostno- je namreč, da so nekateri Enostavni izračun nam pokaže, da ga v A v- skega parlamenta glasovali za striji danes skoraj ni donosnejšega posla, kot je jetje, ne da bi Zakon po o rej t striji danes skoraj ni donosnejšega posla, kot je jetje, ne da bi Zakon po o rej ^P^pj }!> izdajanje stanovanj tujcem, /n to na vsak način it 1 septembra 1993 stran 3 t c A v u aktualno doma cem govorijo pomurske poslanske izkušnje iz državnega zbora in sveta? Regionalni interes pred vsem drugim! * puslanci državnega zbora in svetniki iz Pumuija, ki so se ga Bojan Korošec, Feri Horvat, Dragu Šiftar, Geza Džuban in O nekaterih aktualnih zadevah, predvsem o lokalni M* ***•"' »nfrasIruklBri, j« pokazal, da je bila poteza uredni-'Mh ™ infomiiranje umestna. V razpravi so se namreč izkrislali-lumenji tn pogledi na omenjeno problematiko, ni pa manj-7:^"l*čnih pripomb, kJ bi jih kazalu upoštevati na prihodnjih Jth (bi«vnc|{ii zbora in državnega sveta. povezavo z bazo “ osnutka zakona L “'fi ■ Ob ^niPupcivi. o katerem j^""'upcnv). o Katerem '13 oktobrski seji repu-50 vsi po vrsti If«'.. 'la ie Z»nif. r.roiil=.r1..;nZ Kj'’"'"’. uti je zanje prevladujoč jL ualni interes in da so strankar- /"'fsedah ■ ■'"'‘ttii — «e V drugem planu, Horvat« mo-' P'’*'9d proti izraženemu J “''J p® J® nesprejem-vijv- različic, ki se pojavlja po kateri bi sedanje ob-ttltraji. Pri svojem delu aktivnosti Mer Je b,i izvoljen za di-jt»'’AP(»lanca. pa tudi v Ljubil dl ■ .'®j* B«juna Kurošca J. te ItlU-i- iij***^ lokalna . ni iviii,., _ in v domačih samouprava v setu gospodarskih se odloča o naiem *'’trejiem razvoju, zelo ■ ‘ ti I, O" ■ Priča k uji * ’“*i ''Veljavi tv' — ?^pta?,^'‘'^‘tanosii Pf^ltflnnil. da JC la-1“^ b, I povezavo z bazo, od koristne spod- 1* o n’ preslabo ob-sftft^'’’^tavani preobrazbi '.''R ic ».'"'Pt®*®- Podobnega k'"’'kliti ffroco Šiftar, ki tln premalo sode-oblastniki in po-tJal že večkrat po-. biziranje sestankov ® pobiranju dav-replik«. k* ' vi Šantli dinmiKh, da e nam- ^uveljavitvi sprememb lokalne sa- Jožno pričakovati hi- razvoj občin. da je ra- -i5 oblastniki in po-)e dal že večkrat — I < t I izmislili celo i ™Ji davek, 4 ^Ugotoviti stalne L****! problema fi- .. piVULCLIld l|- P"‘'«tfniih občin, zlasti 4/Wr>me*TOi Kolikšno bo število občin v Pomurju 21 občin preveč ali premalo? na obrobju, se je med drugim dotaknil Geza Džuban V praksi se namreč že pojavljajo stališča o tem. kdo s kom ne bo, in ne obratno! Čeprav so mnenja o določbah v zvezi s financiranjem lokalnih skupnosti v pokrajini ob Muri ra- zlična, pa jim Je skupna zahteva, da so tudi za občine stalni viri, ki jih mora predlagatelj zakona povsem določno zapisati, prav tako pa tudi opredelitve, IcaJ je premoženje občine. Pridružil se mu Je Andrej Hrastelj, ki pravi, da je treba natančno razmejiti financiranje novih občin od čistih dohodkov države. Pri tem se zavzema za ustanovitev zveze občin, da bi lažje uveljavili svoje pravice. Čeprav naj se pri rodnega kapitala, omogočili razvoj različnih gospodarskih dejavnosti, zlasti še sekundarnih in terciarnih. Zahteve po hitrejši avtocestni povezavi v naši državi in tranzitni povezavi zahodne z vzhodno Evropo prek Slovenije so močno razgibale širšo javnost. Mini sistvoza promet in zveze ter vlada Republike Slovenije sta pred nedavnim predlagala državnemu zboru, da po hitrem postopku sprejme zakon o družbi za zgraditev avtocest. Kot smo slišali, so se glede prihodnje delniške družbe za zgraditev avtocest, ki bi .skrbela za pnpravo. organiziTan/e in vodenje akcij, sedež pa bi imela v Celju, pojavljali nekateri pomisleki, zlasti iz republiškega središča. Ustanovitelj družbe bo država s Stoodstotnim kapitalskim deležem, ki znaša Sl milijonov tolarjev. smemo uspavati, češ da je vse že urejeno. Ob predlaganem nacionalnem programu se namreč kažejo veliki potiski, tudi zaradi na- črtovanega v smeri Slovenije ustanavljanju občine upošteva predvsem volja prebivalcev na določenem območju, pa je referendum nevarna zanka. Tudi dr. Bojan Korošec je opozoril na zaplete, če morda kateri referendum vendarle ne bo uspel. Zanj je to pravno težko rešljiv problem. Z avtocesto se odpirajo nove možnosti Državni poslanci in svetnik pa so še na Široko in dolgo razgovorili tudi o cestni infrastrukturi. Očitno gre za temo, ob kateri ne bi smel ostati neprizadet nihče, ki si prizadeva za hitrejši razvoj svoje pokrajine. Predlagani zakon o družbi za zgraditev avtocest in odločanje o njem v državnem zboru je gotovo eden od preskusnih kamnov, ki bo pokazal, ali smo v Sloveniji dejansko pripravljeni na to pomembno zgodovinsko odločitev. Vsi po vrsti so se namreč strinjali, da je treba dati vlaganjem v cestno infrastrukturo absolutno prednost. Z začetkom gradnje pa naj bi odprli kanale tudi za sodelovanje medna- Prednostna trasa Lendava^Nova Gorica Kot je povedal Geza Džuban, jc v programu zgraditve 318 kilometrov avtocest, v letu 1994 pa bo odprtih kar 9 gradbišč z več priključki na avtocesto. Za Slovenijo Je prednostna zgraditev avtoceste Nova Gori ca-Lendava s kraki do Kopra in Šentilja. V razpravi so republiški poslanci iz Pomurja nedvoumno ugotovili, da koncesijska gradnja za Slovenijo ne bi bila najugodnejša, saj noben koncesionar ne vlaga v koncesijo večjih vsot iz lastnih sredstev. Poleg tega pa bi morala država dati koncesionarju v uporabo že zgrajene avtoceste, s pomočjo katerih bi si tuji investitor zagotovil tudi povračilo lastne udeležbe pri gradnji uvodnih ko je vojnih pn čemer je pose- Mi odgovori, io opo/orila dele- bej omenil Babji ložič. Z njim je K "^Mi četrtek bilo tako« " potegnil; DRAGO SKRLEC in 311. drugim predlagal, da bi lahko takšno pložčo pritrdili na drugi strani spomenika NOB-ja v Ljutomeru. BLAŽA ZANJ KOVIČA pa BLAŽA tip; "^tlu,. '® vprašanje na k nekateri ItJhl J '^ogniti. Vsaj ^7' biifS afera, kr '"ižfiiniiv nič žiA J?'?* pa so bili de- v zadevo prikriti? t^la la ,ntprijetna‘ vpralo-n/a je skulal odgovoriti predsednika IS-a LUDVIK BRATUŠA. ki je med drugim povedal, da kmalu pričakujejo pisno poročilo službe družbenega knjigovodstva in da bo zadevo obravnavalo tudi sodišče. ':tV4, Izogniti, Vsaj ali?' P" ■to bili de- po- V tte,^fiir PO- ‘""M \ to,,* J 'hillfojKiv »- ^0 zadnje pa ■ banka? Uprava za notranje zadeve Murska Sobota pa že zbira informacije o morebitnih kaznivih dejajanjib posameznikov. Kljub vsemu pa so uspeli najti delo za 56 delavcev (38 iz propadlega Turi-ln), in sicer v organizaciji Tovarne obutve Peko iz Tržiča, Zaposleni dosegajo okrog 90-odstotno zahtevano kakovost in od 80 do 90 odstotkov količinskih načrtov. II 'nazadnje pa ' (o ^^‘bi ohko podprla to' Mtnaci/a la denar Kje je dobil izvršni svet podatek, da hotel Jeruzalem v Ljutumeru ud otvoritve da(je ni plačeval občiiuke turistične takse. Je zanimalo VILJEMA KUČANA. To bi pomenilo, da so dolžni od 140 do 150 tisoč nemških mark v tolarski pro- tivrednosti- Omenjeni poslanec je to zanikal > odgovora na svoje v p ra šanje pa ni dobil. Preteklost in sprava - tudi to je tema, ki jo nekateri kar naprej omenjajo. MILAN RL avstrijskega samostana ''' J monta. Cerkev zahteva f zgradbe, v kateri bi odp^’^ kovo banko, Elrad pa store ohranili, saj j® 4-' I Območni odbor sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Pomurja Izvršni svet občine Gonja Radgona poziva vse meščane, da razmislijo o možnosh oddaje turističnih sob, V marsikaterem turistične«! mestu prinaša oddajanje turističnih sob kar lep zaslužek moo^m družinam. V Gornji Radgoni resda ni zdravilišča, je pa v sosednji avstrijski Jkadgoni in prav vodstvo zdravilišča je pred kratkim izrazifo Željo, da bi v Gornji Radgoni uredili seznam turističnih sob, saj je povpraševanje zelo veliko. Vsi zainteresirani ponudaiki se lahko oglasijo pri g. Borisu Šan-dorju v obriaski upravni zgradi«, ki jim bo tudi posredovat vse informacije ter jih seznanfi s pogoji. Trnova pot sindikalnega boja ljudmi in sodelujočimi (s posamezniki, ki sodelujejo v projektu. Je treba neprestano delati in Jih usposabljati, podjetje Nov’na ima sedež v Ravnah na Koroškem); interes posameznikov Je premajhen, slabo pa funkcionira koncept trženja. Enodnevno spoznavanje pokrajine je bilo pri gostih zelo dobro sprejeto, večina Jih Je navdušenih in hkrati presenečenih. To pa le dokazuje, da so s tovrstno ponudbo zadeli v črno, v prihodnje jo bo potrebno le še izpopolniti in drugače organizirati, predvsem pa s polno paro tržiti. Samo veliko število potepanj s konji bo ljudem prineslo tudi kakšen dobiček. Ves projekt naj bi v prihodnje urejala nekakšna delniška družba ali podjetje, člani bi bili med drugim tudi občina in vsi ponudniki storitev. Drugi večji projekt, po katerem bo lahko postala Gornja Radgona znana širom po Evropi, Je plovba po mejni reki Muri - turisti iščejo vedno nekaj novega, razburljivega in hkrati ekološkega; za take je plovba po reki Muri nadvse zanimiva. Občina Gornja Radgona (Janko Kralj) in vodno gospodarstvo si prizadevata, da bi zadeve čim prej uredili na državni in meddržavni ravni. Prav tako zanimiva bo kolesarska pot ob reki Muri od Gornje Radgone do Radenec (lahko še naprej do Hrastja- Mote). Do 15. oktobra naj bi se sestal projektni svet, ki bo pripravil izdelavo novega turističnega prospekta : v njem bodo prav gotovo omenjene vse nove ponudbe in predstavljene zanimivosti daijnje in bližnje preteklosti. Grad, vina, Mura, meja, Spodnji in Gornji gris, muzej, kiparski kolokvij, sejem. . in še marsikaj zanimivega bo lahko predstavljeno v novem prospektu, v glavnem seveda v obliki pokroviteljstva, za kar pa podjetjem ne sme biti žal. Prav tako naj bi Gornjo Radgono predstavili na kakovostnih razglednicah, vendar to ne bo mogoče, če se bodo odločili le za prvega in naj bližjega fotografa: potrebno Je razpisati natečaj ali pa povabiti k sodelovanju več fotografov ter nato s pomočjo strokovnjakov (!) izbrati najboljše ponudbe. Dejstvo je, da lahko občinski organi sprejemajo le smernice razvoja, medtem ko razvoj temelji na podjetnih posameznikih in podjetjih. Naloga občine Je, da Jim omogoča uresničevanje zamisli brez administrativnih zapletov. Nerealno Je pričakovati, da bo v turizmu še kdo kaj počel zgolj iz ljubiteljstva; vsak upravičeno pričakuje zaslužek in to mora biti tudi interes občin. Minil je čas zaščite velikih monopolistov in onemogočanja Da se je okrog 8 tisoč zaposlenih v tekstilni in usnjarsko- predelovalni industriji Pomuija resnično znašlo v precejšnjih težavah, potrjuje tudi razprava na seji območnega odbora sindikata v Murski Soboti. Z iqemo tovarne Muta, kjer so rezultati gospodaijenja z vidika materialnega položaja delavcev spodbudni, saj stoodstotno izpoli(jujeju določila splošne kolektivne pogodbe, se v drugih kolektivih s tega podroga ne morejo pohvaliti s takimi dosežki. V naj večje m pomurskem podjetju imajo dela na pretek, sindikalisti pa se zavzemajo, da zaposleni ne bi delali 12 oziroma 1£ ur dnevno. V obratu MTT-ja v Ljutomeru ugotavljajo, da kolektivno pogodbo uresničujejo le 71-odstotno, osebni dohodki, ki so enaki že nekaj mesecev, pa znašajo v povprečju okrog 30 tisočakov. Le za 2 tisočaka višje plače imajo v ljutomerskem Konusu, kjer pa imajo največje težave zaradi pomanjkanja kakovostnih surovin. Ker so vključeni v republiški sklad za razvoj, ni mogoče pričakovati izboljšanja razmer, saj je od 86 zaposlenih približno 30 presežnih delavcev. Tudi v turniški Planiki jadikujejo zaradi nizkih plač, čeprav jih zaenkrat redno izplačujejo. Dodatni problem pa so nekakovostni materiali in neizpolnjevanje norm, zato ima precej delavcev prejemke, ki so celo na ravni zajamčenega osebnega dohodka. Tudi še ni končana stavka delavcev v mešanem pretežno italijanskem podjetju Turri-ln v Ljutomeru, kjer ni nikakršnega odziva italijanskega lastnika. Zato je na sodišču že razpisan narok za presku.s terjatev. Negotova pa je tudi usoda še preostalih 9 delavcev v kobiljskem Kobileksu, ki je v stečaju, prej pa je 20 zaposlenih delalo v okviru kamniškega Utoka. sposobnih zasebnikov. BERNARDA B. PEČEK I V Beltinki splošno kolektivno pogodbo izpolnjujejo 70- do 80-odstotno. imeli pa naj bi 23 presežnih delavcev, ki so privolili v predčasno upokojitev. Hkrati se v Bcl-tiitki Še vedno pogajajo z, Rašico o ločitveni lastninski bilanci, tarejo pa jih tudi organizacijski problemi. Kot so poudarili na seji območnega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Pontu rja, je sprejem splošne kolektivne pogodbe vendarle vplival na nekatere pozitivne spremembe. Zdaj namreč bone za regres izplačujejo le Se v redkih podjetjih, večja skrb pa Je namenjena delovnim razmeram delavcev in uresničevanju njihovih pravic. Prav zdaj pa potekajo aktivnosti za sklenitev panožnih kolektivnih pogodb, ki naj bi prispevale k izboljšanju položaja v 16 podjetjih tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Pomurja. MILAN JERŠE imu. aaj J’ mestnem MAonA I v strogem i- BERNARDA H i| Vlada o železarnah 11J Slovenske železainT SO nesposobne Slovenske železarne kljub prizadevanju in vlaganju nejo na dno. Na tiskovni konferenci vlade j« dr, Ivo sekretar v ministrstvu za gospodarske dejavnosti, bisri'®"niu^ pojasnil v treh stavkih. Slovenske železarne ne svojih izdelkov, ki so nekvalitetni, cena na svetovnem neprimerna. In češe dodamo, da v zadnjih dvi(jsetlh od železarn ni bilo večjih obnovitvenih del, potem je J" zastarele. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so sloveosk® dosegle bistveno slabše rezultate, kot so jih predvidevan ,(,fi» skim načrtom. Železarne imajo 5.2 milijarde tolarjev je šestkrat preveč, kot Je predvideno v programu reševanj j ij stva. Največje izgube so v naj večji h podjetjih združbeij^lj, jtii* Acroni Jesenice, Metal Ravne in Jeklo Štore _ruzA».. - jti’ V sK** .(ckj f. Bistven''^ gigantih je danes zaposlenih le Se 3.900 delavcev. slabe finančne rezultate naj bi bil tudi nizka produkti r sic^r ds so v svetu po proizvodnja naših železarn v evropskem merilu ? majhna. Da bi povečali konkurenčnost izdelkov tako kakovostjo so potrebna nova vlaganja: v milijonov mark, v Aeroni Jesenice 22 milijonov in v 9 milijonov mark. Prav tako pa so potrebne naložbe * dele koncerna (livarstvo, strojegradnja itd,). Toda ' Skeptični, da bi dale nove naložbe, za katere železarne, uspešne rezultate. Ministrstvo za gospo;oraV i^ kot plačilo za solastništvo HE Golica. Čeprav Je o* ‘ pjja so Avstrijci pristali na odlog plačila. Denar si bo Slo dila pri LBS banki v New Yorku. Sekretar za en« Sovič Je priznal, da smo pri HE Golica v vseh pa naj gre za varnost, vodni režim ali dobavo to, da Avstrijci ne spoštujejo vodnega režima in strani v potoku Bistrica, ki Je bil lani desetkrat nega, pa Bons Sovič pravi, da Avstrijci drugačo f jUt malni pretok vode kot mi. Ribe pa nič! Kravja kopi'P se torej nadaljuje. Vlada je zavrnila podražitev železniškega jjtm j iiia* MARb'- v Vsak četrtek Ves 1 I ( t t 1 ' 10 ji i I ti Jl k S I li * L «1 k 5 'S j f*'i IS S? C ^stnik, 30. septembra 1993 stran 5 I t gospodarstvo I ^fŠtefan ŠpUak p Pomurski investicijski družbi Pomurd večinski lastniki r I I i Svet Zveze svobodnih sindikatov Pomurja J pomurskega družbenega kapitala nr Ht niužiiusli državljanov pri lastninjenju podjetij. 'I'u ' i interni razdelitvi in iiotraiijetii od- d "»oinosl sodeliiviiniu pri ta.. urvniožeiiia. Znam prvniožeiija. Znano jv, kdo so upravičenci, ki pri tem j)i J * sodelujejo. 1 oda vsi državljani le miržiiosli nimajo, ali pa se *’'*f^'*“* **“ srtiji- ritlililiatv vlagale v dokaj nestaliilna 'Soiian;.' _ " j*' niožnosl vlaganja v inveslicijske drnžhe. Nas f 1 '"'*j'’ja U '*'i"nj, r h atii«;. . (j 1« 8 t It-f r rt i-1» It'. fr ^niinij" za ustunoviJev Pomurske investicijske družbe, Ta ni '“•ju a' '^tatli ene od mnžiiiisli vlaganja lastniških eertifikalov orkji '“t** zaradi tega, ker bi s iHtmtičjo (e družbe Pomurei lahko lastilišiva svojega gos|>o«)arslva. P« oceni našega hvnij^ 4r, Stefana Špilaka hi se lahko približali dvotretjinskemu -t luni uprtivljalskeniu deležu v poniurskih podjetjih. ‘413ekonomskih spodbud b^iJir s približne 'Širskii/' '’'^'*žbciiega kapitala po- Hittis in vrednosti last- '■^rtifikajo^ Kakšna le vred ■ CE03-. ' 1 _ ' in drugega? osnovi podatkov iz popisa starostne sestave prebivab llis*''" 8"^^ ■'''4 vrednosti lastni-itaj‘;”'f''^atov, ki bo raztleljena ‘■ctiiurra o- — -- - Stih Kritično o e ir (f r« hit 'wačmi« ^^ niitiUKl diihili za -36 miliju«l ^to*' 'Bednosti lastniških certifi-'bU' sera, tla je izračun r- l^lineen, saj setu ga prinrer- ' W slovensko popula- ^ilinika da je prišlo du iti J " ta 4110 miliiunov lular- * M 400 milijonov tolar- ''•'‘osli,* v o K’""«". mejah statistične družbenega kapitala pis delnic in sprejemala certifikate za svoje delnice Odziv občanov na podjetniške delnice bo odvisen od zaupanja ljudi v podjetja.« Sami se zttvzemate za ustantrvi-tev reitionalne, torej pomurske in vesticijske dražbe, kje so razlogi za to? ’>Ž.e nekaj časa jc v strokovni javnosti ideja, ki jo je podprla tudi območna gospodarska zbornica, da se ustanovi regionalna investicijska tiružba. Razlogov za to je več, med najpomembnejšimi je gotovo gospodarski. Kot sem že povedal, bo imela ta družba možnost nakupa delnic pri skladu m si s tem zagotovila večinski upravljalski delež v našem gospodarstvu. Prepričan sem, da če si zagotovimo večinski zaposicnili 4.3 tisoč delavcev, sedaj je to število bistveno manjše.« Kaj tabko občani pričakujejo od investijske družbe, je realno pričakovati vsaj obranifev relane vrednosti vloženih certifikatov ali di vidend? »V tem trenutku je za začetek nerealno pričakovati velike divi dende Uspeh bo že ohranitev realne nominalne vrednosti delnic Donose na delnice je realno pričakovati nekje po dveh ali treh letih. Vzroki niso v poplavi delnic, ampak gospodarski. Znano je, da je naše gospodarstvo v močni recesiji, a ne samo naše, temveč tudi sve- škov poslovanja nekje okrog 4 milijarde tolarjev. Upoštevati je namreč potrebno, da gre v teh primerih za veliko delnic in stroški poslovanja niso majhni. Za zgled vzemimo, da dobi delnice 30 tisoč prebivalcev v vrednosti 300 tisoč tolarjev, to je že 9 milijard. In če to spremeniva v delnice, ki bi bile po moji oceni najidealneSe v apoenih po 50 in 100 tisoč tolarjev, vidimo, kakšna poplava delnic je to. Če pa bodo delnice samo v apoenih po 100, je to 90 tisoč delnic. Sam se nagibam k prej omenjeni razdelitvi v apoenih po 50 in 100 tisoč, to pa zaradi delitve vrednosti certifika- PiebivabPKo “ ocena ataorastne strukture v tiso&h in l^niWh certifikatov v milijonih toiaijcv. Starost do 18 tet od 18 do 23 (U12.3do2k od 28 do 38 Od 38 do od dalje skupaj Pomurje število % 33 11 10 20 19 37 130 23,3 ft.S 15,4 14,6 28,3 100 podatke lanskolet- upravljalski delež. to pomeni Ptekanirje Skupna vrednosi kC Število R 7 14 13 25 90 POmuije Pteknaurie 3.300 2.200 2.500 6,000 6.650 ^lOOO 35,430 3.300 1.600 1.750 4.200 4,550 10.000 24.400 I a V niso ^nja, ki jih je pripravila •^8 podatkih podjetja ; poimensko obdelanti. rj I« ■ 'II ' ..............''••■'"■v vk»w^iaiiu. •siet? ■ ‘‘"•srim sem dodal še ne-časov, ko sem Ul ‘preniljal pomursko 3 P"- 71 >"315 'p ''^'Jnosti družbenega ri %i Po zahtevani zakonski '.^J^Uiji it vteiUiirst tfKH kapi-,«(1 in (i(j milijardami tolar- r' boljše gospodarjenje. Pri tem ne smemo prezreti izkušenj razvitega sveta, kjer so skladi dokaj uveliavijena oblika vlaganj. Na eni strani so donosi bistveno višji od obre.sti v banki, po drugi pa je tudi varnost naložb sorazmreno visoka zgradi razpršenosti vlaganj teh skladov v podjetja. Tudi pri nas vidimo v osnutku zakona vgrajen tovrstni varnostni ventil, saj po najnovejšem osnutku lahko posamezna investicijska družba odkupi največ deset odstotkov vrednosti tovno. Po lastniškem preoblikovanju je kljub vsemu pričakovati rahlo oživljanje našega gospodarstva. zato predpostavljam prve dono.se nekje po dveh ali treh letih. Poleg našem gospodarstvu tega bo procesom lastninjenja prišlo najprej do spremembe strukture upravljanja in v naslednjem koraku v Pomurju lahko pričakujemo spremembo menedžerske strukture. v I I s. ril - ocena Jtevito Ijvrli, ki Se also MII tapuflenl * vdirul-•»"•hvih lastniiikih cettUikatov v niljjunii tolajjev. I S Mislim, da Pomurje v tem času premore dovolj veliko mladih strokovnjakov, ki se bodo lahko uveljavili v naslednjih letih,« 23 3S % 70 50 30 30 50 Pomurje 2.970 1.540 1.250 1.800 1.995 7,200 '16/735 Prekmurje 2,070 1.120 875 1.260 1.3« 5.(XXI 16,690" I Dntža za upravljanje investicijske družbe Kakšna Je vlo^n družbe za upravljanje investicijske družbe? i.Prvi pogoj za ustanovitev investicijske družbe je ustanovitev družbe za upravljanje' investicijske družbe. Najprej je potrebno najti zainteresirane subjekte za ustanovitev družbe za upravljanje. Za to družbo je potrebnih 50 milijonov i^^i Sij **** irlastninjenja jio-'^(henega kapitala lahk^ i’'. Po; med vrednostjo in vrednostjo r ta -. postali tosinikl 60 družbenega t HI -'H. iT^i (!■ I rujih. moram, družbenega kapitala ■ lastnine, ki se bo 1 a •' 'J -akoniu tl df nacionili' I zakonu, toda I vni^’"' to ne bo bi- siita ''"Its-.i ”” "V ui- r-«-•ta.'*''is s. 6o večina podjetij notranjega ■e zanemariti pred- od- iih^' upoštevamo deležna po-SVr - hm?"”'*' v:‘'-tilr. lahko odkonlmo '|iiL ^ahko odkupimo ^•|ic -‘^uiku ouKupimo "**fl ^nosii pomurskega ■pitala.. C D 1 P» verlADka; SPI y ll AttCHATlClIl UBt^noTltvc tn H^ena PDU TM 5) iC I HinfJn '‘''trii„'f'’ ^amhinirati , š »sj ■1’AiIiil'''^-'*-' interno raz- ic «1 Utaj. delfilq PID odkup /fo- In f a r« '‘^Pibifa. Iti od- % 'h Rfci ,. "1 rc itrcnusti na pokoin"'' ',T, tu (.^•'^todninski in 2^ "j* ■^4 to P‘č<>stahh * 'Alani za notranj' 4^1 V h""'" •' S?- p. 4(1 otl- iidstoi- na borzi in- '*"i m lasiniške bJ-šr., , ttiipuijhe m po’'' ij ''trj v 'Ulj hi bihi t za 6-, ';’*’"i>iiilm vtcdntisti boEU> -4, ';' ^ttil .kalc predvsem /''"mi ne bodo mog'' 'aMnoneoi.- -.............. ' '-Ib /•"ajr '"sl ' lelniL- bo sc- m pov- V za •. h » vla- '"l"l*|i|' Olljlt.rl I) deliiLa n IX T1 toUl« u LC ZbLr»nX LC LJublJ^nalf* bori* 6) Prodaja Ailntr« U LC 21 u DniKerJl -J P Pojasnila pod shematičnim prikazom 1'1* U - pvuiutslii dtužba la npravljanjc Pll> - piimiirska iavesticfjska družba CI>VI* - centralni depo vrednostnih papirjev LC - laslnrški eertinkati .SK.SH - sklad republike .Stovenljc la razvoj dclnic posameznega podjetja. .Sant tc rešitve ne podpiram in sc zavze-maiit. da bi ta prag ostal pn rlvajsc- lili (Hlstotkih.- .V htikKiiim ptilendalt>ni rača- Mrt/e pri uMunndlvi pitmiii vtdicij-ikf tlražbe? rske in-^ v-’***- »»J«**."''' «1*0 moji oceni sc bo polovica Pomurcev odločala za nakup ali za- menjavo lastniških certifikatov za delnice investicijskih družb. I den .-,vnj|i ih-lddtoltr» fiooUMtllA n tsUAMltev m In ra) 1 'isir*''' ' "'"žtiosl so l,^!JjN'i|ii (lodjetij 'dl. a (avui i.iz tov, ki je za posamezne kategorije prebivalcev različna.« Znaop je, da si ba dražba, ki ha aprai^ljalo pasle s certifikati, morata pridobiti licenco pooblaščene državne institucije zn opravljanje teh poslov. »Za zdaj še ni jasno, katera institucija bo izdajala ta soglasja, do sedaj je bil predviden sklad, sedaj pa naj bi biia to komisija za izdajo vrednostnih papirjev. Kot F znano, naj bi bili zakonski pogoji za pridobitev soglasja družbe za upravljanje poleg že omenjenega ustanovitvenega kapitala še zaposlen ali najet broker z veljavno licenco in dvema letoma izkušenj na borzi. Če bo družba za upravljanje izpolnjevala te pogoje, potem bo verjetno po avtomatizmu dobila tudi soglasje za investicijsko družbo- V osnutku zakona so dokaj rigorozno definirani ustanovitelji družbe za upravljanje, saj usta- novi te Ij ne more biti podjetje T. družbenim kapitalom, ampak le pravna oseba z znanim lastnikom r ll I R » Z ž b> prlbllin« atruutur« nad drurbshlM kdplt«lQB v pedj«tjlb po 1. raxl l> tolarjev ustanovitvenega knpilchi. Polovico tega kapitala je potrebno zbrali in vložiti ob ustanovitvi, polovico pa zbrati v dveh letih. Ta družba pripravi vse potrebno za ustanovitev invc.sticij.ske družbe. Za ustanovitev Ic-tc mora zbrati za iiajmanj Klil milijonov tolarjev lastniških certifikatov ali največ KI mi- lijaril. V pretšn|ib različicah za- 10% 3 da to « *5 % tkt 20 t JtBpLtel B ivnittnl DaJSPrl funkcionarskih plačah v ospredju seje sveta ttbinočne organizacije Zveze svobodnih sindikatov l'omuija v Murski Soboti sta bili razpravi o kolektivni pogodbi za delavce, zaposlene v teh sindikatih, in sporazum o plačah ter nekaterih drugih pravicah in obveznostih sindikalnih funkcionarjev. Na republiški ravni je bil namreč sprejet sklep, da velja kolektivna pogodba za vse organizacije zveze svobodnih sindikatov in vse zaposlene, ko jo sklenejo svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije m polovica republiških odborov sindikatov dejavnosti ter polovica območnih organizacij in v njih zaposlenih delavcev. V razpravi je bilo slišati precej kritičnih pripomb na račun načina sprejemanja tako pomembnega akta od zgoraj navzdol, nekaterim razpravljalcem pa se je zdelo nesmiselno, da bodo imeli zaposleni sindikalni funkcionarji in delavci dva različna akta. Prav tako je bilo slišati pripombe na višino izhodiščne plače, ki bo 34, v šolstvu pa le 26 tisočakov. Nekateri razpravljale! so namreč menili, da bi morali bolj upoštevati nezavidljiv položaj gospodarstva in se mu prilagajati tudi s plačami sindikalnih funkcionarjev. Čc bo sindikat stalno navzoč v podjetjih, kjer se dogajajo odločilne zadeve, ne bi smelo biti problemov pri izplačilu osebnih prejemkov funkcionarjev, so še pripomnili. Vprašali pa so se. ali bo zaradi pomanjkanja denarja, ki bi lahko bilo posledica premalo zbrane sindikalne članarine, sploh možno izplačati take plače sindikalnim funkcionarjem. Na seji pomurskih svobodnih sindikatov so tudi ugotovili, da je v besedilu omenjene kolektivne pogodbe izpuščeno nagrajevanje nepoklicnih funkcionarjev. Naposled so se odločili, da bi predsedniki območnih odborov sindikatov dejavnosti, ki to funkcijo opravljajo nepoklicno, dobili za svoje delo 15 odstotkov od izhodiščnega osebnega dohodka sekretarja republiškega odbora sindikata dejavnosti, kar je približno 11 tisočakov mesečno. Kljub kritičnim pripombam na vsebino kolektivne pogodbe za delavce, zaposlene v zvezi svobodnih sindikatov, in sporazumu o plačah so člani območne sindikalne organizacije sprejeli oba ponujena dokumenta. Dogovorili so se, da bodo na naslednji seji podrobneje spregovorili o organiziranosti in delu svobodnega sindikata v Pomurju. MILAN JERŠE Vestnikova akcija Njihovi prvi milijoni s kakšno posebno pisem.sko gorečnostjo se dragi bralci nisle izkazali. Bili pa ste kar zgovorni. Keč je malo čudna, če se lako vzame. Saj smo vendar časopis! Pisana beseda je, veste, sjiomenik. Ko pišeš, ne trobezljaš samo tako v tri dni. S pisanjem o svojih doživelih z ljudmi, ki so koklje naše nove zlate dobe, kajti ti ljudje nesejo zlata jajca prihodnosti, jim postavljate spomenike. Nočemo niti dvomili, da se boste d« prihodnjič spravili tudi k pisanju. Naslov, kakor smo rekli, Vestnik, M. Sobota, s pripisom »Njihovi prvi milijoni«. Tako torej. Prebrali ste. kaj smo zadnjič pisali, kako si predstavljamo našo pot v kapitalizem. Odlično ste razumeli, za kaj gre, in nekateri med vami ste se odpravili. nas poiskali in nam povedali zgodbe o varčnih ljudeh iz vašega kroga znanstev. Nekateri so pripovedovali tudi zgodbe o svojih na- jožjih sorodnikih. '^1 Ceprav smo vas povabili k pisanju, delamo tokrat izjemo in sami zapisujemo vaše pripovedi. imen kajpada ne bomo omenjali. Pripoved pa bomo spremenili samo toliko in tam, kjer je potrebno, da se naš novi milijonar ne bi prepoznal. Naslovi zgodb so naši. Ti skopuh eden, saj je zanimivo! Mati je rekla, da ji je potem nenadoma začet naročati, naj kupuje tisti boljši Čaj, tistega v vrečkah z ovojnico. Mama je mislila, da se zdaj hoče nekako opravičiti za tisto, kar je prej delal. Pa veste, zakaj je to delat? Zato, ker je mislil, da nas bo tako lažje pretental. Še naprej namreč suši vrečke prekuhanega čaja in jih zdaj še skrb-neje ponovno vstavlja v ovojnice. Vsako celo zalepi!« Ko je go^a izračunala... Ko je gospa R. vso stvar malo pretehtala, je ugotovila, da je to vstran vržen denar. Vsake tri mesece, tako približno, ji kmet, ki s cisterno za gnojnico prazni njihovo greznico, odnese 2000 tolarjev. Zato odtlej vodo iz kopalne kadi nosi ven in jo zliva jx> travi. Nihče, ki se kopa, ne sme potegniti za verižico in izpuliti zamaška iz odtočne kadi. Bognedaj! Gospa si lejx> odpre vsa vrata. Če je mrzlo, pa si jih sproti odpira, in z umivalnikom ali vedrom vso vodo znosi iz kadi. Iztisniti vse do zadnjega Gospod, o katerem se pripoveduje v tejle zgodbi, je bil nekdaj šofer Ni znano, če ta gosjtod kaj bere časopise. ki spremljajo življenje angleške kraljevske družine. Mogoče je upokojeni šofer svojo navado prevzel po kraljevski. Pripoveduje se namreč, da je angleški prestolonaslednik tako varčen, da ima za iztiskanje zobne paste neko posebno napravo, ki tubo zvija proti vrhu, da slučajno ne bi ostalo v njej kaj dragocene vse-bi ne. Naš upokojeni šofer s kraljevskimi navadami je še bolj stiskaški. Bolje bi bilo reči, da je še večji stiskač. On se ne zadovolji z natančnim zvijanjem tube. Zato, ker je preveril! Skrbno, zelo skrbno je tubo zvijal in ko potem nekoč ni mogel iz nje iztisniti ničesar več, jo je prerezal. Saprabolt! Koliko zobne paste je še ostalo v njej. S ščetko je vse poščetkal in si še enkrat umil zobe Od takrat tubo vedno, ko je zvita do vrha. Se enkrat odvje, vzame kladivo ali tolkač za meso iii začne tolči pri dnu tube in potem tako počasi in dosledno navzgor. Zapisal: ŠTEFAN SMEJ Bledi eaj Zgodbo nam je pripovedoval sin o svojem očetu, vNaš stari je tako varčen, da iz ene filtrske vrečke nakuha kar fK> nekaj litrov čaja. Pa saj me to ne bi nič skrbelo, ie bi dela! to samo zase. Naj pije, kar hoče. Varčevanje pa občutimo mi. Meni se je zdelo vedno čudno, zakaj je čaj tako slab, tako voden, zakaj nima nič tistega pravega okusa. Pa sem rekel pred kratkim mami, kaj da je to za Čaja. Kar očeta vprašaj, je rekla. Veste kaj se je jrokazalo. kaj dela ta naš skopuh? Filtrske čajne vrečke, ki jih je mama vzela iz čaja in puščala na robu pomivalnega korita, da bi sc scedilc in bi jih potem vrgla proč, je pobiral in jih na podstrešju sušil. Potem jih jc pogladil in dajal nazaj v škatlo k neižkuhanim vrečkam. Mama jc jsotem, tako nn je rekla. njegovo skopuško prevaro odkrila. Sprla sta se in oče je vse zanikal. Mislini. da ga je bilo sram. Odnehal pa ni. Veste, kaj je delal jioteni'' kapitala ali posamezniki. Očitno želi predlagatelj s tem preprečiti Spekulacije, do katerih bi lahko prišlo v procesu lastninjenja. Zgo-. dilo bi se lahko, da podjetje, ki ima v lasti družbeni kapital in je hkrati ustanovitelj družbe za upravljanje, lahko tnlkupi svoje delnice in s tem postane upravljalec samemu sebi,« Ali ho družba izdala za lastniške certifikate takoj delnice ali za-časnice? »Prepričan sem, da bo veliko državljanov vložilo svoje certifikate v investicij.skc družlrc. Po ekonomski logiki bi bilo, da bi družba izdala svoje delnice, ko bi kupila delnice podjetij na borzi. Upoštevati kaže, da družba v začetku ne bo imela svoje aktive, lastniški certifikati pa so v posivi. 1'oda verjetneje je, da bo družba lakoj izdala delnice. in dokler ne dobi ali ktljti svojih delnic knjiži ceiidikal kot kuna ni bilo omejitev med najnižjo in iiajviš|O vrednostjo, toda sedanja določitev Sjiodniega in zgoinjepa praga sc ini zrli vmesil,i.« ■/.akaj? ..Na osnovi siinulacii. ki sem jih napi.Ivil. se je imkazalo. d.i je prag Ieiilabililosti družbe /ai.idi shii- držiivnih bila zaposlena diizliab Po Jiodalktb ki sem jdi pa |c spiciiiliat med sbizluivailjeiu ii.i go spodaiski zboiniei |c bilo ..a|vct aklivo- ,1. vo ri k stran 6 vestnik, 30. septembrajjj 1 nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Tokrat bo poročanje o dogajanju na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 21.9. 1993 in ponedeljkom 27. 9. 1993. Pred samim poročanjem o dogajanjih na našem trgu vrednostnih papirjev bi želala opozoriti imetnike obveznic RSL 2. Lesnina 2 in občina Laško, da tem obveznicam 1. 10. zapade v izplačilo kupon. Tako bodo imetniki republiške obveznice druge emisije vnovčili kupon v vrednosti 47,50 DEM za obveznico nominirano na 1000 DEM (475,00 DEM za obveznico nominirano na 10000 DEM) po srednjem deviznem tečaju BS, kar predstavlja polletne obresti (pri tej obveznici zapade celotna glavnica L 12. 2000). Obveznici Lesnina 2 in občina Laško sta anuitetni (izplačuje se del glavnice in obresti), zato bodo imetniki obveznice Lesnina prejeli 64.38 DEM, kar predstavlja polletne obresti v znesku 11,17 DEM in del glavnice v znesku 53,21 DEM za obveznice nominirane na 500 DEM (polovico manj pa za tiste, ki so nominirane na 250 DEM). Imetniki obveznice Občina Laško bodo vnovčili le obresti v znesku 25.00 DEM zaradi moratorija na glavnico, katera se bo pričela izplačevali leta 1995. V tem tednu beležimo »bikovski« trend (naraščanje tečajev) pri večini obveznic, kar še posebej velja za obe republiški obveznici (sledijo jima tudi poštne obveznice), »medvedji« trend (upadanje tečajev) pa pri večini delnic. Uvrščena koiacija I - obveznice Enotni tečaj obveznice RSL 1 je 21. 9. porasel iz 92.4 na 92,7. ko je bilo za 15568 lotov prometa, se naslednjega dne zadržal na istem nivoju pri 7304 lotih prometa, v četrtek pa poskočil na 93,4 (8996 lotov prometa). Enotni tečaj te obveznice je tudi v petek poskočil in sicer na 93,7, ko je bilo za 8341 lotov prometa, v ponedeljek pa na 93,9 pri 20492 lotih prometa. 21. 9. je za kar 1,7 odstotne točke poskočil enotni tečaj obveznice RSL 1 z davčno olajšavo (90.2), ko je bilo za 243 lotov prometa. naslednjega dne so bili sklenjeni aplikacijski posti s 723 loti po tečaju 87,7, v četnek pa ponovno poskoči, tokrat na 92,0 pri 75 lotih prometa. V petek so bili prijavljeni aplikacijski posli s 419 loti, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 90,0. v ponedeljek pa s 1599 loti, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 91,7. Obveznica RSL 2 je imela v tem tednu naraščajoč trend, kar ne pre- seneča, saj ji L 10. zapade kupon. Njen enotni tečaj je t^ko 21, 9. poskočil iz 94,0 na 94,4 pri 1070 lotih prometa, naslednjega dne na 94,5, ko je bilo za 442 lotov prometa, v Četrtek pa na 95,0 (653 lotov prometa). V petek se je zadržal na istem nivoju, prometa pa je bilo za 614 lotov. V ponedeljek je enotni tečaj te obveznice padel na 91,0 (402 lota prometa), kar pa je posledica zapadlega kupona, saj se z obveznicami, ki so v centralnem Etiotni tečaj obveznice Občina Laško je bil v tem tednu dokaj stabilen 22, 9, je neznatno porasel iz 78,0 na 78,1, ko je bilo za 56 lotov prometa, se nato tudi naslednjega dne zadržal na istem nivoju pri 550 lotih prometa, v petek pa se je vrnil na 78,0 (285 lotov prometa). V ponedeljek so bili prijavljeni aplikacijski posli s 67 loti po tečaju 78.1. Z obveznico Občina Šmarje je bilo 22. 9. za 6 lotov prometa, njen enotni tečaj pa je depoju trguje brez kupona že pet padel za 2,8 odstotne točke (73,2). dni pred zapadlostjo, nekaj prometa pa je bilo še z obveznicami s kuponi, tako pokuponski tečaj Se ni povsem formiran. Z obveznico RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo je bil 24. 9. prijavljen aplikacijski posel z 1 lotom po tečaju 89,0 (-1-1,0 odstotno točko), v ponedeljek pa prav tako z enim Z obveznico Občina Zagorje je bil 23. 9. sklenjen aplikacijski posel z 8 loti po tečaju 70,4 (H- 0,4 odst, t.), v Četrtek je bilo za 200 lotov prometa, njen tečaj pa je padel na 68,0. V petek je bil ponovno sklenjen aplikacijski posel, tokrat s 83 loti po tečaju 69,0, v ponedeljek pa je bilo za W lotov prometa po te- lotom po tečaju 85,0 (tudi ta padec čaju 68,7. je posledica vnovčenja kupona). Za 04, odstotne točke je 21. 9. Uvrščena koiacija II — obveznice prometa, vendar se je naslednjega Enotni tečaj obveznice Mesto dne vrnil na 101,9 pri 96 lotih pro- padel enotni tečaj obveznice PTT Celje (101,5), ko je bilo za 11 lotov Ljubljana je 21. 9. ostal na pone- meta. V četrtek je njen enotni tečaj deljkovem nivoju (89,7) prometa poskočil na 102,2, prometa pa je pa je bilo za 147 lotov, v četrtek bilo za 48 lotov in se naslednjega nekoliko padel na 89,5 pri 32 lotih dne zadržal na istem nivoju pri 16 prometa, v petek pa se je vrnil na lotih prometa. Po istem tečaju so 89,7, ko je bilo za 580 lotov pr o- bili nato še v jronedeljek prijavljeni meta. V ponedeljek je enotni tečaj aplikacijski posli s 25 loti. Enotni te obveznice padel na 89,3, pro- tečaj obveznice PTT Nova Gorica meta pa je bilo za 56 lotov. je 21. 9. ostal na nivoju prejšnjega dne (99,8), ko je bilo za 363 lotov Po dvanajstih dneh se je 22. 9. trgovalo z obveznico Mesto Ljub- prometa, naslednjega dne so bili Ijana z davčno olajšavo jto tečaju prijavljeni aplikacijski posli s 43 85,0 (13 lotov-aplikacija), kar predstavlja padec tečaja za 4,6 odstotne točke, glede na tečaj 10, 9., ko se je nazadnje trgovalo s to obveznico. loti, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 99,7. V četrtek je njen enotni tečaj poskočil na 100,3 pri 100 lotih prometa, v petek pa'na 100,7, ko je bilo za 367 lotov pro- Uvrščena koiacija II - delnice »ivoju zadr- žal tudi v ponedeljek (61 lotov pro- Enotni tečaj delnice Salus je 21. 9, poskočil za dovoljenih 10 odstotkov na 6160 (za skoraj enak odstotek je prejšnjega dne padel), ko je bil prijavljen aplikacijski posel z 10 loti. V četrtek je njen enotni tečaj fioskočil na 6400, ko je bilo za 14 lotov prometa, v petek pa padel na 6115 pri 34 lotih prometa. V ponedeljek so bili prijavljeni aplikacijski posli z 10 loti po tečaju 5505, kar predstavlja nekaj manj kot 10 odstotni padec te delnice. Delnica LEK je imela v tem tednu rahlo naraščajoč trend. Tako je njen tečaj 21. 9. ^rasel iz 16561 na 16591, ko je bilo za 140 lotov prometa, naslednjega dne na 16627 pri 51 lotih prometa, v četrtek pa na 16900 (280 lotov prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 16995, ko je bilo za 281 lotov prometa. Prosti trg - obveznice Obveznica Gorenje je v tem Pripravljen predlog druge etape davčne reforme Enakopravnejše obdavčevanje? v teh dneh je večina državljanov Slovenije že prejeta odločbo Republiške uprave za javne prih4>dke o obveznem plačilu dohodnine oziroma morebitnem vračilu preveč plačanih davkov državi. Do konca leta bodo odločbe prejeli še obrtniki in podjetniki, torej tisti, ki so morali najprej prejeti odločbo o plačilu davka iz obrtne dejavnosti in Šele nato prijaviti dohodnino. Zaposleni v izpostavah za javne prihodke so zasipanj z delom, pa tudi s strankami. Še vedno so številna nestrinjanja in nejasnosti; nekateri na primer še danes ne ved«, da lahko tudi plačilo stanovalca uveCavl|ajo kot olajšavo pri plačila dohodnine. Je pa letos že precej bolje kot prejšnje leto, saj so računalniški program izpopolnili, vsaka institucija, ki tako ali drugače mora dajati podatke, pa se že tudi zaveda svojih obeznosti; upajo, da bo potekala naslednja napoved spomladi 94 že brez zapletov. li' delavca, ki prvič sklene razmerje, in delavca, ki Ijen na zavodu za zaiwslovW f mu bo davčna osnova J. odstotkov izplačane plač« 23); za dodatnih deset bodo povišale olajšave za ;.»l vanje invalidnih oseb. Kategorija davka iz premičnin se bo razširila. bo obdavčen tudi dobiček- - z zamenjavo in ne tguli nepremičnin. Davčna dobička od kapitala se iw z 20 na 30 odstotkov. kov se bo zvišala tudi . nja (s 15 na 25 odstotkov) 1 iijd iia •/ _ de k, pridobljen s pobira V jemnin in obresti od posojil- Obdavčena tudi i- a Q o H ri CntB pnUi torcav fc Urattu SK50 »ow «a-ej6 ramato: ocoa sz-ase rostaviujncs uuauaMt siavanaaa sMta S4, uaaaana COOO lU m. IMMaka. OH 0-147 uu—na rvaunaka oeta M BOO« Uartbar vos 29-4«o iMafau oaa at-eao tednu krepko nihala. Njen enotni tečaj je 21. 9. neznatno padel iz 98,1 na 98,0, ko je bilo za 307 lotov prometa, naslednjega dne na 95,9, pri 23 lotih aplikacijskih poslov, v Četrtek poskočila na 98,5 (295 lotov), v petek pa ponovno padel, tokrat na 96,2 (87 lotov aplikacijskih poslov). Tudi v ponedeljek so bili prijavljeni aplikacijski posli s to obveznico (101 lot), njen enotni tečaj pa je ostal na nivoju prejšnjega dne. Z obveznico LEK 1 je bil 24. 9. prijavljen aplikacijski posel s 4 loti po nespremenjenem tečaju 98,0, glede na tečaj 29. 7., ko se je nazadnje trgovalo s to obveznico. meta). Z obveznico PTT Ljubljana je bil 21. in 22. 9. sklenjen aplikacijski posel skupno s 17 lori po nespremenjenem tečaju 101,6, naslednjega dne pa je njen enotni tečaj porasel na 102,0. ko je bilo za 104 lote prometa. V petek je njen enotni t^aj neznatno porasel na 102,1, prometa pa je bilo za 112 lotov. Obveznica Rogaška 1 je imela S' tem tednu rahlo naraščajoč trend. Njen enotni tečaj je 21.9 sicer ostal na istem nivoju (78,3) pri 63 lotih prometa, nasleiiijega dne neznatno porasel na 78,4, ko je bilo za 105 lotov aplikacijskih poslov in se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek pri 13 lotih prometa. V petek so bili s to obveznico sklenjeni aplikacijski posli s 93 loti (enotni tečaj se je izoblikoval na 78,5), v ponedeljek pa je bilo za 200 lotov prometa po tečaju 78,6. Prosti trg - delnice Enotni tečaj delnice Dadas je v tem tednu padal. Tako je 21. 9, padel iz 185205 na 175675, ko je bilo za 223 lotov prometa, naslednjega dne na 174892 pri 58 lotih prometa, v Četrtek na 168078 (172 lotov), v petek pa na 167923, prometa pa je bilo za 37 lotov. Tudi v ponedeljek je njen enotni tečaj padel (161333), ko je bilo za 24 lotov prometa. Po dobrih treh tednih je 21. 9. 40 lotov delnice Grad zamenjalo lastnika po tečaju 2250, kar predstavlja padec za 49,00 tolarjev. Za državljane pa je pomembno, da se Čim prej sprejmejo nekatere spremembe Zakona o dohodnini, s katerimi naj bi enakopravneje in pravičneje obdavčili zaposlene, saj se po eni strani povečujejo olajšave. po drugi pa davčne stopnje; predlagana sprememba, da naj prijav ne bi oddajali več tisti, ki imajo najnižje dohodke, je več kot dobrodošla. saj bi se izognili nepotrebnim stroškom. Velik dosežek je tudi odločitev, da ne bo potrebno plačevati in izplačevali zneska, ki je manjši od 300 tolarjev. Seveda so vse to Sele predlogi, dejstvo pa je, da je država izgubila veliko sredstev zaradi nepravilnega carinjenja (»izgubljenih* je okrog 30 milijard tolarjev, trdi finančni minister Mitja Gaspari) in obdavčevanja tistih, ki imajo zreš velike prihodke (tudi pogodbeno delo, torej delo zunaj rednega delovnega razmerja, se bo v prihodnje obdavčilo enako kot redno delo). Nekaj predlaganih sprememb predstavljamo tudi v naslednjih vrsticah. družinskega člana oziroma za prvega otroka (namesto 8 odslej 10 in namesto 10 kar 13 odstotkov). Za Pomurce ne bo razveseljiv predlog, da se ukinja olajšava v višini 4 odstotkov povprečne slovenske plače za otroke, ki se šolajo zunaj kraja stalnega bivališča. Med vzdrževane člane bo v prihodnje spadal tudi otrok, ki je starejši od 26 let, če ima status rednega študenta, za vse motene otroke pa bo 50-odstotna olajšava. 45-odstohia obdavčitev najvišjega dobička Nekaj novosti je na področju davka iz dohodkov iz dejavnosti za Redna delnica Hipotekarne PLAČILNI PROMET S TUJINO CREDITANSTALT - NOVA BANKA, d.d., hitro in učinkovito opravlja vse posle polačilnega prometa s tujino: - nakazila, - akreditiv in inkaso poslovanje, - plačilni promet prek računov ne-rezidentov, - izdaja garancije, - vsi drugi običajni posti, vezani na plačilni promet s tujino. 1 Pridite v našo enoto v M. Soboti, Lendavska 11, in se prepričajte o naši ponudbi. Creditanstalt - Nova banka d.d. z nami do uspeha banke Brežice je v tem tednu nihala. 21. 9. je tako njen enotni tečaj padel iz 4075 na 4000, ko je bilo za 1380 lotov prometa, naslednjega dne so bili prijavljeni aphka-cijskt posli z 263 loti po tečaju 4093, v četrtek pa ponovno padel na 3766 (528 lotov prometa), Tudi v ponedeljek je enotni tečaj te delnice padel, tokrat na 3611, prometa pa je bilo za 119 lotov. Nihala je v tem tednu tudi prednostna delnica Hifotekame banke Brežice. Njen enotni tečaj je 21. 9. padel iz 4123 na 3942, ko je bilo za 198 lotov prometa, naslednjega dne porasel na 4066 pri 450 lotih prometa, v četrtek pa padel na 3663 (1797 lotov prometa), V petek so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posti z 211 loti, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 3675. Tudi prednostna delnica KBT je v tem tednu nihala 21. 9. je njen enotni tečaj padel Iz 53777 na 49800, ko je bilo za 183 lotov prometa, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli s 23 loti, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 51678, v četrtek pa je padel za dovoljenih 10 odstotkov (46510) pri 50 lotih prometa. V petek se je s to delnico trgovalo po tečajih od 43000 do 50000, enotni tečaj se je izoblikoval na 48000. prometa pa je bilo za 28 lotov, v ponedeljek pa je bilo za 6 lotov prometa po tečaju 47000. Tončka Boži novic Stimulacija in boniteta v prihodnje naj bi v dohodnino prišteli vse j so bili izplačani delavcu * j delovnem razmerju, stimulacije in bonitete, n mestil za tnairriniirt šina mesečne akontacija.. p nine se bo določala P®^^^ letna dohodnina, bodo veseli predloga, da ■ ■ • ■ ■ hodnine v prihodnje ne bi^^ tisti, ki že med letom dejatf plačevali davka od osebaif r. i kov (dohodki so bili luko niso obdavčljivi) Obdavčeni tudi študenS* in dijaki > Vse kaže, da bodo hodnje oddajati svoje da'< Slovenija bo morala čim prej urediti tudi carinsko rim carinskim zakonom bi morati poenostaviti carinske jih prilagoditi evropskim standardom. Od sedaj veljavnih 15 stopet^ v razponu od 0 do 25 odstotkov bodo prešli na carinske steguje: najnižja med 2 in 3, druga okrog 5 in tretja u J odstotkov. Na ta ntiin bo mogoča tudi večja zaSČitaa politt^ Nada Zemljič, vodja odmere na izpostavi Republiške uprave za javne prihodke v Gornji Radgoni:« l' obUmi Gornja Radgrnut smo prejeli 12 tisoč napovedi ^aaJ»Kro dohodnine ttalAo 2992; 10943 jih je te prejelo odločbe o odmeri, od je bilo 4005 doplačil in 3359 vračil davkov. 3570 odločb je takih, kjer ni doplačil in ne vračil, ker znesek ni večji od 300 tolarjev. V dena/jti bo za okrog 26^5 milijona doplačil m kar za 3S milijonov vračil preveč plačanih davkov. V prihodnjih tednih bomo morali izpisati 3e okrog dsoč odločb, in to predvsem za obrtnike. S sklepom izvitega sveta Se je lani odpisala plačilo dohodnine 100 ttrankam - predvsem takim, ki so prijavljene na zavodu za zaposlova- ___________________________________ 3-odstotno zmanjšanje osnove za dohodnino Davkoplačevalci bodo lahko v prihodnje poleg 10-odstotnega znižanja uveljavljali tudi dodatno 3-odstotno znižanje osnove (že zmanjšane osnove) za dohodnino, in sicer z naslednjim: vlaganje v vrednostne papirje, ki jih izdaja država in katerih rok vračanja je daljši od 12 mesecev; sredstva, porabljena za nakup, gradnjo, adaptacijo, vzdrževanje stanovanja oziroma stanovanjske hiše; sredstva, vložena v kulturne spomenike in nakup likovnih del; prispevke in premije za povečanje socialne varnosti zavezanca; plačani prostovoljni prispevki in vrednost daril v naravi za humanitarne,-kulturne, izobraževalne, znanstvene in podobne namene. Vsi drugi nameni, za katere smo do sedaj lahko zmanjševali osnovo za dohodnino (7,Člen), naj bi se črtali. 10-odstotna oljašava za vzdrževanje družinskih Članov Za dva oziroma tri odstotke se bo povišala olajšava za vzdrževanje zasebnike, ki se jim ne bo potrebno organizirati po zakonu o gospodarskih družbah; o začetku opravlja- nja dejavnosti bo moral upravo za javne prihodke obvestiti v treh (do osmih) dneh. Za vlaganje Za v opremo bo lahko uveljavil 30 namesto dosedanjih 20 odstotkov olajšave, dodan pa bo še en davčni razred, in sicer za dohodek od 320 do 640 odstotkov osnove povprečne letne plače v republiki, ki bo obdavčen 45- odstotno. Vsi zasebniki bodo morali voditi poslovne knjige, ki jih lahko davčni organ preveri ob vsakem najmanjšem sumu, da davčna napoved ni pravilna. Po novem jim z napovedjo dohodnine ne bo več potrebno čakati na odločbo o odmeri davka iz dejavnosti, ampak bodo okence, kamor bi vpisali dobiček, pustili prazno. Davčni organ bo sam vnesel potrebne podatke. Novozaposleni - ve^e olajšave Če podjetnik ali obrtnik za nedoločen čas zaposli pripravnika ali & GRAMATEK DOBROVNIK vedi tudi tisti Študentje se jjreživljajo s priložn'*' lom prek študentskegJ .j,. - s tem se prizadeh v® J j-bodo strinjali, saj si iščejo predvsem tisti, volj sredstev za šolanj® (,r vetje. Predlog novega^* hodtiini predvideva Sint® 51 i I t I t t 11 I 11 liuuiinu 1| rije »prejemki, i ..JV -p.vjv....,., .p[P T I nostnim opravljanjem ® efl ' I zvišanje stopnje davka J odstotkov. Med tovrstne bodo po novem spaa® ’ , n L služki dijakov in ! Študentskih servisov, kj iiJ L . zmanjševali olajšave. ) starši za iDlajočega pak bodo morali otroci lastne napovedi. Ok„. zaradi pt^ozdovanja iirfr ,x J,, ■ Vlaganje lastnih dove, prav tako pa P' stojbin. uvedenih s pff.' Jidj. dovih. bodo v zmanjševali osnovo kamor se šteje i Po novem naj bi uvelj stitev plačila kmetijstva za tista k®*; Ijišča, ki se v skladu razvoja kmetijstva v Sloveniji strokovno P . 6 let). Napovedi naj n* gali tisti dohodninsK' katerih edini vir J®,. d# j (katastrs»-__^|jiSik, kmetijskih in kmetijstva za kmetijstva ta ne presega l-prečne letne F- I* I ILIIRIISA „|Z DOBROVNI® ( ,1 i organizirajo veliko prodajno akcijo z NAGRADNIM ŽREBANJEM 30.12.1993 Pri gotovinskem nakupu iz obsežnega prodajnega programa (gradbeni material, umetna gnojil tehnično blago, akustika, orodja, izdelki za gospodinjstvo...) • prejmete za vsakih 3000 SIT kupon za sodelovanje v nagradnem žrebanju lepih nagtau * - moped APN 6 S - mešalec za beton - vrtna kosilnica __ - gorsko kolo, 18 prei - cement 5 IV 1 - In Še veliko drugih nagrad Za vsakih pet nagradnih kuponov prejmete KUPON, s katerim sodelujete v za GLAVNO NAGRADO OSEBNI AVTOLADANIVA dobavitelj In serviser: Servis vozil In kmetijske mehanizacije Ljutomer Veliko izdelkov cenejših za 50%. V tem času posebno ugodni prodajni pogoji za obrtnike in podjetja. DELOVNI CaS: 7.00-19.00. sobota 7.00-13.00, nedelja 9.00-13.00 TELEFON: 79290. Priporoča se § GRAMATEK veliko m malo, Dobrovnik 243. i I j t h Ii ) I S d t t 3 S' 1 E stran 7 0 ijlf ^obletni zaposlovanja tujih delavcev sociala, šolstvo, zdravstvo J Za čim manj pretresov ob jS 1*^ c* t*’ s«t ijt izteku delovnih dovoljenj* ^^hluinnliliH laporjuviuija tujcev postaja tudi v Pomurju čeda- meru, kjer imajo 94 Hrvatov, iituLi . , V tem in prihodnjem mesecu se bodo namreč delovna ' - ■■ - - - •• ■ - in Lendavi (22), medtem ko sta dovoljenja za dotočen čas, ki so jih tujim d tla v- v Murski Soboti le dva. V tem v Sloveniji, izdati Jani, večinoma za eno leto. Pri največjem pomurskem kolek-I nn„*: u,!Y,--- ----j_ ----------,----ji^.^ „Q jj, odločili za postopno govorita za ustrezno reševanje te problematike. Od zavoda za zaposlovanje pa terjajo uskia- I I 1 1^,1^ rT SlUVIfllJJI, 1£UUIJ JUIIJ9 veLUaUlllU CII enoti republiškega zavoda za zaposlovanje “ So IaIto rlrkvrAlijvMZa "flilkl/k rloInv/avzkvM m V Samostan v Veržeju brezplačno vrniti salezijancem ! > Sporni’ I predvsem prizidki Znano je, da je pred 2. svetovno vojno v Veržeju dokaj uspešno deloval salezijanski samostan oziroma »klošter«, kol so mu takrat vsi rekli in še danes tako imenujejo stavbo, v katero se je po nacionalizaciji naselil vzgojno-izobraževalni zavod (šola in .prevzgojni' dom za mladoletne prestopnike). Medtem so zgradili delavnice, svinjaka, kotlovnico, novo šolsko poslopje in nazadnje še dom za bivanje ter vzgojne aktivnosti mladoletnih prestopnikov, Viedili so tudi nekaj novih šolskih igrišč. Po izselitvi gojencev iz starega zavoda je bil nekaj časa govor, da bodo v te prostore namenili za obrtne ali kakšne druge dejavnosti. Zdaj pa je jasno, da bo treba samostan vrniti pravim lastnikom - konventu salezijancev. Le-ti so vodili pred 2. svetovno vojno v njem nižjo gimnazijo, oziroma so usposabljali mladino iz revnejših družin za razne poklice. Imeli so tudi lastno posestvo. Po zakonu o denacionalizaciji imajo salezijanci pravico zahtevati svoje imetje, in to tudi počnejo. jena navodila za tuje delavce j o njihovih pravicah pri uveljav- I Ijanju zakonskih določil. Zavzemajo se namreč za uveljavitev enakih pravic iz delovnih razmerij, kot veljajo za domače delavce pri izgubi delovnega mesta. V takih podjetjih pa naj bi poskrbeli tudi za izplačilo vsaj minimalnih odpravnin delavcem iz sosednje Hrvaške. MILAN JERŠE 2®^t^aka dovoljenja izdali 11180 tujim delavcem, priHlisrm iz zamenjavo tujih delavcev z do-. ki se vsak dan viulj^i na delo, ngjveč v lendav mačinii, ki imajo ustrezno izo-, i so bili 18. julija lani zapu.sleni brazbo, potrebno znanje in so pomurskih podjetij, so avtomatično podaljšali de- mlajši od 25 let. Pri tem pa ne mAH «QV Hrvaške, ki _ yialjutomersko občino. Vsem, ki 'i t K Ort pomurskih pinljctij, so avtomatično podaljšali de- miajSi 09 25 let. rn tern pa ne “9 dovoljcBjc ZH eno kto. Kot smo zvedeli, je doslej prejela bodo imeli težav tisti delavci iz enota republiškega zavoda za zapos lovanje okrog 801) sosednje Hrvaške, ki že doslej iz družbenih in zasebnih podjetij Pomurja za podaljša- opravljajo poklice ko^nnarjev d :'’’*nlb delovnih dovoljenj tujim delavcev. Ker pri podaijše- zidarjev, tesarjev, vodovodnih delovnih dovolieni dosledno upoštevajo nova zakonska inštalatepev, lo morali približno 10 odstotkov vlog teh delavcev iz ker takih delavcev v^ Pomurju ^"Je Hrvaške zavrniti. Zanimivo je, da so se marsikje odločili primanjkuje, Zacnkr.d so s U^^daljšanje delovnih dovoljenj tujini delavcem za tri do šesl v soboški Muri »dločilb da o^ posebno tam, kjer gre za posebna delovna mesta, za držijo 96 .Hrvatov, za ka^ » so potrebna dodatna usposablianja. tudi vložil, zahtevek za podalj- '' uspeli doslej 300 do 400 vlog, torej delovnih dovoljenj tujim delavcev. Ker pri podaijše- zidarjev, tesarjev, vodovodnih ■■■■--- ■ ■ ■ '■ ■ ■ , monteriev itd.. potrebna dodatna usposabljanja. 4 Sni re- * ■ S^r- - vseh, rešili pa P’'’bližno 30 odstotkov delovnega ''"kiti 3 do 6 mesecev, rešili večino ie J lendavske občine, tujih J . Hrvaške, Poleg i'pri-r.ii ''*^**- Leka. Elektro- te-11 ‘“eri j, ^1 GiaL'!', ■ i., šv ii 1,^;««-sn /i-r podjetij. Prav k vlog iz lju- Gidosa, Gradbe- in Se iz neka- J , , vcemo vlog iz lju- i d? nr,. H J « ' vlaganjem pro- 3 . M mr, ■ J —V iiJ ■ L ^lavcem iz sosednje tTn#„'■ '^bt^aiu Mure ve- 9 ij' l ?l utomerski obrat čS'«’ MTT-ja. kjer je il-eupnega števila US zap?* delavcev iz sosednje števila IIB zapo- 3:& imajo ? ita delo 236 hrva-■ doslej pa so vlo- žili zahtevek za podaljšanje delovnih dovoljenj le 99. Od tega jih bo dobilo 53 le polletna delovna dovoljenja, potem pa jih bodo zamenjali domači delavci, ki se usposabljajo za prevzem novih delovnih mest. Skupno pa gre za zamenjavo 137 hrvaških delavcev, ki so Sanje enoletnega delovnega dovoljenja. 22 pa jih bodo odpustili. Slednji bodo dobili tudi polovico odpravnine, višina bo odvisna od delovne dobe posameznika. Na težave teh delavcev že dalj Časa opozarjajo svobodni sindikati Pomurja, ki se spopa- Na Zdn^enih igrah narodov Uidi Metka Kuhar iz M. Sobote V Zale]^ priučeni ali pa imajo poklicno dajo s to problematiko. Od slo-ali srednjo izobrazbo. Na nji- venske vlade in ministrstva za Ilovo mesto bodo prišli delavci delo zahtevajo sprejem dolgo iz lendavske občine, ki imajo enako izobrazbo in so dodatno ročne politike zaposlovanja __________________ tujcev, še posebno na obmej-pridobili znanje za opravljanje mh območjih z Republiko Hr-zahtevnih del v rafinerijski pro- vaško. Dali so pobudo za do-Poleg tega bodo polnitev splošne kolektivne po- -.......... ’■ • 1 ’ I 1 ' 1 • J' _ ■ ■ izvodnji. V lendavski Nafti skušali pomagati vsem tistim, ki so bili pri njih zaposleni vsaj dvajset let, bolnim in ostarelim. Vsem godbe, da bi dobili tudi tuji delavci ob prenehanju delovnega razmerja zaradi zakonskih določil ustrezno odprav- bodo omogočili upokojitev. S podobnimi problemi se srečujejo tudi v soboški Muri, predčasno nino. V teh prizadevanjih doslej še niso uspeli, zato zdaj kjer bodo septembra in okto- ponovno pozivajo sindikate podjetij in zavodov, da v organih upravljanja predlagajo soli- bra potekla začasna delovna dame odpravnine za te de-dovoljcnja 118 tujim delavcem, lavce. Prav tako sindikat zah-Ti so večinoma zaposleni teva. da se ministrstvi za delo Slovenije in Hrvaške takoj do- večinoma v Murinih tovarnah v Ljuto- wŠolsko leto se je začelo tudi za začasne begunce, toda.,. w - ^^fSKo leto se je začeto ruai za i s ‘*osančld kličejo na pomoč I bodo dobivale manj pomoči iz Ljubljane, s,/ t..- 1,. --- »bosanski šoli« v Murski Soboti rabne. Bo tudi letos organizi-- čeprav niso veliki, jih brez koordinacije rana akcija zbiranja šolskih r,^ . ah«., .... ... __ J,.., --- cr,r,n1tVih ttnlah so že izrabljene in neupo- 1 J« r E*' morali in zmogli ponuditi pomoč, ne 1 SIP v •■ešiti, potrebščin v soboških šolah, ali bo treba čakali na pobudo žkflenje t š r p 4 I M rt Ljudske uni-Soboti s. pouk k^tda v' do osme jj^ltke ifi pfej so mlajši 'ic v se je za ■ P*;[cg;t do osmega 3^Livnj .^,|, 2a be- prej so sedli Prejšnje šolsko leto se je pouk za Bosančke začel tri mesece kasneje kot za druge nekaterih in kasneje kot drugih šolah za begunce (v zbirnem centru v Veržeju so v i '” C' h-' Cf-nr f “li a« J - od P^šega razreda - in la z oddelkom $entru v Vidoncih Mudski univerzi ima «*^!5**- v eni el eni skupini so i četrtega teh je 17, >. 6« m Otm/=‘aM TA- Sk, '^ga in osmega ra- t la o nenehno spre- |t?Sk E* W več učen- l^lici' ” -—......... k bilo samo-»ir, brganizirati p6^^ i^ilo centru. Prostorov S i..'j\’^>lt4}. pa tudi ve-je v Soboti in 5?' 10 k Soboti in bilo samo- I ■■ * ■7'»’ I, K'^"4SS"’' . p®"*' .'hir; . ua J univerze. ■ni letu uči-čeprav še aniu. ačiteijev za m h. ^Potni^ kolegov krogih 2 C^OtltoA VrsI/. i'-' < ioq T- Koiegov k‘Wc>iiik" povedal k-iš i,i " ohai ’ se pri Ih »b '"■ja burska So- ^vin^ iz Bosne lani in letos začeli v začetku septembra). Zaradi tega bi moral biti pouk letos boljši, zlasti zato, ker je boljši tudi učiteljski kader in ker je pouk v višjih razredih ločen. Vendar ... Vendar v Šoli za začasne begunce pravijo, da imajo veliko problemov in v tem sestavku vidijo svojevrsten klic od drugje? Obljubljen je tudi denar iz Ljubljane, toda Se vedno ga ni. Drugi problem je šolska kuhinja; med vsemi soboškimi osnovnimi šolami samo v »bosanski« nimajo toplega obroka. Lani so jim pomagali pri Rdečem križu in pek Meho, problem so nekako uredili, letos pa - nikakor. . Učitelji še vedno niso dobili nadomestila za delo v treh mesecih, ki ni višje od tri do pet tisoč tolarjev. Pravzaprav ne moremo govoriti ne o nadomestilu ne o stimu- ladji, vendar bi bila vsota do- na pomoč. 1 - Na seminarju v Ljubljani brodošla vsaj za delno pokritje stroškov. Mimogrede, kuharice, tudi begunke, so so nam svetovali, naj iščemo pomoč v okolju, kjer Živimo in delamo. Upamo, da bo solidarnost znova potrjena Prekmurcev, vendar sami ne vemo, kako naj se lotimo sodelovanja, je povedala ravnateljica Sole, profesorica Melika PaSaliC. Zares veliko problemov se v zbirnih' centrih bolje pla- čane. Neprizadetim se zdijo vse te težave rešljive, v »bosanski« šoli pa so nemočni. Kljub vsemu upajo, tudi ob pomoči tega članka, da jim bo uspelo rešili probleme s sodelovanjem občinskega odbora za begunce, vodstvom zbirnega centra v Vidoncih in občinskem odbo- jim je nakopičilo - od pomanjkanja učbenikov do še vedno nedorečenega učnega načrta, pri čemer lahko apeli- rom Rdečega križa, pa tudi rajo samo na ministrstvo za S sodelovanjem humanitarnih šport in izobraževanje, urad organizacij v M. Soboti ter za begunce in humanitarne * Avstriji in Nemčiji, ki so organizacije, da bi z dobro nrioravliene pomagali kon-voijo premagali težave. Pesti jih predvsem pomanjkanje šolskih potrebščin. Otroci nimajo niti svinčnikov niti zvezkov, kaj šele peresnic ali šolskih torbic. Potrebščine, zbrane v lanski uspešni akciji. pripravljene pomagati kon- torbic. kremo. - Tudi od kolegov, prosvetnih delavcev, pričakujemo boljše sodelovanje in večjo pomoč, je povedala ravnateljica PašaliCeva. ISNAM TALJIC ndadBi Toih Sluvcajju se je letos vUjučUa v Zažene Igre narodov (United gatnes of Ob Igrah in kreativnih delavnicah se otroci Iz razilčidh držav spoznavajo, navezujejo ^rl^teljidic stihe ter šir^ ntreda o spoštovanja In mzamevn^n med narodi in dnavmni. Frve takšne igre so se za* Čele leta 1!^ v Mnrzstegu v Avstriji, pri nas pa jai lak od 3* no 5. tega meseca v Portorožu in Piranu, Povabilo za udeležbo je dobila tudi METKA KUHAR, di-jahuaja 1, letnika gimnazije v M, Sobofii Na kratko povzemamo njeno jnipo-ved. »K sodelovanju so me povabili kot udeleženko dnevov ustvaijalnih otrok v Bernardini), ko sem morala na skupSŠno občine Piran poslati tudi svoje zamisli in konkretne predloge o lepšem in ustvarjalnejšem Življenju nas mladih. Med 20 prispevki so izbrali tudi mojega. Prvo delo v delavnicah je potekalo 28. in 29. avgusta v Piranu. Razdelili smo se v dve skupini. Ena se je ukvarjala s šolstvom, druga pa s prostim Časom, Problemov ekologije in svetovnega miru se nismo dotaknili. Pripravili smo osnutek naših ugotovitev in pogledov, ki smo ga kasneje (med 2, in 4, sept,) dopolnili . mu dali končno obliko ter ga posredovali otro- , Skemu parlamentu. Na njem sem sodelovala tudi jaz. Zasedali smo.v sejni dvorani piranske občinske skupščine. Med gosti so bili tudi predsednik državnega zbora Heraian Rigelnik, minister za Šolstvo in šport Republike Slovenije Slavko Gaber, ministrica za delo in socialno politiko Jožica Puhar ter Župani in poslanci obalnih občin. Predsednik otroškega parlamenta Anže Siosar je ob tej priložnosti pozval politike, naj podpišejo Častno izjavo, s katero so se obvezali, da bodo v letu dni uresničili naša pri- čakovanja in zahteve. V Portorožu mladi, na primer, zelo pogrešajo kolesarske steze, v Murski Soboti pa uas žuli Čevelj kje drugje. Lepo bi tudi bilo, če bi 1.203 golobčki, ki so jih spustili na slovesni otvoritvi iger, prinesli mir v vse de- žele sveta,« J. G. tE 4? Nekdanji veržejski samostau bodo spet prevzeli salezijanci. (Fotografija: J. G.) Na občini v Ljutomeru, ki je soustanovitelj Vzgojno-izobraže-valnega zavoda Veržej, so odločeni vrniti salezijancem njihovo premoženje brez kakršnih koli denarnih zahtevkov. Kolektiv osnovne šole pa bi rad obdržal delavnice, športna igrišča in tako imenovano vzorčno njivo, o čemer se bo potrebno še dogovoriti, vendar po dosedanjih pogovorih kaže, da s tem ne bo posebnih ■ težav. I Ministrstvo Republike Slovenije za Šolstvo in Šport pa zaenkrat vztraja, da naj konvent salezijancev odkupi kasneje dozidane prostore (poleg delavnic še kotlovnica, pralnica, svinjaka) za okrog 200.000 mark, češ da ti objekti niso predmet vrnitve, ker so jih zgradili po nacionalizaciji. Izvedenca iz Murske Sobote in Ljubljatie pa sta ugotovila, da se je na ta način povečala vrednost starega zavoda le za 29,SO odstotka, tako da po zakonu o denacionalizaciji v tem primeru ni potrebno vračati vloženega denarja (vrača se tislo, kar znaša več kot 30 odstotkov). Glede na to bodo terjali od šolskega ministrstva, naj se tudi ono odpove zahtevku po denarnem nadomestilu (odkupnini). In kakšno je stališče salezijancev? Odkupnine niso pripravljeni plačati in je tudi ue morejo. Precej denarja pa bodo potrebovali za obnovo prostorov, v katerih bi radi v šolskem letu 1995/96 organizirali srednjo obrtniško šolo (umetniške usmeritve). Ko SO o vsem govorili tudi v občinski skupščini v Ljutomeru, je eden od poslancev predlagal, da če ne b-* Slo drugače, naj ta denar zagotovijo v občinskem proračunu (ok. __ ’ odstotke), saj se jim vendar obeta dokaj poceni nova srednja šola v občini. JOŽE GRAJ rNAj NAJ NAjn ZA NAŠE ZVESTE STRANKE IN ZA VAS, KI NAS DO SEDAJ ŠE NISTE POZNAUl POZORI Od 4.10.1993 poslujemo za vas v novem prodajnem prostoru v Mlinski ul. 221 Trgovsko podjetje, d.o.o. INTRADE Mlinska 22, Maribor tel.: (062) 226600 tel. & telefaks: (062) 22 42 80 Od 30.9. do 2.10. nas pokllčHe po tel.: (002) 27 52S! Izdelki svetovno znanega korejskega Izdelovalca avdio in videotehnike SAMSUNGI Prodajni program: TELEVIZORJI: ca 3351 XMT = 37 cm, t. tekst za 35 720,-SIT CB5051 AT = 51 cm, t. tekst za 43.700.-SIT CB 5314 AT = SS cm, t. tekst za 50.835.-SIT CX 6229 Z = 63 cm, MONO za 58.680,-SIT CX 6226 WT = 63 cm, t. tekst za 65 054 - SIT CX 7226 WT = 72 cm, t. tekst za 89.800,- SIT VIDEOREKORDERJI: VX 300 = 2 glavi, VPS za 37.110 SIT VX 350 = 4 glave. VPS za 41 600. - Sl r H/-fl STOLPI: MAK 340 = radio, CD, 2’ 60 W, daljinski za 42,024.-SIT MAK 460 = radio, CD, 2*120 W, daljinski za 61 ISO,-SIT SCM7800 = racic, CD, 2* 60 W, daljinski za 44.175,-SIT SCM 8100 = radio, CD, 2‘ 60 W, daljinski za 40 707.-SIT SCM 8550 = radio, CD, 2*120 W, daljinski za 56.207.-SIT RADIOKASETOFOM: RCD 1400 & RCD 1360 & RCD 980 = CD, 2*75 W, že od 6.500.—SIT AVTORADII Q 5300 = 2*25 W, DIGITAL, LOUDNESS za 16-075--SIT PRODAJA NA 3 ČEKE! Pri nakupu nad 5-00O.-SIT presenečenje’ Za stranke, oddaljene več kot 30 km, dodatnih 500,-SIT popusta! Pričakujemo vas od 30.9. do 2.10. v avli kina UNION, od 4.10. pa v Mlinski ulici 22 vsak dan od 9. do 12. tn od 15. do 79. ure, v soboto od 3. do 12. ure.’ Garancija in servis v Maribotul PO CENAH KOT ŠE NIKOLI V SLOVENIJ1I stran 8 vestnik, 30. septembra intervju Miša Molk »Kaj si mu pa dala več kot imamo, sem ji rekla. Ženska me je začudeno pogledata. Nekako od tega trenutka sva prijateljici..« Govorica Miše Molk je kot nekakšno pomirjujoče brenčanje. Govori sicer hitro, pa vendar, recimo čebelje. To na njej je nekaj matičnega. Njen glas teče kot žežnanje, kot zvok, ki naj te zadržuje vmes med budnostjo in dremežem. Glas kot da bi ga poslušal iz ulnjaka. In tam zadaj za ul n ja kom spel aja-tutaja. V zadnjem Času jo ljudje kličejo, ji pišejo in jo prosijo za nasvete. Onile ženski je pomagala, od takrat sta prijateljici. Pomagala ji je z neko pritajeno žensko samozavestjo in z namigom, da Je lahko tudi samozadostna. čeprav seveda kot ženska to ne more biti. »Saj niti Neka mera »prefriganosti« je v politiki potrebna. Mislim, da to imam. Toda zgolj kol človeško lastnost, samo po značajski plati, ker mi ne gre za prepričevanje in mešanje argumentov. Gre za lastnosi, da posameznika lahko prepričan, da sem čislo prijeten človek, da se mi včasih splača celo verjeti. Ste od intervjuja do intervjuja, imate Jih veliko, kot sami pravite, bolj prevejaaa, ste če- nas je strah. Mislim, da izražam * neko, butast izraz, človeško toplino, in ljudje mi zaupajo. To vidim po pismih, ki mi jih pišejo. Name se obračajo z najbolj intimnimi težavami. In tega ne izkoriščam, ampak jim, če imam čaS in voljo, odpišem. Imam celo znance in prijaielje, s katerimi smo to postali prek pisem. Povejo mi zadnjič, da je neka Ženska z mojo pomočjo nehala piti, pa sem ji samo dvakrat j odpisala. Bila je prepričana, da j na televiziji vsi pijemo. Pa me je r vprašala za nasvet, kam naj । gre. Rekla mi je, saj ne pijem 1 w * f *» nočem biti samozadostna, samo delati se je potrebno tako,« morda rekla Miša Molk. Vprašanje bi se pravzaprav maralo glasiti: Kaj. si mu pa dala več kot dajemo? V resnici lahko damo več kot dajemo, toda oni lega ne bi prenesli. To je podton, na katerega igra gospa Molkova. Igra na strah pred žensko. Pretnjo pa zavija v onomatopoijo naravne liriČ-nosti. Barva njene artikulirane govorice je prežeta z bukoličnimi glasovi narave. Brenčenja čebel, Sčeket lastovk, predenje mačke, godrnjanje temnooke samice, ki se deta, da je sita. Da, tudi na drobnorožnatem hlačnem kostimu Miše Molk, ki ga je nosita na dan tega pogovora, je nekaj matičnega! Ta Ženska se je postavila med slovenski ženski svet in okrog nje se je začelo brzikati kot okrog matice. Ona pa se medijsko kaže kot izzivalna, nepotešena in drzna. Ravna kot lisica. V resnici pa je kot s čebelami pokrita matica. Ko greš na pogovor k Miši Molk, te do nelagodja muči ta njena priljubljenost. Kako naj bo s to žensko vse v redu, če jo ljubijo stotisoči. Bah! Plebejska popularnost. Mogoča je celo afektirana od vsega tega. Ni afektirana. Se vam zdi, da Je potrebno Kučanu znižati rating, ker ga ima previsokega? Zakaj ga ima previsokega? No, saj to Je tavno vprašanje, .. Zato, ker je miren, neoša-ben, ljudski. Ker tako deluje. Mogoče on celo ve, da to pozitivno deluje na svoje volivce. Ker je človek, ki večno dvomi. Taki pa smo Slovenci, ki nočemo dorečenih misli in besed. S takim se ljudje lahko identificirajo. Ste tudi vi takšni? Zelo težko se v Življenju odločam. Verjetno zato, ker sem špekulant, ker ne vem, kje bi bi bilo bolje. Človek težko kaj tvega. Se pravi, da nisem pogumnež, ampak sem nejeverni buržuj, ki se boji sprememb. To si sicer težko priznam, ampak verjetno sem taka. Ko ste rekli špekulant, sle označili Še eno politično lastnost. V politiki se temu reče lisJaStvo. dalje bolj političaa? 'S 'e sem le taka, če sem, so me tako narediti mediji. Ker me sprašujejo o političnim rečeh, o katerih nisem nikoli razmišljala. In ko me o tem toliko sprašujejo, sem začela razmišljati tudi sama. Kako bi se znašla v tem poklicu, kako bi funkcionirata, kako bi delovala na ljudi. To, da pa tehtam stvari, da veliko premišljujem o rečeh, to pa je bolj majavosi. Bolj ne-trden značaj kot trden - kar pa politika zagotovo potrebuje. Zdi pa se mi, da me je življenje sklesalo. Čeprav nisem toliko stara, da bi lahko o tem govorila popolnoma suvereno. Ampak manj se bojim stvari, upam si o njih govoriti, pred leti pa veliko. Vprašala sem jo, koliko. Odgovorila sem ji, vi ste alkoholičarka. Kam pa naj grem? ,Va Poljanski nasip, sem ji rekla. Ste vi že bdi tam. Sem ji rekla, da to sicer ne. Kako pa potem veste? - To so te stvari. Ne vidijo pa me ljudje kol odrešenika slovenskega naroda. Za to pa mislim, da nisem prava osebnost. Zakaj pa naj ne bi bili? Zakaj naj bi taki prihajali iz nekih drugih valilnic? Zdi se mi, da ljudje za svojega narodnega voditelja vseeno potrebujejo a vtoriteto. Avtori-leto, ki jo spoštujejo na pamet. Zgolj zaradi tistega, kar v ljudeh povzroča, avtoriteto kot sern nekatere sn^ari skrivala, ker sem hotela delati vtis. Zdajle pa se mi zdi, da mi tega ni treba več. Hočete reči, da ste zdaj avtoriteta? Sama zase. No, pa tudi za javnost. Besede vam ne prihajajo več težko iz ust, ker veste, da jih bo mesto s težo. izrekanja opremilo Tega kar ste mi zdaj rekli, se še ne zavedam. Ampak to se dogaja- To se verjetno dogaja. Vendar pa ne želim izgovarjati besed, za katere vem, da gredo dobro v promet. Govorim izključno o svojem mišljenju, o svojih odnosih z ljudmi, ne pa o lem, kaj ljudje lažje sprejmejo in kaj zavržejo. Karizma, to Je malce cenena beseda... Rekla bi, da je celo opolzka. Ker biti karizmatična osebnost, pomeni vse tiste sile, ki jih človek sam nima, pričakovali od nekoga drugega. Računati, da bo nekdo naredil nekaj namesto njega. Toda z vami se to nenehno dogaja, Vi ste navsezadnje zalo tukaj, da se skozi vas, skozi projekcijo v vas nekaj izživlja, podoživlja- Podoživlja da. Ne gre pa za neko reševanje slovenskega naroda. Ker slovenski narod potrebuje odrešenika. To je tako ko v zakomu. Najbolj funkcionalen zakon je listi, v katerem je nekdo Mesija in nekdo, ki je neprestano potreben pomoči. Tak zakon traja in nobeden se ne zaveda vloge, ki jo igra. Jaz nisem lak Človek javnosti. Zdi pa se mi, da ljudje z mano podoživljajo ravno izražanje čustev, ki je zatrlo. Nas je bito leta in leta sram reči, da imamo koga radi, da smo žalostni, da CROSSTRADE ±o.o. ORGANIZACIJA ŠPORTNIH PRIREDITEV IN TRGOVINA Moški, ki pred vami na platonsko ljubezen, je s že implicitno impotenten? Verjetno bo s tem prizadete moja nečimernosi. Zakaj pa potem vi teitnuee' škemu strahu nekaka ne morete? Zakaj ga mole opogumite? ker to Zato, ker sem se vedtio Zato, z na videz krhkimi Mačojev, agresivnih nikoli nisem marala. -niti »špricerjev« nisem šlo P’ , <1 %■ I tl- »R »Takole se z vsemi Štirimi branim odraščanja. Ena iluzija je - nazaj v otroštvo, in druga, nad glavo - spored konidvoran tako. In pri tem ne gredo do (sanje, sevedaj. Še dobro, da se tega zavedam.. vsebine, ne sprašujejo se. zakaj ............... koga spoštujejo. To je dokaj nepremišljena reč - nekdo preprosto funkcionira kot avtoriteta. Jaz pa sem človek, ki sem ljudem preblizu, da bi bita avtoriteta, ker ne znam obdržati distance. Distanco vam daje medij, televizija, na kateri nastopale. Sploh pa - ste vi brez tega mediji sploh taki, kot ste sedaj? Je mogoče govoriti o vašem dobrodejnem vplivanju tudi brez televizije? Mislim, da sem bila že prej taka. Kamera je to samo razkrita. Od nekdaj so me zanimali socialni poklici, želela sem biti socialna delavka. Neprestano sem se želela ukvarjati z ljudmi in njihovimi problemi. Danes se mi zdi to prenaporno in tega ne bi več hotela. Menda pa sem se prav zalo znašla na televiziji in počnem ravno to. Manj obremenjujoče je, v bistvu pa je to nekaj, Čemur bi lahko rekli »poslanstvo prebujanja in tolaženja naroda«. Predvsem ženske se rade s tem identificirajo. Seveda rudi zato, ker same tega ne upajo izreči. Vi pravzaprav spadate med ljudi, ki so zmožni manipulirati s svojo energijo. Sle kaj ezoterična? Sem izredno prizemljen človek. Če ne čutim tal pod nogami, sem zelo zbegana in me poslane zelo strah. Vse te stvari samo dopuščam - da so lahko u svoji podobi. Miša Mulk vem, da se hude reči ne morejo dogajali kar tako. Bolj kot smrti me je strah samo bolezni. Pojdiva na začasno dno tega pogovora. Saj se ne ve, kaj boste delali v prihodnosti? Ni izključeno, da se boste šli politike. Becimo, da ste nenadoma padli v politiko. Kaj mislite o družinski politiki? Veste, načelno se nikdar ne opredeljujem o stvareh. Niti sama pri sebi nimam nobenih načel, ker si ne nemarevam čez leta pljuvati v obraz. Človek se z leti spremeni, jaz pa se nočem ovesiti z neko načelno opredelitvijo do česarkoli. V lem trenutku o tem nič ne vem, ker se s tem ne ukvarjam. Če pa boste nekega dne morali vedeti? Se bom pa s tem ukvarjala in bom vedela. Vestna pa sem. tudi sama spravila. Zdi se mi, da tako vpašanje sodi v neki kontekst, v kontekst govorjenja in delovanja. Tudi ta opredelitev pa je še vedno samo moj način pojmovanja. Kdo pa ve, če je to res to. Sploh pa mislim, da je moškim treba dati možnost večje vloge, da potem ne bodo več laki do žensk. Ker pa smo ženske, hočemo vse vzeti v svoje roke, se moški počutijo negibnega in »poštirkanega«. Ženske soio samostojne, to drži. Ampak v tej svoji samostojnosti bi vedno rada imela tudi tisto, česar sama ne zmorem, tisio, kar mi moški lahko dopolni. Potemtakem ste jim temu prihajali naproti-Približevala sem se. Ste vi tisti,... Zapeljuje ženska, mar iH-Vi se ne daste zapeljefnl^ Zapeljivost je to, da se pojaviš in izgirteš. V RmK zapeljevanja. Zapeljivosi * končna. Ženska se pojafi gleda, moški trene, nje ni. V tem Je večnost zapelf^^. Šarm zapeljivk je v tem, vedno na pravem mestu, pa izginejo, ravno takrat, morale ostati. Ko vam krilo pret sko kamero zleze nekaV ali takrat zapeljujete?^ I^e, gre za namig-Srebno počeli, Tukaj st P\,^. f vmu isirtfijmtt Čanom, ki je na bi naredil, če bi jaz ,'oma strinjam z j' I It''*’'’ »n/, t* govo mesto, odgovotd-edinole to pričalo, dtt r rod še normalen. * Razčlenite ta namigi baja od žarenja vaših Na kaj namigujete? Da je življenje lepo- kif Raj pa, če hočete tudi, dajemottogamijdv^^ časna? Ne, ker pregrešnosti kal ■■ sploh ne prenesem, I I - 4 fc1 F da mora biti ' zai, aa mora oia \,iie v vrata ne maram, jjH’" ' kadenten. S tem povedati: upajte si 1 najte stvari! Se zavedate, da sK, vsem lepem nekega ve Pa veste, kaj ste zdaj rekli? bolj zaželjea objekt p* Tukaj vendar velja, da so žen- na Slovenskem? ske zapostavljene. Govorim o relaciji moški-Ženska. Zdi se mi, da so moški V začetku me j^ «> ie ttt .[ i I I 1 Mislite vi morda o sebi, da ste poosebljenje slovenske lepote. Da ste primer slovenske lepotice? No, tak slovanski tip sem že. danes malo preplašeni, da ne funkcionirajo tako kol bi, Če se nas zdaj me pa zabava. X." samo za tiste /lepogam^' meni lažje poiščejo ■, JČ ne upajo tam v tasv da ne morejo doživeli f ne bi malo preveč bali. Če jih je strah. Ker sem ne bi imeti predsodkov. Kaj tej ženski prija, kaj ima rada, nad Ženske iz medijev crtitt Vem, kaj je lepota, kaj je so- mer nosi, kaj je zlati rez. Srečujem veliko lepih stvari. Lepota je pa vendar notranjost,- ki žari, recimo, na teh povprečnih rečeh. čim se navdušuje? To so vpaša-nje, ki mučijo moškega. Mislim pa, da je potrebno delovati, ne se toliko spraševati. mestki pornorevij- Kdo vas pa pal^"* liZ čira, novinarji- ! t ) 4 ( I I f h t li Pa menite, da Je v galeriji svetovnih lepotic tudi podoba nekateri ljudje bolj seznanjeni slovenske lepotice in da sle na s lemi astralnimi zadevami, ki so meni (uje. Zdi pa se mi. da /em mestu v okvirju vi? , ■ . . - . . Ne bi se opredeljevala. Mi- vendarle tudi obvladujejo naš ^lim, da tipične slovenske !e- svet in naše življenje. Edino v kar verjamem brez nadaljnjega je to, da nekaj namesto mene že uravnava ta svet, da ga jaz prelisičila ne bom. Nobenih svari ne delam naklepno in vem, da se mnogokaj ne da na silo. Vem pa, da to, čemur rečem »ta sila«, mora biti, ker bi se sicer že vse razsulo. Menite pa, da sle s to silo na isti valovni dolžini? Skozi nekak tunel sem že Sla in zdaj me je manj strah. Zdaj pote ni. Je pa slovanska ženska lepota, ta obraz s temi ličnicami in to. To pa štejete za svoj atribut? Vse, kar vem, je to, da imam prijazne oči. Kakšno vprašanje bi vam moral postaviti, da bi me imenovali »moška šovinistična svinja«? S takim moškim, s katerim bi se mi to zgodilo, bi se vedno Seveda. Saj če bi 'f f/iTnžm 'L/'” --- nehali z mano ukva"^ f J zntm glasom m za vašimi bila več poosebliedjf-.-J, Glejte, za vašim sicer pri- potezami Je nekaj pretečega. Vi se tega zavedate in na to igrate. Jaz vem, da sem moškim všeč zato, ker jih imam rada. To je popolnoma enakovredna pozicija. Obenem pa vi veste, da se moški žensk bojijo. Kako to veste, po intuiciji ali po teoriji, .t J if ifJ' Ko vas dlje Č^^ kažete bolj krhkd, prvi pogled. To Je moj temeljnt vidijo drugačna, udi tega ■ • — tjadte bri .... 3 me Zaradi lega funkcioniram, f* _■ pni''' če se skušam kazO'^ r češ kača ali po veste to zato, ker ste (o prebrali, ali zato, ker tako čutite? „ Imam izkušnje iz iivtjenja. J’^^' Moški, ki so se mi hoteli približali, so se vselej raje napili in povzdigovali duha do neba, govorili so, da jim je telo v mrtvilu in sploh so naredili vse. da potem ni prišlo do nekaterih stvari, ki bi jih jaz lahko izkoristila za kako morebitno obsodbo. PONOVNO Sl OGLEJTE - ČE STE ZAMUDILI PRVIČ, NE ZAMUDITE DRUGIČ 5. DIRKA DRŽAVNEGA PRVENSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE V AUTOCROSSU AUTOCROSS AUTOCROSS PUCONCI 3. OKTOBRA 1993 ob 13. uri V soboto 2. 10. od 14 - 18 trening nareja se. Kekli ste kača- Izogibam to imela kak V f' ičm njimi, to pa spd" Cebibllfr^r^-, da je kača in da Je sirah P rt^ Ah, kje P^’ . rada. sr£f‘‘ r, ! IJ It h l 4 } 30. septembra 1993 stran 9 1 kmetijska panorama ( I) t . o trgatvi in cenah grozdja ( I “i ir I ) r I t I 1 i J k i Piricltu suša, ob teni pa še zelo visoke temperature so odD in zato so se uliiralci grozdja letos nekoliko prej y'9ograde. Faksa prejšnjih let je bita, da so septembra običajno »nrih^^-’ sorte grozdja, tokrat tigajo že srednje pozne sorte, uitiuTn?*'*' pridejo na vrsto tudi puzae .sorte. V Ijutomersko- '*in goricah bodo laški rizling začeli trgati že konec tedna, v Kad-"Aspelskih goricah pa v začetku prihoilnjega tedna. Kaže pa, da si> ttlos Pl ZBsebui vinogradniki še bolj pohiteli, saj ni uialo takšnih, ki so rRatvijo poznih sort začeli že konec minulega tedna. ^tiavalci pravijo, da Jc letošnja ugodnejša zn približno dva tj L. .JhE temu pa ima grozdje r J.Ji ''isoke sladkorne stopnje tdeni,^? ''"'ski letnik bo spel rnjjj lanski se Je uvrščal Pa stoletju, letošnji ^ine nekoliko več ki- I*' vzdržalo, bi Ptfkii 'i letnik lahko celo V saj za zdaj tfj razmere za pozne irga-“illi Z h f^kateri vinograd- "Saiev iiiki Sp bodi lo gotovo odločili tudi ''tiTiPh.^^ odvisno seveda od lioDbk, '', območja i; irnirj' '■Hllitni, bodo pa letos Dbijjjp '^lisiiili več mošta kot 'sle tl J'' ^^"nur so največ prispe-ob zorenju. J Jndelovaice grozdja sc-"lajti '■'^nutku najbolj zani-za te Da veli.T rlo sr, oit '■ It čemur so nujveč prispe- Ptidelovaice grozdja sc- te pa velja, da so od tor Ljutomerske kleti mag Slavko Zalar, odkupujejo grozdje le od pridelovalcev z območja Ljiitomer-sko-orinoških goric, saj je grozdja in vina dovolj, s preveliki zalogami pa se ne otepajo. Nekaj grozdja kleti do kleli različne. Tam, kjer sc še otepajo z večjimi lanskimi zalogami , so seveda nižje. V Ljutomerski kleti pravijo, da bodo končne cene odvisne od protiajne cene vina, so pa že določili izhodiščne cene, ki so za 38 odstotkov višje kot lani. Za določene sorte Je pri izhodiščni sladkorni stopnji 15,1 stopinje odkupna cena 62 tolarjev za kilogram, ob tem pa nagrajujejo __ kaznujejo še kakovost Za vsako sladkorno stopnjo nad oz. Najdlje so bih letos v neigolo-vost! lendavski vinogradniki, ki oddajajo, spciidje v indruaio klet. Do konca redakcije nam tl) uspelo zvedeti za letošnje odkupne pogoje, ti pa bodo gotovo slabši kot v drugih kleteh, saj prodaja vina poteka slabo tn ee Še ot^ajo z lanskimi zalogami, Vinogradniki, ki sp grozdje oddali lani, pa so iraeli tudi precej težav s plačilom. OZ. pod izhodiščno dodajo oz. odštejejo po 3 tolarje- ko sladkorna stopnja preseže prag 17,5 stopinje pa dodajo še 7 tolarjev za kilogram. Pri zgodnjih sortah Je pri izhodiščni sladkorni stopnji 15,1 stopinje odkupna cena 70 tolarjev za kilogram grozdja, tudi pri teh sortah pa veljajo enaki dodatki oz. odbitki Kot nam Je povedal direk- bodo pustili tudi za pozne in posebne trgatve. V Radgonskih goricah je letošnji pridelek grozdja ponekod zmanjšala toča, kot napoveduje direktor I-ranc S k roba r pa bo kakovost boljša od lanske Tudi letos bodo nekaj grozdja pustili za posebne trgatve, saj postaja pridelava Miklavževega vina že tradicionalna, če bo primerno vreme, pa bodo opravili tudi Jagodni izbor. Radgonska klet odkupuje grozdje tudi od zasebih vinogradnikov na tem območju, tretjino jim bodo plačali do konca leta, ostalo pa v obrokih, medtem ko so lanski pridelek že v celoti plačali. Tudi letos So grozdje po sortah razdelili v tri kakovostne razrede in temu primerno oblikovali odkupne cene. Za tretji kakovostni razred (laški rizling, šipon, rizvanec, kerner in mešano grozdje iz teh sort) bo cena 70 tolarjev za kilogram pri izhodiščni sladkorni stopnji (to bodo določili ob trgatvi), za vsako sladkorno stopnjo nad oz. pod to pa bodo dodali oz. odvzeli po 2 tolarja. V drugi kakovostni razred so razvrstili ranino. beli pinot, chardon-nay, muškat otoncl in souvignon, pri izhodiščni sladkorni stopnji 18 stopinj pa bo cena 84 tolarje za kilogram Za najboljše sorte (rumeni muškat, rulandec, traminec in renski rizling) bo izhodiščna cena pri 18 stopinjah sladkorne stopnje 101 tolar, tako za prvi kot drugi kakovostni razred pa velja prav tako dodatek oz. odbitek 2 tolarja za vsako sladkorno stopnjo nad oz. pod izhodiščno. LUDVIK KOVAČ Vrenje mošta Vrenje mošta je biokemični proces, pri katerem s pomočjo kvasovk pride do spreminjanja sladkoija v moštu v etilni alkohol, plin CO2 in se sprosti tudi energija (toplota). Kot stranski produkt alkoholnega vrenja se pojavlja Še mnogo drugih snovi, ki vplivajo na vino, zato je potek alkoholnega vrenja zelo pomemben. Vinogradnik-kletar lahko na več načinov vpliva, da se bo vrenje začelo, in ga usmerja k željenemu cilju. Poglejmo si, kako lahko vplivamo na začetek vrenja: - Temperatura mošta naj bi bila 15—18 stopinj, to zaenkrat še tli problem, tako da ogrevanje ni potrebno, če se pa že odločimo je bolje, da damo ■ - , V sod grelec, kol pa da V\r . ■ ^^ntscaku deluje poskusna čistilna naprava Ifvasovke »ubijajo« gnojnico septembra 1993, dopoldan. Prašičja farma z letno tiMK prašičev je tega dne sredi.šče medijske pozomostr, ................ . ogrevamo vso klet. - Če se odločimo za razsluzenje. ki ga priporočamo {žveplanje mošta ali drozge in pretok po 32^8 urah; ponovno NE ŽVEPLAMO), in čakamo na spontano vrenje, bo to steklo (Če sploh bo) po 7-10 dneh, to pa že lahko negativno vpliva na kakovost vina. Zato priporočamo dodatek vrelnega nastavka, ki si ga pripravimo sami iz grozdja iz našega vinograda ali naredimo zamenjavo kipečega mošta s sosedom. Najboljše pa je. da kupimo selekcionirane kvasovke in jih po priloženih navodilih razmnožimo. V prodaji so naslednje: Sacharomyces cerevisiae, Sacharomyces bayanus, priporočamo v vinih, kjer se je vrenje ustavilo in si želimo, da steče do konca, dodamo jih tudi v moSte, katerim smo dodali tudi do 30% starega vina (avtohtona čista kultura kvasovk v tekoči obliki - paziti pri odpiranju), - Sod ne natočimo z moštom do konca, pustimo 5-10% praznega prostora, drugače mošt kipi skozi vrelno veho. Ker se med vrenjem mošt segreva, ni potrebno, da ga Se dodatno ogrevamo, zažeijeno je, posebno še pri aromatičnih sortah, da ga ohlajamo, tako da temperatura ne bi presegla 25 stopinj. Kleti med vrenjem zračimo, posebno pazljivi bodimo na CO2 (plin), ki se ustvarja med vrenjem. - Med vrenjem lahko dodamo moštom tudi čistila (bentonit), posebno Se vinom, ki jih nameravamo ustekleničiti, pa tudi vinom za katera želimo, da se po vrenju hitreje Sčistijo. ~ Vrenje moramo v vsakem sodu posebej tedensko (enkrat do dvakrat) spremljati in z refraktometrom ugotavljamo, kako poteka. Na koncu pa bi navedel še roke trgatve za pozne sorte, ki so za Pomurske vinorodne okoliše naslednji: - Prekmurske gorice (Goričko, Lendavske gorice), Lju-tomersko-ormoške gorice: od 30. 9, LAŠKI RIZLING od 4. 10. ŠIPON in od 8. 10. RENSKI RIZLING. Slovenija zato pričakuje pomoč republiške vlade; minister za okolje in prostor je bil avgusta nad predstavljenim projektom (le v pisni obliki) navdušen in je izrazil željo, da bi si pilotsko napravo v Nemš-čaku tudi sam ogledal. Do konca minulega tedna ga direktor farme Albert Smodič ni uspel priklicati niti dobiti po telefonu. Minister Je namreč preveč zaseden z drugimi problemi, bližjimi Ljubljani. Toda če farmo v Ihanu rešujejo z republiškimi sredstvi, morajo na enak način rešiti tudi Nemščak. BERNARDA B. PEČEK dela dobimo lahko organsko gnojilo. Prvi rezultati testiranja od- ........ _ padne vode,_ki so ga opravili v la- .■l,t kaj nam hudo spet u.špičili,- se sprašujejo, eni beratoriju Živinorejsko-veterinar-■ ■ . . zavoda v Murski Soboti, potr- II rse dogajanje ud daleč, z nemajhno radovednostjo in k direktorja, drugi na novinarje. Direktor Albert Smodič ske zavoda v Murski Soboti, potr-! so se novinarji odzvali vabilu, ne skriva veselja in ponosa, da jujejo napovedi, vendar bodo mo- ''^kuj novega in pomembnega; tuji partnerji so polno rali svoje strokovne ocene povedati o odgovarjajo na številna vprašanja, povsem prepri- Se na InSiitutu za varstvo okolja bi svojega projekla. In tu sla šc dva strokovnjaka v plaščih^ v Mariboru. J*'-’'' nimata veliko časa, saj (kakor da bi igrala v pomembni pi-,.:—- ''^1’, le hodita gor in dol, odpirafa lopute, gledala na termo- biološko-niehanske čistilne na- f^šioarjaf“sfanek, prilivata belo olje,.. Sicer pa sc nili ne moreta ' '"J edino rusko. To in tam kaj vprašata Otmarja 7 do 10 milijonov mark. Znesek, ki ( * iHir'* * "kviru firme GESUTRA odgovoren za ekološko tehnolo- ■ ■ ...... I 'crio govori tudi ruski jezik. 1: Sl iprji Okvirna cena postavitve redne biološko-niehanske čistilne prave na farmi v Nemščaku jc od si ga farma ali občina ne moreta privoščiti. Celotna severovzhodna - Radgonsko-kapelske gorice: od 2. 10. LAŠKI RIZLING, od 6. 10. ŠIPON Uspešno trgatev! in 8. 10. RENSKI RIZLING. Kmetijska svetovalna služba Ernest Novak, dipl, inž, agr. 1 I s- r Iti,'*''"' 7 Mčeli sodelovati "“Lji ■' - IV« 1 sodelujemo že od '-*! -io potrebovali kaj njih. Vsekakor so ■ strokovnJ.Tki. znan-'^’^*7io v ta namen ■"KI? iiianic. nii IOL nar ■ 3iL^illert I ™'uri Kar nesaj ■i“15 fir.-' tudi ruščino. Ir«, lov te naprave.<1 je po- I . , po rodu Sln- skoraj 40 let živi in 'Ji. Govori kar nekaj GESUTRA oniogo ■o -ur. n Je z ruskimi Ik ■'inlA.t ..... ;4i teden so postavili pilotsko 'fO. ki Je bila prej ' Dolingeu 1^'no vzredijo 40 Kar nekajkrat so Pil mestu 1= >3 1 ATvmlečni kavi, S •^"'^Ra smrdečega 'tla mlečni kavi, ‘1 (la ■fi iv ■e lahko na- haravnem po- k 'tdi del vsede na enkrat obdela .o |u, tz kate* Itu^čni trdi gnojilu in Či- I i 'i I > lit morali odgovarjati na vprašanje, ali Je biološko-mehanska čistilna naprava, v kateri glavno nalogo opravijo posebne kvasovke, sposobna predelati vso odpadno gnojevko s tako velike farme, kot Je Nemščak, Odgovor je bil vedno isti: velikost farme ni pomembna, oziroma Je to tako drag projekt, da se ga za majhne farme niti ne splača montirali. Delovanje čistilne naprave srno v Vestniku Že natančno predstavili v eni prejšnjih Številk konec avgusta, zato tokrat Ic na kratko: vse F'i r' ''Ml Setev in zaščita ozinmih žit temelji na obdelavi delno že separi-lanc gnojnice v posebnih napravah (fermeniorjih), ki se segrejejo na 32 stopinj in kjer kvasovke uničijo vse Škodljive snovi ter amoniak. •_______ Da bi preprečili preveliko ustvarja-_____' ■ _ ju« * -ui i- -u uic neti prilivajo belo olje (v zelo Med mešanjem ze sepanrane gnojnice v posodah (fermeniorjih), ki jih tnaihnih količinah) Po zadnji šepa- .segrejejo na 32 stopinj in s tem aktivirajo kvasovke, morajo prilivati tudi rač ji m ločitvi trdega m tekočega belo jedilno olje - s tem preprečijo nastajanje prevelike koheine pen. Čas in gostota setve že dve leti smo zaradi suše priče hitri vegetaciji in ranemu spravilu poljščin v jesenskem času, To omogoča zgodnjo in kakovostno pripravo zemlje za jesensko setev in izvedbo setve ozimnih žit v najprimernejšem času. S pred setven o pripravo naredimo sklenjeno ležišče za seme v globini 2-4cm, nad njim pa rahel mrvičast sloj zemlje. Sklenjenost setvišča k' segrejejo na 32 stopinj in s tem aktivirajo kvasovke, morajo prilivati tudi omogoča pronicanje vlage do semena, medtem ko rahel sloj nad sklenjeno plastjo omogoča nemoten vznik semena. Optimalna globina setve je 3~4cm. Pri tej globini se razrastiSče oblikuje neposredno pod po- kolv semena = Nemška firma GESLITRA ponuja farmagem (poleg Nemščaka SO rsemska nrmti i -----j- - - . zninter wirani tudi druge farme, najbulj pa perutninska farma v Ih^ki mškki) pri nakupu hilušku-mehanske čistilne naprave ugodno posojdo tudi do polovice celotne vrednosti. agencija za trženje Slovenska 41, M. Sobota tel. 22-403, 21-383 ' Le kie bom jemal za davke, ko pa so sodi polni lanskega vina, na plačilo grozdja pa bom moral &e dolgo čakati?! vrhnjico zemlje in ščiti posevek pred golomrazico. To pa lahko dosežemo samo s pravočasno setvijr iečmena in rži konec septeii....„ ali v začetku oktobra in ozimne pšenice sredi oktobra. Pomemben element tehnike pridelave je uporaba deklariranega semena priporočenih sort in pravilna gostota setve, ki je odvisna predvsem od vrste in sorte ozimnega žita. Porabo semena na hektar lahko določimo glede na priporočeno Število kalivih zrn na m^, težo tisočih zrn in uporabne vrednosti (% kalivosti in % Čistoče). Izračun naredimo s pomočjo naslednjega obrazca: Št. kal, zrn/m^ x masa 1000 zrn v g x fi kalivost X čistoča fi — delež izgub (če so izgube 15%, je delež 0,15 = 1,15) Izračunana količina semena za pšenico - sorta ANA. Masa 1000 zrn je 36,5g, poljske iz- gube 15%, kalivost 97%. čistoča 99%, načrtovana gostota setve v optimalnem roku je 700 kalivih zrn/m'^. količina semetia = 700 X 36,5 100 X 1,15 97 X 99 Poznavanje navedenih lastnosti posameznih sort je pomembno, saj so priporočene nekatere nove sorte, ki se sejejo nekoliko redkeje, opazna pa so tudi odstopanja v mejah Ormož - 306 kg/ha standardov, ki pa so lahko pomembna. Drago Legen, dipl. inž. kmet. (Prihodnjič: Varstvo ozimin pred pleveli) Ocenitev suše Po obilnem deževju, ti je prineslo nove skrbi ob spravilu pridelkov in trgatvi, nas je večina že kar nekoliko pozabila UH k’ na.v je pcMtLa pred ČUiOm, Groba ocena Škode, ki jo Je povzročila letošnja si^ v ormoški občini, znaša v znMthiicin sektorju 542,836,110, v državnem pa 253,S78,600SIT, Dolgotrajna suša je najbolj prizadela tra-vtnje in povzročila močno pomanjkanje osnovne krme za živino. Občinski izvršni svet se je zato odločil za regresiranje semena travno-deteljnih mešanic v višini 50% od nakupne vredncBti semena. S sredstvi iz občinskega proračuna je bilo sofinanciranih 6000 kg semena deteljnih meša- mC( VIKO '! vestnik, 30. septembra I stran 10 odsevi mladosti Presenečenje na prvi šolski dan Pravijo, da vse, kar je lepo, hitro mine. Tako so minile tudi letošnje počitnice, ki so bile polne lepih doživetij. Po brezskrbnih dneh spet zazvonil šolski zvonec in naznanil začetek šolskega teta. Čeprav je vsak začetek težak, sem prvi šolski dan preživet prav lepo. Ko smo se zjutraj zbrali na šolskem dvorišču, nas je pozdravila tovarišica Marija DragoSič, nato smo šli v učilnice. Tu nas je Čakalo presenečenje. Vsak šolar je dobil bonbone in čokoladico. Po pogovoru pa nam je kuharica postregla z okusno malico. Sledilo je pisanje urnika. Tako se je končal prvi šolski dan. S prijatelji smo Sli veselo domov. MATEJ VUČKO, 3. a Dvojezična OŠ Gabcrje Ali veste? Moje muce (Nagrajuje Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Na ij. vprašanje (Komu pravinio, da je numizmauk?) vas je odgovorilo nekaj čez 30 reševalcev našega n^adnega kviza. Skoraj ste napisaJt, da je numizmatik samo tisti, ki zlnra stare novce, oziroma je tudi njihov poznavalec, To pa je le polovičen odgovor, kajti numizmatik je lahko tudi tisti, ki zbira svetinje ipd. Najbolj natančen je bil Janez Kerčmar iz Mmsfee prejel našo nagrado. ^Hiir (Ganiarjeva 50), ki bo tako Čestitamo! KUPON Št. 4 Afi veste, kako dolgi M mn$ii noht) na prstifa rok, če sijih eno leto ne bi rezali in se nam ne bi rimnili? Odgovore (s kuponi) pobite na naš naslov (Uredništvo Vestnika, Slo-ver^a 41, MiOOO M. Sobota, za »ALI VESTE«) najkasn^e do 6. oktobra. Doma imamo šest muc. Vse imajo svoja imena. Muci sta in Mica, dva velika mačka sta Miki in Muri, majhnima . pa je ime Taček in Bambi. Najraje se igram z Bambijem vidite na fotografiji, Odrasle muce se čez dan potepajo ali dremajo na Mica ostane včasih doma s svojima mladičema. Muce h L •■S I, KI !' Moje otroštvo v svojem domu odraščam. Ko sem prerasla zibelko, sem začela obiskovali otroški vrtec. To so bili časi, ko sta mi mama ati dedek brala pravljice, da sem zvečer lažje zaspala. Sredi belega poletnega dne pa sem rada bosa skakala po travi, dokler mama ni prišla pome. Oh, kako hitro so minila prva otroška leta! Dobila sem bratca, ki bo prihodnjo jesen obiskoval otroški vrtec. Jaz pa sem že v 6. razredu. Moram delati domače naloge in se učiti. Nič več ne spim s punčko in tudi pravljic mi nihče več ne pripoveduje. Zdaj zvečer pred spanjem sama berem kakšno zanimivo knjigo. SANDRA kovač; 6. r. Dvojezična OŠ Prosenjakovci Tudi besede ubijajo Ni bilo učenca na Soli, ki ne bi vsaj na videz poznal dekleta - najstnico Mašo, Ali so vedeli za bogastvo njenih staršev ali so občudovali njeno lepoto ali pa... Preskusila je že skoraj vsakega fanta na šoli. Trenutno je bil njen izvoljenec nežen fant iz višjega razreda. Žiga po imenu, ki jo je imel resnično rad, kar ji je tudi dokazoval, in bi dal zanjo vse na svetu, predvsem pa svoje srce, To je Maša izkoriščala. Domišljava, kot je bila, je odlična igrala vlogo srečne ljubice. Žiga tega seveda ni vedel. Prijatelji so ga svarili, da ga le izkorišča, a je menil, da so le besede nevoščljivosti. Prišel je usoden dan, ko sta se resno sporekla in je resnico zvedel na lastna ušesa in oči. Po daljšem prepiru je bilo Maši dbvolj in je trmasto zasikala: »Kaj se potikaš okoli mene, saj mi tako ni zate in mi tudi nikdar ni bilo. A res ne vidiš, da te izkoriščam!?« Tem besedam je sledil glasen, hinavski smeh in Mašin odhod. Žiga je ostal brez besed. Zdelo se mu je, kot da bi se njegov svet podrl. Če bi vedela, kakšno krivico mu je storila in kakšno praznino je to pustilo v njegovem srcu, bi verjetno storila drugače, A sedaj je bilo že prepozno. Upanje na boljši svet mu je popolnoma izginilo. Koliko bolečine in trpljenja je prestai zaradi tistih besed, ki so ga uničile, ga vrgle na tla, in to mu je storil nekdo, ki ga je ljubil, spoštoval.,, KLAVDIJA, 8, r, OŠ II M. Sobota Jesen Adija, ti poletni čas, prišla je jesen med nas. Prinesla sadja je obilo, da bi zdravje potrojilo. Utrinek dneva s Klopotci vabijo v gorice, mošta polne bodo vse merice. Po hribih razlega se vriskanje in petje. Živali v gozdu pa iščejo zavetje. Hvala ti, jesen, za vse darove, ki prinesla si jih v domove! Polni zdravja in moči preživeli bomo zimske dni. OTON MAKOVEC, 5. r. OS Razkrižje To sem jaz tme mi je Urban, sem vesel in ,dasa‘f sploh nimam časa, da bi bi! zaspan. Hodim v šolo, se igram, rad berem, računam, pišem, pojem, skačem in rišem, najraje pa pico irnam. URBAN MURMAVER, 4. a OŠ HI M. Sobota Bilo je čudovito predve-čeije dneva. Sonce je Se sijalo, Dolgi, bledo modri oblaki so plavali po nebu in sonce jih je škrlatno obarvalo, da so bili videli kot čudež v pravljici. Milijon-krat več barv se je razlivalo po nebu kot prej, ko je sonce sijalo z vso močjo. Travniške rastline so se pripravljale na spanje. Tudi cekinast regrat so Še zadnjič obsijali sončni žarki. Njegovi rumeni cvetovi so se začeli počasi zapirati. Vse je bilo očarljivo. Na zahodu je Se bedelo veliko rdeče rumeno sonce med modrimi oblaki. Videti je bilo, kot bi se velika zlata krogla potapljala v Simo morje. Toliko lepote na tem majhnem svetu! Potem se je zlata krogla .potopila’ in začelo se je temniti. Vse je postalo mimo in tiho, le iz daljave se je tu in tam slišal pasji lajež, BRIGITA ABRAHAM, 8. r. Dvojezična OŠ Prosenjakovci Zgradili smo bazen Nekega dne je mamica rekla, da bomo gradili bazen za kopanje. In res. Očka je začel kopati jamo. Ko je bila dovolj velika, smo vzeli iz škatel sestavljive dele bazena in ga v jami sestavili. Nato smo vanj nalili vodo. Ko je posijalo toplo sonce, sva z bra- tom veselo zaplavala. FRANJA PIŽMOHT, 3. a OŠ Apače ■4. ■ ‘t? S Mihaela ia mucek Bambi - Posnetek: L. KLAR večer vrnejo. Preden gredo spat, se igrajo z nodf't^’’ Posebej rada pa se igrata Bambi in Taček. Ponoči pa Btcst* ■ mačkona na potep in se vrneta šele q ut raj. Imamo tudi psa Timija, ki se prav tako rad igra z -iiidt P? nima nikogar, ki bi mu metal kamne, jih nosi mucam, F* čaka, da bi mu jih vrgle one, on pa bi jih potem no®' ..mi Seveda muce tega ne znajo, ampak kamne le kavsnejo 5 svoji”' D tačkami. S Oh. kako rada imam svoje muce! MIHAELA ČRNKO|^, u S f ( M. t k 1 f I. i.-' I i' '0- bo.. ..sClE /V) ■ ■Sl: L T. T'* •. jf c IB * ■^T f .-L- l' ‘ 3ntMr. r P p i l.l ! 40, svetovno prvenstvo v oranju na Švedskem t. življenja. ■to & Iz ust je prihajala kot lan iz z«”*'!®'; na njej dozori za vse tiste, * * Spomin na Evelin Lahko bi prišli iz kateregakoli švedskega kraja. Ti so prihajali iz okolice Lunda. Na prvi pogled nič posebnega, razen oblačil. Bili so prav tisti, ki so ga posejali in negovali, tisti, ki vedo iz njega tudi nekaj dobiti in ki ga čutijo na svojih kožah. Od rojstva do smrti. Ne pridelujejo ga zaradi nuje, denaija, temveč preprosto zato, ker ga imajo radi. Povsnd na njih je bilo nekaj lanenega - na telesu, govorici, obrazu, nasmehu, celo glasba je bila slišati laneno. Bili so taki, da sijih občutil in kol da bi te spraševali, ali nisi morda tudi ti iz lanenih krajev. Žetev je bila umirjena. Koke so ga pobirale, ga otresale ob predpasnik. Snopi so se kopičili drug za drugim. Ne majhni ne veliki. Veter se je poigral s prameni belih las peli so neko staro švedsko, ki se je včasih dišala ob porokah in drugih slovesnostih. * I ■ I I i 3 J 'i 1 a stran 11 kulturna obzorja 1 (. a e t I I ( ) J Cigani letijo na filmsko platno Vr. I .v ' oiskem filmu Cigani letijo v nebo zavpije ciganski kolovodja, ki so ga njegovi pajdaši malo pred rešili izpod vislic, na katere so ga hoteli po volji pravnega reda potegniti meščani nekega proti svojim nesojenim eksekutoijem: »Peki, mesaiji, vegetarijanci!« Potem odgalopira konjem v svobodo prostrane pokrajine. .Yj ciganski junak ni mogel izmisliti, Nič hujšega J ’ ■ J.Id crj^uniiKJ juftun itt y družbene delitve dela omejen na kraga apravil. L>a si na primer sama pek. Kar gicA seveda ni nič slabšega, kat Če si inženir, zdrav-Tada teh paklicev Cigan ne dojema — tako daleč ^ttrt/njega njegova domišljija ne seže. Kaka je lahko nekdo fiik, samo mesar, samo krojač, samo ta ali ono? Kako je to cit-ra samem življenju, na enem samem svetu, na enem potovanju? Kako se lahka nekdo tako moti in nepredvidljivo življenje razkosa na neke lini med naselju . t Jrlkri«-; ' □ Odranci in tam Črenšovci, dni film r''? III ” 'lužijo. Vsaj za Cigane snemajo edini sloV letošnjem letu, ni tned dejanskostjo in , asfaltni cesti, ki pelje od r— (Hi{^®GiLi tabla, s katere kaže L '■Sproti ciganskemu nasc-. ’ n se la.- k...,j . proti Trnju, stoji na r sA hi^> 7 L ^ttov lam kakih šestdeset v '3bl,' ■ “Im«. ceste med redkim grapastem svetu pre-Po značilni podobi, piše »Halgato« in soboto jc bil drugi 19(5-'’^ filma, ki nastaja Feriju Lainščka Na-i; roža cveti. Najprej iim i' •'^javljali pod tem dalj- V zadnjem času Ni uvajati krajše ime. mbii m Psi naselja so tovor- avtomobili filmske i i^rUn' ■ nekam leni. Vsi I nemške ovčarje, . nu^iaio zarenči. Še zalaja 1, S prvega snemalnega dne I ■n in h prosto hodijo na- ločijo svojih od j. ':-^i^f®'''"astniki koč I necigansl I ( I I V nase- ■« i .po necigansko ločili ^1 tid sosedov. Zgra-prav kakor (^"Oiio naokrog. lo ^C'64tie, Včasih So--1^ J 'jika. kolikor toliko tof j' L '^1’ vcf nemirne Cistar ■ '■ ^akor da bi že-oic ip,' tta svojem. No, upanje, da lU pa Se plot. Ka se *^tto kmalu izgubili 1 Novice iz kulture * v Gornji Radgoni so na sejmišču (Polj oop skrha j v soboto, 25. septembra. odprli razstavo kiparskih I' del udeležencev kiparskega Uk jCjf i l v večinskem staroselskem Ijud- stvu. Naseljujejo se za trdno, toda na prihodnost na tem mestu kakor da Se vedno ne računajo. V njihovih ogradih ni sadnega drevja. Sadijo vrbe, topole, čremso, vse drugo, samo sadnega drevja ne. Sadno drevje sadijo tisti, ki upajo, da bodo tudi njihovi potomci Se živeli na tem mestu. Cigani tega upanja očitno Se niso srečali. Življenje v naselju je tako slikovito, da ne veš, kje je dogajanje filmsko in kje vsakdanje. Pred eno od kolib leži na postelji, zunaj na vedrem, odet z belo blazino in z belim vzglavnikom pod glavo moški srednjih let. Jc to za film tako narejeno? Ciganka z otrokom pod pazduho pravi, da ga je že trikrat zadela kap, da je bolnik in da leži zunaj vedno, ko je vreme pravšnje. Zdaj pa Se posebno, da kaj vidi. Skupina Cigank stoji ob dveh tlečih ognjih, ki se žalostno cmerita drug ob drugem. Nad ognjem so na opekah sklede, v njih plavajo rezine buč in nekaj plev začimb. OtroCad se obeša po ženskah. V*? vici ni slutiti dlak. Nekdo mu reče, da se je obril Že nekaj milimetrov pod kožo. Pa porezal tudi, se zasmeji. Od kolibe do kolibe je na vrvici nanizano listje tobaka. Spredaj oguljenem naslo- njaču sedi Cigan z ustnikom med zobmi. Od kod je tobak, ga vprašani. Od nekod iz Podravine, odvrne. Zdi se mi I čudno, kakor da ne bi bil prek- murski Cigan. Videti pa je vendar čisto domač. Neka ženska, najbrž njegova žena, ima roke na bokih in gleda tja proti južnemu koncu naselja, ven na njive. Pozneje bom spoznal, da ■ je Cigan igralec in pesnik Tone I Kuntner. " Pred njima, očitno filmskima možem in ženo, je manjša čistina brez bivališč, L’ Tam ob strani jc vrba, pod ka- srečanja RADGONA 93. Financirala ga je občina Gornja Radgona in je prvo tovrstno kiparsko srečanje na visoki ravni v tem delu države. Čeprav se srečanja iz objektivnih razlogov nista udeležita Tony Cragg in Er-win Wurm, pa so najvidnejši domači kiparji pripravili nadvse kakovostno ki- parsko razstavo. Kitajska tehtnica Loja Vodopivca. Dvigalo Jožeta Baršija in Bula Mirka Bratuša so narejeni iz različnih materialov in vsak s svojim sporo- Čilom. Razstavo spremlja : katalog s predstavitvijo na- i stajanja del, v drugi polovici oktobra pa jo bodo prenesli v Umetnostno galerijo Maribor. * V razstavnem prostoru Muzeja v Radencih so v petek, 24. septembra, odprli razstavo udeležencev kolonije Rembrandtove fundacije. Na njej so poleg dobitnikov Rembrandtovih cekinov - Zmago Jeraj, Marjan Gumilar in Sandi Červek - sodelovala tudi gosta I^jze Logar in Zdenka Zido. Kolonija je bila tudi priložnost za pogovor. spozna vanje pokrajine in srečanje s kiparji v Gornji Radgoni. Vsak od udeležencev kolonije jc na razstavi sodeloval z dvema slikama, ki bodo po razstavi obogatile zbirko umetniških del Radenske. Radenska sodeluje tudi v okviru Rem- > tero se brije oni drugi, čisto ob robu je skupina žensk, ki ku- Jl hajo buče na lenem ognju, Tam na postelji srčni bolnik. ■■ Sredi prostora je skupina Ciganov, še največ Cigančic, ki stiskajo k sebi oskubene lutke. Edino kar je tako na prvi pogled neobičajno, jc neki moški v beli majici, ki skupini v hrvaščini nekaj dopoveduje. brandtovega otroškega „1 Lansko leto je dobil na- Lujo Vodopivec, eden od udeležencev kiparskega srečanja RADGONA 93. tedna v maju, poleg največjega radenskega podjetja pa podpirajo umetnike prek Rembrandtove fundacije še MARKER, PLASTISK in MURA. Slikarska kolonija V Radencih bo tradici- onalna. grado Kresnik za najboljši ! slovenski roman Feri LainŠ-ček. Za knjigo z naslovom Namesto koga roža cveti. Naslov je vzet po eni od Kreslinovih pesmi. Letošnjo nagrado Sklada Vladi- ■ mir Slejko je dobil Feri LainSček, Za roman Astralni niz- Edini slovenski film, ki se snema letos, se »nema po , LainSCkovi literarni pred- : logi Namesto koga roža cveti. in piha v mrlečo žerjavico, od katere se vije lijakast oblaček dima. Klečeča Ciganka se zasmeji, ko vidi fotoaparat na enem od obiskovalcev. Na širini kolen prime rjavo rožnato krilo za rob in pomežikne. »Tako se to dela po cigansko,« pomežikne in začne s krilom plahutati nad ognjem. Obiskovalec ji pravi, naj dviga krilo višje, da bo močneje zavejalo. Nič se ne obotavlja. ženske kadijo in se muzajo. Slabo gori. Ena od cigank okobal kleči le malo od ognja._ Njena soseda sc sklanja nadenj nega z južnega roba naselja, od tam. kamor gleda ženska z rokami, uprtimi v boke, nekdo zakliče: »I Gremo!« Sem notri kulturni koledar se od ondi čudno opoteka viso- korasel Cigan, Kot da bi ga bolel trebuh ali kaj! Drži se okrog trebuha, obleka na njem je prašna, toda vidi se, da je bila Se prav pred kratkim čisto gizdalinska. Bakreno rjave barve in svetleča kot bi bila iz svile. Na levem ramen« ima Cigan obešeno usnjeno torbo in violino. Za Ciganom je videti ljudi s kamerami, kot polmetersko poleno velikimi mikrofoni, stekleničkami. mapami. Skupina Ciganov na čistini pred kolibami je opazila, da je z Mari-ško, tako je ime Ciganu, nekaj narobe. Ko se priopoteka skoraj do praga svoje koče, se sesede kot vreča. Skupina ga obstopi, iz koče priteče vitka Ciganka, MariSkina žena. Brez krika, samo z očmi polnimi Razstave MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajinskega - muzeja je na ogled gostujoCa razstava Tekstil v kmečki hiši, ki jo je pripravil Neprajzi Muzeum iz Budimpešte, vsak dan od 10. do 12. ure, razen nedelje. MURSKA SOBOTA: razstavo otoških likovnih in literarnih del MOJ KRAJ, ki jo je pripravila pomurska Turistična zveza, si lahko ogledate v galeriji, MURSKA SOBOTA: Otvoritev razstave slik Geze Gibičarja bo 21. 9. ob 13, uri v tovarni Mura, lahka oblačila. Ogledate si jo lahko do konca tega meseca. LJUTOMER: V torek, 14. septemb.,,, “ bo začela razstava nagrajenih del iz galerije Anteja Trstenjaka iz dosedanjih slikarskih ex-temporov. Ogledate si jo lahko do 9. oktobra. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji hotela Ajda si lahko ogledate razstavo Toneta Černija. Pod vrbo se neki Cigan brije. Ob njem je na zarjavelem stojalu rjav umivalnik. Voda v njem pa kakor sivo jesensko nebo, sive kocine se . . meSajC s črnimi. Pol obraza prišla z južnega konca ciganske ima namiljenega, pol postrga- vasi, od koder se je primajal . Tudi na namiljeni polo- Cigan MariSka, ima neka žen- groze. Fantek, ki nejeverno kuka izza vrat, je njegov sin. Oče je krvav. V skupini, ki je za kamero RADENCI: V galeriji' prenovljenega muzeja Radenske je na ogled razstava DLUPP-a, Društva likovnih umetnikov Prlekije in Prekmurja. MURSKA SOBOTA: Slike s kolonije Petrovi slikarji, ki jo je vodil Izak Horvat, si lahko ogledate v spremljajočih prostorih grajske dvorane od 7. do 14. ure. Njihove slepe pege ^1'Sa-ii i..................... TR3 odprta razstava C** luliL ftaiMEuvlieiiE Srt fr^tocrafiie ir^i h' Inlp Ih- septembra v avli ■ I Fa- ItaiHtuvljenE s« fnlngrafije sed-ki s« se leden dni, od 7. ■“Bcirtjv, ki SO se leden nm, on i-"rozib naokrog po Sloveniji ,^^11*= rečeno, so foto-•‘aroz i Slovenijo. Delali '9 LjI** ®^>rkaterem je najbolj znana moskovska veleblagovnica GUM. Medtem ko v javnosti potekajo vroče razprave o usodi Leninovega mavzoleja, se GUM ne boji prihodnosti. Te dni praznuje stoto obletnico. GUM je najbolj znana in najbolj obiskana moskovska trgovina, saj v njej nakupuje na dan do 300.000 ljudi. Ogromno stavbo je projektiral Aleksander Pomarancev, mojster tako imenovanega ruskega stila. Trinadstropna stavba je sestavljena iz treh delov, ki imajo vsi stekleno streho. Nad stičiščem, kjer je marmorna fontana, se dviga 55 metrov visoka kupola. V zgornjih nadstropjiii povezujejo balkonske hodnike lahkotni mostički, mojstrovina umetnega kovaštva. Kraljica moskovskih trgovin je postala utrdba mednarodnega potrošniškega kapitalizma. Spremenila se je v mešano družbo. Polovico njenih prodajnih površin zasedajo tuje firme. Najbolj so zastopana podjetja s kozmetiko in konfekcijo. Večinoma ponujajo blago, ki je že iz mode, je pa cenejše in dostopno ruskim kupcem. Ka povprečen Slovenec pa edna zadnji Verjetno jo v ugotovitev ton nekaj povedati, ko je povpreCje Slovenka naših i&tine, stara I I dobro vodiInih samo I Belekova je struk tur. pozabi 1i finta, so ka edni jejo »esou, drujgi pa zelje, pa je te v povprečji &egedin gulež. Gospoud Drnovšek priznava, ka smo na dnu, pa ka mo zdaj šli gor, Kama gor? se Bela* (Un ide gor na njou ešče samo zatou, J e ka zdaj pijto vijdi). Ovak pa pravi, ka nan nikak rede moglo iti boukše v takšon neredi, kak ga mamo. Dobro, mi nemarno ekorp nikši telko časa neprjj avlene aferic. mamo motorne Parkiramo ge ščemo, vozimo se ge nan paše, zidamo na pločniki. Bela je nej mogo vorvati , gda 2 c tou dale na I pa eakii v Soboti, zej pa e&Ce Vido, Pri križilbči v Ciri 1-Metodovoj ulici, ge se zavin« ne ^u2bel pleč, pa k teniei, ten zida cerkev. Liki tak vO vijdi, ka je cerkev vekša, pa so en tau cerkve zabetonejrali kak je funduš (parcela). prej k po pločniki na križišči sverne obvozne ceste v M. Soboti. Pa či bi tou betonirano v lUfte stalo, bi eiče bi Iou. T CKJ vido, pa se z glavou'^ ne bi notri zaleto. Liki tou bi betonska*graba pločniki, štera naj bi vhod v k Tetno garažo, pa je hitro ne opaziš. sldjžila do zdaj ešče nej vldo, ka bi cerkef mej la Gela pa či jo že ma, te je naj tan, ge ma mesto. garažo, Un je za je no s svojof ižot mogo iti štiri metre od veške ceste, eti v Soboti, pa lejko zidajo prej k po pločniki, pa tou i cerkef, 4tere ne/ria niti pleče ze perkeranje. Mogoče do I v (ijou odili sami romerje peiki? Cddnl so gnjesden I zekoni pravi Bela. Za edne tak valajo, I ineči. Ignorireni pe^ec brat Dtouti SD za I drujge PA OVEN Ona: Prispelo bo prav zanimivo pismo, ki ti bo odkrilo marsikaj takega, kar t» presneto uporabno. Konec tedna se boš sicer odličrx) zabavala, vendar ima vse svoje meje. Pazi, da ne boš na koncu prevarana prav ti. On: Navdušenje te bo zaneslo na povsem negotova pota, a se bo vse skupaj izteklo na najboljši možen način. Poslovni uspehi se bodo pokazali malo kasneje, a se ti tudi sedaj ni potrebno prav nič bati. .1 BIK DVOJČKA RAK v svoj prid. Konec tedna boš preživela z osebo, ki je še nekaj več kot le dober prijatelj. On: Tudi ljubezen ne bo uspela nadomestiti tvoje velike želje po uspehu, ki te že dolgo preganja. Srečal boš osebo, ki ti bo sicer veliko obljubljala, vendar bi bilo dobro, da bi se zadeve lotil karseda pazljivo. Ona: Posrečil se ti bo veliki met, o katerem že dolgo sanjaš. Toda kaj hitro boš sprevidela, da so bile sanje nekaj povsem drugega, kot je realnost. A kljub temu boš preživela prav prijehie urice. On; Izkoristil boš ponujen namig, a se boš pozneje še pošteno kesal. Saj ne, da bi ne bilo prijetno, a je že tako, da brez težav v zadnjem času enostavno ne gre. Obisk pri zdravniku ti tx) precej pomagal, zato nikar ne omahuj. Ona: Zaupata se boš človeku, za katerega veš. da ti je naklonjen z vsem srcem. S pravilnim nasvetom se boš približala cilju, ki si ga tako zelo želiš. Predvsem pa nikar ne hiti, ampak vsak korak dobro premish! On: Zdravstvenim težav se bodo pridružile še denarne Zaradi riepredvidenega dogodka boš moral kar precej seči v žep in to se ti bo še dolgo poznalo. Pa še oarlner lahko kaj posumi in že bodo tu težave. Vrane znajo šteti Logično je, da imajo živali možgane, da so pametne in da se jih da marsikaj naučiti. Različne vrste živali so različno dojemljive za učenje in dresiranje. Psa lahko naučimo, da na ukaz prinese palico, slona, da se postavi na zadnje noge, opico z vztrajnim učenjem spravimo na inteligenčno raven dveletnega otroka. Toda mravlje ni nihče naučil, kako naj varuje svoj čudovito zgrajeni dom, in bober ni imel gradbenika, ki bi mu pokazal, kako se gradi jez. Za te živali pravimo, da imajo instinkt, ki jim pove, kaj morajo početi v življenju. Torej: živali so pametne, toda ali znajo misliti? Na to vprašanje poskušajo odgovoriti znanstveniki, ki delajo v velikih sodobnih laboratorijih po vsem svetu poskuse in raziskave. Nekateri med njimi so menda že prišli do prvih neveijetnih ugotovitev. V raziskovalnem centru v Atlanti dela znanstvenica Sue Savage-Rumbaugh že 12 let poskuse s šimpanzem Kanzijem. Naučila ga je veliko besed, spoznava barve in zna povezati predmet z barvo. Mogoče smo pri opicah navajeni na Človeško obnašanje in sklepanje, toda pri ptičih? Primer iz Chikaga je naravnost neverjeten. V mestnem laboratoriju so imeli sivo papigo, ki ji je bilo ime Koko. Poznala je dosti predmetov, znala jih je imenovati in povedati njihovo barvo. Toda nekega dne so laboratorij belili in Koko se je preselila k eni od laboratorijskih delavk. V novem domu ni spregovorila, toda ponoči je začela klicati: »Žalostna sem, sama sem, rada te imam, pridi k meni.« Ko so lovcem povedali, da znajo vrane šteti, so se samo ironično nasmehnili. Toda poskus je pokazal, da trditev drži. Sedem lovcev se je skrilo v Žitnem polju. Vrane so jih opazovale. Šest jih je Čez nekaj Časa hrupno odšlo s polja, sedmi je ostal skrit. Vrane se niso vrnile na polje, dokler ga ni zapustil še sedmi. Kolesarski klobuk Fotografijo so posneli na otvoritvi svetovnega kolesarskega prvenstva na Norveškem v Hamarju. vzdržljivi gospod na sliki pa je nosil ta nenavadni klobuk, dokler se slovesnost ni končala. milijonov I. i osemsto • 1 v prestolni dvorani tisoč sedežev. Celo v so klimatske naprave^ raži je prostora za I "4^ Med tem ko pri nas medvedi koljejo ovce, v Bolgariji z njimi služijo kruh. Mnogi bolgarski Cigani si služijo kruh s pouličnim igranjem in avtomobilov. । Kako srečen sultan pri vsem sv<^o®. gastvu, bi sklepali- "i večno čemeren. K- p*’"" dl NajbolJj gresta na živce Ženi. nenehno prepirata.^T sta namreč druga na drugo. SuU®*^ preostalo niČ drugog^ da vsaki sezida kadar hoče katero 00^ se do nje odpelje 2 royceni. Res ima vei^ tomobilov, a kaj vsaka pot izgubi v Sultan ima razkošno a komaj stopi nanj*’’ morsko bolezen. Ob vsem tem sil plešočimi medvedi. Društva proti mučenju živali sicer protestirajo, a zaman, v boju za preživetje potegnejo medvedi krajši konec. Bolje medved med verigami kot v staji, bi rekli naši cariniki. zvezde vam kažeja LEV Ona: Opletanje z jezikom te bo pripeljalo v dokaj nenavaden položaj, ki pa ga boš kaj hitro izkoristila DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona; Zmagoslavje, ki ga boš uprizorila, bo šlo tvojim prijateljem močno v nos. In čeprav še vedno ne boš mogla razumeti, da ti je uspelo, bodo rezultati govorili kar sami zase. Seveda pa ti previdnost ne bo Škodila. On; Pismo, ki ga pričakuješ, bo sicer prišlo, a bodo novice drugačne, kot predvidevaš. Nikakor ti ne bo uspelo preboleti zadeve, ki se ti je ponesrečila, a to še ni vzrok, da bi ostal sam in jezen na vse okoli sebe. Ona: Bodi pozorna na prijateljeve besede in mu poskusi tudi ti povedati kaj lepega. Zgodilo se ti bo nekaj zelo neprijetnega, a se boš po temeljitem razmisleku vsemu skupaj le še smejala. Premisli o nasvetu za počitnice. On: Povečal boš svoj krog prijateljev in to te bo ponovno jKipeljalo na pota stalnega »žuriranja«. Pazi se. da te vse skupaj preveč ne zanese, saj bo vrnitev na staro težka in nadvse neprijetna. Ona; Saj ni tako hudo, kot se pritožuješ. Vse skujpaj je potrebno pogledali z malo bolj optimističnimi očmi, pa bodo tudi rezultati veliko boljši. Obeta se ti precej »vroča« avantura, ki te bo dodobra izčrpala. On; Zaradi stvari, ki si jih naredil, te nekdo občuduje, ker pa si priznal tudi svoje napake, je to le še dopolnilo tvoj dober vtis. Sprejmi povabilo, saj se ti obeta nekaj, česar doslej še nisi doživel. Le tako naprej! Ona: Partnerjev vpliv v družbi ti bo onemogočil načrtovano avanturo, saj se le bodo vsi ria neki način celo bali. Dobro premisli, ali je bilo vredno zastaviti svojo srečo le za jtopotnoma neusjteli poskus. On: Obeta se ti vznemirljivo srečanje, večere pa boš preživljal tako, kot si si že dolgo želel. Zavisten prijatelj ti bo poskušal škodovati, a bo na koncu potegnil kratko prav on. Zanemaril pa boš poslovno plat življenja. J gastvu je torej tevei^ vali bi mu naj del razdeli med svoje morda sc bo boljo pt*. Olympias potuje v Londo" . M ja Posnetek bojne tega stoletja pred jem Olympias so v Grčiji te dni z Serj^ pP. žili na tovorno ladjo* j| odpeljala v London vanje rojstva prve < na svetu - tiste v 2500 leti. ''-J STRELEC Čudovitega! Ona; Spoznala boš popolnoma drugačno jega prijateljstva z osebo, ki si jo spoznala hO ,j zabavi. Ponujeno boš sicer sprejela, vendar j poskušala kar najbolje zavarovati. Uspelo ' KOZOROG VOONAK RIBI Ona: Ne razmišljaj preveč o tem, zakaj posrečilo, amjoak raje izkoristi nastati položaj- □ te bo povabil na prijeten izlet, ki se bo končajf^ nepričakovano, čaka le presenečenje na dtr mestu. On: Ne razmišljaj r<* toliko o tistem, kar si prihodnosti. Nepričakcrt^Jip ampak se raje posveti prihodnosti. Nepričako^p Čanje ti bo postito obilo lepih spominov, prodvs^^ boš pomiril svoje prenapete živce. Popazi n zdravje. usd On: Tako kot vedno, ti bo tudi tokrat kompromis med poslovnostjo in ljubeznijo; j bodo sicer čudili, kako ti lo sploh uspeva, ti U mtfrlSI tfb ea rtjhAraš nrau imanitnn ŽB™ d mislil svoje in se še naprej prav imenitno Ona: Še vedno te bo spremljata neverje*iS Vseeno pa bi bilo dobro, če bi se začela dati, da lahko to tudi mine. S prijateljem se 1**^ v nekaj lepega, a bo to na žalost le prehodo^ On: Izlet ti bo prinesel dolgo pričakovano ki ti bo dala novih moči za doseganje ciljo* ^ ugodno se ti bo pisalo prav na ljubezenske!^ saj se ti obeta nekaj, česar se boš še dolgo Ona: Skupen dogovor s partnerjem ti odprl oči in te postavil na realna tla. Le k“I^J biti tako naivna, saj se ti bo zdelo sedaj očitno. Kdor se zadnji smeje, se ek) sedaj najslajše On; Ne glej tako strmo v prihodnost, posveti svoji sedanjosti, ki sploh ni cvetoč^ ji sestanek ti bo sicer prinesel nekatere naf’"^^ za kaj več pa se boš moral še presnelo J I ^nik. 30. septembra 1993 stran 13 33 I 1 I' Mehke zimske jope i J ga J., o-' ifi 11'1 J(Tl Jesensko-zimske jope, ki se v pasu naberejo in zategnejo, so že nekaj časa. Tudi letos oblikovalci lepih oblačil niso PUMbilj nanje. Iz mehkih in toplih materialov so, najdemo jih _ barvah. Obvezna je tudi kapuca, ki je običajno obrobljena ■Ptznoni enake barve. n za vsakogar nekaj I^abičine skrinje ir I Za doma Doma se radi počutimo udobno in sproščeno. Se posebno, če kaj takega tudi oblečemo, Da lahko mirne duše pokrčimo kolena, sedemo na tla ali kaj brkljamo po hiši. Morda ste se trenirk že malce naveličali ali pa bi bili tudi * doma radi nekoliko elegant-nejSi. Poskusite z mehkim jer- klasično ukrojene hlače in Široka majica s pult seyeni ovratnikom. Na noge, da vas ne bo zeblo, pa nataknite tople, debele nogavice. ** i Pisane jopice it J d Podedovani čevlji se morajo prilegati Otroku stopalo hitro raste, čevlji pa so dragi, zlasti če so kakovostni. Za zimo je imel nove škorenjčke, a so mu bili že spomladi tesni, pa niso Še prav nič ponošeni. Jih lahko shranimo za mlajšega bratca ali sestrico? Podedovano obuvalo mora biti daljše od stopala. Prsti se morajo med hojo raztegovati, za to mora biti obuvalo spredaj dovolj prostorno. Navadno mora bili čevelj znotraj 12 milimetrov daljši od stopala. Ustrezati mora tudi Širina. Otrok s široko nogo nikakor ne more nositi čevlje vrstnika z ozko nogo. Ponošeni čevlji ne smejo imeti gub, zaradi katerih bi otroka, ki jih podeduje, bolelo stopalo. Otrokovo stopalo bi se v neustreznem obuvalu slabo razvilo ali se celo deformiralo. Starši, ki jim je mar zdravje otrokovih nog, naj skrbijo za to, da bo otrok Čim več bos. Naj poleti hodi bos po travi, pesku ali kamnih obvodi, da se mu bodo stopala razgibala, V stanovanju mu dajmo mehke copate, če tla niso mrzla, ga pogosto puščajmo v nogavicah ali bosega. rw Čebula za prebavo Ko smo na potovanju ali dopustu, imamo pogosto težavo s prebavo. Zgodi se, da staknemo nadležno črevesno infekcijo, katere posledica so želodčni krči. V poiov'alni lekarni naj za to ne manjka sredstvo za ustavljanje driske. In kaj, če nimamo zdravila? Zdravniki priporočajo naravno zdravilo — čebulo. In kaj storimo s čebulo? Na drobno jo nasekljamo in posolimo ter pojemo s kosom kruha. Tudi če nam čebula ne ugaja, premagajmo okus, kajti njen zdravilni učinek se pokaže že čez kako uro. -■. '.fe^ A0^1'..................... ■ I^tlt t'-‘" -------- -'KP THJ5 - KbcI ll«ys Klue pij -1- izios Kumazzutu iJjAHI OF a WOMAN - Uil)y Ray Cyrus & Jolm Lee Hooker I I I 'Sj v nr Obdobje obveznih puloverjev je nekako minilo, za hladne dni znova stopajo v ospredje jopice. Praviloma so pisane - najdemo karo, črte, kvadrate ali nordijske vzorce. Barvne kombinacije so neomejene. Letos jih bomo manj nosili h krilom, skoraj modna zapoved pa so pri hlačah. Skratka, za prosti čas in daljšo hojo ni nič primernejšega in udobnejšega. jl Uhani za hujšanje Kot kaže, hujšanje ne bo več nočna mora številnih ješčih in vitkega telesa željnih. Z akopresurnimi uhani, ki jih je iznašel neki zdravnik v Baden-Badnu, se bo mogoče zlahka otresti odvečnih kilogramov. Uhani imajo na končkih en kovinski in en zlat tečaj, s katerima jih pripnemo na ušesno mečico. Tečaja pritiskata na akupunkturne točke v uhlju in zmanjšujeta tek. Zanimivo je, da uhani učinkujejo samo pri tistih z odvečnimi kilogrami. RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz idipoMne ludi SV 648 kHz /wy >nir>tr (4«iD ei**|’’'QAK^J;9vENSKE ZAIlAVNEGLASlie I JI,^^'^19IENJU - Benč jn Tomo ' la' ^kji ^Simona Weiss ■ lepše je - Sanja Miinar !2?TGft;CA-Mik.S4tac SPAT' - johnny‘s band h. ' ■' A H ® Ibnd-Wol f 3> Un_ ■“ rl'in Hjuttji-v, dcjvign t/ HlNOJft HAVM'. glasbe CEKKGNI’AŽKiAKEI,(>E Henček . jj-.^ MA-Ans. Slovenija I J|-^i ■^A - Ans. Slovenip PAlip - Slovenskugoritki kvintei b, riJ;" Ans. Vilija PciriČa ^1 "A, - Ans. Vesna ''*t Pi^-pTk '■ OHo iči " Bratje iz Oplotnice Sl SOI .7.r. - Ant; ln>(*:tn Riirni Sl SOLZE - Ans. Jožeta Burnika .MOHNARtCA - Ans, Itau Kupnrfa I ^•hbe AJ Iti h I» mil ■ ■.'ikf A A _.. a 0 P 4 I i A K ITHBU nuprnjo 4.1'Sa'‘i i-T '»DUTHI LF1>Sa - Ans, LrijzeTi Slaka - Jož« Skuhk in Slapovi ^lll ".-i dl fcinliH. 7. ukhihrn 1993, nn naslov Miuslii vul, ^•UUMursku- .... 'Fofi št. 39 Soholttr za (jlashene kMrice« ^^^''ladbo: Kuhajte z nami I Gobarska sezona jc na vrhuncu. Ta samonikli dar narave je tudi pri nas upoštevanja vredno živilo. Pa vendar, nabirajmo samo tiste užitne gobe, ki jih dobro poznamo. Biti morajo sveže in ne prestare, razmočene od dežja. Ker so težje prebavljive, jih jemo v manjših količinah. V večernem obroku jih odsvetujemo. Gobjih jedi ne pogrevamo! Najbolj aromatične so suhe gobe - to velja predvsem za jurčke. Za šampinjune presenečenja polrebujemo: 30dag srednje velikih šampinjonov, limonin sok, žlico masla ali olja, 15dag kuhanega ali pečenega perutninskega mesa (ostankov) ali kuhane gnjati, 1 žhco drobtin, l rumenjak ali drobno jajce, sol. poper. Šampinjone očistimo in operemo, stebla (kocene) pa izvije mo. Tako pripravljene pokropimo z limoninim sokom, da ne potemnijo. Nekaj minut jih dušimo na maslu. Meso ali gnjat drobno zmeljemo na strojčku in zmešamo z rumenjakom, drobtinami, soljo in poprom. S to zmesjo napolnimo kapice šampinjonov in v nadev vtaknemo stebla. Napolnjene položimo v manjši pekač tako, da gledajo stebla navzgor. Pokapljamo jih z raztopljenim maslom in v segreti pečici popečemo pri srednji temperaturi 12 do 14 minut. Pečene okra.simo z limoninimi in paradižnikovimi krhlji ter peteršiljem in še vroče ponudimo. ■J "itr.. ^ib ter naslov Petek - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7,45 Manborsko zvočne pismo - S.OO Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Botzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10 00 Poročila - 11.15 Od pelka do petka - 12.00 Potočila - BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17,00 Prireditve ob koncu ledna - 17 30 Alternativno - 18,00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC . 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Suholii - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga guiranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mah oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.40 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do itinajstih - in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročita - 17.10 Angleščina - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.1(1 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13 00 Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Piincdeljck - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.4.5 Porabsko zvočno pismo - 8.011 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10 00 Poročila - 10.30 Spon - 11 15 Zgodilo se je - 121)0 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.(10 Danes-do trinajstih - 13,30 Popoldne na MV - 14,00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Rilo je nekoč - 17.30 Spoti - 18.00 S kranščakon, cekron, pa z marelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija loreli - 5.40 Prebujajte sest nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne tia M V -8.30 Kost/gosl dneva -9.15 Glasbene novosti - 10 00 Poročila - 10.30 Kratki slik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12 ,30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do Itinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 NajlejrŠc želje s čestitkami in fiozdtavi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte sc z nami - 7.1)0 Druga juiranja kronika - 7.30 lidormacijc v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Zagrebško zvočno pistno - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8 30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 11) 00 Poročila — 10.15 NSTSNMV - 1H5 Borzni utrip - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17 30 Mali oglasi - 18.00 Na narodi farmi - 18.30 Poročita BBC - 1900 Vključujemo Radio Slovenija Čelrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga juiranja kronika - 7.30 Itiforiliacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7 3,5 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV ~ 8..30 Kosl/gost dneva - 9 15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11,15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umeinosijo - 134)0 Danes do irinajslOi - 13-,V) Popoldne na MV - 14 00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Ohveslila - 16 ,30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozOravi .SESTAVIL marko NAPAST angleški i japonski PISATELJ (OAZ. KLAVDU>) EDEN OD ROVANŠKIH JEZIKOV ZDRAVNIK specialist' ZA UŠESNE BOLEZNI ČOLNI ZA PflOUn VPRISTA-MŠČIH ERNA MUSER Dl F en E H CA UTRIP Z OČESOM DEL PRIPRAVE. S KATERO SE KAJ GONI avtomobilska OZNAKA ROMUNUE ALBANCI VOOMK ANTON ZAŠČITENA eORSKA eVFTLICA vouu lONSER- WtAI Krd iNE iRDELE MOJSTER LESOREZA f1753-1M6i SVETOVNO IKRJE TELBNA POŠMOO^A ŠIRJAVA SOBA ZA ČAKANJE ANTIČNI PREBIVALCI UAUJE SOAOOMK PRIZORIŠČE VeVtKUSU r TeoE^Ia VELEBITU STAROGR HL^OF krom KRAU ilVAU T L H TEKOČINA ZA lUPRE-ONACUO LESA. TER L.. i kratica DRŽAVE IDAHO V ZDA ODGOVOR IGEUHD 'J I heSitev prejšnje križanke REKA V ITAIM PRITOK TIBERE i - Vodoravno; skalpel, higiena, Ivanček, zima, IM, O, Erede, FD, ESA, teist, K, eks, aga, natakat, in’ tara, Jagodič, atamani. stran 14 vestnik, 30. septembra^ J podlistki 1 Iz župnijskih kronik: Murska Sobota (45) Sedež slovenske evangeličanske cerkvi V Soboti se je protestantizem zasidral proti koncu 16. stoletja. V matični knjigi v Witlenbetgu (nemško me.sto, kjer deloval in je pokopan Martin Luther in kjer je bila natisnjena Dalmatinova Biblija, op. S, S.), je bil že 1616. leta vpisan kot pripadnik reformirane cerkve Jakob Kotilaj iz Sobote. Najbolj uspešno pa se je širila protestantska vera v okolici Sobote od leta 1605-1672, V tem času so bil« vse nekdanje katoliške župnij« v Prekmuiju v rokah evangeličanskih oziroma kal vinskih pridigarjev. Katoliški duhovniki, ki niso sprejeli Luthrovega nauka, so morali svoje župnije zapustiti, kajti v refomirane cerkve s« prestopili zemljiški gospodje, od katerih pa so bili odvisni ne le obubožani kmetje, ampak tudi duhovščina. Evangeličanski seniorat Eden od prvih senioratov v Železni županiji je bil v Soboti, kamor so ga prenesli od Grada. Jožef Smej v svojem opisu cerkve v Soboti v letih 1071-1971 navaja: »Ko se je začel vršiti prehod iz katoliške cerkve v protestantsko, je v Soboti deloval luteransko misleči dekan in senior Jurij Salasegi (okrog 1593. leta). Prav gotovo je bil prej katoliški duhovnik. Deloval je tudi na književnem področju. Prevedel je boSki duhovnik, podpišem to pravo veroizpoved z mirno vestjo, brez kakršnekoli hinavščine in pretvarjanja, s svojo lastno roko.’ Toda že leta 1616 se je njegovo delovanje v Soboti končalo, ker je od tedaj soboški dušni pastir Ambrož Brehoci. Bil je soboški predikant, ki ga je leta 1616 ordiniral luteransko misleči škof Klaseko- tere užitek je vezan na cerkveno službo). Poleg zemlje je imela tedaj župnija še vinograd na Sebebor-skem bregu. Predikant Gederoci pa ni sam obdeloval cerkvene posesti, kajti »Sobočane! so dolžni - orati, in sicer vsak po 12 brazd. Ob tej priliki jim daje pijačo iz dobre volje, dolžan pa ni.« Ob prazniku sv. Gala so Sobočani dajali duhovniku po enega kopuna (skopljen petelin). V trgu (Soboti) pa je imel tudi pravico do desetine od gosjih mladičev - »žibekov«. Kočarji so mu bili dolžni dajati po enega delavca. Od krsta se Je plačevalo po molitvenik Janeza Habe rmana A ven ari tisa v madžarski jezik. Ta prevod je posvetil Magdaleni, hčerki grofice Marjete Szechv. Za njim je seniorsko službo opravljal Janez Salasegi. Bil je soboški pre-dikant. 1612. leta je podpisal tako imenovano Formulo eoncordiae, kjer pravi: .Jaz Janez Salasegi, so- vič-« Leta 1627 je bila v Soboti vizita-cija. V soboškem gradu je luteranska verska komisija našla duhovnika Gregorja Svetiča, ki je bil dvomi duhovnik pri grofu Mihaelu Szechyu. ki je dobival ustrezno plačo v denarju in naturalijah. Pri cerkvi sv. Nikolaja v Soboti pa je komisija našla duhovnika Janeza Gederocija, ki je užival župnijsko nadarbino (cerkvena posest, k a- en groš in po en kruh. »OtroČnica« (porodnica) naj bi po šestih tednih vstala in prišla v cerkev, da jo predi ka tor »vpelje«, za to pa je bilo treba plačati štiri denarje. Za osebno spovedovanje v cerkvi so predikatorju dajali prostovoljne prispevke... Ob poroki so tržani (Sobočani) dajali »pint« vina, en kruh (vrtanik) in pečenko, zunanji župijani pa tri groše, en kruh, pint vina in pečenko. Ob ženitvenih oklicih so vsi plačevali po štiri denarje. Od pogreba je bilo treba plačati 20 denarjev, od katerih je bila ena polovica duhovnikova, druga pa kantorjeva. Če pa je imel predikator Se pogrebni nagovor. mu je bilo treba plačati dodatnih 20 denarjev. Zanimivo, mar ne? Verjetno je bilo tako tudi leta 1651, ko je bil soboški evangeličanski duhovnik Tomaž Križan, ki je deloval tudi kot senior do leta 1661. Tedanji seniorat je obsegal 14 župnij: poleg soboške z Gornjim Senikom Se Bogojino, Resznek, Kardonfalvo in Gyarmat. 'fomaž Križan je bil verjetno zadnji luteranski senior oziroma dekan, ki je imel nadzorstvo nad nekdanjimi in sedanjimi katoliškimi župnijami in cerkvami v dekaniji. V letih 1671-1673 j« prišlo do rekatolizacije in večino cerkva so spet prevzeli katoličani oziroma njihovi duhovniki. Več krščenih kot članov O novejšem delovanju evangeličanske Cerkve v Murski Soboti sem se pogovarjal z duhovnikom Ludvikom Novakom, ki je tudi senior v Sloveniji, Le-ta deluje v tehle evangeličanskih cerkvenih občinah: Murska Sobota, Puconci, Bodonci. Petrrjvci, Križevci e- I Spomini na organizacijsko delo v Prekmurju s Madžarsko ime za Slovane je bilo »tot«. Zmotno je mnenje, da je to izvirna madžarska beseda. Izraz »tdt«, prvotno »taot«, je prevzet po germanskem »theod«, to pomeni domače pleme v na- Ni treba veliko ugibati, kajti dej- 1 stvo je, da so Madžari ustavili pro- 1 . i til ■:i! sprotju z »walh« (po slovansko Vlah), pripadnikom romanskega ljudstva. Iz samostalnika »theod« je nastal pridevnik »theudisk«, »di-utisk«, iz tega pa Še danes znana beseda »deutsch« (neruški). Madžari sprva niso ločili po imenih ljudstev, ki so živela zahodno od njih, zato so z besedo »tot« označevali tako Germane kot Slovane, Ko so se pa ustalili med Slovani, so se od njih naučili razlikovati posamezna sosednja ljudstva in prevzeli od Slovencev ime »ne-met« za Nemce, z besedo »tdt« pa so še naprej označevali Slovane. Pa tudi pri tem ni ostalo. Beseda »tot« pomeni še danes Slovaka, za Prekmurce pa so vedno bolj uporabljali izraz »vend«. S tem ime- no m označujejo Nemci Lužiške Srbe, Slovenos na Koroškem, za Fince pa so medtem ko pomeni »vendi« celo Rusi, finskem je- ziku beseda Ruotsi švedsko, ker je v jeziku še ohranjen spomin na to, da so prišli organizatorji prve ruske države iz Skandinavije. V Prekmurju in Porabju spominjajo na besedo »tot« še stara madžarska imena krajev: Kistotlak (slovenska ves), Nagvtdtlak (Selo), Tdtkeresztur (Križevci). Najstarejše dokazano krajevno ime v Prekmurju je Or. to pomeni »straža«, Madžari so namreč pod vlado kralja Štefana L Svetega državo razdelili na županije. Ob meji (vsaj ob zahodni) pa so pustih ozemlje zunaj sklopa županij, imenovano »gyepu«. To je bila nekaka vojna krajina, v njej so bite stražne postojanke. Slovenci so bili vešči in nevarni lokostrelci ker so uporabljali zastupljene puščice. Taka po- dor Nemcev, nemške države v Panonijo. Ali bi panonski Sloveni sami lahko ustaviti ta pritisk? Priključitev Prekmuzja k Jugoslaviji Pobude Prekmurcev Prekmurci so poskušali doseči priključitev h Kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev na shodih v Ljutomeru in Radgoni (ta je bil 26. decembra 1918). Ko tej zahtevi ni bilo ugodeno, je bilo bjavljeno v Novinah, »po-božnom, družbenem, pismenom listi za vogrske Slovence«, 9. februarja 1919, da so se sestali »bogojan-ski, beltinski, Črensovski i torjanski duhovniki«. To »spravišče slovenskih duhovnikov iz Zaladske županije« je »enoglasno sprijalo načrt ali plan autonomije za Slovensko krajino« dne 14. januatja 1919. Ta zahteva je veljala prav tako za primer. da ostane Slovenska krajina »v okviru Vogrske države, kakor tudi tč, či se novoj Jugoslaviji pri-kapči«. Komunizem na Madžuskem Toda položaj za priključitev ali vsaj za avtonomijo še ni bil zrel. Antanta je zahtevala od Madžarske, naj prepusti nasledstvenim državam še več ozemlja, zato je mad- tudi primorske begunce, zemljo pa so dobili še solunski »dobrovoljci«. Prepoved katekizmov Novine so pisale 15. maja 1921: » V Prekmurji smo meli slovenski prekmurski katekizem, Steroga smo si z velikimi teiavami i borbami mogli le spraviti i odriati pod vogr-skov vladov. Doket so ovi Šolski predmeti biti v magjarSČini predavani, le katekizem se je podučavao vsigdar v naSoj prekmurSHini. Zda/ pa viSji Šolski svet z ednov odred-bov Sče eSUe to malo dobro, ka smo meli, odstraniti i prisiliti naSo deco, da se navčijo en driigi katekize, Steroga pa niti ne razmijo, vziin toga, da je naS prekmurski katekizem s tehnični ozirov dosta boljSe i prak-tičnejSe vkup posta vlen kak pa ljubljanski. Z druge strani pa ta gospoda ne premislijo, kelko Škodujejo z takSnimi odredbami naSoj dr-Savi od zvuna. .Slovenec' piSe, da so meje Prekmurja eSie ne določene . . končnoveljavno. Morala bi znali žarska vlada menila, da ji lahko gospoda, da so naSi zastopniki pomaga samo sovjetska armada, v Parizi ravnoč s tem pridobili ker je ta dosegala v tistem času Prekmurje za Slovenijo, da so do- veltke uspehe. Vlada je prepustila - - v Prekmurju, Gornji Slaveči, Moravske Toplice, Hodoš, Lendava, DomanjŠevci, Apače, Maribor in Ljubljana.. Slovenska evangeličanska cerkev ima 20.000 članov, dejansko pa naj bi v naši državi živelo 23.000 ljudi, ki so bili krščeni v evangeličanskih cerkvah. Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota, ki jo skušam predstaviti. ima 1.800 članov, ki živijo v Murski Soboti, Černelavcih, VeS-Čiei, Kupšincih, Borejcih, Vanči vasi, Rankovcih, Sodišincih, Murskih Petroveih, Gradišču, na Tišini, Murskih Črncih, Bakovcih, Rakičanu, NemCavcih, Martjancih, Mlajtincih in Noršincih. V omenjenih krajih pa živijo tudi pripadniki drugih veroizfiovedi, zato ni mogoče trditi, da so omenjena naselja povsem evangeličanska, katoliška, binkoštna... Sicer pa je kultura tudi po vaseh toliko napredovala, da se posamezniki ne spotikajo več Čez versko prepričanje drugega. Še več: vedno več je mešanih zakonov. In če že omenjam poroke, naj takoj dodam, da je bilo v soboški evangeličanski cerkvi letos (do začetka septembra) 9 porok, od teh kar 7 »mešanih«, torej so bili ženini in neveste različnih ver. Poročne obrede sta opravljala dva duhovnika: evangeličanski in pretežno katoliški. Sicer pa je poroka praviloma v tisti cerkvi, kateri pripada nevesta. Torej: če je Ona evangeličanka, potem v evangeličanski; če pa je Ona katoličanka, potem je obred v katoliški cerkvi. Evangeličanski duhovnik mlado porčenca blagoslovi, katoliški pa podeli zakrament svetega zakona... Lani je bilo 20 porok, od teh 12 mešanih in 9, ko sta bila oba evangeličana. Letos v osmih mesecih je iz soboške gmajne umrlo 23 Članov, lani pa 47, V istem letošnjem obdobju je bilo 26 krstov, lani v vsem letu pa 37. V dokaz ekumenizma morda še tole: v januarju - tednu krščanske edinosti - so izmenična ekumenska srečanja z bogoslužjem (eno leto v evangeličanski, drugo leto v katoliški cerkvi). Tedaj v rimskokatoliški pridiga evangeličanski duhovnik in obratno. Evangeličani, ki so letih I I oblast levičarskim strankam. Pod imenom »enotna socialistična stranka« so jo prevzeli združeni komunisti in socialni demokrati. Levičarska oblast, ki jo po navadi označujejo z imenom Bele Kuna, se ni mogla ohraniti. Poleg notranjih težav jo je zrušila izdaja: poveljnik madžarske Rdeče ar- 79 staja lokostrelcev. rekrutiranih verjetno iz Slovencev, je bila vasica Or. Ko sem med drugo svetovno vojno delal kot sodniški pripravnik v Lendavi, sem imel na steni zemljevid s starimi imeni prekmurskih vasi. Na tem zemljevidu je bilo zapisano za Or (današnji Strehovci) ime »Sztrelec«. To potrjuje, da so tu stražili mejo lokostrelci. Proti koncu 19. stoletja so krajevna imena pomadžarili: strelec je postal Orszentvid. To je bila doba jrosfiešenega zatiranja narodnih manjšin oziroma njihove asimilacije, zato je z narod- noobrambnega stališča velika sreča, da je bilo Prekmurje leta 1919 priključeno k Sloveniji južno od Mure. Ob koncu tega uvoda moramo ugotoviti: panonski Sloveni so prišli pod madžarsko oblast in tako zgubili politično samostojnost. To 4» Jektuo Ali bi ostali samostojni. made je odredil ofenzivo zoper Romune, načrt za napad pa je poslal romunskemu generalnemu štabu. Romuni so osredotočili na označenih mestih ogromno premoč. Madžarska vojska je bila razbita, Budimpešto so zasedli Romuni. Sklep miruvne konference Mirovna konferenca je odločila z enim glasom večine (dal ga je japonski delegat), da Jugoslovanska vojska se pooblašča za vkorakanje v Prekmurje. Toše je zgodilo 12. avgusta 1919. Pokrajina je merila 920km^. imela je 92.000 prebivalcev, torej približno 100 oseb na kvadratni kilometer. Naravni prirastek v letih 1921-31 10%, značaj dežele agraren. Ukrepi jugoshivansk ib oblasti Agrarna reforma Več kot četrtino veleposestev so razdelili med kmete. S tem so sicer v glavnem ustregli željam prebivalstva, toda nastale so tudi zamere. - A, 1’ ri^!' r ________________________ _ p« rekutvIizBciji su evangeličuni vstali brez cerkve. Za silo ** »molilvarnicu«, 1910. pa veliko cerkev naspruti sobuškega grs***’ naključje? - Fotugrafija: N. J. vernikov, so v Soboti začeli razmišljati o lastni evangeličanski cerkveni občini. Najprej so v soglasju s puconsko cerkveno občino leta 1886 ustanovili puconcko filialo (podružnirtr), nato so kupili zemljišče, na katerem stoji današnja cerkev, in si zgradili zidan bogoslužni prostor, imenovan ,moti-tvarnica’, ki so ga blagoslovili 1890. leta. Oktobra istega leta so poklicali za opravljanje verskih obredov evangeličanskega kaplana Istvana Balogha z Madžarske,« je povedal senior Ludvik Novak. sodelovati v verskem obref*^ kazali, ka v njem slovenski narod prebiva, dokei so zastopniki Motarske Steli to dokazati, da so nej Slovenci, nego .veridi'. 1 zdaj ta gospoda z odredbo, z Sterov Sdejo odstraniti prekmurski katekizem iz rtaSih krSdanskih Sol, zraven na ma-iarski rnlin gonijo vodo.« Davčni količnik Zemljo so ocenili tako visoko kot v Vojvodini. Za ostalo Slovenijo je bil določen količnik 18-20, za Prekmurje 30. (Po količniku se določa čisti katastrski dohodek, po njem pa davek od zemlje.) S tem so kmeta krivično in težko prizadeli, ker zemljarina ni bila usklajena niti z dejanskim dohodkom kmetov niti z zemljarino v preostali Sloveniji. Izterjavah pa sojo brez usmiljenja. Gimnazija v Soboti Za naše poročilo je gotovo naj-j»membnejše, da so jugoslovanske oblasti ustanovile gimnazijo v Soboti. Jeseni 1919 so odprli prvi razred, nato postopoma vsako leto novega. To je trajalo do šolskega leta 1925/26, potem so morali dijaki najvišjih dveh razredov drugam, ker je bilo v teh razredih manj kot 10 učencev. Iz prvega letnika (1919/20) so prišli do velike mature štirje: Janez Bejek in Jožef Ferenčič iz Kroga, Franjo Horvat iz Turnišča ter Jožef Kiizma iz Bogojine. Danes nobe- 1605-1673 uporabljali cerkve, ki so bile pred reformacijo katoliške, so jih seveda obnavljali in opremljali. Tako so v tedanjo soboško cerkev postavili tri zvonove. Potem ko so jo prevzeli katoličani, je nastal spor, ki pa so ga rešili 12. septembra 1795. leta s podpisom prijateljske pogodbe Amico Conventio, v kateri je rečeno: »S to pogodbo pokažemo lepo in Bogu prijetno edinost in medsebojno krščansko ljubezen.« Katoličani so izplačali odškodnino za omenjene zvonove. den več ne živi. (NadalievMie i »Potem sta bila evangeličanska župnija in sedež takratnega seni-orata pod pritiskom in silo protireformacije 1762. leta ukinjena. Evangeličani iz Murske Sobote so se morali izseliti v okoliške kraje. Pozneje so se - večinoma po letu 1781 - smeli zopet naseljevati v Murski Soboti. Ob protireformaciji so nekateri verniki vstopili v katoliško cerkev, večina pa je le ostala zvesta svoji veri in svojemu prepričanju. Toda kot se vse spreminja, so tudi za evangeličane prišli boljši časi po izdaji tolerančnega edikta (leta 1783) cesarja Jožefa H, Ko so na podlagi tega edikta ustanovili 1783, leta evangeličansko faro v Puconcih, so verniki z območja sedanje soboške evangeličanske cerkvene občine spadali tja. Ker pa je bilo območje puconske fare preveliko za enega duhovnika, njen sedež in Sola pa predaleč od Nova evangeličanska cerkev Leta 1892 je kupila soboška evangeličanska cerkvena občina Špitzerjevo hišo, kjer so zgradili Solo, v kateri je poučeval Laszlo Marton iz Koezsega. Kmalu je prišel tudi evangeličanski kaplan, in sicer Istvan Kovats, poznejši redni duhovnik in senior, ki je - po mnenju sedanjega seniorja Novaka - največ pripomogel k razvoju soboške evangeličanske cerkvene občine in prekmurskega senoriata. Leto 1900 je bilo za vernike soboške evangeličanske župnije radostno. Izpolnila seje njihova želja in postali so saDiustujna ccrkveiM občina. Verjetno je k temu pripomogel škof Ferenc Gyuratz, ki je dal tudi pobudo za ustanovitev cerkvenega ženskega društva. Sicer pa so verniki že 1892. leta začeli zbirati denar za zidavo cerkve. Najprej - leta 1907 - so po načrtih Ernoeja Gerelya iz Budimpešte zgradili takratno in še današnje župnišče, leta 1908 pa učiteljsko in kantorsko stanovanje. 13. maja 1909. leta pa so položili temeljni kamen za veliko evangeličansko cerkev, ki so jo gradili po načrtih Samuja Peeze, ki je izdelek madžarske neogotske arhitektonske Sole, Pri gradnji je bilo nemalo težav, toda verniki so jim biti kos tako gmotno kot z deli in prevozi. Bili so zelo zagnani, kajti blagoslovitev je bila že 18. septembra 1910. leta, opravil pa jo je škof Ferenc Gyuratz. Cerkev meri v dolžino 24. široka je 12, visoka 13 metrov, medtem ko sega stolp kar 43 metrov visoko. Cerkev ima več obokov, ki jih podpirajo stebri. Le ti (vendar drugi) nosijo tudi notranja »balkona«, ki sta z obeh strani cerkvene ladje in v višini kora. Na koru so orgle, kupljene 1910. leta, izdelane so bile v Pečuju. imajo 21 registrov m so na pnevmatiko. Stene cerkve krasijo mnogi ornamenti. ima pa le eno sliko: podobo z Jezusovega križanja. Na sliki so nekatere svetopisemske osebnosti, tudi Jezusova mati Marija. Liki na sliki so temni, ozadje pa je svetlejše. Verniku, ki se ob njenem gledanju zbere, veliko pove. Pri oltarju je krstni kamen. Nad obarjen je viiraž (barvno okno) s podobo Martina Luthra. Prižnica jc ob steni bogoslužnega prostora in dvignjena, tako da pridigraja vidijo enako dobro tako tisti, ki so v pritličju, kot oni, ki so na koru oziroma »balkonu«. Nekoč so od tam moški. Cerkev ima tri f.000-kilogramskega ^9 gramskim macljem). kilogramskega. Božja sli4 ji nedeljah ob 9.45. v (pred božičem) in (pred veliko nočjo) pa enkrat tudi ob delavniku prihaja ob nedeljah 220 '' J ob praznikih pa veliko r ■ največ pa ob konfitmaC’^ J je bilo v veri potrjenih ■ Solcev. K sedanjemu stanj n še vrnili N Kot že zapisano, Šteje čanska cerkvena občifh Sobota zdaj 1.800 flano^r^ pa jih je bilo 2.458, Tedaj pa je v Soboti kalvinov, 1.557 katoličahr^ voslavec, 199 ljudi židovh^B 3 prebivalci drugih . Zo V prvi svetovni vojni je oškodovana, saj soji gelske piščali. Nove j® kupilo žensko luč je cerkev dobila kev je dala zgraditi s pvj: ostalih verskih občin I'Lj jaški dom, ki pa so ji i* jj« odvzeli. Leta 1933 lili, orgle pa predelali/ ,.^ pogon. Aprila 1943 js^^j vega kaplana Aladarja^B je uvedel otroško v knjižnem jeziku, CinT leta odšel za vojaSkegaj^,^ se ni več vrnil. Na bil imenovan Mihal ermenda, ki pa je po na njegovo mesto pa 1® Ljifl učitelj in pomožni duh J Barath, ki je ostal leta. V tistem Ictuj^^^B dolgoletni duhovnik Kovač. Duhovniško nezasedeno do 1. ja”? je prišel duhovnik tč' - poznejši senior. V ni 'i so veliko postorili. T» j vili pročelje cerkve j streho na cerkvi in 0^.^^ Šah. V cerkvi so ■a ogrevanje, asfaltiral’ „ dvorišče, elektrificira^', V tistem Času pa J^ ,,,1 oškodovana, saj j« “ lizirala dva lokala, pr'^^ (f niSCu in nekaj sob. ’ zdaj dobiti nazaj, prizadeva sedanji nior Ludvik Novak, 1^ j ( Sko službo nastoph J 1977. leta. Tudi v lih',* vejšem njegovem tev ne manjka. Otn*”'. jemo najbolj zahte^^jJ leta prekritje cerkv«^^/ pleskanje in obnoviN , v notranjosti cerkve- Evangeličanska Murska Sobota je dala 4 duhovnike' Aleksandra Balaij*^^,^ vaka (senior) in nj^S ona Novaka, ki je magistriral iz llJH^lUblllUl lld imajo Študentko Prosič, doma iz j' dira v Bratislavi. 993 ^tnik, 30. septembra 1993 stran 15 I s kronika r Otroci - vrstniki - nasilje J Pravica do varnosti naših otrok Pogovor z vodjo oddelka za operativo UKS Antonom Rozmanom nad otroki in med vrstniki ni od včeraj. Nasilje vedno 7^1®- OdvRoii jc If od tega, koliko ga družba in okolica ^Ptisaia oziroma sankcionirata. »Otrok, ki je pretepen, o tem '»lu >cf>d ....; _________:_____le’ L----------- ■! *8* hi?." ni' * rrdiivami, da r Tit' ? So Pr^vi Ivo ? fci?' ^‘^»aii mjbrt ■f' JSSJ'P** >»1 tla minivrr- niinistr- nesreče. ai . kazenskih in delavcem a drugi ■' '»praviU J___ kazenskih fv'*’ Sl'"- IM 1^ “po^^ojitve), ■.:J."fi uresničili &*t'S= uresničili (T u''inii * 5 ukrepe. '"-'tl iTidi več TV r’un SUJ ie ’^"l-ctBil6de| (. i\‘. bus{jj( po]j(.jj_ Inv i*. tč Si« ■»dl je ii. pogojno za P* so jih delovno v prekrfk?''^ rudi podatki 'O požarih, sl............ I« Radgonski policisti SO morali 25. septembra od 23. ure pridržati vinjenega Vladimiija H. iz Žihlave,. ki so ga ob kontroli cesm^a prometa ustavili v naselju Zihlava. Elektronski alkotest je pokazal, da je bila pri njem dovoljena količina 21. septembra od 22. ure je bil PP Murska Sobota pridržan alkohola v organizmu močno prevlado K. iz Murske Sobote, ki je koračena Zato so mu prepovedali na soboški avtobusni postaji kršil nadaljnjo vožnjo, tega pa omenjeni Vladimir ni upošteval, ampak je na javni red in mir. Vznemirjal je namreč potnike, ki so čakali na avtobus. Za svoj prestopek pa se bo moral zagovarjati še pred sodnikom za prekrške. V enem dnevu zavrnjenih 89 tujcev 21. septembra so na mejnih prehodih v Pomurju zavrnili kar S9 3; Zvonko Adanič, poklicni voznik motornih vozil, in Lea Zemljič, kemijski laborann oba iz Radence, Prisojna ulica 6; Stanislav KCUllJlMLi i Bratuža, lesar iz Ci Imcev l, in Marija Grobnik, Šivilja iz Lešan 21; nadaljeval vožnjo in izzival policiste. Ker so utemeljeno pričakovali, da bo kršitve nadaljeval, so ga pridržali. z njim pa se bo pogovoril tudi občinski sodnik za prekrške. Drzna tatvina 25. septembra je Branko K. iz Čukove storil drzno tatvino, ko je oškodovancu v gostinskem lokalu v Žihlavi odvzel bankovec za tisoč tujih državljanov, ki niso izpolnje- vali pogojev za vstop v Republiko avstrijskih šilingov, ki mu ga ni ho Slovenijo. Od tega je bilo 54 držav- Ijanov Latvije, 13 Srbije, 9 iz Makedonije. 6 BiH, 3 Hrvaške, 2 Madžarske in po en iz Poljske in Bolgarije Puška brez dovoljenja Leodavaki-policisti Sn Ignac« H. iz Imirl ziiscgli malokHlihrskn pu tel več vrniti. Vlom v beltinsko lekarno v noči s 25 na 26, september jc v K t: neznanec vlomil v lekarno v Beltin , F čih, od kodei je iz blagajne odnesel ' -J JO.tHBI tolarjev. Policisti lu knnri I nalisii za siorilcčni še poizvedujejo ; ' ' MILAN JtRSE j Franc Rožman, tapetnik iz Lomanoš 14, in Angela Fekonja, šivilja iz Lomanoš 4; Ivan Dokl, kmetijski tehnik iz Lastometec 4. in Slavica Kupljen, ekonomski tehnik iz Ivanjskega Vrha 16, Videm ob Ščavnici: Mirko Pučko iz Brezja 4, nezaposleni delavec, in Darinka Zrinski iz Sovjaka, konfecionarka. Čestitamo! n irV 4 t 'v ■ k I r "1 s- DOBER ULOV Bojan Novak iz Grlave, član Ribiške družine Ljutomer, ki se že 15 let ukvatja z ribištvom, je imel pred dnevi srečno roko. V gro-moznici v Borečih pri Ljutomeru je uspel uloviti 9,3 kilograma težkega krapa, ki je doslej njegova največja riba. MJ fotografija; Albert Abraham stran 16 vestnik, 30, septembrajj h Šport Konjeniška prireditev v Ljutomeru Kegljanje Druga državna moška košarkarska liga iV« Najboljši maratonec Duras (J. Sagaj), nova zmaga Charlija Somollija (M. Slavič) Namesto v Ljubljani so z Markom Slavičem starejšim bile v soboto v Ljutomeru ka- iz Ključarovec s kilometrskim saške in galopske dirke, ki jih Časom 1:20,8 pred Sandyjem je organiziral Konjeniški klub Capricem (Ivo Žan. Ljub-Ljutomer. V središču zanima- Ijana) in Meadow Meritime ljubiteljev kasaSkega nja ljubiteljev kasaSkega športa sta bila slovenski kasa- [ oktobra morda zopet v Ljutomeru. V preostalih dirkah so Ljutomerčani ostali brez zmage. Najboljše uvrstitve pa so do- Poraz Nafte V prvem kolu medregijskega prvenstva v kegljanju je EHO Hrastnik premagal Nafto iz Lendave s 7:1. Točko za Nafto je dosege! Levačič z 824 podrtimi keglji. Preostali Lendavčani pa so dosegli naslednje število kegljev: Horvat 835, Peric 820, Kopinja 792, Žalik 778, Matko 338 in Kerman 367 podrtih kegljev. V drugem kolu igrata Nafta : Krilato kolo v Radencih.(MŽ) Druga zmaga Radgone v drugem kolu prvenstva v drugi državni moški košarkarski ip V UJU^CLJi ^VJU pjVCILMVeJ v Ul Ugl UlidVIII IllU&M K(tJ »AJ "r je Radgona gostovala v Celju in premagala Inpos Celje s 76:65. Radgono so bili: Pisac 21, Ozmec 20, Ulaga 15, Gomboc 11, Bratkovič 2. V tem tednu igra Radgona v Radencih z Bistrico in SW* Košarkarski pokal J Metka premagala Pomuije ški derbi in hitra dirka v med- i narodnem razredu. Sicer pa j je bilo na sporedu sedem ] dirk, od tega šest kasaških in j ena galopska. V slovenskem kasaškem maratonu, ki je bil prvič v Ljutomeru, je startalo deset najboljših slovenskih kasačev, med njimi kar štirje iz Konjeniškega kluba Ljutomer, na 4000 metrov dolgi progi pa je zmagal Duras Z Jožetom Sagajem iz Ključa- , rovec. Dosegel je kilometrski čas 1:21,29,3. Zmago si je Duras priboril v ciljni ravnini, ko je za las prehitel vodečega Figar Asa (Ivan Humek, Kr- Dtiras in Jože Sagaj iz Ključarovec. Lani sta zmagala na slovenskem kasaškem derbiju, letos pa v slovenskem pokalu in slovenskem kasaškem maratonu. ško). Jože Sagaj, ki je lani (Lojze Gorjanc. Brdo). To je zmagal na slovenskem kasa- bila že letošnja peta zmaga Škem derbiju, letos pa je bil Charlija Somollija, vendar to- najboljši v slovenskem po- kra t na vajetih Marka Slaviča kalu. je s prvim mestom na starejšega, ki je zamenjal sina slovenskeln kasaškem maratonu dosegel Se en velik uspeh. Drugo mesto je zase- Marka, ki se je v prometni nesreči hudo poškodoval in leži v mariborski bolnišnici. del Figar As (Ivan Humek), Dirka je tudi štela za pokal tretja je bila Pelka II (Jože Subaru. Po predzadnji dirki Hrovat, Ljubljana), četrti pa Sax (Franc Lovrenčič, Maribor). V hitri dirki, kjer je star- vodita Charli Somolli in Fit. ki imata po 30 točk, na tretjem mestu pa je s 25 točkami Meadow Meritime. O zmago- talo osem kasačev, je za ne- valcu pokala Subaru bo odlo-sljivo zmagal Charli Somolli čala zadnja dirka, ki bo 9. segli: v drugi dirki je First Lady (Branko Slana) zasedla drugo mesto. V tretji dirki je bil Lex (Slavko Jureš) tretji. V četrti dirki je Legolas (Vlado Žnidarič) zasedel tretje, Agrina (Jože Osterc) pa četrto mesto, V promocijski ravni galopski dirki Konjeniške zveze Slovenije je med 7 konji zmagal Purpel Peny (Renata Mairing. Dunaj). Kljub slabemu vremenu in trgatvi si je dirke ogledalo okrog 500 ljubiteljev konj- skega športa. Feri Maučec Namizni tenis Judo v tretjem kolu tekmovanja za pokal Košarkarske zveze Slove^ etka iz Cefia v Murski Soboti Dremaeala Pomurie s 60:45- Preskovanje ovir Lep uspeh Meškove V Celju je bilo tekmovanje v preskakovanju ovir za pokal Slovenije. Lep uspeh je dosegla Nina Meško iz Murske Sobote. V močni konkurenci jahalcev in v slabem vremenu je v parkurju A-2 (1,10 m) med 3'7 tekmovalci s Kordonom zasedla izvrstno peto mesto in prejela posebno nagrado. V parkurju L (1,20 m) je bila v mladinski konkurenci odlična tretja, v skupni uvrstitvi pa deveta. Badminton . Sekereš- Metka iz Celja v Murski Soboti premagala Pomurje s 60:45- strelki pri Pomurju: Zadružnikova 14 in Drožinova 12. V predzadnjem kolu prvenstva v slovenski košarkarski ligi z* Pomurie v Domžalah oremaealo domačo ekino s 43:34- Ko®!, je Pomurje v Domžalah premagalo domačo ekipo s 43:34. koncem so si mlade košarkarice iz Murske Sobote že zagoto*'® mesto, (ZT) Odbojka Mednarodni turnir (lit? V Ljutomeru je bil mednarodni moški odbojkarski turnir, ut 7 so sodelovale tri ekipe. Rezultati - Vileda : Ljutomer 2:1, 2:0 in Minsk : Ijutomer 2:0. Vrstni red: 1. Vileda (Maribor), 2 M" Ljutomer. K I J V prijateljski odbojkarski tekmi je novi slovenski prvoligaš premagal novega hrvaškega prvoligaša Varaždin s 3:0. (NS) Kajakaštvo Horvat in Kuzmič prva V Tacnu je bila finalna tekma kajakašev in kanuistov za slove^^ zlwin je drugi, Cipot pa Šesti. Med ml. pionirji je ’ ' '' -4 v kat, K-1 1’9^5 J- .... JW T xu - • - zasedel tretje mestoin tudi v skupni uvrstitvi je tretji. Pri pionirji^-pj - SakaČ zasedel četrto, Miro Bokan pa Šesto mesto. V skupni a SakaČ četrti. Bokan jia sedmi. , Na mednarodnem maratonu v spuslu v Zagrebu je zniag^' Kuzmič iz Kroga, Miran VereS pa je bil drugi. V kat. C-2 sta Pšl"' pot zasedla drugo mesno. RAZPORED TEKEM I.DNTL I. koto-2.10. 93 POTROŠNIK : TAM G. V. ,1* t ( 1 Unger-Benkovič prva v Avstriji Na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Beljaku so igralci Potrošnika dosegli lep uspeh. Med člani posamezno je bil Benkovič tretji, lanski zmagovalec tovrstnega turnirja Unger pa je za uvrstitev v polfinale izgubil z Mariborčanom Tancerjem. Lep uspeh sta dosegla mladinca Strašek in Horvat, ki sta se uvrstila med osmerico, pri Čemer je Horvat med drugimi premagal tudi Jamška, Petar pa se je uvrstil med najboljših 16. Lep uspeh pa je dosegla dvojica Vngei-Benkovič. ki je zmagala. Med mladinci je Horvat zasedel drugo mesto, Petar tretje, favorit Strašek pa se je uvrstil med osmerico. Pri pionirjih je zmagal Solar pred Kocuvanom. Na kvalifikacijskem mladinskem turnirju v Novi Gorici za uvrstitev na letošnje turnirje TOP 12 pa je dosegel velik uspeh Horvat, saj se je z drugim mestom uvrstil v prvo jakostno skupino, kjer bo med mladinci zaigral prvič. Z igro in uvrstitvijo je razočaral Solar, ki je pristal med 32, kamor se je uvrstil tudi Kocuvan. V soboto se začenja tekmovanje v I, DNTL. Potrošnik bo v Murski Soboti gostil enega od favoritov za na j višji naslov TAM O V iz Maribora. Prvi favorit prvenstva Arcont iz Radgone pa bo gostoval pri Novotehni v Novem mestu. M. U. Pokal Alpe-Panonija Sobočanom v Leobnu v Avstriji je bil tretji in hkrati zadnji turnir v judu za pokal Alpe-Panonija. Lep uspeh so dosegli soboški in lendavski judoisti, saj so zasedli več prvih mest. Rezultati: pionirji -28 kg: 2. Živko (Le.), 31 kg: 2. Kovač (Ce.j, 34 kg: 1. Časar (Le.), 38 kg: 2. Babič (Le.), 3. Pavšič (Le.), 42 kg; 2, Žilavec (MS), 3. Rančigaj (MS), 50 kg: 3. L. Cifcajlo (MS). 5. Bobič (MS), 55 kg: 1. Hašaj (MS). Med pionirji je zasedla ekipno prvo mesto Murska Sobota s 53 točkami pred Leobnom. 52, in Lendavo, 51 točk. Mladinci - 60 kg: 1. D. Vehab (MS), 3. Čuk (MS), 65 kg: 1. Pavlič (MS), 2. Lazar (MS), 71 kg: ■ 2, Pišek (MS), nad 71 kg: 1. Pozderec (MS), 2. Ker ec (MS). Vrstni red mladincev; 1. Murska Sobota 69, 2. Leoben 21 in 3. Volsberg 13 točk. Mladinke - 40 kg: 3. Perne (Le.), nad 40 kg; 4. Marič (MS), Skupni zmagovalec je Murska Sobota s 122 točkami pred Leobnom, 104, in AŠKOM iz Gradca, 92 točk. (TK, JK) Slovenska šahovska liga Dober start Radenske-POM-GRADA Atletika Igre treh dežel v Italiji so bile Letofeaje jubilejne 20. igre treh dežel, na katerih sodelujejo mladi športniki avstrijske Koroške, Furlanije in Slovenije. ftavico sodelovanja na tem tekmovanju imajo samo tekmovalci in' tekmovalke, ki niso starejši od 15 let. TeJstsscrvali so v atletiki, rokometu, košarki, odltojki, tenisu in namiznem tenisu. V slovenski ekipi so bili tudi trije Športnik) iz Murske Sesute in s svojim nastopom pripomogli k premočni zmagi Slovenije, V od-■ bojkarsti ekipi je nastopila Andreja Drevenšek (Pomurje Murska Sobota), v atletski reprezentanci SLovenije pa sta nastopili Člmiid AK Pomurje iz Murske Sobote Barbara Berden, ki je zmagala v skoku v višino s 169 cm, m Sonja Roman, kije bila prva v teku na 800 m s časom 2;25J], "Vse tri so dobile zlate medahe. Kot fitener slovenske atletske reprezentance je na i^ah sodeloval tudi Mirko Šeruga iz Murske Sobote. Naslednje igre treh dežel bodo na V Dobrni so bila odigrana Štiri kola v slovenski Šahovski ligi vzhod, kjer sodelujeta tudi pomurski ekipi Radenska-POM-GRAD iz Murske Sobote in Lendava. Rezultati - 1, koto - Radenska-POM-GRAD : Polskava 5:5 (Zmagali so D. Han, Radosavljevič. L Neret, B, Neret, remizirala pa A. Kosin K. Marič); Lendava: Stovenj Gradec 4,5:5,5 (Zmagala sta Žilavec in T. GniSkovnjak, remizirali pa Gaber, Vidič, Ivanc, Sirbad in Balaž); 2. kolo - Radenska-POM-GRAD : Slovenj Gradec 8,5 : 1,5 (Zmagati so Kovač, Coklin, L Neret. B. Neret. K. Marič, P, Kelemen, Števanec, remizirali pa D, Hari, A. Kos, Radosavljevič); Poljčane : Lendava 6:4 (Zmagali so Gaber, Vidič, Verko in T. GruSkovnjak); 3. kolu - Kaden-sia-POM-GRAD : Poljčane 8:2 (Zmagali so Kovač, A, Kos, Radosavljevič, L Neret, B. Neret, M. Marjč, remizirali pa Coklin, D. Hari, P, Kelemn. Števanec), Lendava : Žalec 3:7 (Zmagala sta Balež in T Gniškovnjak, remizirala pa sta Vidič in Ivance); 4. kolo - Radenska-POM-GRAD ; Lendava 6:4 (Za Pomurje-PO M-G RAD so zmagali Kovač, Coklin, I. Nerat, B. Nerat, K. Marič, remizirala pa Radosavljevič in Tom pa, za Lendavo pa so zmagali Vidič, Žilavec, Balaž, remizirala pa Ivanec in T, Gruškovnjak). Preostala tri kola bodo v soboto in nedeljo v hotelu Diana v Murski Soboti. avstrijskem Koroškem. Mirko Šeruga KK Pomurje Murska Sobota Po treh letih zopet tekmujejo Tenis Prvo mesto Radgončanu Avsecu Teniški klub Murska Sobota je pripravil odprto prvenstvo Sobote v tenisu za veterane Slovenije. Sodelovalo je 85 tekmovalcev in tekmovalk. Rezultati - muški 35-45 let: 1. Branko Avsec (Radgona), 2. Zvone Lonec (Branik), 3. Dalibor Geder (MS). 3. Ljubo Kološa (MS); 45-55 let: 1. Svenšek (Branik), 2. Kos (S. Bistrica), 3. Mulej (Branik); 55- 60 let: 1, Muhič (Hoče), 2. Radulovič (Branik), 3. Kocijančič (Sl. Bi.); 60-70 let: 1. Kocijan (Olimpija), 2. Decosta , 3. Regovič (oba Brežice); na^TOlet: 1. Jagodič, 2. Žižek (78 let), 3. Albanažek (vsi Olimpija); ženske - 30-40 let: I, Štefka Hojnik (Razvanje), 2. Marta Kos (Sl, Bi,), 3. Vera Nahberger (Ptuj), 4. Bernarda Barbarič (MS); nad 40 let: 1, Vrtačnik (Sl. Konjice), Z Preiog (Store), 3, Podgoršek (Sl, Konjice); mešane dvojice: L Kos - Vertačnik, 2, Svenšek-Hojnik. 3, Brada n-Prelog. Košarkarski klub Pomurje iz Murske Sobote v zadnjih treh letih s člansko ekipo ni nastopal v ligaškem tekmovanju. Ves čas pa so v klubu vztrajno delali z mlajšimi kategorijami, in to se jim je obrestovalo, saj so vzgojili obetavno ekipo mladincev (Gonter, Kar, Ivanc, PolaniČ, Horvat. Žižek, Kuzmič, Donko in Turza), Tem so sc pridružili nekateri igralci, ki so že tekmovali v članski ekipi Pomurja, To so: Juteršnik, Tinev, Tušar, Šarkanj in Rajbar, ki je nazadnje nastopal za Radgono. Iz IPC-ja Sebe borci pa je prišel Pavlovič. Tako sestavljena ekipa bo v novi tekmovalni sezoni nastopala v tretji državni košarkarski ligi. Tekmovanje se začenja 3. oktobra, ko igra Pomurje prvo tekmo z Mariborom, Vse tekme bo Pomurje odigralo v telovadnici soboške tretje osnovne Sole, Soboški košarkarji se nanje pripravljajo že od 26, Vesna Ilirija Novotehna : Olimpija : Melamin : ARCONT POTROŠNIK Vesna : NovoWl”*’ ' : Ilirija i v. koto-6.11.93 ,. ‘ Ilirija : TA« G-'z II, kolo-9.10,93 TAM G. V. Melamin Olimpija POTROŠNIK ■ ■ ARCONT ■ Novotehna Novotehna ARCONT Melamin Olimpiji ' Ilirija Vesna III. kolo - 16.10. 93 VI. kolo-27. 11. 93 TAM G. V. : Olim^ POTROŠNIK : TAM G. V. t I Vesna Ilirija Novotehna ARCONT TAM 6. V. ■ POTROŠNIK : Olimpija . Melamin IV. kolo-23.10. 93 TAM G. V. Olimpija : Melamin : ARCONT Vesna Ilirija ■ S® 1 .1 VII. k-»lo - 4.12. 93 : TAM« Nove,. ARCONT Melamin Olimpija Ilirija RAZPORED TEKEM I. DOL-MOŠKI I. kolo-16.10. ’93 VIGROS P. N. Graniti LJUTOMER Fužinar Olimpija Minolta B. ■ Topolšica PROM Granit P. Pionir Olimpija Pionir Granit V. II. kolo - 23.10. '93 Minolta Granit PROM Topolšica VIGROS Pionir Olimpija Fužinar LJUTOMER N. Graniti III. kolo - 30.10. '93 N, Graniti LJUTOMER Fužinar Olimpija Pionir . Minolta VIGROS Topolšica PROM ■ Granit IV. kolo-20.11.'93 Minolta PROM Topolšica VIGROS N. Graniti Granit Pionir Olimpija . Fužinar LJUTOMER V. kolo-24,1t/93 LJUTOMER Fužinar : Minolta : N. Graniti julija pod vodstvom trenerja Slavka Domjana, Prva dva tedna Pruateliski rokomCt so vadili dvakrat dnevno, .sedaj pa trenirajo štirikrat tedensko. Upajo, da bodo stariali dobro pripravljeni. Želijo si, da bi tokrat zasedli peto ali šesto mesto, v naslednjih letih pa se uvrstili v drugo državno ligo, kjer sedaj tekmuje Radgona. S. Domjan 1 s ] VI. kolo - 27.11. Fu2"* Minolta Topolšica VIGROS N. Graniti LJUTOMER VII. kolo-4.12. Fužinar Olimpija Pionir Granit PROM Vl^ ToP^ _ iO] Vlil, kolo - 11. Minolta fiftr VIGROS Krtpl N. Graniti SopIL- LJUTOMER Fužinar Minolta Gtš';' ■ IX. kolo-18.12' Olimpija . Pionir Granit PROM Topolšica L I I Pomurka premagala Radgo"" ^) dl.?? Prijateljska rokometna tekma med pomurskima ' gono in Pomurko iz Bakovec, ki je bila v Radencih, se 7*^ n>in ; Bakovčanov z rezultatom 37:25. Najboljši strelci: Husat Pomurko ter Trbuc If) in Zalodec 5 zai Radgono. I U h ^tnik, 30, septembra 1993 stran 17 Šport državna nogometna liga Mura: Publikum 0:0 Sobota - [grišče Mure, gledalcev 300(t. Sodnik: Mitrovič (Ljub- Baškovič ■ -----č 7, Slavic 6, (Kokol 5), Cifer 7. Breznik 6, Ilič 6, Cener ’ tmaniš 6, Bakula 6. Gliha 6, Belec 6, Emeršič 5, (Baranja 5). : Potrošnik 4:1 (2:0) 'ShSče Izole, gledalcev 5(X). Sodnik : Horvat (Vrhnika). Strelci: ((31'1'“,! ’’ (^0), 2:0 Rudonja (28), 3:0 Nikčevič (60), 4:0 Nikčevič ....... ....................... Godina 6, Božič 5, Črnko 6, Jančič 5. Pek 6, . c ..... X . • i. O| ■ b. Baranja 6, (Gabor -), Kosič 5, Šarkezi 7, Škaper 6. I. SNL MURA Živila Olimpija Koper Publikum Maribor Gorica Izola Cosmos Optimizem Primorje Istragas POTROŠNIK Mavrica Rudar (V.) Krka 6 5 1 0 19: 4 11 6 5 1 0 13: 5 11 6 4 2 0 20: 3 10 6 3 3 0 12: 4 6 3 3 0 10: 5 6 3 2 1 7: 3 5 3 11 8: 5 622211:9 6 2 13 6 12 3 6 114 6 0 3 3 6 114 5 0 2 3 6 0 2 4 6 0 15 3: 8 5:11 8:13 3:10 4:15 6:11 5:17 3:14 9 9 8 7 6 5 4 3 3 3 2 2 1 :1 Nogometni komentar Džalma ni več trener Potrošnika '“j ^f^avna nogometna liga oF ■ ■ Turnišče : Era Šmartno 2:1 (0:1) ^'ttlei^^ ” Turnišča, gledalcev 250. Sodnik: Horvat (Marih R* (51), 2:1 Lackovič (70), Vfjpj - " ' Stam^nfT ai*Vtv\ F shar \i4i - Igrišče Turnišča, gledalcev 250. Sodnik: Horvat (Maribor). . ■■ ■ Stamenkovič, Kokaš, (Lacko), Lebar, .Mujdrica, KoveŠ, ®'r)ko, Rous, Pucko, Novak, Lackovič), Časar. “ejtrans: Dom Kaffe 1:0 (0:0) ^Uir- Bel transa, gledalcev 200. Sodnik: Vozlič (Kristan vrh). 14-' Ruih. Pnklav ( •Rajh, Puklavec, Modlic, A. Osterc, Posavac, R. Berendi-Nrc, SreS, Stojko, (Kutuš), Z. Osterc, Slana,(NŠ) Jici, aiojKo. iKutusj, i., ijsterc, siana,(iv;>j Woelenient: Nafta 1:1 (0:0) I " L ~JSTišČe Elektroelementa, gledalcev 600. Sodnik: Džaferovič /'»T.ičr *■* Hološek (85). ™’niliiij; ■ Balantič. Bukovec, D. Novak, Baša, Drvarič, Hozjan. ■ aabjan, Hereeg, Žalik, T, Novak, (Utroša), ^^Žavna nogometna liga I :________________ L i Piv" nogometna nga--------- ij Dover: Trgotrans Ižakovci J* .p” 'ta ?iK5 Doverja, gledalcev 150. Strelec za Trgotrans Zrim s_< -vrollATltlJ I I I ^1 JiD uicuiiiniTif t ' , •* * '*■ ’^"'‘Ste;".^l!n«ieje do sobote, 2, oktobra 1993. Pn žrebanju -* ' I’ pravilnih tipov, I Priimek in ime ter naslov I I II. SNL Avto bum TURNIŠČE Finali Korotan NAFTA Steklar Dom kaffe Set Vevče BELTRANS 6 5 0 1 13: 1 10 6 5 0 1 14: 0 10 6 4 11 9: 6 9 6 4 11 7: 6 9 6 3 2 1 13: 4 0 6 3 2 1 9: 9 8 6 2 3 1 8: 6 7 6 2 2 2 9: 9 6 6 2 13 11:9 5 ERA Šmartno 6 2 1 3 9: 9 5 Elektroelement 6 13 2 10:10 5 Rudar (T.) Dravinja Triglav St, pivovarn a Medvode III. SNL Kovinar Drava Papirničar Impol SI.Gradec Aluminij Dravograd Žalec SKS Dover Svoboda Pohorje Kob Ford Pobrežja TRGOTRANS I. MNL MS 6 2 13 10:12 5 6 2 0 4 10:10 4 6 0 3 3 8:14 3 6 1 0 5 4:10 2 6 0 0 6 4:25 0 5 3 2 0 10: 3 e 5 3 1 1 12: 7 7 5 2 2 1 8: 5 6 5 2 2 1 7: 4 6 5 2 2 1 10: 8 6 5 3 0 2 12:11 6 5 2 2 1 5 13 1 5 2 12 5 12 2 5 12 2 5 113 5 113 5 0 14 8: 7 6 5: 3 5 8: 9 5 7; 8 4 7:14 4 7:10 3 5:10 3 4:11 1 Rezultati - S. kolo Tigop Dokležovje Serdica Čarda Gančani Rakičan Grad Bakovci Remet Liutomer Čarda Dokležovje ■ Rogašovci Serdica Rakičan Cankova Tišina Tigop Gančani Bogojina Grad Bakovci Tišina Bogojina Cankova Ljutomer Rogašovci Remet 2:2 1:1 3:0 1:0 1:2 1:0 0:2 5 4 1 o 15: 4 9 5 3 2 0 5 2 2 1 5 2 2 1 5 2 2 1 6: 3 8 5: 3 6 6: 5 6 7: 7 6 521211:85 5 2 12 5 2 12 5 2 0 3 5 12 2 5 12 2 5 12 2 5 113 5 0 14 9: 7 5 6: 8 5 7: 6 4 6: 9 4 5: 8 4 4: B 4 6:10 3 3:12 1 I. ONL Lendava Rezultati - 5. kolo Hotiza Nedelica Dobrovnik Ronkove i Mladost Polana Renkovci Mostje Kobilje Odranci Olimpija ■ Črenšovci Bistrica Kobilje f Črenšovci 1 Mladost f Odranci 1 Polana f Nedelica 1 Mostje f Dobrovnik f Hotiza I Bistrica 1 Olimpija i II. MNL MS Rezultati 5. kolo Križevci Tešanovci Hodoš Prošenj ak. Apače 11 plaviti Puconci Bratonci Tromejnik Prosa njak. Hodoš Filovci Križevci Apače Šalovci Tešanovci 11 plavili Ro mah 1:3 1:1 0:0 3:0 1:1 6:2 5 4 1 o 10: 2 9 5 4 10 5 3 11 5 3 11 5 2 12 8; 2 9 6: 2 7 8: 7 7 7: 3 5 5 2 12 14:12 5 5 2 12 5 2 0 3 5 12 2 5 113 5 0 14 5 0 14 5: 8 5 8: 8 4 5: 6 4 3: 8 3 5:13 1 2:10 1 : Puconci ; Filovci Rom ah Bralo n ci Šal ovci , Trama jntk 3:4 1:0 8:0 3:1 2:1 2:3 5 5 o o 17: 6 10 5 4 0 1 12: 6 5 4 0 1 6: 3 5 3 0 2 0: 6 5 2 12 11:5 5 2 0 3 16: 6 5 2 0 3 10: 8 5 2 0 3 5 2 0 3 5 2 0 3 5 113 5 0 0 5 8: 9 0: 9 0:10 5:10 1:33 8 a 6 5 4 4 4 4 4 3 0 II. ONL Lendava Rezultati - 5, kolo Panonija Žitkovci Graničar Kapca prosta Panonija La koš Zvezda Kapca Žitkovci Nafta B Graničar Nafta B Zvezda La koš 5:0 pral. 1:6 5 4 1 0 16: 4 9 5 4 1 0 15: 4 9 3 111 4 0 2 2 3 10 2 4 10 3 4 0 13 8: 7 3 8:10 2 3: 5 2 7:16 2 5:16 1 V Šestem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi je soboška Mura izgubila prvo točko, Sobočani so pred svojim občinstvom in z novo močjo Jermanišem na srečanju s celjskim Publikumom > iztržili le točko. Bili so sicer boljši nasprotnik, večji del napadali in tudi imeli številne zrele priložnosti za gol. ki pa jih zaradi nespretnosti napadalcev ali odlične obrambe vratarja Zupana niso izkoristili. Niso znali tudi izkoristiti številčne premoči, saj so od 40, minute dalje, ko je bil izključen Pirc, igrali z igralcem več. Celjani, ki so se odločili za obrambno taktiko, so z organizirano in disciplinirano igro uspevali odstranjevati vse nevarnosti pred svojimi vrati. Tako so zasluženo odnesli točko iz Murske Sobote. Drugi pomurski prvoligaš Potrošnik je gostoval v Izoli in se vrnil z nekoliko previsokim porazom. Beltinčani so sicer tekmo dobro začeli in že v osmi minuti imeli ' idealno priložnost za gol, ko se je Škaper po lepi podaji Šarkezija, ki je tokrat najbolj izstopal v moštvu Potrošnika, sam znašel pred vratarjem Talajičem, vendar mu je žoga zaradi spolzkega igrišča ušla. Gostitelji so na to odgovorili z nevarnim napadom, ki se je zaradi nezanesljive obrambe Potrošnika končal z enajstmetrovko. ki jo je kapetan gostiteljev spremenil v gol. Zaradi nepazljivosti obrambe gostov je Izola dosegla tudi drugi zadetek. Tik pred odmorom se je ponudila idealna priložnost za gol Škaperju, I vendar je s kakih petih me- trov zgrešil vrata. Gostitelji so tudi izkoristili začetek drugega polčasa in si z dvema goloma zagotovili visoko vodstvo. Šele nato so Beltinčani uspeli prek svojega najboljšega strelca Škaperja doseči časten zadetek. Po porazu je bilo nezadovoljstvo tolikšno, da je predsednik kluba Viktor Ketler uresničil tisto, kar se je v Beltincih že nekaj časa govorilo. Sporočil je trenerju Džalmi Markoviču. da ne bo več vodil moštva. Trenerju Markoviču, ki ima veliko zaslug, da je beltinski Potrošnik v minuli sezoni ostal prvoligaš, so naj- jejo z uspehi. Tokrat so premagali Ero iz Šmartnega in samo potrdili svojo visoko uvrstitev. Tako kot na zadnjih tekmah se je tudi tokrat izkazal levi branilec Lebar, ki je zopet odlično izvedel prosti strel in je tako s 6 goli naj- boljši pomurski strelec Hokej na travi Alfred Jertnaniš močna okrepitev soboške Mure v drugi ligi. Prvo zmago na domačem igrišču je dosegel tudi Beltrans iz Veržeja, ki je premagal Domžale. Strelec odločilnega zadetka je bil M. Osterc, ki je s 5 goli najboljši strelec v moštvu, Veržejčane ■ pa je za enajstmetrovko oško-■ doval tudi sodnik Vozlič, No-■ gometaši lendavske Nafte so prinesli dragoceno točko iz Zagorja, kjer so igrali neodločeno z Elektroelementom, Ta je tem pomembnejša, ker so zaradi izključitve Baše nekaj časa igrali z igralcem * manj. Lendavčani so tako obdržali stik z vrhom lestvice. Nogometaši Trgotransa iz bolj očitali, da je moštvo fizično premalo pripravljeno za prvenstvo. Zamerili pa so mu tudi, da je v Izoli uvrstil v moštvo z dvema rumenima kartonoma najboljšega strelca Škaperja, ki v nedeljo proti Rudarju, ko bi Beltinčani morali zmagati, ne bo igral. Zelo uspešni pa so bili v Šestem kolu pomurski drugoli-gaši, saj so osvojili kar pet točk. Nogometaši Turnišča, ki so odlično startali. nadalju- Ižakovec so po petem kolu prvenstva v tretji državni ligi Se vedno brez zmage. Tokrat jih je v Račah premagal domači SKS Dover. Zanimivo je, da so Ižakovčani v prvem polčasu vodili z golom Znma. vendar so v nadaljevanju popustili, Upajmo, da bodo v soboto zaigrali bolje in premagali Pobrežje. S svojo drugo zmago so razveselile nogometaSice Ižakovec, ki so v Jaršah prepričljivo premagale domače moštvo, Zopet sta se izkazali državni reprezentantki Korpi-čeva s tremi in Šemnova z dvema goloma. Po dveh kolih so Izakovčanke dokazale, da so kandidatke za naslov prvaka. Feri Maučec Odigrana le ena tekma Začelo se je prvenstvo v slovenski ligi v hokeju na travi, kjer sodeluje pet moštev; Lipovci, Triglav (Predanovci), Svoboda (Ljubljana), Železničar (Maribor) in Pomurje (Murska Sobota), V prvem kolu je bila odigrana le ena tekma. Železničar je v Lipovcih premagal Pomurje z 1:0. Tekma Svoboda : Lipovci hi bila odigrana, ker je Svoboda odpovedala. Triglav pa Je bil prost. V drugem kolu, ki bo v nedeljo, igrajo: Lipovci : Pomurje in Triglav : Svoboda, Železničar pa je prost. Štumbergeijeva prva v Ajki na Madžarskem je bil mednaradtii mladinski Šahovski turnir 'O se ga udeležile tudi Strelci I. SNL 7 golov: 4 gole: 2 gola: 1 gol: Gliha (Mura) Cen er (Mura) Škaper (Potrošnik) Džafič (Potrošnik) Ilič (Mura) Belec (Mura) Cifer (Mura) Emerdič (Mura) Baku la (Mura) Krančič (Mura) Strelci II. SNL 6 golov: 5 golov: 3 gole: 2 gola; 1 gol: Lebar (Turnišče) Rob (Nafta) M. Osterc (Beltrans) Hereeg (Nafta) Ro us (Turnišče) H ranilo Vič (Nafta) Koveš (Turnišče) R, Berendijaš (Beltr.) Šabjan (Nafta) Novak (Nafta) Žalik (Nafta) Dominko (Turnišče) Novak (Turnišče) Lackovič (Turnišče) Stojko (Beltrans) Z, Osterc (Beltrans) Berendijaš (Beltrans) Slana (Beltrans) ženska nogometna liga IŽAKOVCI Idrija Livar Krim Dolič Koper Vrhnika Jarše 2 2 0 0 9:1 4 1 1 0 0 4:1 2 1 1 0 0 2:1 2 1 1 0 0 1:0 2 1 0 0 1 0:1 0 10 0 1 1:4 0 1 0 0 1 1:4 0 2 0 0 2 1:7 0 II. SRL-ženske Žalec BAKOVCI Lisca Branik B POLANA Rače Brežice Senovo 3 3 0 0 82:59 6 3 2 0 1 80:56 4 2 2 0 0 59:35 4 3 111 63:61 3 3 1 1 1 61:61 3 3 1 0 2 62:73 2 2 0 0 2 24:40 0 3 0 0 3 42:91 0 Vestnik Pokal NZ Slovenije mlade šahitsKe iz genterovske in Črenšovske osnovne šole ter dosegle lep uspeh. Med 98 Sahisti je pri mladinkah zmagala Tanja Stum-berger (Črenšovci). Osvojila je 6 točk. Vajdičeva (Genterovci) pa je zbrala 4.5 točke. (J. Gerenčer) Mura, Potrošnik in Beltrans Odigrana so bila srečanja šestnajstine finala za pokal Nogometne zveze Slovenije, kjer je sodelovalo šest pomurskih predstavnikov. Rezultati - Potrošnik : Optimizem 3:0 (Škaper 3), Lesce : Mura 0:2 (Gliha 2) Turnišče : Šmartno (1:1, Goričanka : Marvrica 1:2 (A, Šalamon), Elektroelement : Nafta 5:4 (Vabeč, Novak, Sebjan, Dravrič), Jesenice ; Beltrans 0:3 (Slana, M. Osterc, Modlic). V osmino finala so se uvrstila le tri pomurska moštva: Mura iz Murske Sobote, Potrošnik iz Beltinec in Beltrans iz Veržeja. Izžrebani so bili pari osmine finala za pokal Nogometne zveze Slovenije. ki bo 27. oktobra 1993. Soboška Mura bo gostila celjski Publikum. Potrošnik iz Beltinec potuje v Izolo, Beltrans pa bo v Veržeju igral z ljubljansko Olimpijo. Druga državna ženska rokometna liga Ekipi Bakovec in Polane zmagali v drugem kolu prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi sta obe pomurski ekipi zmagah. Bakovci so v Murski Soboti z visokim rezultatom 32:7 (19:2) premagali Senovo. Strelke za Bakovce: Vugrinec-Tratnjek 9 JakŠič 8, Hozjan 6. Vohar 2, Buzet! 2. Sreš 2. Perkič, Kolbl in Papič po enega. Rokometašice Polane pa so gostovale v Brežicah in prepričljivo premagale domačo ekipo s 17:10 (9:5). Strelke za Polano: Sopar 9, Žoldoš 3, Zver 2, Zorko, Pongrac in Pinterič po enega. V tretjem kolu igrajo Bakovci z Branikom iz Maribora že v petek ob 18. uri v Bakoveih. Polana pa igra v soboto v Veliki Polani z Račami. V prvenstveni tekmi st. deklic so Bakovci premagali Polano z 12:10. (Smodiš 6, Kuhar 5 za Bakovce ter Pintarič 4 in Smej 3 za Polano). Tretja državna moška rokometna liga Zmaga Mladinca v tretjem kolu prvenstva v tretji državni moški rokometni ligi - skupina 4 je Mladinec v Murskih Črncih premagal ekipo Angela Besednjaka iz Maribora z 19:15 (10:9), Najboljši strelci pri Mladincu so bili; Gomboc 7. F, Gregorinčič 4 in Kosednar 4. V četrtem kolu gostuje Mladinec v Brežicah. stran 18 vestnik, 30. septembra iz naših krajev ' ,V.' Po več kot 130 letih V krajih, kjer seje rojevala organizacija Rdečega križa Delegacija Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Ljubljani je v soboto, 18. septembra, v smislu razširjanja znanj o Rdečem križu organizirala strokovno ekskurzijo v sosednjo Italijo. Tam naj bi si ogledali znane kraje iz bojev med nekdanjo Avstrijo in Italijo. Tako smo se z avtobusom kar ves dopoldan vozili v kraje, ki ležijo južno od Gardskega jezera. Najprej smo obiskali San Martino, kjer je v središču kraja na hribčku cerkvica Minuli Četrtek je z Dunaja proti Pulju odpeljal letošnji Sončni vlak. Med potjo skozi Slovenijo seje ustavil v Mariboru in Ljubljani. Na železniški postaji v slovenskem glavnem mestu so udeležence vlaka pričakali in pozdravili predsednik R Slovenije g. Milan Kučan, ljubljanski metro- ; polit g. Alojzij Šuštar in predsednik RK Slovenije g. Jure Gartner. Po tridnevnem bivanju v Istri in na Brionih so se udeleženci letošnjega humanitarnega vlaka minulo nedeljo vračali skozi Slovenijo na Dunaj. Besedilo in fotografija: F. Matko - kostnica v spomin padlim v bojih 24. junija 1859. leta. Tam je bilo v spopadu med avstrijsko (vojskovodja Franc Jožef I.) in italijansko-franco-sko vojsko (vojskovodja Napoleon Ul.) v enem dnevu mrtvih in ranjenih 40 tisoč vojakov. Približno takšno število pa jih je za posledicami ran umrlo še v dveh mesecih po spopadu. Kraji severne Italije, ki so bili pokop mrtvih. Dve leti pozneje je napisal in v samozaložbi izdal knjigo z naslovom Spomini na Solferino ter v njej predlagal ustanovitev organizacij za pomoč ranjenim v vojnah (pozneje iz tega nastane organizacija Rdečega križa) ter pravila vojskovanja (pozneje medna- rodno humanitarno pravo - Ženevska konvencija). Tako humanitarno smo si v Solferinu ogledali spominski park Rdečega križa, kjer je poleg spomenika posebna stena s spominskimi Na balkonu v Veroni Julije ni bilo Frajla in Fliks med svetovno elito Janez Žekš iz Bakovec, ki se že sedem let ukvarja z vzrejo in Šolanjem psov - uemških ovčarjev iu ki ima ta hip v domači psami 10 odraslih psov in 6 mladičev, sodeluje na domačih in tudi na vseh pomembnejših mednarodnih razstavah nemških ovčarjev, l^er dosega velike uspehe. Že predlani je prvič sodeloval na svetovnem prvenstvu v Nemčiji, lani se je udeležil svetovnega prvenstva v Diisseldorfu, pred dnevi pa je bil na svetovnem prvenstvu v Dortmundu. Predstavil se je s psico Frajlo in psom Fliksom. V konkurenci 343 psje je Frajla zasedla 28. mesto, to je doslej največji uspeh Janeza ŽekSa, hkrati pa tudi slovenske kinologije na lepotnih svetovnih prvenstvih. V konkurenci 24 psov pa je Trg v Solferinu, v ozadju znameniti poveljniški stolp iskali slovenskega. To nas torej v novi samostojni Sloveniji Se čaka. Poleg predstavnikov muzeja sta našo skupino priSla pozdravit tudi predsednik RK Castiglione delle Stiviere in župan mesta. Ob vrnitvi smo se ustavili še v Veroni, znanem mestu ljubimcev Romea in Julije. Po ogledu mesta z veliko areno iz rimskih časov smo poiskali dvorišče z balkonom znamenite Julije, a je sameval, pod njim pa se je trlo turistov. v bližnji galeriji pa snW s' dali letošnjo svetovno (M .. umetnika iz Rusije, , -j.. Kandinskega, ki je f’** Antona Ažbeta v Muen*^ Tako nam je vsaj ob -4101 izleta po Italiji postalo ■ - vsaj enega vehK . so nam ornenih- p pn srcu Slovenca so nam to prisrčen konec enodne , ) severnein sosednje dežele. ki nani potepanja po vedno ostal v lepem spf' Besedilo in piip fotografije:^^,^0, I I i ■s J' dotlej pod avstrijsko oblastjo, so se Avstrijcem uprli in ob pomoči Napoleona III. jim je upor uspel. Danes so ti kraji v spomin in opomin, saj so mrtvaške lobanje in kosti padlih vojakov, ki so shranjene in na ogled v kostnici, dovolj pretresljive. Žal ob našem obisku v San Martinu ni bil odprt vojni muzej o bitki, ki je potekala 24. junija 1859. Druga točka obiska je bil kraj Solferino, kjer je bilo med bitko poveljstvo avstrijske vojske, in s padcem le-tega je bil znan tudi izhod boja, V tem kraju se je po bitki ustavil Švicarski poslovnež Henry Du-nant (1828-1910). ki je ob pogledu na mrtve in ranjene opustil svojo poslovno pot ter organiziral pomoč ranjenim in kamni, na njih pa so imena nacionalnih društev Rdečega križa. Kamen z imenom Rdeči krij Slovenije smo zaman iskali, ker bo naša slovenska organizacija RK v mednarodno federacijo sprejeta Sele pred koncem letošnjega leta. Zatem smo obiskali še Castiglione delle Stiviere, kjer je bilo po bojih leta 1859 organiziranih več bolnišnic za pomoč ranjenim in danes je v tem kraju tudi muzej Rdečega križa. V njem so ohranjeni predmeti, medicinska oprema in Še kaj izpred več kot 130 let, poseben del muzeja pa je namenjen tudi življenju in delu Henryja Dunanta. Med številnimi prevodi njegove knjige Spomini na Solferino v različne svetovne jezika smo zaman Prleški*fučkec Klompoci grozdeke mečJjo, nagčjajo z gorice ftiče, na rozgah / sunci se iskrijo, Mikale k / kleti rogoz imiče; na mošt ie čakajo včdrice, no piičeli na gantarih, Mihalek fitčka vun s pivnice, (idje so fčista iidant. Natdčte tzabelo, ka de se bojše pelo, natčgni, Lujs, mehe; naj skačejo petč! Pa naj klompoci klompdččjo; ta kak so riejfda Sat Vinceki no Riinčovemi Martinčki tan gor na savjr^ Ja, kres nčkč dni nsa godovnd VineČk, pa sčn se sp ^.jf i 'I J j I Vinceka. Negda ok6li pekovi j Pes Fliks z vodnikom Dušanom Lukačem in psica Frajla z vodnikom .Mihaelom Jašinskim na svetovnem prvenstvu v Dortmundu. zasedel Fliks v razredu pastirskih psov 14, mesto, iti to je za njegov prvi nastop na tem tekmovanju odlična uvrstitev. Poleg tega pa je bila psica Frajla tudi podprvakinja na mednarodnem prvenstvu Avstrija. Janez ŽekŠ je pred kratkim s svojo ekmo in s štirimi psi sodeloval tudi na veliki mednarodni razstavi v Škofji Loki in dosegel enkraten uspeh. V razredu delovni je pes Rodo zasedel prvo mesto, psica Neli pa je bila tretja. V razredu mladih je psica Frajla zasedla jirvo mesto, pes Odin pa je bil drugi. Pes Rodo pa je bil tudi razglašen za najlepšega psa in prvaka razstave. Da se lahko Janez Žekš s svojo ekipo udeležuje vseh teh tekmovanj, se ima zahvaliti pokroviteljem: Zavarovalnici Triglav, Vi-grosu, Muri, Križevskim opekarnam in Hobi programu iz Maribora. Med pomembnejšimi letošnjimi razstavami, ki se jih bo udeležil, je še velika mednarodna razstava v Varaždinu. Sicer pa je njegova kinološka soba okrašena s 130 lepimi pokali. 10 medaljami in 100 diplomami. Med temi pa je lovorika za naslov mednarodnega prvaka, 8 diplom državnih prvakov, 6 diplom rezervnih državnih prvakov, 1 diploma mednarodnega prvaka Avstrije ter 2 diplomi rezervnega mednarodnega prvaka. To so priznanja, s katerimi se lahko pohvalijo le redki kinologi na svetu. Feri Maučec Logarovei Dve lepi kapeli v krajevni skupnosti Logarovci-Berkovci so minulo nedeljo praznoval 7. krajevni praznik, obenem pa tudi 15. obletnico združitve krajevne skupnosti Berkovci s KS Logarovei, kjer je tudi sedež. odovd. V kdšijik je nosa okdiipo vhčh. Včdsik kcmi s košon vred, pa sč je dija: »Kiipte bčksie,^ bčskle/r. Tak se ga je te prijelo imč Bčksl. Td ba X človik. Najboljši pa jč bija prta jesčni. Fsoko leto j^ k < tec potčgna gor na visoko rdnto, kera jČ mčla Ičhko ša gor klompdca zagdjat, gda bld je nč vetra, jč prišla nčvikta, pa so pjČ gruškČ pa slivč do j kap šment, te je klompdtčc na fsč milč viič zardpota-babo bije - Bčksl babo bije - Bčksl babo bijČ - potnfje!« •■5« 11 ' f ' i J _ mpe.'« ! Malo /kraj od Vinceka pa je mčja hišo RbnČof , Jager. Toii je pje meja najvekši kiompdiec, ka jm 1 vida/ Jegof klompdtec je v nevihti odgovdrja Vince . D .R J« n .n nrlArt K I Jager. Toti je pj^ meja najv^kJi klompčtec, •Rane pa pečč z6fca - Rane pa peče zofca - Rlt>^‘' P'^ ' j Ivan Stof iz Murske Sobote je prekaljen gobar, ki si je za svoj gobarski >»rajon« izbral gozd pri Domanjševcih. V ponedeljek (20. septembra) se jima je s sinom prikazal ogromen jurček, potem pa takoj še eden. Vcqi tehta kar 1,25 kilograma, bbb, foto; aa Kot je poudaril na nedeljski slovesnosti predsednik krajevne skupnosti Franjo Kapun, so s skupnimi močmi uspeli uresničiti več pomembnih nalog, še zlasti pri posodabljanju cest in napeljavi vodovodnega omrežja, kjer jih prav zdaj čakajo še nekatere nedokončane akcije. Letošnji krajevni praznik pa so povezali z blagoslovitvijo električnega zvonjenja v novi (večji) vaški kapeli in obnovljene stare kapele v Logarov-cih. Tam je bilo tudi prizorišče proslave, na kateri je sprego- voril tudi predsednik Izvršnega sveta SO Ljutomer Ludvik Bratuša, ki je poudaril, da je prav, če krajani skrbijo tudi za urejanje sakralnih objektov in posebej čestital Logarovčanom za njihov trud. Dejal je tudi, da je KS Logarovci-Berkovci pravočasno pripravila potrebno dokumentacijo za projekte, s katerimi so kandidirali za pridobitev sredstev iz sklada za razvoj demografsko ogroženih območij, zato lahko računajo na ta denar. Podprla pa jih bo tudi ljutomerska občina, J, GRAJ Napravo za električno zvonjenje v novi kapeli in obnovljeno staro kapelico je blagoslovil župnik Štefan VinkoviČ. (Fotografija; J. G.) Zdfca...!« Hja, nčgi tan na Žčniki pa so f tisten cajti- -mdli klompdtec, keri je v nčvihti kak dčsčt bdi jkup »MicakdiepicoMicakdičpicoMlcakdičpico M S KAPELSKEGA. VRHA je ddjtd v Dragat^(V včš keri klompdtec: »Grmič pa de mčšnik - Grt mčšnik - Grmič pa dč mčšnikl« . Negi na Kozjanici je s stdrin gldson klompdtec: »Bdjzman prdii nore glifci - BdjS-ndrč glifce. ..N . Tak so se Ičpo pogučdvali klompdtci kak tt s /ti I I J UK 5(7 5e lepa /JU^ucavutt f^iarripaiLt . rddi. Tč pa jč bild pjč tak luštno - dokič ba jč v Toti včtčr pa jČ IČhko tudi nčzgruntano hudi Janžovea vrhi, pa Nčgovi, pa MedajrtskČn vr > o/c(S/(, rasčaprdinka pje grozno hiido točo, jč vničila na stotinč hektdrov goric pa jablan-grdzdjč podjčtji Rad^unskČ gorice. Kčko j^ so pomagali pobrSii tudi Elradovi dčlbfci. bi mogli delati nčmškč pčciklč, pa so ri}i> , robdte, keri ne nucajo rčgrčsa za urlaub, pd pdvajč vikenda. Či nede tčko vina, kak Idni, ptt tr plina. Zaj se pje z Hdmi iz Rddinče priprli napčlali šlohČ - ja, pa nč za vino, pač pa za hišah bi prč radi meli plin. Plin tč skoro tak šmamied - samo nč sladka, prčt morč zavrčti. treba vreti - odprčš ga, pa ga rUkneš, kčko ti P - d . _ _ J._ _*___J- r^. I.-l, .jJBT prčvič fpt ttč smes. ka rf p^t vrič kak ^‘tto.-- Prleki za vilho zap(it{o, pa naj r^jii v letak pijejo vino! 0^ a, Uhkii napraviš stna - 7{f .TJ zapomnite, P‘‘- Ci sč riaptjči vj/ia, napraviš sina '- ziher naredit hčer. familiio, tra na .••idrn titčl /rfsi sami grtojb f šumi podirali, pa sami kučč poprSvlali no jirt^ ogrebovali.,, , . Za lepši dčn van bdn šč čno kitica vitn Zgtto • ‘Se zib le klčt kak čPn na Muri, gda vino f pučdt Zavrč nč idč nišč spot ob viiri -šč štampčt s Ibboj hiicka sČ... S Jr , 30. septembra 1993 stran 19 1 '0^ iz naših krajev v Kuštanovcih so veseli ■ RANKOVCI - V gostišču Majcen so se zbrali invalidski upokojenci s Tišine, Gederovec, Kupšinec. Murske Sobote, Lemerja, Cankove in Rogašovec. Bilo jih je okrog 130. V kultur- . večletnih prizadevanjih je naposled tudi v Kuštanovce spe-Itaa asfaltna cesta, in sicer nekaj čez 4 kilometre dolg odsek proti [■(>'statičem. Obenem pa so posodobili tudi del vaške ceste. Vse J* prineslo krajanom veliko veselja. ftoslavljali so minulo nede-ko so pripravili slovesno tijctiicv Predsednik vaškega ^boia Milan Pilo je ob lej pri -“nosti deial, da «n hiia nn- dejal, da so bila po- [..1 ua so Diia po- odrekanja doma- -Ci' L" _____*. . . *. v L _ _ . ^3jti za to naložbo so 1 “f®" Zagotoviti nekaj čez 1,9 milijona tolarjev (5 odstotkov od celotnega zneska). V Kuštanovcih je namreč le okrog 50 .živih’ domačij, zaposlenih pa jih je samo 22. Na srečo je še kar dobro razvito kmetijstvo, tako da oddajo dnevno do 800 litrov mleka in 24.000 piščan- cev v izmeni ter imajo v organizirani reji od 400 do 600 beko-nov. »A kaj, ko tudi kmetijstvu časi niso najbolj naklonjeni. Poleg tega pa nas že dve leti pesti huda suša s skoraj katastrofalnimi posledicami. Vseeno smo prepričani, da bomo nadaljevali z razvojem vasi, V naslednjem letu nam bo mogoče uspelo asfaltirati tudi ne- kaj metrov preostalih vaških cest in dokončno urediti večnamensko igrišče ter zgraditi mrliško vežo.« Treba je omeniti, da so se pri tej naložbi proti pričakova- nju Kuštanovčanov dobro odrezali krajani Moščanec, ki so zagotovili denar za celoten del ceste, ki pelje po njihovi katastrski občini (okrog 1,3 ki- lomerta). J, GRAJ programu so se predstavili invalidski pevski zbor iz Rakovec, učenci OS Tišina ter Jožek Dajčar in Inge Holsedl. Nato so razvili nem prapor, ki ga bodo uporabljali ob različnih priložnostih. Njegov pokrovitelj je podjetje Ratnik s Tišine. (Fr-Ku) ■ ŽEPOVCI - Ena od novosti v krajevni skupnosti Apače je tudi samopostrežna trgovina z mešanim blagom KAJA v Žepovcih. Otvoritevje bila 11. septembra. Naslednji teden pa so imeli ugodno akcijsko prodajo. (B. M.) ■ KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - Krajani te vasi se lahko pohvalijo s sodobnim športnorekreacijskim centrom, ki so ga predali namenu pred kratkim. Uredili so igrišča za košarko, mali nogomet, odbojko na pesku in balinanje, poleg tega pa tudi kasaško stezo. (G. G.) I ts. Sn.,,*; I - f '■ K.**- Sfi ^**'*"' j** '* zmagi čestital član Izvršnega Podlesek, kije dejal, da občina [fc. veliko sredstev za hitrejši razvoj Goričkega. ■ v J? prerezala Nada Tordk-Cvetko, strokovna sode- Pasja elita v Lendavi v nedeljo, 19. septembra, je bib v lendavskem rekreacijskem centru 3. mednarodna razstava psov. Obiskovalci, ki jih je bilo malo manj kot 3 tisoč, so si lahko ogledali 901 psa ter spoznali 157 pasem, to pa je rekordno število pasem na slovenskih razstavah. Razstavljale! so prišli iz trinajstih evropskih držav. Sodniki, ki so ocenjevali lepotce, pa so bili svetovnega formata, prišli sta celo sodnici iz Avstralije in Malezije. L "Kt*? < f It 'MVtfcL ""4'' KicJVftaio naua * V4 vrK~'*^T^inv>f v«*.*. • ■■» .at,..,-.*. 'biin' za varstvo okolja in urejanje prostora, kratek ) "Ultumi program pa si! izvedli šolarji, (Fotografija; J. Sli ^o 'li l A Radgona - v Kmetijski zadrugi Gornja Rad-odkupili v prvi polovici tega leta nekaj čez 3,2 milijona rulet . polovici lega leca neKaj cez j,z milijona 'f' odstotkov manj kot leto poprej. Vzrok za ?^fini' seveda suša. Mnogi manjši posestniki so namreč krave prodati. Največji rejec krav molznic [L rs — —— p-XWUULI. liujrvvjl * VJVV I\1WV l; I'^na 5“ vedno Franc Koler iz Spodnje Ščavnice, ki odda !■ l‘r.>'0a3ai.-lr^ jjwii;._____l_i... ________________J_______S -----------’VUJJV 1 ICIJIV l\vivi 14. ijpvuijj^ LPVaVHžUV, M vvua teči^------litrov mleka. To pa mu uspe predvsem zato, S Kr.)*^ Posesti umetno namaka in tako ne čuti posledice suše. !*s * 4« 1 -V" « •» Mi boste prinesli kosilo? Pri reditelji so lahko z razstavo več kot zadovoljni. Število razstavljalcev se je od prejšnje razstave več kot podvojilo, Tudi obiskovalci, ki so se tako množično odzvali povabilu na prireditev, so lahko videli najrazličnejše pasme, tudi tiste najbolj redke pri nas, kot so irski volčji pes, Fila Brasili-ero, bordojska doga, najbolj nenavadne kot Shar-pei s pet- krat preveliko kožo in tiste najtežje ali take, ki tehtajo manj kot kilogram. Razstava je bila prava poslastica za pasje navdušence in tudi tiste, ki o štirinožnih prijateljih komaj kaj vedo. Saj smo lahko na nekaj kvadratnih metrih videli pravo pasjo elito. ALEKSANDRA NANA RITUPER S) d? 5^^ 1 I I I L..,____________________ Joj, meni je tu takoooo dolgčas. -UirtL ~ Vrtnarji bodo poskušali upočasniti propadanje tg ‘drugih drevesnih vrst v več kot stoletnem parku, J^llnjj^ ''J' jasah zasadili drevje, ki je bolj prilagojeno Bgaber in lisa). (G. G.) RADGONA Traktorji znamke Ferguson, ki jih I izdelovala Industrija motorjev Rakovica, so med Ptiljubljeni. Čez nekaj časa po razpadu Jugoslavije j \ Ibii j^'"f*'?ktorjcv v Slovenijo popolnoma usahnila. V Gornji ! ' njih uvaža firma pri podjetju Komunala. (L. Kr.) J - Lendavska občina ima prav gotovo številne । j 1l iSnji^ voljo. Iz Anglije jih uvaža firma Anžel, ki iL' 'vne ___________________________ ____ prav gotovo številne "1 druge možnosti za hitrejši razvoj turizma. Kako fioHo>'? Nedvomno je potrebna tudi dobra reklama. V ^^ttiin prospekt, ki so ga izdali, bi lahko rekli, da je ’i začeli postavljati tudi večje reklamne 'ih, P treba priti čisto blizu, če želiš prebrati, k^' piše iGiva r----------r-------------, če želiš prebrati, km piše pa je predvsem citronasto zelena barva. (J. Ž.) Pridi, greva i!^ ' I i I .1 I 1 ! t Mnenja, sTAUščA... l, ---------------------------------- ^Penaver ni kriv 1‘' ^^Plembro 19^3 so v časopisu mediji javnost, da je DP Zbor skupš-Radgona odvzel, poslancu slonet 7r.'JWah.rJC.,Jh ______ t;.,s' ,. ‘^^tnokratov in bivšemu predsed-'^kfi I Radgona Tonetu Trapenaver, Strdita 'iio, b'-' javnega tožilstva naj bi oškodoval ^^“^ventje in protipravno prido- Donatorji pri svojih nakazilih sredstev niso opredeliti točnega namena porabe, ampak so občini prepustili, da sama po svoji presoji nameni sredstva tja, kjer so najbolj potrebna. O teh namenih so sklepati tudi zbori občinske skupščine zato vprašujem, zakaj DP zbor ni raje vzpostavit poslanske imunitete poslancu Tonetu Tropernaver, saj je bit seznanjen s tem. Poslanska imuniteta se mu je odvzeta za nek nedokazan sum, kot bi se mu dalo moralno zadošče- JI "t protipravno priao- iphO-i nekaterim organizacijam in 1.4, J ".vrut urgurtezaetjufu c foilr nove prostore, krajevni kakor tudi zapisnik SDK potr- 'Vhl t kospod Tone Trapenaver ni osebno L \ .-‘u J /one irapenuver m oseunu ] fili/' ^iia 77^'' “ vojno škodo. Kljub temu pa ! P°ttpozne objave ovadbe v čašo- f'’ I™* povzročena mo- "it fc ’ bt- loi^^Pod - 'ft J 7 fonip r*. Skoda. Po prenehanju svojega - -v. > trtogel zaposliti. one Trapenaver je bil v skladu z Zako-.L Povračilu škode povzročene z vojaško '''"‘''■"I . , , Slovenijo v ietu ivvl jU. i. RS ''hnit, ^''^ren za namensko porabo sredstev, '^'Jpravo posledic vojne v Gornji Rad-njegovi zaslugi ^ttrnij'^ ''urstvo okolja Republike Slovenije, ^itdgona ni nakazalo nič več in nič '''^i^f^hije ' je znašala ocena škode v zapisni- Škode. Vsi zapisniki so 't- L'^°viii^j'- Ministrstvo za urejanje prcistora :n Slovenijo v /efw 199J (Ur h /?5 i| nje in priznanje za njegov trud. r trt ----- . j t ic crt Tonetu Tropgrnaver, bivSemu predsedniku Gornja Radgona je namreč uspelo iz vseh mogočih ..... /-_______________________________«>■ nrtC/s’- pridobili finančna sredstva za odpravo posle- virov pridobiti finančna sreastva za oapruvo i^vjic-dic vojne v Gornji Radgoni, Mnogi tega niso mogli prenesti, da je po njegovi zaslugi Gornja Radgona lepša. Gre torej za globoko politično obračunavanje, tri nn T Temelinim javnim tožilstvom nima nobene ki pa Temeljnim javnim t/U -J * tiTk«,*;-** -' veze in bi se mu moralo tožilstvo izognia. ztr rrr --------- ,. v istem duhu je mogoče razumen tudi negativno V uwfrf JI- — ----- soglasje komisije za volitve In imenovanja pri skupščini občine Gornja Radgona k imenovanju Mije Smodiš za ravnateljico Videmske šole. Izpolnjevalo je vse razpisne pogoje in imela pozitivno strokojrno mnenje Zavoda za šolstvo. Svet OS Tt/iM/VirrL' • i f ob Ščavnici jo je z 6 glasovi ZA tn 3 glasovi Videm (JU J., _ 1^.. - PPOTi imenoval za ravnateljico, ni pa dobila giasja v komisfji za volitve in rmenovanja ter kasneje * r- .. . .. £.4 so- -------------- seveda tudi ne v skupščuu. srečujemo s političnim obračunavanjem, čeprav smo doživeli demokratične spremembe I* nr,or>rpln 7atn. ker ie članica Tudi tu se s'minisirsivo za urejanje prosiom 'jfi^azil občini, če ga ne bi podpisali -blij.. ocenjena škoda po 4tiL ' -blilje ona ocenjena snoau po ; se je glede na »zakona iz ■ nakazalo občini. • r _ Č4 -r logiki gospod ■odoval proračun Republike Slove- IV vojni agresiji v Gornji MV-LI šfs/ii licitUt’ v prispevali tudi posamezni doilit- '■‘^d z\ vstrija itd. I. To sredstva niso '“konon itj sredstvo republiškega pro- Jj I njem, cepiur jn,., —_____ družbe. Govori se, da je pogorela zato, ker je članica stranke Slovenskih krščanskih demokraiov. Jožef Kocuvan Pudpiramo prekmurske kmete Glavni odbor Slovenske gospodarske stranke Novo mesto Je na svoji seji .sklenil v celoti podpreti stališče prekmurskih kmetov, ki so umaknili svoje ■adgon.skega kmetijskega sejma, da bi Jih * —, r -v * v* rt f ♦ ■ Z rj zavanjvali pTed boleznijo oziroma nevarnostjo okužbe. Prav tako podpira pokončno držo lokalnih vel UZ.Ut.. 1 — r~ r. i • Ij't_ terinarskih inšpektorjev oziroma inšpekcijskih MATERINSKI sesi PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom, Karunova 16 A, Ljubljana, štev. 50101-603-43533 HVALA' služb, ki so spoštovale pravni red, ne pa popustile pred republiško veterinarsko upravo, ki ni spoštovala predpisov. Cenimo in povsem verjamemo strokovnim ugotovitvam Živinorejsko-veterinarskega zavoda Murska Sobota. Zakaj je bil odziv odgovornih velmož iz Ljubljane na proteste pomurskih kmetov in strokovnjakov tako medel bi bilo morda mogoče pojasniti s podatki iz doktorske disertacije katerega od teh mož, Ravno s farme Ihan so namreč tudi ob sprejemu zakona o denacionalizaciji grozili nekaterim strokovnjakom v državi s »pokolom doktoratov«. Ravnanje odgovornih s farme Ihan kaže na brezobzirnost, saj so zavestno peljali na razstavo okužene živali m jih po prepovedi razstavljanja pripeljali na razstavo brez vednosti organizatorja, skrivoma. Očitno v družbenih farmah, v konkretnem primeru v Ihanu, Se niso doumeli novega položaja v katerem so Jim zasebniki - kmetje enakopraven, ne pa več podrejen partner, in da so mimo časi, ko Je bilo družbenim farmam dovoljeno vse iz »višjih interesov«, ker so bile nosilke »najboljšega, najbolj naprednega itd. socialističnega kmetijstva«. Skrb pomurskih rejcev prašičev Je razumljiva. Bolezni za katero bolehajo prašiči s farme Ihan, farma Ihan ne zanika, temveč trdi, da so pravilniki zastareli. Bo spremenjen pravilnik odpravil bolezen? Iz bivše Jugoslavije Je znan primer, da iz Poljske uvoženo surovo maslo ni ustrezalo Jugoslovanskemu pravilniku, ker Je vsebovalo preveč škodljivih snovi. Ker so ga inšpekcijske službe izločile in prepovedale prodajati. Je beograjska vlada naglo, za tri mesece, spremenila pravilnik tako, da je dovoljeval višjo stopnjo škodljivih snovi v surovem maslu in so potem lahko surovo maslo s škodljivimi snovmi nad dovoljeno stopnjo uvozili iz Poljske in prodali. Je bilo zato, po spremembi pravilnika, maslo kaj manj škodljivo? Bomo pri nas nadaljevali z Jugoslovansko prakso? Očitno bi bilo treba o odgovornosti republiške veterinarske uprave in domžalskega veterinarskega inšpektorja za zaplet razpravljati, o moralnem hku odgovornih s farme Ihan pa naj si ustvari vsak svojo podobo sam, GO SGS Novo mesto predsednik Jože Rangus j Tehten dokaz... Kot redna bralka Nedeljca, Deta, Večera in Vestnika, še nisem prebrala tako zajedljivega in očitno klevetniškega članka, kot ga je napisala dr. Ana Žerdin iz Ljutomera pod tem naslovom v ND 19. sept. 93. in Vestniku 9. 9. 93. Če je sestra Vida Žabot bila napačno informirana in je to o dr. Žerdinovi izjavila novinarju, je bil dematni, objavljen v Nedeljen 25. 4, 1^3, več kot dovolj. Dr. Ana Žerdin nima pravice zadevo ponovno potencirati, spreminjati neresnico v laž in obrekovanje, zahtevati »ponižnost*, kot to v članku navaja, ter izsiljevati ome-nieno »spravo* s sestro Vida Žabot. Navedba dr. Žerdinove v članku: »Idoj namen je dokazati vam eno izmed laži iz obdobja vašega enoletnega mandata vladavine na Razkrižju* pa že presega klevetni-štvo in lažna podtikanja. Za to manijo bi nam bralcem dr. Žerdinova lahko prizanesla. Dr. Ana Žerdin, to je izmišljotina in dokazana laž, kar Pdite, ter dekadenisko zasmehovanje vseh humanih in patriotskih vrednot ter naporov sestre Vide Žabot ' S. Vida Žabot je kot patriotka, na prošnjo Razkrižanov, poučevala otroke verouk v materinem slovenskem jeziku, zakarso bili slovenski otroci v svoji domovini od tujca, župnika Slavičeka, prikrajšani. Ta župnik ponižuje krajane Razkrižja že od 1956. leta. Slovence je hotel pohrvatiti in niti pogrebov ter porok in drugih cerkvenih obredov noče vršiti v slovenskem jeziku, Vse to pa z namenom, da bi slovensko Raz-križje, kjer je že 1948. leta živelo 1100 Slovencev in le 19 Hrvatov m en Madžar, to je 98,18% Slovencev, lahko uzurpirali, kot se je to zgodilo z bivšo občino Sirigova, Torej, glavna zasluga s. Vide Žabot, je da imajo sedaj slovenski otroci na Razkrižju v svoji domovini verouk v materinem slovenskem jeziku, zakar smo ji vsi Slovenci hvaležni, še posebej pa krajani Razkrižja. Kar pa zadeva izjavo sesire Marjete Sraka, predstojnice vizitaiorije Marije pomagaj z Brezij, ki se je tudi po sračje znesla v sovji izjavi, ni vredno obravnave. Če bi imenovana bila nacionalno ozaveščena, bi Šla na Razkrižje in bi zahtevala, da se otroci morajo v svoji domovini Sloveniji učiti verouk v ovojem materinem slovenskem jeziku, kar določa rudi 11 člen USTAVE R Slovenije. Anica Kodiia stran 20 vestnik, 30. septembra Tellf> QnD0fl* blagajni podjetja Komunala v Kopališki ul. 2 v Murski Soboh-čila bomo začeli sprejemati 4. oktobra 1993 vsak dan o° ■ ure. S plačilom si prodajalci zagotovijo sejemski prostor. NOVO v MURSKI SOBOTI! / NA FARMI DUPLICA PRI KAMNIKU PRODAJAMO ZELO KAKOVOSTNE 18 TEDENSKE JARKICE - NESNICE. DOBITE JIH LAHKO VSAK DAN OD 8 DO 16 URE IN V SOBOTO OD 8 DO 12 URE. SPREJEMAMO TUDI NAROČILA ZA VZREJEfiE FURAME OD 4 TEDMOV STAROSTI MAFREJ. ZA VSE DODATHE INFORMACIJE SMO VAM NA VOLJO PO TELEFONU 061/813 201 ALI 481 731 NUDIMO VAM TUDI KAKOVOSTNA KRMILA, KOKOŠJI GNOJ V RAZSUTEM STANJU ! LAHKO VAM GA TUDI DOSTAVIMO / IN KOKOŠJI KOMPOST V VREČKAH PO 3 KG. F NAKUP NA UP! S 1. oktobrom 1993 začnemo s prodajo na Ob nakupu zastavite Ček, katerega dneh. Z zastavitvijo Čeka lahko za njego^ ff' vnovčiti*-' ri' j nakupujete enkrat ali večkrat v 25 dra^t*- I Največja vrednost Čeka je 10.000 SiT SAMOPOSTREŽNICA M 5 ^3 ! Mladinska 48, M. Sobota, tel.: (0^9) "" J GRADBENIŠTVO IN STUDENČARSTVO ANTON VARGA Mladinska 48, MURSKA SOBOTA Tel./faks: (069] 22563 nihg kopališka ul. T^jdOS! 'tel.: (062) Opravljamo: • kopanje • in čiščenje vodnjakov (studencev) Priporočamo sel Specializirana na. miniiam in minijem tn s’ ;:nljastih elemei Ponulamo aluminij*«« Izoladjiko y - alumlnij»iW P® izolaeijsuu pl - aluminltasll 11« *»rtr» . - i*irT»nl>*“ ✓ .--..I R UK^i bovl, cevi, “11“’“' SvatalBino, ramo: - nlumlnljasIP stene, rlrt-*X%> i*'* f - tlumlnl|a*l® SiM In y Igrlič*. • " y^ikj30. septembra 1993 stran 21 H I I I a O Ji ,2 2 Ti rt v felevizijski spored od 1, do 7. oktobra ■z UJ > o v rt v: * -rt '-Sc 'sS « = » 3- :e£ d <5 O J C .■7: N ™ > e V e s rt >- 2 rt r^ ;=’r< rt >x I a _____________ sss^s!; h 1 fvi " *!> C v rt »U U E I r: rl e'?! :I.mO •N c VI e '.4 S.ai 2 "^ . 2 ’ ?j v p 'C 5 w v . :: rt , , IN , C rti C „Q obO rt n O\ o 3 o S '5--^ ® c? *> o 2 5 m 4> ■ •M? 1'1 > 1N u 22 ? ^8 sSS8 .k 3 V v o, «/i £ -S c P c v ? o*>* - ®i- ^ar ■r 8Sr 'S I Ul Ji: Os 6 _ rt cQ o (D 41 H E S ' i 2nn — i rt 5 rt S '-c a "=i «■0 rt I S F c> 1^2" niisSrl rt o _ '•. g F 2- *D ■! o ' ■55 c < 8 g S Vi X < -N O •z - c . ■a.i P.C D £,'’ «02-5 o s I Q p. ( m' iS ■i uggS’ ^atbiHo p y*ili”7tel ftl-rtihil I r=liriiiu .sifliSiS IB fe HfiiSHliN i;««! . “ I »R rt N > v o *. ■u _ S o n —_ 2a°^ S2i <« I i I i s Ih X MFlsfšM M-s-š IhOOffihHailMatoia Vi > o 06 > °l < > > ■2 ' ■s g Us sr a yi MSI s ?«n ?s?s; M«ai ss |i!-h0;i J < z lil > o Vi & I P ^f" Vi > S 2 ag «8 I 1h1 > 1 S MBS iHft ISfflilil:! ffioiai siffi Igiiioi liifflu M s5 < Vi a: < X tn S® 00 »g 2 s o^ ^2 111111« “rššs’W ■iliKfl. 'N O > CiiotcMin BO® I iS F Sr o ' s SfiBfi! šslOMBKI nilBiH fii isfijisMr iJSiaKMi IHJ} |{S"JH;:«SM l=dOt=liŠrf Oli« < z UJ > O O H i j« > ■*.g £s I po 8 -R S « OMslšMl !Mt®:!i tf) hiHiasifl g; IšiiH^tel!« !»'i iBSiOaM lis!)} šlirMfiilM fšrfi" a? > !? On I I =.1S|g:2;5 1^ «0 F jr; -.-1T« I f < ■7 X < > p»i «§■;'!= S" * Ig.i S 2 S 2? ' OS“' 2og“« B S ieiHish a: G PAJ &,< aiC-us S CT' = 2> o (2 ^9 S' s Sz£ ■S i2 1 K 2 fM 'Sl gg S .9 S 2 2IM riEl= Vi X < >N O < > liB. pffla KfeSSiij taisaliia«:« iiiiiis« I i5^=sSgO-|. SSi^ Ifflli! M »OhiiiH , lii fc H ^1'”? s 25-5 .S •š« Siii 1‘b š'"M* Msr" o Vi fc iaiibt 'Pl «l'O=riS|l ^:!CfOiK = 75«^7l o R ' ' 2 .a i MM ih p! nii««R ' a , ?S'š.= ' 1 R|WSl MK« SaSiKH e s iSnl: X tf) > < > & 8 OŠ Oi £ i? ;2rl o Si I 11 MS) H :SKhi«H OŠ > 8 a s"šS^ 11? :7Rt Vi X ■N O < > rr .■s* _ MS OD S“2 ' 8 '.g Sr Pl«’}) liSiS Sifflii bias ! i)i>’!!iu I BkBirsii I sefijiis laBiffiHi 1olWi= X isTšs-^^ S.eS !- s v ^8 . lli#« l '■5&■P — l«Kv :2 5g r- C g! '.*S ' : I s X £ r3 s 2 ^3 !•:« iiifffi I !! i X sS s Ci »g .S S (/) > .g 75 Isll !■> sOlO!" .as S 3A, 2 I *'&§s II 2 8 £ £ I -2 '2 IvUiPillBHiSH *.,J^!5s^«.'.».iu n 2^ . £ ■R ° «’ ,;;3 < Vi X < iN O s > siBil BiiKift; I lea ■Br-lISl aiisšž!2i MMfpiid BjHSffi I E'‘’B’ lasiifl itisa >0 ^37 i rjS ,. hšii ■s OD y I s' 7 -E 2s Ji '».1- S SBsčP e s a |?Pi ll5«|0»i Mii aifiEM 4iffl|iKiSISiii|i;«WSi«i! 'ISiiHilli IIMI IsPiižifiMfi S = Os. r-l Ulili ii! "S<^ < & S=s 8 s t X Vi > ž« o s 0) < 'p M X iN O > S-i- K nS . 8 R iOirfš« ISji BSi ili |S o " ' r.'S52 = E e ‘ ' j>r; ' I ?:r s OŠ 3 s a SriSS Pii?S’i iOil •Ji CL t a ‘ ,5 8 8^ ah ^-5š «! rti- iiiš h«! £2 °7 feSJe^Š sMlJlMii’« 78 f'? U Si, I o-DiZ ™ stran 22 vestnik, 30. septembrajjj^ Farani Razkrila še vedno iščejo svoje pravice s potrpežjivostjo do rešitve Ko so farani Razkrila pred lauskiin božičem odpečatili vrata svoje župnijske cerkve - cerkev so zapečatili, ker je njihov župnik Slaviček odklanjal uvedbo slovenskega bogoslu^ (mase vsak dan, krst, pogrebi, poroke, verouk) in ker so bila vsa njihova dotedanja prizadevanja zastonj ~, jim je bilo obljubljeno, da bo Vatikan kmalu izdal dekret o priključitvi razkriške župnije k mariborski škofiji, to pa bi avtomatsko pomenilo končno in zadovoljivo rešitev, A na to še vedno čakajo. Zato so se pretekli torek spet odpravili iskat svoje pravice k LUIGUU CELATTU, apostolskemu nunciju (veleposlaniku) Vatikana v Sloveniji. Tema pogovora v Ljubljani je bila nerešeno vprašanje župnije Razkrižje. Osemčlanska delegacija, v kateri sta bila tudi predsednik IS SO Ljutomer Ludvik Bratuša in ljutomerski kaplan .Marjan Rola, je spomnila nuncija na srečanje 3, decembra 1992 pri mariborskem škofu Francu Krambergerju, na katerem je bilo precej optimistično napovedano, da ne bo treba dolgo čakati na rešitev njihovih zahtev, ampak daje to le vprašanje procedure vati- kanske administracije. Ker imajo sedaj ob nedeljah in praznikih zares slovenske maše, slovenski verouk v šolskih prostorih in možnost do drugih obredov v slovenščini, če jih odobri župnik Slaviček, je v javnosti vtis, kot da je to vprašanje rešeno. Toda Se zda- leč ni tako, saj kaplan Rola ne sme uporabljati cerkvenih prostorov za srečanja (uradovanje) z verniki, običajno se zapleta, če gre za slovenske poroke ali pogrebe, blagoslavljanje kapelic, mrliške veže idr. Hrvaške maše so še vedno vsak dan, ob nedeljah pa celo dve, slovenske pa samo po ena ob nedeljah in praznikih. Čudno je tudi, da ne morejo uporabljati veroučne učilnice, ki so jo zgradili farani z lastnim denarjem. Poleg tega jih Glas koncila (hrvaški verski časopis) prikazuje kot teroriste, četnike in še vse kaj drugega. In kako lahko župnik Slaviček sploh Se naprej skoraj nemoteno deluje v Sloveniji, četudi nima našega državljanstva in urejenega statusa?! IRGOVINA BeKInci, Ravenska 27 tel,: 42151 ČrenšovcI, stara šola tet: 71 077 UGODNO; • BUNDE - ženske 8.560,00 SIT - otroške 4.960,00 SIT TROSILNIK za gnoj SIP 35 prodam. Cena 200 000,00 SIT Tel.: 62 474 m4241 KOMBANJE, ŽITNE, KLAS DOMI-.NATOR 106. 96 in 85. prodam, vsi trije 2 opremo za koruzo, ugodno prodam, Ivo Rajh, Draženei 24, Ptuj, mpp Stavila policistov Zaradi nezadovoljstva s plačami se je policijski sindikat odločil, da v sredo, 6. oktobra, od 9. do 21. ure organizira stavko. V četrtek naj bi se potem pogovaijali z delodajalci o njihovih zahtevah, v primeru neuspešnega dogovarjanja pa bi stavko nadaljevali v petek. Izhodiščna plača znaša po kolektivni pogodbi za negospodarstvo, ki je policijski sindikat ni podpisal, 26.000 tolarjev bruto, zahtevajo pa, da bi znašala vsaj 30.600 tolarjev bruto. Izračunali so, da ima policist začetnik z vsemi pooblastili okrog 75,000 tolarjev bruto oziroma 40.000 tolarjev neto plače, to pa se jim zdi zaradi prepovedi opravljanja kakršne koli pridobitniSke dejavnosti prenizek znesek. MJ motorna vozila Company SSGOO MURSKA SOBOTA. VeSCiM telefon 069/?3 $07, fax: 23 507 , L UGODNA PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL BT Sft S, letnik 57, lepo ohranjen, prodam. Tel.; 069 46 348. 0)1127 ZASTAVO 101 fconfort, letnik 81, prevoženih 90.000 km.jjrodarn. Kuhar, Jakobovo naselje 31. M. Sobota, tel : 24 905. 1131 TOVORNO VOZILO ZASTAVA. > ton, staro 5 let, prodam. Informacije po te].: 54 (575. po 17. uri. m 1132 GOLF JGD, letnik 79. prodam Po-Štrak, Lendavska 25 b. m]140 RENAULT 5 KAMPUS PLUS, letnik 1992. oktober, prodam TeJ.; 21 259 in 21 878. mU57 NISAN SANV 1,6 SLX, Jetnik 90. regi-stnran do septembra 94, vinske barve, prevoženih 15.000 km, prodam. Vanča vas 14 b, tel : 46 012. ml 149 AVTO za 20.00 DEM kupim. Polovico pJaCam takoj, polovico pa Čez 3 mesece. Tel.: 0609 610 377. mll60 ZASTAVO 128, letnik 85, prevoženih 80.000 km. piodam Moščanci 17. m 1163 AVTO PASSAT svetlo zelene barve, letnik 78, in varilni apaiat, trifazni, po zelo ugodni ceni prodam Celec, Dolič 11, ml 151 JUGO 45 A, letnik 87, registriran do februarja 94, motor generalno obnovljen, prodam. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan po 16. uri v IŽAKOVCIH 36. mll63 AUDI SO LS prodam. Filovci 1. mll66 TOVORNI AVTO TAM 2000. obnovljen, prodam, Puconci 160, mllSl KADETI GT, letnik 87, prodam. Cena po dogovoru Tel.: 45 157 alt Puconci 202. mll82 KAWASAK] KX 80 za motokros, letnik 93. 3 kose, prodam, Rogan, tel.: 57 134. mllSS TOVORNI AVTO ZASTAVA 650 .AD, registriran do aprila 1994. nosilnosti 5 ton. ugodno prodam. Jože Babič. Krapje 41, tel.: 82 053. m9392 MOPED AVTOMATIC. malo rabljen, prodam. Moščanci 60. Oop 126 P prodam. Tel.: 22 375 ml 123 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 93, december prodam. Tel.: 41 288. mll95 Vse to ne bo moglo dolgo trajati, so povedali člani delegacije vatikanskemu nunciju. Le-ta pa jim je med drugim odgovori i, da je seznanjeni z razmerami v njihovi župniji. Razumejo pa naj, da gre za dolgoletno delovanje župnika SlaviCka v njihovi župniji in da je nemogoče pričakovati takojšnjo in celostno rešitev tega vprašanja. Gre za prehodno obdobje, zato je treba biti Še naprej potrpežljiv. Cerkvene ustanove rešujejo problem previdno in počasi, da ne bi storile napake. Mimo cerkvenega prava ni možno iti. Znano mu je sicer, da na obmoi^u Raz-križja ni odprto mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško, vendar je prvi pogoj Se končna politična rešitev. Tudi slovenski škofje delajo vse, kar je v njihovi moči, da se ta problem dokončno reSi. Vsekakor bo prišlo do tega, da bodo vsi verski obredi v slovenskem jeziku. Obljubil je tudi, da se bo osebno prizadeval, da bi imel kaplan Rola večja pooblastila pri svojem delu med verniki na Razkrižju in da jih bo tudi sam obiskal, ko bo za to primeren čas. Dajmo torej času Čas, če jc to res prava pot. JOŽE GRAJ MEŠALNIK ZA GNOJEVKO, elek trični, in stroj za trebljenje bučnega se. mena prodam. Tel : 57 100. mll56 MOTORNO ŽAGO, malo rabljeno, in droben krompir prtKlam. Gumilar, Ra-dovci 28. m 1158 TRAKTOR »EOTZ. na prednji pogon, 75 KM, star 5 let, prodam. Korovci 29, tel.: 49 069 011159 ŽITNO SEJALNICO, ugodno prodam. Tel.: 87 033. mll52 18-redro, MEŠANO GROZDJE Z BRAJD PRODAM, TEL.: 61 604, M4239 DRUŠTVO SAMSKI OPTIMISTI SLOVENIJA vabi v svojo družbo samske, razvezane in ovdovele. Postanite tudi vi član te velike slovenske družine in razširite krog prijateljev spodobno usodo, SPOZNAVNA DRUŽABNA SREČANJO SO: Vsako prvo in tretjo sobofo v mesecu ob 20. uri v gostilni KOLODVOR v Murski Soboti Prvo srečanje po počitnicah bo v soboto. 2. okiobra 1993. Telefonske informacije: 069/ 21 653 ali 24 323 Prisrčno vabljeni v družbo novih prijateljevi posesti HIŠO, starejšo V Kamovcih z 1 ha zemlje, primerno za vinograd, prodam. Informacije Justina Kuzmič, Molovilci 68, tel.; 53 178. mll25 i ha NJIVE v IJjaševcih prodam. Informacije po tel.: 87 532. ml 129 GRADBENO PARCELO v IŽakovcih (Beltinci), 15 arov (nadomestna gradnja) ali dve parceli po 7,5 ara in njivo, 26 arov, ob parcelah, primemo tudi za obrt, prodam. Tel.; 062 651 491. mlL33 GARSONJERO ali sobo, kuhinjo s kopalnico v M, Soboti vzamem v najem. Tel ; 24 323 mli35 ENOSOBNO STANOVANJE, opevano, v Murski Soboti ali Lendavi išče mlajša ženska. Tel.; 76 040, Marjan. mll28 VRSTNO HIŠO Marles v Čemelavcih prodam. Tel.; 042 813 494. ml 154 HIŠO V Beltincih - Jugovo ugodno prodam. Tel.: 061 4S1 060 ali 069 41 743, PP TL AS d.o.o. Morska Sobota TAVAkOVALŠl&KA AGENCIJA Vabi k sodelovanju HONORAJiNE S ODELA VCE .SKEDffJEiOLSKA nOBKAIBA - MoifUOST ZAfOSL/TVE B/AEKCfM. Ltfiioviicn 16 ŠLQ-69(y)Q 969^3/-7J; /ax (3S} 069/ 31^742 kmetijska mehanizacija MOTOKLLTJVATOR HONDA 14-REDNO SEJALNICO ža pšenico prodamo. Jože Farkaš, Kokoriči 12. m 1167 DVE MOTORNI ŠKROPILNICI PAN F 620 Y. s plugom in železnimi kolesi, star 4 leta, prodam za 120.000 SIT Duh, Vrtna 3, G.Radgona. m4224 MOTIKLLTJVATOR HONDA s pn kolico in priključki prodam. Kapca 76. mle AGRA, te rm oak ti m u I ac i jsk o peč ELJND. 3,5 kW. garažna vrata, dvo-krilna, 2 kosa, betonska okna za delavnico, 3 kose, prodam. Murski Črnci 52. mll69 PRIKOLICI* 7- in 5-tonski, in traktor, 60 KS. prodam. TeJ : 069 82 580 m9398 INTERINA, d.d., LJUBLJANA Kotnikova 5, 61 (XX) Ljubljana objavlja prosto delovno mesto skladiščnika za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - srednja Šola - delo z osebnim računalnikom - vozniški izpit kategorije B in lastno vozilo - 2 leti delovnih izkušenj Delovno mesto je v Interini, d.d., Ljubljana, izpostava Lendava. Poskusno delo 3 mesece. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Interina, d.d., LJUBLJANA, KotnikovaS. PUJSKE in traktorsko gumo Barum 13 - 28 prodam, Satahovci 50 a. mop nemSke ovčarje z rodovnikom, odličnih staršev, prodam, tel,; 48 323. n]ll73 KOKOŠI, mlade nesnice že v začetku resnosti, prodaja KZ. Dostava na dom. Informacije po tel: 82 401. m 9400 ŽREBIČKO pasme Haflinger. staro 6 mesecev, prodamo za 1.000 DEM. tel.; 86 020, Mala Nedelja« 34. m9401 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnostjo, po 500 SIT Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja) Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata v Nemčavclh, tel : 24 393. ali v gostilni Železen v Bez-novcih, tel.: 49 025. mop NESNICE, MLADE JARČICE, PA. SME GODEN KOMET super, rjave, UVOZ iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesrjosijo, po 500 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Rakovcih, tel ; 43 070, ali pri Darinki Zamuda, Galušak 6 (zidarstvo), tel.; 68 044 mop KRAVO, staro 8 let, brejo 6 mesecev, prodam. Kruplivnik 60, pri Mlinu. mll87 KRAVO, mlado, 9 mesecev brejo, A-kontrola, prodam. Ivan Vogrinčič, Žižki 121. mll93 razno PRODAM 6 m’ DOBRIH DRV (gaber. bukev, akacija). Informacije po cel. 48 540. od 8. ure, mbp ZAMRZOVALNO OMARO, 210 L skoraj novo, prodamo. Tel,- 24 863. zvečer. mtu GROZDJE (laški rizling, burgundec) prodam. Tel.: 24 130. mop PREKLICUJEM veljavnost maturantskega spričevala. Izdanega v šolskem letu 1983/84. Gimnazija Ljutomer, na ime Danica Pleh, Vrtnarska 9. Ormož. m9389 GROZDJE z brajd, jurko in klinion, prodam. Janko Babič, Zgornje Krapje 29, tel.: 82 464. m9388 GROZDJE z brajd, klinton in jurko. ugodno prodam. Tel.; 62 392 po 19. uri. 4226 GROZDJE z brajd za obiranje, pribl. 400 kg. jurko in šmarnica, v Cankarjevi ulici 111 v Murski Soboti prodam. Tel.; 22 001, ves dan. mll24 DRVA, mešana, prodajamo. Cena po dogovoru Tel.; 22 076. mll26 PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na CPŠ. M Sobota, smer mizar, leta 1963. Milan Hamer, Žepovoci 65. ml 138 GROZDJE z brajd, domače, prodam. Terezija Kuhar, Tišina 16, tel : 46 491 mll39 SATELITSKI SISTEMI PACE (S99 DEM) in LASAT samo 499 DEM z inuntažu, tudi na obroke, AMF, d.o.o., tcl.: 70 021. nilc NJIVO v Čretišovcih. 33 arov, in v Dol Bistrici, 42 arov, prodam po 18.000 SIT za ar. Tel,: 062 32 045, Šantl. mlll7 POSLOVNI PROSTOR za vrsto dejavnosti dam v najem v centru Murske Sobote. Informacije vsak delavnik po tel.: 61831 211, od 7 do 15. ure. ml 172 H1.ŠO novo, prodam Ivan Kohek, Dolnja Bistrica 26. pošta ČrenSovci. m 1175 NJIVO na lepi legi, primerno za vinograd ali sadovnjak, prodam. Andrejci 58. ml 177 NJIVO m sadovnjak v Murski Soboti prodam Tel : 22 963. m 1184 V POMURJU prodajamo.''kupujemo, oddajamo, zamenjujemo, iščemo hiše, stanovanja, počitniške htSe, posesti, gradbene parcele, vinograde, gozdove, poslovne in gostinske lokale. Velika izbira, ugodne možnosti plačila. Tel.: 32 322, dIlL, d.o.o., A Novaka 4 (stara kirurgija) M. Sobota. Hišo v Murski Soboti ali bližnji okolici vzamem v najem. Tel.; 23 261. mll90 stanovanje^ 3-sobno. v Murski Soboti, prodam na obroke, tel.: 23 261. miiyo NJIVO, 43 arov, v Krogu prodam. SETEV PŠENICE IN RŽI BREZ ORANJA. Stroj FUTURA 210. Učinek 1 ha/h. Delovna širina 210 cm. Prodaja na posojilo. M & W FUTURA, d.o.o., tel.: (069) 82580 SALONITNE PLOSČE. 150 m< 60 X 40. rabljsiie. prodam Tel.: 54 112. ml 143 VEČ SODOV za vino. cirkularko s 4 kW motorjem. čebele s panji ali brez njih prodam. Tel.; 46 144. zvečer. mJ 146 FREKLfCUJLM veljavnost DEKSA, izdanega 28 9.1992. Poslovna ekonomska fakulteta Maribor, 814292(12 Robi Pešti, Gančani 63. st. BI KOV PARKET, hrastov« krf nvhuv rAKKLi, nrasTovc I dig Simfonija, lestenec, ptičje balkonsko okno in vrata, koinpl''^ Ijic za peč in zamrzovalnik dam. Tel.: 24 493. m 1162 J STROJ, 4-stranski s 6 operacija«^ V najem. Tel.; 21 477 ali 56 0^'’r' uri. mll53 MATEMATIKO iiiStruiram. ™ 038. i" 1155 , _ RASTLINJAK, velikost 2.2 K 3 nahrbtno motorno Skropiloiro-prodam. Serdica 11, RogaSovci .(S ml 1.64 i, MOLZNI STROJ V1TREX, '"7^4 Ijen, ptodam. Viktor MekiŠ. RogaSovci. ml 165 DRVA, bukova suha, prodamo stava na dom Tel.: 063 772 5R m 1083 pohjStvo za [H dekliško oziro^* , . □___Te .• ■” lovsko soho ugodno prodant' 363, mll68 ■'■s LOGARITEMSKE ANTENE s J ojačevalcem in kablom na olje EMO, trajno žarečo. TnOT Dl AI/CM nTnidfim. min TOBl PLAMEN prodat"' 221, m 1178 GROZDJE (jutka). globok oit"^ IntV L;,nnlT,iške sa«"-! ziček, hladilnik, kopalniSke termoakumulacijsko peČ 22 671 m 1180 PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Canko''® 6l' SVEŽE ZEUE naprodaj. W'- 019394 ŽITO, 4 m< in 10 1 žganja.." prodam. Jože Sand. Vidonci. V mll85 GROZDJE, jurko. Smamt«-300 kg. naprodaj. Tel.: 82 J’ ■' _ I m9397 . GROZDJE z brajd, kli""’'’M prodam. Marija Brumen. 3 vas 25. m9396 , .. PEČ na trdo goiivo Calofr-' prodam. Tel.: 61 073. m4240 2 GROZDJE, klinton. I“*’V}!J okoli 400 kg. prodam. Tel-. - m4234 2(H» kg laškega rizlinga dam. G. Petrovci 91. in mop KORUZO z njive. 20 arov ‘ prodam. Tel.: 21 865 Sr. hrt SS«* m 1186 ..Jz, licjf; GROZDJE, modro not. 42 238. laški rizling, fiipon, cf FREKLICCJEM veljavnt^s^ jJ nega spričevala, izdanega ..rf Gimnaziji v Murski Soboh. Kerčmar, G. Petrovci 57 mL189 ŠTEDILNIK Gorenje, no*' peli ugodno prodam Bežno voli ZAREZNO STRESNO i Ijeno. ugodno prodamo. iti 'ji letnik 1987, prodam Satario'- m L179 delo r. NATAKARICO v Soboti zaposlimo. Tet: “LJčB PRODAJALCA kot pittC" vino z opremo in potroS^iJ^^lU' _.&......n b, .... .A X.A m I ^.1 . . " za gosmstvo (fičem. Tel mJ 160 SATELITSKI KČiii^ Monlaža. prodaja, s®!''" scijilo na 3, 7 in -- p cije: (062) 731 443. NATAKARICO ali v Strežbi takoj zaposJi'^^^ tel. 53 f)04. ml 161 NATAKARICO, kvald' učeno. J' redno zapo5l'r»^^ ..rr Ijena. Informacije ■' mll47 m “y DEKLETA v hisimN , P" v Doljni Bi!trici sliiJek. Tel : 062 776 J- mlL?4 NATAKARJA dl slimo. Informacije p|l^ i Čolnarska 17. teh ,, A fpp JO DEKLE z veselj®^ takoj sprejmemO' N“* . ml 178 r I VRHUNSj^jjJ SATELITSKI SISTEMI KAKOVOSTI Z 18-MESEČNO POPRAVILA VSEH VRST TELEVIZJJ NA VAŠEM DOMU. PREVOZ ZASTONJ. RTV SERVIS iiiTOnT^ ZEMLJIČ, GLAVNI TRG 1, LJLlTC^' TEL; 81 580. . M9391 30. septembra 1993 stran 23 c* o? iSji < : C. 3 1 U >.E t' 1 I Grenka smrt, kaj si storila, oh, kak' bridki je tvoj meč. si nam mamo umorita, oh, ne bo je nikdar več. ZAHVALA V 68. letu si omahnila pod kolesi nepremi- ■ SIjenega voznika, draga mama, babica, sestra. leta in »stfina** ^5 »•* (»*■ I li i; ii '■I j« r* (i« J' f Se sedaj je boleč spomin ' na tvoje trpeče dni. V SPOMIN Karlu I j J, stra* leta in »sifina« Terezija Lovenjak iz Poznanovec 20 if najti besede, s katerimi se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, ^am, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu J^emili na njeni zadnji poti, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje, “^aljujemo se zdravnikom in osebju intenzivne nege kirurškega wlka Bolnišnice M, Sobota. Posebna hvala duhovniku g. ErniSu za ‘"'Biebni obred, pevcem za odpete žalostinke, delavcem PZC-ja in delavcem UNZ-ja M, Sobota. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Poznanovci, 19. 9, 1993 Šitrika, Erika in Olga z družkituni ter drugo sorodstvo -Ufe, I bivala I Bertalaniču iz Rakičana, Prešernova 16 27, septembra je minilo pet žalostnih let, odkar te ni. a med nami še živiš. Hvala vsem, ki prižgete svečke in polagate cvetje v njegov spomin. Vsi tvoji I I 1 I V SPOMIN 4. oktobra mineva žalostno leto, odkar si nas zapustil dragi mož, oče, sin, brat in zet Janez Smodiš iz Bahovec ''sem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njegovem preranem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Žahijtkči vsi njegovi sz I J ZAHVALA V 68. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, »omika«, sestra in botra Helena Goubar, iz Čemelavec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku, pevcem in g. Perkiču za odigrano Tišino. žalujoči vsi njeni Že leta dni te zemlja krije, v gomi/i mA/ mimo jpif, ljubeče t'eč rte bije /n ti se več ne prebudiš^ Četudi v počrva/« met/ i/v /:or fi fti/j ju/ vjr ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in tasta Mirka Klobase iz Melov se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste gav tako velikem Številu pospremili na njegovi poslednji poti in sočustvovali z nami. Prisrčna hvala vsem, ki Ste darovali vence, cvetje, za maše in cerkvene potrebe. Hvala g, kaplanu za opravljen obred, pevcem za odpele pesmi, govornikoma za ganljive besede in godbeniku za odigrano Tišino. žalujoči vsi njegovi r ■■:■ Solza kane iz očesa, vidim tvoj obraz, odšel si tiho brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. Imel teiko si iivljenje, nikoli več ne Čaka te trpljenje. I I ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil dragi oče, tast, dedek in brat Ludvik KukojcUf tesarski mojster, iz Andrejce Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovati vence, cvetje ter izrekli sožalje, Hvala duhovniku g. Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. 9 Vsi njegovi Dnevi naših let - vseh jih je sedemdeset let, ali ako smo prav krepki, osemdeset let, in kar je naš ponos v njih, je le trud in teiavai zakaj hitro vse poteče in mi odletimo. (Psalm 90.10) ZAHVALA V 86. letu starosti nas je nepričakovano in tiho zapustita draga mama, stara mama, prababica in teta Marija Bemjak, roj. Ropoša iz Gornjih Slaveč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala govornikom in pevskemu zboru KBC “ MiiclmuCi Nuskova. Vsem Se enkrat iskrena hvala. S hvaležnostjo in spoštovanjem v srcih vsi njeni Minilo ialostno je leto, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roia le cveti, ki grenka, solza jo rosi. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, te trud in delo mojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN 27. septembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož. oče, stari oče in brat Viljem Pilo iz Kuštanovec OdSel si tja. kjer ni več trpljenja in bolečin. Za teboj ostaja le praznina, v naših srcih pa bolečina. Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in se ustavite ob njegovem grobu. Žalujoa: žena Otga, sin MiUn z družino ht sestra Helena z dniHno Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te Uče, ni več tvojega smehljaja. Ko bi mogla zdaj zate umreti in tebi dati iiveti, ko bi mogla, bi ti srček dala in ti bi lahko med nami Uvel. V SPOMIN na 3. oktober 1992, ko je zaradi krute usode odšel od nas naš ljubljeni Sandi Andrejek iz Dol, Slaveč Ni te več, pa vendar nikoli ne boš odšel, kajti Se vedno živiš v naših svetlih očeh, ki so živ dokaz, da je bilo življenje s teboj nekoč lepo. Globoko žalujoči vsi tvoji Ne jokajte ob rnojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaielite. ZAHVALA Po kratkotrajni bolezni nas je komaj v 56. letu za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in tašča Marija Peklar iz Radence Ob tej boleči in nenadomestljvi izgubi se z globoko žalostjo v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, snattinemu sorodstvu ter g. dr. Kosu, Posebna hvala g, kaplanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Vrbnjaku za organizacijo pogreba, govorniku in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in nam stali ob strani ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: moi Ivan, stitova Dušan in Andrej z ženo Matjan«, vnuka Mihec in Andreja ter drugo sorodstvo v n. letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in brat Janez Titan iz Murske Sobote, Ul, M. Gubca 41 Odiel si tja, kjer ni solz, ne bolečin in ne gorja... ZAHVALA Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter za svete maše, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo družinama Bukvič in Jaklovič za pomoč v najtežjih trenutkih, Hvala dr, KoloSevt in dr, Petričevi ter osebju internega oddelka bolnišnice v M. Soboti za dolgoletno zdravljenje, nego in skrb. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi 1 i k 11 NI Franc Horvat-Doc Holiday, I predsednik prekmurskih avto-, nomnih Zelenih, ko je zvedel, da se je del njegove nekdanje stranke, ki se sedaj imenuje Ekološko socialna stranka, po- vezal s socialisti: »Tancig, Plut in drugi se bodo kmalu povezah še z gobarskim društvom iz Bukovnice.« * * * Voditelj soboških komunistov oziroma prenoviteljev ozi- roma združenolistnikov ozi- roma ZLSD Karel Nemec-Karl Liebknecht se je s kmečkim svetni kom Evgenom Sapa če m- ' Brzim pogovarjal o skupni akciji svoje stranke in kmečkega lobija. Vse kmetijske presežke naj bi poslali zabarikadiranemu Hasbulatovu v Moskvo. I * * * j Odkar je Nad, tisti, ki mesi r i in peče lendavske pereče, v za- ! ' poru, se Je stanje na področju 1 ! mednacionalnih odnosov spu-i stilo pod ničlo. Nihče več ne i opeva madžarske ženske le- ! j pote. Nacija Je zaprla slovenska ( nacionalistična feministična liga. Menda v zaporu zelo trpi. ‘ * * * Ljutomerski župan Mirko ' Prelog-Sberlock je uredniku j Murskega vala Matjanu Ma- i u Čeču-Globoke mu grlu, ki se je za krajši čas umaknil z valov ' radija, ponudil, da mu na jeru- f zalemskem griču zgradi radij- l sko postajo na isti valovni dolžini. kot jo ima Murski val. Po ; zadnjih vesteh je Maučec po- nudbo sprejel z izjavo: »Prekričal jih bom,« + * * Marija Požo»ec-.4nju Mari- I šlta, najbolj priljubljena članica ® Prezidija Prekraursko-prleške ; republike, je pri parlamentarni j Ta riaHTrti* iNrAfft- * komisiji za nadzor nad preto- kora cestnega dinarja, ki Ji predseduje njen prijatelj in so-posianec Carli Šiftar, vložila j zahtevo, da se vse črte na avto- ; cesti čez Lendavsko območje ; potegnejo dvojezično. + ak * Brigita Bavčar-Nimfa Ul lima Benko-Mama Grande sta se na zadnjem sestanku dogovorili. da bosta osrednji oddajni čas aa svojih lokalnih te- I ievizijskih kanalih namenili od- । daji Ona in Ona. ki Jo bosta I v živo vodili vsaka iz svojega študija. Scenarija oddaje še nista določili, zagotovo se ve samo, kakšen bo vsakokratni konec. Oddaja se bo končevala s srečanjem obeh moderatoric na neviralnetn terenu soboških ulic v stilu ameriških poznove- ; černih oddaj, ko so namenjene moškemu gledalstvu in so znane pod naslovom »catch as U you catch can«! (zgrabi, kakor ! znaš). * * * j Lendavsita občinsita zgradita ' Je po trgatvi še vedno na pol ' prazna, zato Je nekdanji len-' davski župan Ciril Pucko-Dri- . . bler, ki Je v njej svojčas dal ; i namestiti ure za žigosanje pri- } : ‘hodov in odhodov na delovno I I mesto, na vrata obesil načn Lendavskih goric z vrisanimi ,■ vinskimi kletmi, v katerih so l začasni oddelki in odseki i upravnih služb. EESBMtt ItOKiI , J Radgonski mehurčki Srečna, ta naša Radgonska klepetulja, da je se mu ne splača kupovati, za ročno delo pa je zdrava in lahko tudi pije kavico. Jaz se s tem vsega več kot preveč. Ja, dragi moji, vsega pač ne morem pohvaliti. Upokojenci smo itak ne bi bilo treba posnemati. Vino ni »hec«! malo bolni...to spada k našemu »imidžu«. Pa še ena duša se mi je zadnjič zasmilila; na Jaz pa imam vedno hude probleme prav v je- novi tržnici še vedno ne deluje javni WC. Seni, Pa ne zaradi čira - znano je namreč, da Kako pa potem lahko delujejo tisti lokali in imajo »želodčni« velike probleme prav spo- prodajalne v lesenih hiškah, saj morajo po mladi in jeseni. To je nekakšna »bolezen je- predpisih imeti svoje sanitarije? Ja, eno-senskih darov«. Toliko vsega je na voljo, da stavno: naredili so pogodbo z Emono. Vendar mora človek jesti sadje, gobe, kostanje in pa je stvar postala zapletena, ker so začeli za podobne reči. In sedaj, ko se bo začela na uporabo sanitarij računati toliko kot plačujejo naših gričih trgatev, bo spet vsega na pretek: za najem lokacije. Sicer pa je tu vse zapleteno; hrane in mošta. Bo pa verjetno že prihodnje najprej so morali plačati prostor, kjer bo hi-leto povsem drugače, smo zadnjič modrovali ška, nato so drago plačali to leseno hiško, zdaj z mojimi kolegi po starosti ob kozarcu vina, pa morajo plačevati Še najemnino. Poleg tega Gornja Radgona ima največ zahtevkov po pa še najemnino za uporabo WC-ja. Kdo koga vrnitvi odvzetih njiv, vinogradov, gozdov in vleče za nos? Naj rajši poberejo davke tistim drugega zemljišča. Zna se zgoditi, da bodo velikim obrtnikom, ki so prijatelji z najvišjimi drugo leto v vinogradih spet delali viničarji, v vladi, ne pa da se spravljajo na te male ribe. lastniki pa le mešetarili z grozdjem, moštom Vse kaže, da bomo v Radgoni.dobili pravo ■štajersko hišo«. Vsak dan gledam, kako se in vinom. Sicer pa to delajo nekateri že danes. Nedolgo nazaj mi je potožil znanec, nekdaj na zgradbi SKB-ja pred sejmiščem pojavlja »j pomembenmož v politiki, da mu je to obdelo- vedno veC zelene barve. Toda delo jim gre vse vanje vinograda prišlo že čez glavo. Kakšen počasneje od rok: mogoče pa drži tisto, da počitniška hišica je to, če pa prav tam najmanj zelena barva pomiqa. Ni pa prav, če pomirja počiva: vedno je treba nekaj delati, kositi, in uspava ljudi na delovnem mestu. rezati, škropiti, trgati... Velike mehanizacije Radgončan En TOTI in TOTA izLotmerka Govori se, da bo naš občinski vladar gospod B. kmalu odšel na neko novo delovno dolžnost. Saj veste, kako je to mišljeno? Čaka ga boljši in trdnejši stolček. Sedanji se mu je namreč kdaj pa kdaj preveč zamajal, čeprav mu nihče ni mogel očitati, da ne bi zavzeto delal. Uradno o vsem tem ni znanega še ničesar, pa tudi ne, če to pomeni tudi konec njegove funkcije v občinski vladi. Spet se samo govori, da bi lahko ostal še naprej neprofesionalni predsednik, tako kot je nekaj časa to funkcijo že opravljal. Tedaj je bil v službi bo vrnil. Mogoče pa bo bolj aktiviral svoje zasebne podjetje, ki naj bi ga imel. Ena TOTA bi mu bila dobra tajnica, če bi bilo treba. En TOTI pa ima trenutno največ skrbi okrog razprodaje v Kmetijski zadrugi Križevci, Ne more in ne more ugotoviti, kako lahko likvidacijski upravitelj tako ,uspešno’ prodaja to in ono. Koruza se samo vozi, pa nihče ne ve, kam, koliko in po kakšni ceni. Roke pa si veselo manejo tudi kupci raznih strojev, saj jih menda dobivajo po smešno nizkih cenah. Ampak marsikdo ne ve, da dražba ni uspela in da je likvidacijski senat potem občutno znižal cene. To menda pride na uho samo tistim, ki imajo dobre zveze. Prav gotovo je nekoliko presenetljivo, da med njimi ni tudi velikega kmeta J, S. iz Grab. na Živinorejsko- veterinar- skem zavodu M. Sobota. Ampak tja se po vsej verjetnosti ne Cene sadja in zelenjave Osrednja Tržnica IJublJ, Zelenjava H. Sobota tržnica Pomurta Jabolka Breskve Mektailne Pomaranče Limone Banane . Lubenice ' Hruške Ktempit Solata čebula česen Korenje Cveis^ Paradižnik ' Paprika j Jajca Oreh, jedrca 60.00 50.00 I6ti.n) 106.00 160.00 126.06 70.00 95.00 110.W 110,00 96.00 40.00 35.00 90.00 50.00 130.00 40.00 60.00 170.60 190.00 130.00 160.00 125.00 Življenje s tujim srcem ali: Novo rojstvo bosanskega mladeniča Za Momina Šljivaija, 25-letnega mladeniča, rojenega v bližini bosanskega mesteca Ključ, bo 11. marec 1993 zapisan kot novi rojstni dan. Tega dne letos so mu namreč na Kliničnem centru v Ljubljani presadili srce. To je bila prva takšna operacija v Sloveniji, ki jo je opravil dr. Tone Giabiijelčič s sodelavci. Momin pa sedaj okreva v Zdravilišču Radenska, kjer še posebej skrbita zanj dr. Slavko Kramarič in njegova osebna zdravnica Sonja Vidovič* Rauter. Momin že brez vegih težav izvaja vse oblike terapije, ki so primerne po takšni operaciji. Kot je povedal .novoroje- nec’Momin, je zvedel za svojo pred osmimi leti, ko je dobil 100.00 100.00 60.M 90.00 290.00 200.00 120.00 96.00 106.00 140.00 110.00 100.00 38.06 130.06 64.06 360.00 80.00 - 165.00 1C«.O6 , 110,00 120.00 120.00 ' 10.00 10.00 10.00 900.00 700.00 1000.00 ) hudo bolezen pred dobrima dvema letoma, ko so mu dali v bolnici v Ključu dve možnosti za zdravljenje: ali v Sremski Kamenici pri dr. Radovanoviču ali pa v Kliničnem centru v Ljubljani. Prleki, ne odhajajte prišli boste na tuje! Najbrž v pokrajini ob Muri ne bi našli prebivalke ali ki bi zase reUa, da sta Pomurka ali Pomurec. Če bosta najširše možne pokrajinske opredelitve, bosta rekla, da sta nja ali Prlek, Če bo šlo za obmorskega prebivalca z Mure, oziroma Prekmurka ali Prekmurec, če se bosta opt® ■ vala prebivalka ali prebivalec z levega brega. Kljub temu pa je potrebno priznati, da se z enim in drugim etničnim poimenovanjem, ki ga označujeta izraza Prekmurje in Prlekija, ne pokrije celotno pomensko polje, za katerega čutimo, da obstaja kot skupna podlaga tema etničnima poljema, Ostaja kot skupna razlika in obenem predpostavka, na osnovi katere ločujemo Prlekijo od Prekmurja in zaradi katere je bilo nekako sponatno opuščeno poimenovanje Po- murje. Če naredimo nekak po- smrtni poklon izrazu Pomurje, potem moremo ugotoviti, da to vsaj potencialno ni (bil) popolnoma prazen pojem. Njegova slabost je bila pač ta, da je imel na sebi nekaj administrativno političnega. Zato se vanj, čeprav je bil na voljo, ni mogel ujeti tisti drugi pomen, ki nam postaja očiten takrat, ko moramo označiti neko ekološko sopripadnost. O nacionalni so-pripadnosti tukaj seveda ne govorimo, ker bi bilo odveč in ker je vseskozi neproblematična. NajoČitnejSa je kajpada na jezikovni ravni. Ko govorimo o ekološki so-pripadnosti, ne mislimo na ekološko naravno danost, na o novem regionalnem a bi .c tem I* v katerega naj bi . diio. Implicitno se s reči I. Implicitno sc s J , da Murska Sobo’,i , more biti več središče rnorg om ve^^1 politika, promet ii* " d oskrba z energijo, zdravstvo, socialno tl y| ^<^ravsivo, socamv Mu2 poklicno US^^ žnačilnmr^h nje. kmetijstvo in riboj ; i freg ene m iste reke, ni nič , - V vseh teh naštetil’ nostih je komaj hevrističnega. To drugače ne more biti. Tisti ostanek, o katerem govorimo, da obstaja poleg izčrpnih etničnih opredelitev Prekmurja in Prlekije, zadeva ekološko projekcijo pokrajine ob Muri. V smer te projekcije je mogoče posvetiti z vprašanjem, kaj se od te pokrajine zgodovinska lahko pričakuje, kako reševati I njene gospodarske, kulturne in j® potrebno ekološke zadrege. Brž ko si postavljamo ta vprašanja, se nam odpira skupna perspektiva, ki Momin je prišel v Slovenijo nam od tam spredaj, kamor službo pri železnici. Delal je smo jo v projekciji poslali, pripoveduje, d;i je ta prostor Sest let, potem pa je ostal brez kompatibilen in da ga ni mo-službe in težko zbolel. Še sreča goče obravnavati z dveh brc- zanj, da je imel naše zavarova- gov. Stopiti je potrebno tako nje. Čez tri mesece mu bo po- teklo. Niti pomisliti ne upa, kako bo tedaj, ko bo ostal brez »Brez oklevanja sem se od- veljavne zdravstvene knjižnice. ločil za Ljubljano, kjer sem poznal že od prej nekaj zdravnikov. Zaupal setn jim svoje življenje in sedaj sem jim resnično hvaležen.« Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem 22 pujskov, ki so bili stari od 7 do 10 tednov in težki od 15 do 20 kilogramov. Stali so od 7,000 do 10,000 tolarjev. Prodajalci pa so bili tudi tokrat zadovoljni, saj so prodali vse živali. Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sedmih, prodajalci pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste. Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov v Murski Soboti so prodajalci prejšnjo nedeljo pripeljali 53 vozil, prodali pa 4. In nima slovenskega državljanstva. »Pravzaprav za državljanstvo nisem niti zaprosil, saj sem včasih mislil, da bom živel le še kak teden ali mesec. Na operacijo pa setn čakal dve leti, Medtem so zdravniki opravili kar 1800 različnih preiskav. Sedaj spet verjamem v življenje. Po rehabilitaciji bi rad dobil sebi primemo službo in tudi slovensko državljstvo. V Radencih bom ostal do konca septembra, nato pa sem bora napotil na kontrolo k svojemu kardiologu dr. Darku Zormanu v Ljubljano. Ne vem, kako naj bi se besedami zahvalil vsem, ki so mi pomagali, da sem ostal pri življenju. To. kar se naredili, presega vsa moja pričakovanja,« O. BAKAL rekoč na sredino. To preigravanje imen za pokrajino oh Muri ponavljamo zato, ker se bližajo lokalne volitve in se čedalje pogosteje sliši, da Prleki vlečejo nekam proti Ormožu in Ptuju, Na forumih prleških razumnikov sc poudarja, da je prlešivo nekaj drugega in se obenem govori JV- , .-I I- povezana z ekolog’1^i. '1 joča okoliščina ža f* pj f prekmursko , reka Mura. To je nost. ki zahteva skuj^ skupno obravnavanj močnejši prihodnji združevanja, kot ,(iy ' i ločen-pretekli faktor loče« J ie ootrebuo obfnu_ i ■ mu r sk-' I, I___________, konci Dira ti In ' 'ivplivnejše^ 'ega škega dejavnika, to mora ta regija, nično utemeljeno zlično, ostati skupaj' ‘,'‘.1 v etničnem oziru to . k , Razlikujejo gega, KaziiKujvjv■ Prekmurcev kot jercev To je ekviv^>t^ gost. Čc se bodo iž .j cepta obmurske ima svoje središče/^j med Prlekijo m bodo ostali večni nostnem smislo-bodo več Prleki, jerci drugega razr 120 let tradicije _ ? Pomurska bank^ L _ \/aša Menjalniški tečaj Pomurske banke 29. septembra (993, 9. 1993 od 00.00, Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 28, se| h-. i,«' I I ii*' Znamka avtomobila BMW 3181 Zastava 128 Zastava 128 pgl Opel Kadettl.2 Fiat Tipo 1.61 Alfa Romeo 33 Mercedes 190 D Škoda Favorit Ford Escort Lada Samara 1300 Jugo 45 A Golf JGL letnik 1981 1987 1988 1974 1991 1987 1986 1991 1986 1989 1987 1982 prevoz, km 170.000 60.000 54,000 132.000 36.000 58.000 126.000 23.000 86.000 60.000 59 dOO 111.000 ______cena "TŠOODEM 3.200 DEM 2.800DEM 3.500 DEM 15.700 DEM 10.500 DEM 23.000 DEM 700.000SIT 9.000 DEM 6.200DEM 3.200 DEM 4.300 DEM Cene pšenice Panonka KZ Gornja Radgona KZ Lendava KZ Liutomer Slavič Ključar o vel Agromarket TeSanovciAl ,50 Vega Skakovci 39.70(44.70) 44.70 44.90(47.90) 45.00 42.00 Država Avstrija Francija Nemčija (talija Švica ZDA Enuta 100 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 1,012,7718 2,043,8553 7,125.1711 7,3532 8,156,1834 116,1403 36.00 Semenarna M. Sobota 42.00 Vse cene so z regresom. Nakup E0HJ,00 2.1 7.150,0® J' 1 t 110.* L V enotah LB - Pomurske Najugodnejši nakup in valute' I □vizije ne zaračunaval^^ i * 30, septembra 1993 stran 25 3 . xa prijeten in topel dom lis lit# ieli^ cpi- I # ie.t' Stv<’ rf‘ I •' IIIC“ IS# IS* .rt hči* o,* l ir ijH’ 25 5 |0' 0 I i r* r k J«. t 4 4 ‘J i 1 ? i; 5 vela tapete vevče vela tapete vevče vela tapete vevče TAPETE V VASE STANOVANJE RAZLOGI: I. s tapetami masama «ilaOa spremembo, žiiiMimt 2. Na volta ta mnogo vzorGav In barvnih kamblnaGlI - ms sam svot ariiltakt 3. Polaganje tapet te prepristo In listo delo Delo opravite po nalala »naredi sam« S. Tapete so dober topiMil In zvolnl Izolator 6. Tapete VETA so okolja prijazne 7. le kadite, boste imeli mani težav z obnovo sten 8. S tapetami prekrijemo n^me in razpokane stene B, Tbpete na steni so mani občutljive za umazanijo In polkodbe, se trajnejše In' je zato CENA ZELO UGODNA 10. Vzdrževanje je preprosto in učinkovito 11. Odstranjevanje tapet te preprosto, pogof fe DODBO nUENA STEM S predpremazoiii (razredieno iepllal Vela '^^ozi 80% svoje proizvodnje in je še ^^sebno znana po svojih ekološko ^©oporečnih j^^pirnatih '^Petah duplex in simplex J”*'®'® kažejo, da je 85 % sten v zahodni Evropi pokritih s tapetami in da deio v 85 % opravijo ljudje sami. Ankete so tudi pokazale, da 60% žena izbira tapete z možem. 0 preprostosti lepljenja govori tudi podatek, da v nekaterih .^Pskih državah, pa tudi v Sloveniji, to opravijo gospodinje. Veta, d.o.o, tel rv' Polje 061/485903 VEVČE, Papirniški trg, tel.: (061) 485454 DRAVLJE, Celovška 291, tel.: (061) 1592089 TPC MURGLE, C. v Mestni log, tel: (061) 265297 l ' I 5 "l" A v ' 1 j- tapete vevče vela tapete vevče tapete 1? vela tapete vevče je mogoče kupiti v vseh SPEClALIZiRANiH trgovinah v SLOVENI Ji. i vestnik, 30. septembra t stran 26 za prijeten in tepei dem J Obnovitveno okno Intro 100 TRGOVINA NA DROBNO Prihranek pri energiji Izo-steklo 33 mm zagotavlja visoko toplotno izolacijo. To močno zniža stroške ogrevanja. Ena od prednosti za gradbenike in stanovalce. Preprosta uporaba UdobrK) in lahko odpiranje krila z eno roko. To omogoča VN-okovje Centro 100, preskušeno v praksi v milijonskih primerih. Hrup ostaja zunaj Obnovitvena okna 100 se posebej odlikujejo z visoko zvočno izolacijo. Standardna izvedba -36 dB ali zvišana zvočna izolacija - 40 dB. Brez vzdrževanja Okna so izdelana iz visokokakovostnih PVC-profilov, ki so ojačani z Al vložki. Odpornost proti staranju, vremenskim vplivom in okolici. Ni potrebno barvanje. Več stekla - več svetlobe Ozki okvirni in krilni profili zagotavljajo največjo svetlo odprtino oziroma maksimalni vhod svetlobe. Vse po naročilu Vsaka želja glede velikosti, oblike in tipa je mogoča. Stil objekta ostane nespremenjen. Obliko in velikost oken izdelamo po vaši želji! I 1 1 I ! 5 I '1, J! L J ij ioiign L Za dodatne informacije o montaži se obrnite na najbližjega pooblaščenega montažerja ali na KOVINOPLASTIKO LOŽ: j MIRKO PEGAN, AJDOVŠČINA, Šibeni-I ška16, 065/62-208; ZDRAVKO MODIC. VE- LIKE BLOKE31. Nova vas; IHTERIER, d. o. ! o., KRŠKO, Aškerčeval. 0608/33-090, GRADBENIK, d, o. o.. MARIBOR, Sokolska 102, 062/104-780; NORIK, d. o. o,, IJUB-'LJANA, Tržaška 132 (Agrotehnika), 061/268-341 int. 708, 712, 061/265-880, telefaks: 061/ 265-664: MT-ENGINEERING, BOROVNICA, Dol 110, 061/746-564; ECODOM, d. O. O., STARI TRG, C. Not, odreda 2, 061/708-274, ECODOM (Jože Hrvatin), KRANJ, Sp. Besnica 87, 064/403-077, Od 16, do 22. ure; STANE VALJAVEC, KOPER, Partizanska 5/ E, 066/31-633, INGO-TEHNA, Franc Godi-celj, Štore, Šentjanž 10b, tel. (063) 771 111 POŠTA: 61386 STARI TRG PRI LOŽU - TELEFON: 061/707422 - TELEFAKS: 061/708466 Z MONTAŽO NA OBSTOJEČI OKENSKI OKVIR OHRANIMO STIL... BREZ POŠKODB NA STENI! KOVINOPLASTIKA £Q2 ^io| SERVIS, POPRAVILO IN PRODAJA TEHTNIC j. Po zelo ugodnih cenah ' vam ponujamo storitve: - (»pravila - servis - prodaja vseh vrst tehtnic VERA HORVAT ŽIŽKI 61a, 69232 Črenšovci Telefon: 70211 CZ] 3q septembra 1993 stran 27 I za prijeten in topel dom kovimOtehma PRODAJNI CENTER MARKO SLAVIC LJUTOMER, Prešernova 40, tel.: 83020 tZ . 4"‘', L^i 'K: d ■i. •, i J*; llf' M 1 ! S <9^- •-r"' ;■■ r VAS DOM trgovina s pohištvom in gradbenim materialom HAJDINJAK, ŽIŽKI 63, tel.: 70780 B F 1 V ,JUk» > Sp . z p"! I& H E ■ t S J P s 11 'iii r-S ':S: f i.š'' Mr k ž*" f g ' I r? Vse za vaš topel dom in gospodinjstvo! popusti! Obročno odplačilo! ^EGf^ d.O.O. SMKOVC/15, 69261 Cankova • 'Marketing • proizvodnja • trgovina telefon: 40300 ^^ADBENI MATERIAL: '^og)Jl6/^ kos 35.60 SIT ___ ^^rnent 450 kg 9,80 SIT .. ^^'^.^turne mreže že od 920 tolarjev, '^dijsffi pod m- že od 530 SIT 'kosilci dolnii^ - maltit - siporeks - izotekt - strešniki: BRAMAC, BOBROVEC, TEGOLA, - tervol 'X«' ''^OVOST [kAKTORJI fiat 24.400,OODEM 25.500,00 DEM ' pšenica z ! ,-t<' •'»''.-'■■f- • 3nšs. J '0 56. ■ *4flK "-v 1 ' ^Wrn} kg 36,00 SiT gnojila ^^IJSKA MEHANIZACIJA: 'ždelki: TEHNOSTROJA - PAN-AGRE « fea; - INO Brežice ^^aobeni material in kmetijsko LAHKO KUPITE NA ENOLETNO POSOJILO. ^se navedene cene so brez prometnega Pohištvo je naš pomemben življenjski sopotnik! Dobro premislite, predno se odločite za nakup! Mi vam ponujamo kakovostno pohištvo po dostopnih cenah: [ POSEBEJ UGODNO VAM PONUJAMO: • sedežne kotne garniture že od 48.990 SIT • sedežna garnitura REBEKA s posteljo, ki jo lahko kupite po elementih • otroški gibljivi stoli od 4.973 SIT Od 10 do 45% popust ob plačilu z gotovino ali bančnim posojilom! UGODNA POSOJILA IN BREZPLAČEN PREVOZ. '‘W!l V S;iWPS’«ni ga prostora .STRfSNI ND$IU( |zqH^ra|H Wis Mav£na ploS£a ' ^Zgornji venec Stenski eiament^ H ■ f -v Zgornji pre£nik. H ' '\PolluretBn g y: Mavčna plošča g FSk -_-L__ I I statŠMi Nasnci itRt^NA LIGA \ T Podna <***?*-- ■ nop***’*T _>0 , MAvCb« plošča POliVRftAK MAVC»A PLOŠČA OKVIR HIAUNTOV* POHONCNIK $TIČhA UTtV OKVIR EUMfNTA-POKOKČHPK MONTAŽNE STENE "JELOVICA", idealna rešitev, kadar želite predeliti večji prostor,ali neizkoriščeno podstrešje preurediti v prijetno mansardno stanovanje. KAJ PRIDOBITE? -DOBRO TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJO, -ODPORNOST PROTI POŽARU, ■S PREPROSTO IN SUHO MONTAŽO V NAJKRAJŠEM ČASU PRIDOBITE TAKOJ UPORABNE PROSTORE. -STENE SO LAHKE, TRANSPORT JE PREPROST. -VES POTREBEN MATERIAL DOBITE NA ENEM KRAJU - v ŠKOFJI LOKI Kidričeva 58, tel.: 064/631-241, fax.:/ 631-835 S§ JELOVICA stran 28 vestnik, 30. septembra za prijeten in tepei dom PLIN - okolju prijazno gorivo Zaradi stalne rasti števila prebivalstva in tehnološkega razvoja postaja varstvo okolja vedno pomembnejše. Slabšanje življenjskih razmer, nesreče in ekološke katastrofe so Često posledica malomarnosti, Čedalje pogostejše nevednosti in zanemarjanja ali podcenjevanja sicer znanih nevarnosti. Energetika je gotovo med tistimi področji Človekovega delovanja. ki povzroča vse navedene težave, po drugi strani pa se ji ne moremo odpovedati, S strokovnim delom in poznavanjem ekoloških problemov ter zmanjšanjem le-teh so lahko obremenitve naravnega okolja v sprejemljivih mejah. Goriva, ki jih uporabljamo, so: premogi, kurilna olja, les, plin, jedrska energija in alternativni viri. Vsi imajo večji ali manjši vpliv na okolje. Najbolj lahko zmanjšamo emisijo škodljivih snovi z izbiro ekološko čim bolj ustreznega goriva. Torej se odločamo za gorivo, ki oddaja pri enakem energetskem učinku čim manj škodljivih snovi oziroma ima čim nižjo »specifično emisivnost«. Seveda je za obremenitev okolja pomembno, kakšna je oprema, vzdrževanje in drugo. Plin pri izgorevanju ne vsebuje škodljivih primesi in je ekološko najbolj čisto gorivo. Pretežna emisija plina so dušikovi oksidi NO^. V Sloveniji se poraba plina povečuje.iz dneva v dan, danes , ga porabimo 13% tekočega ali zemeljskega. Zemeljski plin je Energetsko varčna hiša ■ LEG^A PGJHlcTA NA TEEEUtl odvisen od širitve plinovoda in zainteresiranosti za priklop, saj se investitoiji in dobavitelji zanimajo le za velike porabnike, zanemarja pa se splošna poraba za katero gre 32% končno proizvedene energije. Tako si lahko le želimo plinovode tudi v strnjenih naseljih. Tekoči plin (propan in butan ter njuna mešanica) je v atmosferskih razmerah v plinastem stanju in je težji od zraka. Že pri manjšem nadtlaku se utekočini, in ker je prostornina plina v tekočem stanju 260-krat manjša, je možno skladiščenje velike energije v relativno majhnih jeklenkah ali rezervoarjih. Kot okolju prijazno gorivo; neodvisno od plinskega omrežja, je primerno za gospodinjstvo, gost insko-turistične objekte, obrt, kmetijstvo in industrijo, Z razvojem in širitvijo (tudi pri nas) cistern (zabojnikov) in zanesljive dobave je primemo zlasti za gostinske objekte, kjer običajno imajo plin za kuhinjo, olje in trda goriva za ogrevanje in električno energijo za sanitarno vodo. Ta sistem je energetsko in naložbeno najprimernejši. Prednosti plina - dosegamo največje izkoristke izrabe goriva - izvedba je programirana in avtomatična - v tekočem plinu skorajda ni žvepla, zato ni nevarnosti nizko-temperatume korozije kotla - življenjska doba plinskih kotlov in dimnikov je daljša - ne vsebuje škodljivih primesi in izgoreva čisto brez dima in ostankov trdih snovi - zmanjša se onesnaženost zraka , - je nestrupen za zemljo in vodo - varčujemo s prostorom, saj so trošila neposredni porabniki in dimenzijsko manjša. Uskladišči pa se v nadzemnih ali podzemnih rezervoarjih. Izvedbo plinskih inštalacij določajo predpisi in standardi. Zanesljivo in varno obratovanje plinskih inštalacij in trošil zagotovimo z izbiro kakovostne plinske opreme, strokovno montažo in rednimi pregledi. Ni razlogov za strah, le izvedba naj bo strokovna Jože Brdnik, inž. Pravila, ki jih moramo upoštevati že pri snovanju objekta in ki imajo za cilj zgraditi hišo na način, da bo brez posebnih naprav sprejeta, zadržala in izrabila sončno sevanje, danes v strokovni praksi imenujemo PASIVNI UKREPI. Ti pasivni ukrepi so v bistvu celosten pristop k projektiranju stanovanjske hiše v smislu »hiša kot zbiralnik sončne energije«. Pravila, ki so danes vedno bolj aktualna, pa sploh ne predstavljajo kakšnega posebnega novega znanja, temveč le sintezo več kot tisočletnih izkušenj pri 'gradnji objektov. Hiše, ki pridobivajo in hra- leča de: pcfl) ja '3* JU^FlA lU LEjCA -d’ Ii l5~ 415' +2'* 163.Vol /77- l •1 d nijo energijo, predstavljajo kompleks projektantskih in planskih ukrepov, ki morajo biti vedno prilagojeni konkretnim razmeram oz. lokacijam. Da bo zadeva nekoliko razumljivejša, bodo vplivi na pridobivanje in shranjevanje energije prikazani v naslednjih poglavjih: - lega objekta, topografija in vpliv mikroklime, - lega glede na veter in zaščito pred vetrom, - oblika objekta, - razmerje med prostornino in površino objekta, - jakost toplotne izolacije, - orientacija objekta glede na sonce in odprtine na objektu, - velikost in izvedba oken- skih površin, - izraba učinka grede« s steklenjaki, verandami ... ~ aktiviranje masivnih elementov objekta za shranjevanje in zbiranje energije ter za letne toplotne izravnave, - razporeditev prostorov v smislu toplotne hierarhije in toplotno zbiralnih sposobnosti. Tako bo v nadaljevanju prikazano, kako navedeni parametri vplivajo na »energetsko obnašanje hiše«. Kot izhodiščni objekt, katerega lastnosti so označene s 100 %, je vzet objekt z naslednjimi značilnostmi: najti idealni prostor za gradnjo hiše, saj so skoraj vsi že pozidani. je pa mogoče vsak prostor nekoliko izboljšati s premiki zemeljskih mas, z vodnimi peratur ozračja, nasproti P lahko prisojne lege po*^ dvig le-teh za 2 do 3 "C- lui irovrSinami, ozelenitvami.. - VOLUMEN... = konst..., = 108m’ - NOTRANJA = konst, = -l-20°C TEMP, to je včasih možno storiti tudi pri že zgrajenih objektih. Na risbi je prikazano, koliko toplotne, izgube ali dobička lahko povzroči lega objekta na terenu. Za izhodiščno vrednost je vzeta lega objekta na odprtem terenu (brez vpliva vetra) in je označena s 100%. Za UEG,A OBJEIcTa v aosTA Obstoječa vegetacija. P® nova zasaditev vplivata n» kalno klimo. Tako npr-zraCna blazina gosto hiše predstavlja toplotno cijo k = 2.5 W/m^K. D- t (t * la izoIS" Lega hiše v tem gozdu ustreza pr*®*' toplejšemu okolju. ' hiše v senčnem šimF gozdu pa za UC hladoej hiše v sit fl it * hi »t Se h fo Pri (It iEH£Wt t h; lob i-A 1 r)f - TOPL. IZOL. k = konst. = 0,6 W/m2K - ŠTEV. OGREVALNIH DNI = 300 - OGREV. DNEVI x POV- boljše razumevanje so pripisana še povprečna odstopanja zunanje temperature v kurilnem obdobju. iz ris« PREČNI DNEVNI t’RI- »tople MANJKUAJ TEMP. = 306. ( Lega objekta na terenu in vpliv mikroklime Danes je že skoraj nemogoče Podnebni vplivi topografije se (ako kažejo v intenziteti dnevne obsevanosti, nočnega izsevanja ter v intenziteti stru-janja hladnega zraka. Vdolbine na terenu in področja hladnega zraka lahko privedejo celo do za 6°C nižjih povprečnih tem- okolju. Kot je iz jr*' vidno, je idealna gj f na prisojni strani hr s severne strani vesi; na ta način je osončenost čez dan. o Ceno izsevanje pond^ I zastirajo del strehe) jc jena zaščita pred sevi trovi. STOJAN J HABJANIC^"^- > s pravilno izbiro kotla do prihranke* V kotlovnici veletrgovine Potrošnik v Murski Soboti so spomladi 1992. zamenjali dotrajali 400 kW kotel z novim, ki je izdelek novega, neznanega slovenskega izdelovalca in dosegli presenetljive rezultate tat** V’“ »«» I S. *t 4 h h Hit tli » 1 i, Pin Ht; ISj .t sta, V kotlovnici veletrgovine Potrošnik v Murski Sobot) sta dva kotla skupne moči več kot 1000 kW V kurilni sezoni 1991/1992 je eden od kotlov dotrajal. Poraba kuril-ttega olja se je tudi redno spremljala in je bila po ocenah pristojnih ljudi za instalirano moč in čas obratovanja prevelika. Zato se je vodstvo odločilo za zamenjavo kotla, vgraditev sodobne regulacije in predelavo kotlovnice. Po našth na- zorni na sosednji razstavni prostor, kjer je bil na sredini razstavljen kotel z gorilnikom, ki smo ga po zelo ugodnih cenah, vendar izbrali. Kotel se je že na prvi pogled razlikoval od vseh drugih na sejmu, saj je bil v celot), tudi po vratih, obdan z belo izolacijsko oblogo. Izvedbe hlajenja vrat, kot jih je imel ta kotel, pa Še nismo videli. projekt, je osnoval podjetje WARGA za razvoj in proizvodnjo kotlov in ima začasni sedež v Mariboru. V pogovoru z njim smo izvedeli . da je bil razvoj tega kotla prvi tovrstni projekt na našem prostoru in da je bit cilj projekta razviti kotel, ki bo visoko učinkovit, ekološko primeren, enostaven za obratovanje in vzdrževanje ter da SO stroški razvoja presegli 300,000 DEM. Zvedeli smo tudi, da je bil Ugotovili smo, da je bil del razstavnega prostora, na katerem je Črtih je predelavo kotlovnice iz- . stal kotel, od Fakultete za strojni-, kotel obširno preskušan v računal-Sr^o iz Ljubljane, v sodelovanju niško vodeni prcskuševalnici za vedla zasebna proizvodna in mon-terska obratovalnica Lutar iz Murske Sobote, k) je v Prekmurju znana po svojih kakovostnih razteznih posodah, ki jih je izdelovala za celotno območje nekdanje Jugoslavije in za izvoz, prhah na sončno energijo, instalacijskih delih pri centralnem ogrevanju hiš in manjših kotlih za centralno ogrevanje lastne konstrukcije z dolgo življenjsko dobo- Pri izbiri kotla smo naleteli na težave, ker je zadnje čase na slovenskem tržišču poleg domačih tud) več tujih izdelovalcev, ki ponujajo kotle različnih konstrukcij. s katero je bil kotel tudi razvit in obširno preskusen. Mož, ki je začel, vodil in izpeljal ta, kot smo zvedeli kasneje, kar 5 let trajajoči kotle, ki jo je velikodušno odstopilo podjetje EMO iz Celja. Nekateri preskusi, opravljeni na kotlu, so bili prvi tovrstni preskusi na kot- lih pri nas. Dodana je bila tudi informacija, da je podjetje Weisha-upt pomagalo pri razvoju kotla s tem. da je brezplačno posodilo dva 600 kW gorilnika za potrebe preskusov. Postreženo nam je bilo tudi zdokazilom o kakovosti kotla, ki jih je izdala Fakulteta za strojništvo v Ljubljani, iz katerega je bilo razvidno, da je izkoristek viSji od 90%. Ko smo povprašali, kje bodo izdelovali kotle, smo bili prijetno presenečeni, saj smo izvedeli, da jih bo izdelovalo tisto podjetje, s katerim smo bili zmenjeni, da bo obnovilo kotlovnico. V njegovi delavnici sta bila tudi izdelana preskusna kotla, prvi je še bil v delav- videza. lastnosti. kakovost) lir cene. Nekateri od njih ponujajo kotle po našem m)ienju vprašljive kakovosti m trajnosti. Domenili smo sc, da bomo vgradili kotel na olje in plin, zu katerega nam bo izdelovalce dokazal, da dosega ustrezne standarde, da jc trajen m ekološko ter cenovno primercit Odločili smo se. da bomo kotel izbrali na sejmu Energetika '92, maja 1992 v Mariboru, Na sejmu jc bila glede na velikost slovenskega tržišča velika izbira Odločili smo sc. da homo najprej izbrali ustrezen gorilnik in se (Klločili za znanega nemškega izdelovalca Weis-haupl. ki jc odprl v Sloveniji svojo podružnico in je tudi razsiavljat n;i sejmu. Ko smo zapuščali razstavni prostor z gorilniki, smo posl.ili po- 1 niči, drugi pa je bil razstavljen. Tako smo se odločiti za ta kotel, čeprav je podjetje Se neznano in Se ni imelo referenc. K odločitvi je prispevalo to, da smo lahko takoj dobili vse podatke, ki smo jih hoteli imeti, a jih pri drugih izdelovalcih nismo mogli dobiti, ker smo kotel lahko plačali s tolarji, pa tudi cena je bila primerna. Izjavi, da nam. če kotel ne bo dosegel deklariranih vrednosti, proizvajalec povrne stroške z obrestmi, pri čemer lahko kotel obdržimo, in da v primeru strokovno nastavljenega gorilnika kotla ne bo potrebno Čistiti, pa smo vzeli za Salo in za izziv. Sedaj, po enem letu obratovanja kotla, pa 50 že znam rezultati, ki so presenetljivi. Ker so v kotlovnici podjetja Potrošnik, vsa leta redno spremljali porabo goriva, so ugotovili, da je znašala v kurilni sezoni Prihranek je { saj sta bil) pretekli z'^ .j, jul povprečnih temper® kurjenja. Višina odvisna l pl i lizivl' Kirti efjirčiši in večja. Čim starejši 91/92 poraba kurilnega olja Kotli podjetja WARGA iz Maribora z odpiranjem vrat v levo ali desno. Razvidna sta nov sistem hlajenja vrat in izvedba Izolacijske obloge, ki v celoti obdaja kote, po čemer so ti kotli že na zunaj takoj razpoznavni. Slika je narisma z računalnikom, ker so bili tudi kotli v celoti računalniško konstruirani. ' . . ■ >. Jože Brdnik, inz. 149.261 I. v sezoni 92/93 pa samo 73,7981. to je za kar 50.5% manj. Če izračunamo, koliko denarja je to glede na ceno enega litra kurilnega olja, se je naložba v kotel, regulacijo in predelavo kotlovnice |X)pla£ala že v prvem letu obratovanja. Seveda ne gre celoten prihranek pripisati samo kotlu, temveč sklopu kotla, dobro in strokovno nastavljenemu gorilniku ter sodobni regulaciji. Vsekakor pa ima kotel več kot 2/3 zaslug za ta prihranek. Kotla v več kot eni sezoni obratovanja tudi ni bilo potrebno čistiti, kar jc začudilo tudi izkušene dimnikarje, ki redno vzdržujejo kotlovnico. Zaslugo za dobro zgorevanje imajo teh nične rešitve v kurišču kotia, od katerih jih je nekaj novosti tudi v primerjavi s kotli uveljavljenih zahodnih izdelovalcev. S tem je bila tudi v praksi potrjeii.l upravičenost izbire lielc zaščitne barve kotlov, ki prejšnji kotel. , .^invak*. ;i>S Vsa zagotovila pokazala za resntč^^srj^^ to mlado podietl® p(fd 1 za nastop na W SO mu priznali tudi' ’ ,iii, za tehnične rešitve smo tudi sami, ker pokazala za ■ --- v Pfi. a zmanjšane ■ omogo^' ,)■ .o... djetja. Takšni t*"-"' njsK"’ bolj opazni v ‘1’jJ ker stanovalcem d* ' iif, plačajo za ogreva stroški ogrevat)! april** Z ..treznrm regulaojo m p#, * najkasneje v ifvc ' riva, po inoifd' J težko prepričat^ jtiu vičenosti gK* pravo. Po .jlpid* ji njah je takSO)h k na trii^\ rali odgovora® zaradi bodo tako v lomih stroškov sezonah riva, po pravo. njaii jc niji vsaj T nartS*"'"'J.l i®. jM .- z vsetni Za konec hi rflil simlH>lizua nje. kakovosino zgoreva- I ž 3 s § sj s s J P (t| * « -jkJ J**’r )rrliih ,,>lil ,,ir-Li |1 razmišljanje iZ® . p®l hi lahko vsaj tre dob n ih cest ' prilir^.,rt!i)^'jti' gorivu, če m r vgrajevali le kak^ liko namreč z®® u-' Ijencga za zaratli slahd' kr ilt’ I je ne ga za Vanja in neti s' itr«'’^' .e S ih. ' Jts.' ■ 3 I ^k, 3C^epternbra 1993 stran 29 za prijeten in tepei dem Rastlinske čistilne mobitel 1 j naprave za odpadne vode ] in funkciia rastlinskih čistilnih naprav rastlinskih čistilnih naprav za manjša naselja ali za naselja z n« -^llinske k-^vui.. in funkcija rastlinskih čistilnih naprav rastlinskih čistilnih naprav za manjša naselja ali za naselja z ne- INFORMACIJE, PREDSTAVITEV DELOVANJA, PRODAJA IN MONTAŽA MOBILNIH TELEFONOV TUDI V POMURJU! tapfave so sistemi, v katere se za namene ^'*^tija na z močvirskimi rastlinami zasajena tla do- '''ode. Njihova sposobnost in dodelana tehnika sta . j’® razvidni ___________nnni.mn. .^DlIVTrn IT razvidni iz primera s komercialnim nazivom »PHVTOLIT i® opisan v tem sestavku. d D ji r It i' i 1 I ( -1 f f i) t š r 1 f- l. f ■Juj£J*' Jo z rastlinskimi vrstami iz skupine helophytov filtersko nasutje s samostojno prekinjevalnim F"'i. Filtersko nasutje, ki je sestavljeno iz treh slojev tflfraJi^^^^^Pai-aerobni) in zasajeno s trstiko (Phragmites je narejeno tako, da predstavlja rastlinsko čistilno I ''^nikalnim precejanjem. 1:^1 ”®P'‘ava ie praviloma sestavljena iz treh elementov, in Sltepjj^^^Prekatne greznice (predčiščenje-usedanje), iz zaraslega Mta nasutja (centralni čistilni element) ter iz revizijskega ^ja iztoka. Iz greznice, kjer se opravi prva stopnja ®*iiickr^,' odpadno vodo na razdelilni vhodni sistem, ki »»nif zunanjega vira energije spušča odpadne vode St “V čistilni del naprave, tj. v filtersko nasutje, To doziranje dnevno in traja vedno le nekaj minut ter kratkotrajno poplavitev večjega dela zgornje Ptedjij. .'^^rskega nasutja. Relativno tople odpadne vode iz hiicr pretok in toplotna zaščita, ki jo daje trstika, tnJi pri dalj časa trajajočem mrazu nemoteno delova- ugodnimi geografskimi razmerami vedno pomembnejša. Tako obstaja v Nemčiji že precej rastlinskih čistilnih naprav z obratovalnim dovoljenjem predvsem v deželah Niedersachsen, Hessen, Bayern in Saarland, istočasno pa se v drugih deželah pripravlja izdelava pilotskih (poizkusnih) naprav. Že leta 1990 je v Nemčiji delovalo 155. na Danskem čez 100, v Angliji 27 rastlinskih čistilnih naprav.,.; in celo v Sloveniji lahko že na praktičnih primerih preverjamo funkcioniranje le-teh. Nam najbližja rastlinska Čistilna naprava je v Slovenj Gradcu v t.i. Mislinjski dobravi, kjer deluje kot čist, naprava za izcedne vode iz deponije komunalnih odpadkov in zares deluje. Tabela: Phytolit MS — rastlinska čist naprava v kraju Rade bel Torgau v Nemčiji St 'ii V , '^''olsS^tnah in njim prirejenim mikroorganizmom •s So izjemno dobre in stabilne rezpltate očiščenja. Le-‘ je v zadnji koloni razvidno očiščenje tudi in * ? zgornjem in srednjem sloju razgradita predvsem začetne vsebnosti. Spodnji sloj nadalnjo nitrifikacijo NH4- tn NO2-spoiin, bakterij. Le-ta je Se posebej uspešna, saj je P*'aktično skoraj popolna (več kot 99,9999%). Pri tem ^nih '''' omogoča to. kar v okvirih klasičnega čiščenja I dosegamo s pomočjo ozontranja ali UV-sevanja. ^^val dosega svoje zmogljivosti na 2m^ površine za ^ntno enoto onesnaževanja. zgornjem in srednjem sloju razgradita predvsem Parameter Odpadne Odpadne 'ekvi, rasUinskih čistilnih naprav T^iiih naprave so namenjene predvsem za uporabo j! ^00-1000 prebivalci, torej kot nalašč za naše kraje, ^alnjr^ namreč, da se največje onesnaženje tal in Jogaja v mestih, temveč na podeželju, in to zaradi ^®Movanja ter neurejenosti odvoda odplak. Na-l'*® tisti 1^ neprestano, in lo brez dovajanja energije; pa sploh ni potrebno kositi. S’ navedenega je že mogoče sklepati, da je za obCipe PvramidiA Pyramidia d.o.o. Ljubljana, pooblaičeni zastopnik firme Mobitel PE Murska Sobota, Mladinska 8, 69000 Murska Sobota. tel./fax; 069 26 636, mtel: 0609 623 372 BPK5 mg/l KPK mg/I TOG mg/l AOX lO^g/l ________ N skupni mg/l NHjmg/l_____________ pH vrednost Prevodnost 10* s/cm 5i. kolonij 2frC/nil Št. kolonij Jč^C/ntl E. coli-titer (ml) colif. klice-titer (m!) streptokoki-titer (ml) vode v greznico 354 478 198 75 122 167 7^ 1855 vode iz greznice 254 426 162 49 90 140 ' ^735 1504 Očiščene vode 3,75 ItP 1,05 • ICP 6,3 ■ 10^ 1 • 10-5 1 • 10^ 1 - 10-’ 0,85 • 10> 5,5 - 1O-’ 5.5 • 10-5 5,5 ■ 10-5 5 22 5,1 18,9 36,7 _0,6 5,89 1032 5-10^ 6-10^ 0,6 • 10^ 0,2 • 1(P 0,2 • 1(F Udnek čiščenja 98,6 95,4 97,4 74,8 70,0 99,6 99,86 99,9 99,9999 99,9999 99,9999 vir; AF Umwelt-Consult GmbH Spčkter uporabnosti rastlinskih čistilnih naprav v različne na-mene,je zelo širok. Tako jih je mogoče v kombinaciji z nekaterimi drugimi tehnološkimi čistilnimi postopki uporabiti tudi v mlekarski industriji, pri dekontaminaciji industr. odplak, celo za čiščenje oljnih odplak itd.; nedvoumno pa ostaja njihov osnovni namen uporaba za čiščenje fekalnih odplak v ruralnem območju. RAŠICA-BELTINKA Beltinci Tovarna pletenin, d. o. o. Štefana Kovača 3 69231 BELTINCI VABI UPOKOJENCE IN NEKDANJE ZAPOSLENE, da svoj lastniški certifikat, ki ga boste prejeli kot državljan Republike Slovenije, zamenjate za delnice svetega nekdanjega podjetja in s tem postanete njegov delničar. Prav tako vas vabimo, da se kot upokojenec in nekdanji zaposleni udeležite notranjega odkupa delnic podje^a. Z vloženimi lastninskimi certifikati in vplačanimi denarnimi sredstvi postanete delničar svojega prejšnjega podjetja, ki lastniku dajejo pravico do sorazmernega deleža dobička - dividende in pravico do upravljanja. Vabimo vas, da svojo namero ali željo, da sodelujete pri interni razdelitvi in notranjem odkupu delnic podjetja, sporočite do 8.10.1993 pismeno, po telefonu 069/42010, int, 208 ali pa se osebno oglasite v pravni službi podjetja. VABUENI! arkt [rotthT Viri: > - Življenje in tehnika, februar 1991, Vodne rastline in čiščenje onesnaženih voda, Olga Urbanc-Berčič, - Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani. Čiščenje izcednih vod z umetnim močvirjem, 1989 - Umvveltmagazin, Augusi 1993, Pflanzen schaffen Klarheit. Sestavil; Stojan Habjanič, dipl. inž. gt. strokovni sodelavec za varstvo okolja pri SO MS (f e 11 e it b c u e n h n e n I 'j^^^edenega je že mogoče sklepati, da je za obCipe ’'*'*"'* kanalizacijskih vodov in velike centralne či-'■ veliko dražja kot manjša lokalna čistilna h k o celo rečemo, da postaja uporaba sonaravnih 'S. 'Geotermalna energija i ( I r Moravskih Toplicah te L— _ . . . . , hi/4r/\o#ir\lr»CVitt mTi- i.rb-rtriSi^ali tudi trartliatr. Val f Smo trgovina z gradbenim materialom na jugovzhodu avstrijske štajerske, samo 30 km od avstrijske Radgone. Naš prodajni asortiman obsega čez 40.000 izdelkov. Precejšnji prostor smo namenili prodaji keramičnih ploščic, katerih prodajo želimo prenesti tudi na območje severozahodne Slovenije. V ta namen iščemo zainteresirano osebo (gradbene ali trgovske stroke), ki bi v našem imenu na osnovi pogodbenega razmerja prodajala naše izdelke. Če imate veselje do prodajanja in sle pri svojem delu resni ter vestni, Vam omogočamo dodaten zaslužek. Vloge pošljite na naslov: EISEN und BAUMARKTROTH Ges.m.b.H., 8342 GNAS, AVSTRIJA ali pa nas pokličite po telefonu: 9943 31512252-60 (g. Brandtner). 'e kociCuje prva ciaj^ dUcma »a koriščenje ?liVT'‘o energije v Mota'; . S lieziiim razu"-''C odgovornostjo TtioUr!’'* \. ■■ ■ Iti'*!"' I I I 1 I l I so se 1, rtipiicah odločil' b" po 1'1^1,?^ omogočala vrača-1 vode. 11K a ’?*’ Moravskih - -1 i, i ko so geolog' Aiipoo I SO- prili v 'Z ■Mi-l (Martjanci 23. avgu-IX;. *l*tmbra 1960. do- I ' Z’ ' 1242m. X (l^^^ovalo naftonosnost Ifc^ili ^/menovanih peti- J^Tiakov. Že prvi I .1«^ H?) '^ali -I '■ 1, aa intervalu l J.-‘^,5m so povzro-Hii vode, ki je s''fr'' hii mineralizirana. 1,^ Ptetlvscm CO2. Na I' ' k' ima naj- 1; 'n ■ To- ,lil"bina 1417 m. cevi za cks* to nafto, 5. P "'I lihi ,*^’ticraiizirana. •t luid 1141-v Slove- krajanov cttk'* Moravskih t.^!c.,Po * I’” se te večala Pii^a 1if' fr vrtine Mt- IV v letu 1982, - "" m Mi-7 k HI 1.16 ? hova ' '^■'•'ttami jc V tib^v '■'izvoja. kompleks "i’ termo-mi- neralne vode za balneologijo, kopališke, rekreacijske, zdravstvene in energetske potrebe. Ta potencial je potrebno najbolje izkoristiti. Geotermalna energija, ki predstavlja akumulirano toploto v kameninah in fluidih zemlje, se mora v določenih naravnih, tehničnih in ekonomskih razmerah koristiti „ čim racionalneje. Stalno povečevanje porabe energije v svetu in splošne energetske razmere pri nas silijo v raziskavo alternativnih virov energije, med katerimi je tudi geotermalna, V Moravskih Toplicah so začeli s koriščenjem geotermalne energije 1983. Začetki so bili težki, ker je bilo mnogo neznank, ki so se reševale z angažiranjem strokovnjakov različnih strok in s poskusi. Danes lahko trdimo, da ie bilo delo uspešno; - rešeni so bili sistemi izrabe termo-mineralne vode - priprave vode - preprečitev inkrustacije - adaptiranje zgradb - ekološke obremenitve in končno v sklepni etapi stem vračanja termično izrabljene vode v globino, s čimer bo zagotovljena trajnost obratovanja in velika razbremeni- S1- tev okolja. Za predstavitev gcološbh mineralnih voda rezerv lermo-i... na območju Moravskih Toplic ne- in širše okolice povzemamo kaj podatkov iz Zaključnega poročila o hidrogeoloških raziskavah termalnih voda v Po- izkoriščali tudi toploto kame- mulju, ki ga je izdal Geološki zavod Ljubljana leta 1987. Moravske Toplice ležijo znotraj geološke cone, ki se razprostira vzhodno od črte Buče-Čovci-Bakovci-M. Sobota- -Martjanci-Petrovci proti Turnišču, Dobrovniku in madžarski meji, ki obsega pribl. 500 km7, kjer so v globini od 500-2(XK)m vodonosni sloji, debeline povprečno 100 metrov, Geološke zaloge termalne vode v teh slojih naj bi bile 5 • 10’ m*, s povprečno temperaturo 50 st. C, to pa ustreza 3.9-10*’J nebilančne energije nin. Iz nekaterih poskusov na vrtini Mt-6 (padanje in ustalitev statičnega tlaka) geologi sklepajo, da je na tem območju (20 km^) možnih 8 vrtin v razdalji 1.5 km, ki bi dajale v povprečju 201/s s temperaturo 60 st. C. Skupno bi dale temperaturni pri temperaturni razliki 60-45 = 15 st. C. to je ekviva- lentno 7,374.730 tonam nafte. Kolikšen jc delež bilančne energije. Se ni znano. Pod ožjim območjem Moravskih Toplic je pribl. 20km-z 2 • lOm’ termalne vode s tem- peraturo 60-70 st. C, Ti vodo-nosni sloji so v globini sloji so v 800-1000 metrov. Te zaloge termalne vode vseb ujejo 1,23 ■ HPM nebilančne energije pri temperaturni razliki 60 - 45 = 15 st. C. to je ekviva- temperatumi lentno 2.945.480 tonam nafte. Če pa ohlajeno termalno vodo (45 st. C) vračamerv pozdemne sjoje (einjektiranjc). lahko pridobimo 7;4'J0'*J .“toplotne energije, lo je ekvivalentno 17.659.084 TEP (ton - ekvivalentov petroleja), ker bi tako 5.045.760m’ vode na leto, to ustreza 3,11 - 10*^J/leto (ekvivalentno 74310 TEP/ leto) pri temperaturnirazIiki60 - 45 = 15 st. C. Iz tega sledi toplotna moč 9.870 hW. to bi zadoščalo za 40 let eksploatacije. Iz vsega tega sklepajo, da so bilančne zaloge energije na ožjem območju Moravskih Toplic 3,11 • 10’^J/leto (z 74310 TEP/ leto), to bi z reinjektiranjem zadostovalo za več desetletij eksploatacije. Širše območje Moravskih Toplic pa ima 7.4'10'«J oz. 17.659.084 TEP geoloških zalog geotermalne energije, to omogoča eksploatacijo s toplotno moi^o pribl. 10 MW za dobo 40 let. V uvodu sem zapisal, da je končana prva etapa, to pomeni sklenjen sistem, saj smo z reinjektiranjem sklenili krog in ta voda bo potovala prek vročih kamenin in zopet prišla na površje čez nekaj deset let. Toda sistem se lahko dopolni tako, da izkoristimo energijo iz energetsko. delno izrabljene vode (voda, ki se vrača). Še za ogrevanje rastlinjakov ali drugega. Jože Brdnik, inž. Na podlagi 23. člena Statuta javnega zdravstvenega zavoda ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA - EGESZSEGHAZ LENDVA svet zavoda ponovno razpisuje dela in naloge direktorja zavoda Kandidat rribra^poteg splošnih zakonskih pogojev imeti še; - visoko strokovno izobrazbo medicinske, pravne, ekonomske ali druge družboslovne smer in - najmanj 5 let delovnih izkušenj. Mandat direktorja traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Lendava - Egeszseghaz Lendva, Kidričeva 34. O izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh po odločitvi sveta zavoda in soglasju Skupščine občine Lendava. 1 Upravni odbor MERCATORJA-SLOCE Gornja Radgona, d.o.o., Gornja Radgona, Partizanska 16 razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima višjo- ali visokošolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri (o ustreznosti izobrazbe odloča UO). - da ima 10 let delovnih izkušenj, od tega 5 let na vodilnih ali vodstvenih delih. Kandidat se imenuje za dobo 4 let, po poteku te dobe je lahko ponovno imenovan. Kandidati naslovijo svoje prošnje z ustreznimi dokumenti v 15 dneh po razpisu na naslov: Razpisna komisija MERCATORJA-SLOGE, Gornja Radgona, d.o.o., Gornja Radgona, Partizanka 16. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. stran 30 vestnik, 30. septembra 19^ za prijeten in topel dom SERVIS VOZIL------------------ H KMEIUSKE MEHANIZACUE LJUrOMER WS PIIESENEtiA PO ŽEUi DELO NA 1ERENU - v OKTOBRU SAMO ZA 1,000,00 SIT priprava Vašega vozila za zimo (velja za osebna in tovorna vozila ter traktorje) - Kakovostno servisiramo osebna in tovorna vozila ter kmetijsko mehanizacijo po konkurenčnih cenah in z ugodnostmi za kupce. • PRODAJA OSEBNIH VOZIL: LADA, ALFA ROMEO, ŠKODA (iz zaloge) • PRODAJA TOVORNIH VOZIL: TAM, IVECO, STEVR • PRODAJA AVTODVIGAL: HIAB, HMF, UV ] Izdelava, sanac^ in premontaže nadgradenj na vseh vrstah tovornih vozil s pripravo in izdelavo vse potrebne I dokumeiitacije. INFORMACUE PO TEL: 069/81-515, 81-525, 81-535, TELfFAKS: 069/81-257 i/ ■** iovic V M PROIZVODNO poDjms 69060 Murski SčOola, Klauifška 9, Te/./Fax:069/22-909 PONUJAMO VAM; RADIATORJI: VOGEL-NOOT, AKUMAT 9 instsiacijski material za talno ogrevanje raztegljive posode M M vodovodne pipe vseh vrst kotli za centralno kurjavo: SIME, TVT O • oprema za kopalnice rezervoarji za olje 100(^3000 litrov 9 irc-Miietf gorilniki: LIBELA, OLIMP e • bojlerji AVTOMATIKA ZA GORILNIKE: SELTRON,IMP • • instalacijski material bojlerji na sončno energijo • * pocinkane cevi sončni kolektorji M M tesnila za hišno uporabo vseh vrst črne cevi •' e cevi za hišno kanalizacijo VES DRUGI MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE IN VODOVOD IB Delovni čas: od 8.00 do 15.30, ob sobotah do 12.00 MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE! TRIDEK Podjetje za proizvodnjo, trženji) servisne storitve, gostinstvo in turizem rVAISJŠEVCI d.o.o. Ivanjševci 5, 69207 Prosenjako^’ teL/fax; (069) 44-141 - varjene jeklene konstrukcije: OGRAJE, STOPNIŠČA, MANJŠE PROIZVODNE HALE - zabojnike za jeklene in druge odpadke v velikosti do 12m^ - jeklene palete (tudi namenske) za prevoz polizdelkov in izdelkov v proizvodnji - kmetijsko mehanizacijo, ki jo tudi popravljamo P Priporočaimi $c z gpsiinsMinl aorihaiiil t okrepčevalnici UPA na - Malice in različne jedi. - Pripravimo vam tudi pogostitve ob raznih srečanjih. HODOŠU.] UGODNE CENE IN KAKOVOST SO RAZLOG, DA NAS OBIŠČEJO NE MEČITE DENARJA V ZRAK, KAJTI Z NJIM LAHKO VEDNO NAREDITE NEKAJ VEC. V večini gospodinjstev se leto za letom zapravi čedalje več denarja. Zaradi neznanja se zapravijo možnosti, da bi z lastnim denar-jem naredili več. Pot do uresničitve vaših želja se da izračunati. Pri tem pomaga računalniški servis, ki se za majhne varnostne pri- stojbine s celotnega |L področja FORMACIJE BITE PRI ga- BITE PRI ga- ! STI LUTAR V GBji 21-370. GORČIČEVI V MURSKI SOBrif Telefonska številk^^ puulvvjd denarni^) finančne zakonodaji • . ____Z "r socialne varnosti z Šimi željami in nostmi tudi razvija-VSE dodatne vM' II JEKLO TEHNA pnTNAMOREŠrr^ Za hladne dni, predvsem pa za prehodno obdobje, kakovostni kalorifeiji KONČAR kaloriter EK 201 - 2000 W, cena 5.987,50 SIT Icalorifcr EK 2010 - 2000 W, cena 4.902,00 SIT kalorifer EK 201 - 2000 W z regulacijo, cena 6.539,40 SIT kalorifer EK 201 - 2000 W s termostatom, cena 6.763,20 SIT infrapeč SOLAR I - 1250W, cena 2.630,90SIT infrapcč SOLAR II -1600 W, cena 2.804,80 SIT BREZPLAČNA DOSTAVA! L i S jiii 'i. JEKLOTeHNINO KARTICO ZVESTOBE fie 5% POPUSTA ■■ ‘•i? "'M T ; f (-1 Ugodna ponudba peči in Šicdiln**’* na trdo gorivo PLAMEN štedilnik PLAMEN 6(1 štedilnik KALOKEK peč PLT9(t peč PLT80 cena* ceo»- INFORMACIJE - NAKUP: ■ • Cvetkova 2a, MURSKA SOBOTA, i*"' I >1 * St 9 i S k Kr; 'i I f i; H 1/ stran 31 193 za prijeten in tepel dom VSE CENTRALNO KURJAVO 1 ■ i I KOVAČ OGREV/^NI SISTEMI d.o.o. Moravske Toplice Dolga utica 103 69221 pošta Mcrtjarvci Tel.: 069/48-428 Fck: 069/48-699 dobavljamo, montiramo in servisiramo oljne gorilnike: - LIBELA OK1 - LIBELA OK 2 - MINOR1 - M1NOR1R - M1NOR4 ' MINOR4R ' RIELLO 40 02 'RIELLO 40 03 55.900,00 SIT 61.900,00 SIT 43.000,00 SIT 47.500,00 SIT 44.000,00 SIT 48.000,00 SIT 58.000,00 SIT 52.000,00 SIT - RIELLO 40 G3R - RIELLO 4005 - RIELLO 40 G5R - OLYMPSTAR40DV - OLYMPSTAR60DV - OLYMPviscostar33DV/B - 0LYMP viscostar 60 DV/B - VVEISHAUPT WL15-A 58.300,00 SIT 53.600,00 SIT 59.600,00 SIT 60.800,00 SIT 60.800,00 SIT 69.400,00 SIT 71.300,00 SIT 89.650,00 SIT - VVEISHAUPT WL20-A - VVEISHAUPT WL10-A - VVEISHAUPT WL20-A - BALTURsparkO - BALTURspark4 - BALTUR spark OR 99.000,00 SIT 106.000,00 SIT 120.780,00 SIT 46.000,00 SIT 46.000,00 SIT 53.000,00 SIT V CENO OLJNIH GORILNIKOV JE VRAČUNANA MONTAŽA I Za vse navedene gorilnike smo tudi pooblaščeni serviserji. ®LJNI KOTU: ' SIME AR 3 ' Sime AR 4 ' Sime ar 5 47.000,00 SIT 51.500,00 SIT 59.100,00 SIT izbirate pa lahko tudi med oljnimi kotli BUDERUS J VVEISHAUPT in RIELLO iz uvoza. Za vse izdelke, ki jih zmontiramo VLETNO GARANCIJO. Navedene cene kotlov so brez montaže. ' 1 KOVAČ p. 0., KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI KEMA « i* loto dnfso ukvor-* »tanovanjih le močno_________■■■ 1m ° skoraj vse '< našem proizvodnem ?'* t*.,- leta doi^ v atanAuanllk tieterlelov na tem razil rila In }ll^!^’'ri«zl J" ' ^Im'zgradbe, ii?“ PfPHImnjB ^Idretai plue: prodiranje voda “llB^i&.PPvs“d‘em, ''bdij*'*?'***'™ zbiralnike \, voda, sep- »torjeno napake pri s" '•^IdrotBB 'i* 4!!*^ •PUkorozIvno »tep.zrnte (H VH, Hldrolee PUCONCI KEMASOR Priporočamo ga za blokiranje vlage v zgradbah, ki nimajo horizontalne hidroizolacije ali pa ja ta dotrajana in ------zsš-zrnje (Hidro- % 2' P^borallvno cLJa- SL’”5* bi?’'' n*i. dvk?'*'^ opečni zid P- I® zah- »du. V prostoru, vam ie- . - materiale; "Apllarno bloklra- J NOVI KORAKI PRI PREMAGOVANJU VLAGE so cm, se morejo vrtati z dveh strani. 'Vedno lahko računamo, da Kemasoi deluje še 5-7 cm od območja vrtanja. Porozna površine tar prazne fuge pod drugo vrsto vrtanja premažemo z vo-doneprepustnim premazom Hidrotes, da Kemasoi ne izteka iz zidu. Iz vrtin odsBsamo ali izpihamo ves prah. Kemasoi nalivamo v vrlina toliko časa, kolikor ga je zid sposoben vpijati, vendar minimalno en dan. Po popolni prepojitvi zidu morajo vrtine ostati od-pde od 39-60 dni, da potečajo vse potrebne kemijske reakcije s COj iz zraka. Po končanem procesu silikoni- poškodovana KEMASOL je prozorna raztopina na bazi kalijevega metilsilikonata, aktivnih sestavin, ki omogočajo hitro in temeljito prepojitev zidu ter prodiranje v fine kapilare gradbenih materialov, aktivnih sesta^m ki s kemijsko „ prekinitve dviga kapilarne vlade lahko reakcijo KemasoJa-rCOj 12 zraka tvo- a h rijo vodoodbojni sloj in nove netopne silicijeve (kremenove SiOa} gale, ki zapolnijo kapilara in pore Nastali novi produkti in vezi so v vodi netopni, odporni proti naravnim agrasivnim medijem, vododbojni, povečajo trdnost silJkoniziranaga deta zidu ler dajo trajno vodonepropustni sloj višine SO-^Ocm, Del vtjda se kemijsko veže, del pa izhlapi. Po preteku 30 dni, oz, ko sa zid posuši, je kemijski zacije vrline zalijemo s hidrotesom. NkovB klasične omete nad nivojem proces končan. Odstrani se ves stari navlažani omel minimalno do višine, kjarse pojavlja vlaga. Vrtanje poteka v dveri vrstah cik-cak, kot je prikazano na skici, in sicer je razdalja med dvema vrstama 10-12 cm; višja vrsta /e pribl. 40 cm nad nivojem Isrena ter nad hidroizolacijo Itakov. Vrtanje poteka pod kotom od 30“ do 40° z običajnim premerom vrtine od 28-32 mm. Globino vrtanja uravnavamo tako, da ja konec vrtine 5-7 cm pred zidom nasprotne površine. Zidovi, debelejši od opravimo čez nekaj mesecev, oz. ko se zidovi presušijo. Korak dalje pa so še naši sušilni ometi ISA BIO in najnovejSi HVDROMENT, ki vam ga želimo podrobneje predstaviti, ker na zelo enostaven način učinkovito rešuje problem vlažnih opečnih zidov Značilnosti HVDHOMENTA - HVDROMENT je -PRAVI IZSUŠEVALNI OMET«, ki vlage ne zapre v Steno, temveč omogoči iztilapeva* 1 I - HVDROMENT ne vsebuje nobenih dvomljivih oz. škodljivih kemičnih snovi ali topil. - »KEMIČNO STANJE- zidin I ' ’ * * » . » 1 I I ,* ( nje le-te iz nje. - Gradnja se lahko takoj konča brez čakalne doba - saj se od takrat Izsušuje sama. - HVDROMENT - ometna plast ostane nad izsuševalnim procesom popolnoma suha. Barve se ne odluščijo, razcveti na steneti so nemogoči. - Klimatska cona, ki je integrirana v HVDROMENT OMETNI MASI, preprečuje vsakršno ponovno ovlažitev in skrbi za popolnoma -zdravo- biološko neoporotno gradbeno Sub-slanco. (vsebnost kloridov, sulfatov, nitratov itd.] ne vpliva na zanesljiv izsuševalni vpliv, ki ga ima H YD H OMENI. - HORIZONTALNE IZOLACIJE za preprečitev vlage, ki bi se Še naprej dvigovala iz temelja zgradbe, pri HY-DROMENTU niso potrebne. - Delo, ki je potrebno za nanos OMETA HVDROMENT na obdelovano steno, ni večje, kot če bi steno zaribaii. - Kemične predobdelave zidovja (solna obdelava itd.) odpadejo. Preddela ~ podlaga Uničeni stari omel popolnoma odstranimo, fuga (reže) izpraskamo približno 2 cm globoko. Podlaga za omet mora imeti zadostno nosilno sposobnost. NOBENIH zidarskih predobde-iovanj! HVDROMENT se lahko.uporablja za notranji in zunaji omet kot lepilna in izravnalna masa. Nanos ometa Podlago in vse naslednje plasti ometa večkrat oblino in globoko navlažimo (POMEMBNO!}. Podlago za omet mrežasto nanesemo v najtanjšem možnem sloju; počakamo na strditev - glede na podlago, vendar najmanj 6 ur. Okrušene zidove popravimo z malto in opeko. Omet lahko nanesemo do debeline 3cm v enem sloju in izravnamo. Z izravnalno desko vlečemo od spodaj navzgor in s tem maso izravnamo. Izogibamo se čezmernemu ribanju! HVDROMENT pa lahko uporabimo tudi pri novogradnji kot zadnji omet in se s tem izognemo vsem kasnejšim problemom vlažnih zidov, črnih madežev, plesni, soli itd. Priporočamo ga pri obdelavi zidov na objektih, kjer je takoj vrši vselitev, ometih v kletnih prostorih, pri obdelavi podzidka (»cokla-} ipd. Naša tehnična služs vam bo svetovala pravo rešitev vašega pro- blema. Telefon; oes 45 020, 45022 45021. JU t v 12 CENIKA NAŠE MALOPRODAJE Lepilo za ker, ploščice Lepilo za siporex Lepilo za stiropor Lepila za marmor granit ogris, kamen Talna izravnalna masa Zidna izravnalna masa Fugirna masa, bela Fugirna masa za klinker Hidroizolaorjaki premaz Hrdroizolacijski premaz za silose Hidrovezna matta Hidrofobni premaz za fasade Sušilna malta za sanacijo vlažnih zidov Fina gradbena mivka Pakiranje 25 kg 25 kg 25 kg 25 kg 25 kg 25 kg 25 kg 25 kg 25 kg 25 kg 25 kg 11 25 kg Cena 26,00 SIT/kg 24,00 SIT/kg 46,00 SiT/kg 57,00 SIT/kg 51,00 SIT/kg 39,00 SIT/kg 53,00 SIT/kg 40,00 SIT/kg 97.60 SlT/kg 114,60 SITAg 92,00 SIT/kg 4iaSIT/l 62,00 SIT/kg 4.480,00 S IT/m’ v NAŠI DROBNOPAODAJI PA DOBITE TUDI-Keramične ploščice Gorenje, keramix uvoz iz Italije Lamelni parkei eztra standard Klasični parket Rustik PVC tla 50 X 50 (vinl1ex) CENE SO DROBNOPRODAJNE, 800,00-1.250,00 SIT/m= 1.300,00—2.000,00 SIT/m! 1 230,00 SIT/m^ 950,00 SIT/m’ 1.500,00 SIT/m2 880,00 SIT/m^ BREZ PROMETNEGA DAVKA, Pri naKupu kerainiinih ploi£lc Kerna podari kupcem lepilo, pri nakupu parketa pa Izravnalno maso. stran 32 vestnik, 30. septembra 19« vestnik I IILU tim tovarna izolacijskega materiala p.o. laško I I AGROSERVIS p.o. Murska Sl abota r, OBVLADALI SO KAKOVOST! renault Nedavno je podelil minister za gospodarske dejavnosti dr, Maks Tajnikar Tovarni izolacijskega materiala TIM Laško certifikat ISO 9001, Gre za eno najuspešnejših podjetij, ki si je od maja 1991, leta do danes nadvse prizadevalo uvesti sistem obvladovanja kakovosti po naj višji h mednarodnih standardih. Vztrajnost je rodila sadove. Lahko bi zapisali, da so obvladali kakovost. Gre za mlado podjetje, ki praznuje letos dvajsetletnico obstoja. Postalo je največji slovenski proizvajalec hidro- in termoizolacijskih izdelkov. Usposobilo se je za izdelavo celostnih izolacijskih sistemov za potrebe gradbeništva, industrije in hladilne tehnike. Osnovni smoter njihovega poslovanja je zadovoljevanje pričakovanj kupcev izdelkov in slorifev, ki pa se lahko uspešno realizira le ob poudarjenem in celostnem odnosu do kakovosti... Glavni direktor TIM-a Laško gospod Jože Pušnik meni, da morata biti proizvodnja in izdelek podrejena zahtevam kupca. Glavni konkurenčni prednosti morata biti znanje in inovativnost. 't«? i A V T O __ Ž~i V L J e n’” A Podjetje namenja poglavitno skrb nizkim stroškom proizvodnje in povečevanju izvoza. V Tovarni izolacijskega materiala Laško so zadovoljni, ker so precej pripomogli, daje občina Laško edina v celjski regiji, ki ustvarja dobiček. S pridobitvijo tovrstnega certifikata, ki ga priznavajo vse države EGS in večina drugih v svetu, se uvrščajo v ozek krog tistih firm, katerih upravljanje kakovosti je mednarodno verificirano in pod stalnim nadzorstvom pooblaščenih neodvisnih mednarodnih inštitucij. S tem jim bo olajšano nastopanje tudi na tujih trgih, ki Slovenije in njihove firme ne poznajo ali jima Še ne zaupajo. Pri ocenjevanju doseženega pa ne gre zanemariti, da so si za cilj izbrali najzahtevnejšega iz skupine ISO 9000, to je 9001, in da so v preverjanje vključili vseh sedem programov, ki vsak zase terjajo precej specifične rešitve. a L L m tim tovarna izolacijskega materiala p.o. laško Iskra Pomurci spet Iskra Commerce Trgovina, d.o.o. iz LJUBLJANE odpira v središču MURSKE SOBOTE v LENDAVSKI c. 13 - novo prodajalno s širokim prodajnim programom, f - merilRO-regulat^jske tehnike, : - stikalne tehnike, ; - telefonije in elementov, - inštalacijskega materiala, - električnega ročnega orodja, ! “ zabavne elektronike,. j - gospodinjskih aparatov. Posebej vas opozarjamo na zelo veliko izbiro rezervnih delov in materiala za vse Iskrine in druge izdelke iz naše prodajne ponudbe. PrMsjalru te »č«!> pšsimmg 7. dktObkA 1883. j Pridite in se prepričajte o naši ugodni ponudbi, j i; ^'j 5^1 •Si * 5 GOBARSKA SREČA - Da jo Ima Jože Maligec iz Razlagove 7 v Murski Soboti bi lahko trdili. Prejšnji konec tedna mu je namreč uspelo najti B ogromne gobe dežni-S karies, katerih premer D je bil celo 40 cenlime- trov. ABRAHAM MJ, foto: A. «v« najboljši Pomurski tr^tOFfSti se pottomo dokuzali, d« GO v dritovt. Na dmgem dx^¥H^ pnes-stra, ki je bilo netili petek ša soboto ita polhih MtffUKir r Pes-uid, GO ekipno zasedli prvo pa tadS med p<^-nn^auki sta prvi dve mesd Pomorca. Zmagal je Juže Zver, lo je s točko za 4 te^e premaga! s^j^a kfdega iz eUpe An-tmm Geiteria, na trei^e mesto 1» se-je s 391 točkami nvri^ Janez Čebniai iz Do-lei^dte, Orai5 so se tokrat pome-fib v dveh disciplinah, v oranju strnišča in oranju ‘ ledine. Na straSČu se je najbolje odrezal Anton Filak iz Bele krajine, ki je zbral 20S točk, pred Jožetom Zverom (202 točki) in Antonom Ge-eterjem (201 točko), V oranju ledine je bil aajboljSi Janez Čebular, ti je z 201 točko zasedel prvo mesto, drugi je bil Ježe Zver (199 točk) in tretji Anton Geder (1^ točk). Na letošnje državno prvenstvo se je uvrstilo 20 tekmovalcev iz 10 slovenskih regij (po prva dva z regijskega tekmovanja), sodelovala pa sta še dva domačina. Kot smo že zapisali, je med 11 ekipami zmagala ekipa Pomurja s 798 točkami, pred Belo krajino (761 točk) in Podravjem 1 (714 točk). L. KOVAČ .:'V' L** .. I £ f ■ Clio .1 « ► - UGODNI KREDITI IN OBROČNO odplačevanja - ODKUP RABLJENEGA VOZILA - OB NAKUPU POSEBNE UGODNOSTI OBIŠČITE N AS IN SE PREPRIČAJTEi NAJ RENAULT POSTANE TUDI VAŠ AVTO ŽIVLJENJ* AGROSERVIS - VEČ KOT SERVIS ZA VAS V KROŠKI 58, tel.: 069 21 630 I I Ženski turistični rally in pokal open Radenci Radenec, in ker zadnjo phreditey’ jHff T»1I te nDjholj Mdko JcicAnjc'C™ izboru bodo ,> vse najbolj simpaf ,,, J__U: -Ž^-nskeSO' Ste kdaj pomislili, da bi se s svojim avtom zapeljali od Radenec do Murske Sobote in Ljutomera in nazaj do Radenec samo zato, da bi se z drugimi tekmovalci (predvsem pa tekmovalkami) iz vse Slovenije pomerili, kdo je boljši? Če Se niste, potem razmišljajte o tem zdaj, kajti takSna priložnost se Vam ponuja 2. oktobra, ko bo v kraju, kjer se njem času so stožci tudi leseni - ti pa zanesljivo padejo, da se jih le dotaknejo. Potem so tu Se _ _ lesene opeke, razmaknjene le polni najboljša mineralna voda 30 centimetrov in skozi te je na svetu (Radenska), še zadnji treba zapeljati z levim ali desnim kolesom. In potem jih čakajo Se prehodne kontrole s turističnimi vsebinami (tokrat se bo vse vrtelo okrog grozdja in moSta). In ko bo tekmovanja konec (Start bo tokrat od 11, do 12, - odvisno od Števila ude- ženski turistični rally v letošnji sezoni, imenovan Radenci 93, Ženske udeleženke, ki bodo v Pomurju nastopile letos že 5, (maja so se turistične rally-jistke vozile po obalnih cestah kar dva dni, konec junija po Štajerski - Startale so v Rogaški Slatini - spet 2 dni, julija so na 2-dnevnem rallyju spoznavale gornjesavsko dolino, avgusta so se vozile po Zasavju in Celjski kotlini), so v vožnji že zelo vešče, moški nasprotniki, ki bodo tokrat na istem tekmo- Radenec - tekmovalne po-vanju (odprto prvenstvo, ime- sadke ženskega turističnega novano Pokal open Radenci rallyja se bodo kot že nekajkrat 93) nastopili 3, jih do zdaj nam- reč Se niso uspeli premagati. In kako potekajo te preizkušnje? Po cestah morajo tekmovalke in tekmovalci upoštevati vse prometne znake, so povsem normalni udeleženci cestnega prometa (Če jih ustavi mož postave, ker vozijo prehi- ležencev vozila Startajo z enominutnim presledkom, na cilj pa bodo pripeljala od 16.47 do predvidoma 17.47) se začne zabavni del prireditve. Tokrat jo organizator pripravlja skupaj s turističnim druStvom iz Radenec do zdaj pomerile na izboru za najbolj simpatično posadko tro, plačajo kazen), na prizo- I ti Sči h spretnostnih preizkušenj - tokrat na platoju Avtorad- I gone v Malem in na parkirišču , za zavarovalnico Triglav v Murski Soboti) pa se borijo ■ zavarovalnico s sekundami. gumijastimi I stožci (kakršne vidimo na ce- ] stah, ko jih popravljajo), v zad- i izboru bodo smel® do sedaj. 'S Vanja vzele zelo krativno oblikujej^’^!* , Irt Ijajo na nastope iia a iid nalepk »najbolj si požanjejo^ sadke« aplavze Kreslinovih pesn«’ jftr^ dejajo v ohvez^[^j!y grama. Vreme h . ;; Fn če ne bo HlO;pn b pri lovskem v Radencih, njih in dobri Vam in pjidrnl^^Č zato se nam kar ste videli, ho gfiiin pravljamo tudi p' UM. H-;; po .vtr če k mor:; i2i I einsiTO. In če ,ji.’ eesUb 2 mobile, Številkami m n / i, Številkami in n---. g, u- , viicijuv, z vožnjo in " ■ ’ ■' ..ud' viteljev, se ■1 tudi točke za pr' turističnih jaN; I KURIVO-PREVOZ BOJAN JAKšič, Gor. Bistrica 51 PREMOG HITRA DOBAVA IN ZELO UGODNE - velenjski lignit, ksilit - velenjski lignit, kocke - velenjski lignit, kosi - češki premog 1^ s 6 12 i Možnost plačila na obroke. Pridite ali pokličite po telefonu; 70 I