GRADBENI VESTNIH LETO XII FEBRUAR 1963 ŠTEV IL KA 2 S G P » K O N ST R U K T O R « M A K E T A D E M O N S T R A C I J S K E G A G R A D B I Š Č A V M A R IB O R U VSEBINA Ing. Anton S tergaršek: E lek trifikacija D r a v e .....................25 Ing. B. H vastja — ing. Jože M ušič: Most čez Dravo v Podvelki — pro jek t in i z v e d b a ....................................31 Z naših gradbišč: — G radnja hotela »Slavija« v M a r i b o r u .................... 38 SGP »K onstruktor«: N ekaj o dem onstracijsk ih gradbiščih 40 Strokovno šolstvo: ■—■ A nton B udna: P roblem i strokovnega izobraževanja v m ariborsk ih gradbenih p o d j e t j i h ..............................41 G ospodarsko-pravna vp rašan ja : — D ragan Raič: Tehnična kontro la investicijske tehnične d o k u m e n t a c i j e .................................................. 42 V prašan ja in o d g o v o r i .......................................................................44 Vesti iz ZGIT in n jen ih o r g a n iz a c i j .............................................44 Iz naših kolektivov: — Ing. D ušan L eg iša: 25 let Vodogradbenega labo ra­ to rija v L j u b l j a n i ................................................................. 45 P odatk i o m ateria lih : — G radbeni k a t a l o g ................................................................. 47 A. S tergaršek : The electrification of the D rava river B. H vastja — J. Mušič: A bridge across the D rava river a t Podvelka U red n išk i o d b o r: ing. Ja n k o B le iw eis , ing . L o jze B len k u š , ing . V lad im ir Č adež, ing . M a rja n F e r ja n , a rh . V ekoslav Ja k o p ič , ing . H ugo K eržan , ing . M aks M egušar, B ogdan M elih a r, Z vone N an u t, B ogo P e č a n , ing . B oris P ip a n , ing . M a rja n P re ze lj, D rag an R a ič , F ra n c R u p re t, ing . L ju d e v it S k a b e rn e , ing . a rh . M ark o Š la jm e r, ing . V lado Š ram el. O dgovorn i u re d n ik ing . S erg e j B u b n o v R e v ijo iz d a ja Z veza g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v za S lo v en ijo , L ju b lja n a , E rja v č e v a 15, te le fo n 23-158. T ek . ra č u n p ri K o m u n a ln i b a n k i 600-14-608-109. T isk a t isk a rn a »T oneta Tom šiča« v L ju b lja n i. R e v ija iz h a ja m esečno . L e tn a n a ro č n in a za n e ­ č lan e 10.000 d in a r je v . U red n iš tv o in u p ra v a L ju b lja n a , E rja v č e v a 15. GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LR SLOVENIJEGRADBENI VESTNIH Elektrifikacija Drave DK 537.22:497.1 Nekaj zgodovine Na m ariborskem področju se je razvila tekstil­ na, kovinska in kemična industrija skupaj s števil­ nimi drugimi industrijskim i vejam i v močan gospo- spodarski bazen, ki nudi ugodne življenjske pogoje desettisočem delavcev in ustvarja pogoje za splošen napredek m esta in okolice. Ta veliki gospodarski napredek je omogočila v prvi vrsti električna energija, katero so na Dravi začeli pridobivati z dograditvijo Fale leta 1918. Energija iz te elektrarne, zgrajene med prvo sve­ tovno vojno v zadnjih štirih letih avstro-ogrske mo­ narhije, je bila nam enjena za potrebe mesta Graza in industrije na Zgornjem Štajerskem , z ustanovi­ tvijo Jugoslavije leta 1918 pa smo jo pridobili za naše gospodarstvo. V neposredni zvezi z gradnjo Fale je bila zgra­ jena kemična industrija v Rušah in ustanovljena Splošna stavbna družba, ki se je pozneje razvila v »Metalno«, našo veliko tovarno m etalnih kon­ strukcij. Razpoložljiva cenena električna energija, dobre prom etne zveze in nenasičen trg so v prejš­ nji Jugoslaviji privabljali kapitaliste, da so zgra­ dili v M ariboru številne tekstilne tovarne. Z razširitvijo električnega omrežja je postala Fala že pred vojno vir energije tudi za posavsko in ljubljansko gospodarsko področje. Zaradi počas­ nega gospodarskega razvoja v predvojni Jugosla­ viji je trajalo mnogo let, preden je takratno gospo­ darstvo v celoti absorbiralo razpoložljivo energijo. Fala je skupaj z nekaterim i manjšimi vodnimi in kaloričnimi elektrarnam i zadostovala za potrebe ta ­ kratnega gospodarstva v Sloveniji vse do konca prejšnje Jugoslavije. Po okupaciji Jugoslavije so Nemci posvetili energetski izrabi Drave veliko pozornost. Na našem ozemlju so zgradili elektrarno Dravograd, ki je za­ čela obratovati leta 1942, začeli pa so graditi tudi elektrarno M ariborski otok, ki pa je niso mogli več dokončati. V avstrijskem delu Drave so zgradili elektrarno Žvabek in Labud. Plan industrijskega razvoja v novi Jugoslaviji je zahteval mnogo hitrejši tempo energetske iz- ŠT. 2 - LETO XII - 1963 IN G . ANTON STERG A R SEK gradnje. V okviru tega plana smo takoj leta 1945 začeli z delom na energetski izgradnji Drave. Po­ pravili smo po bom bardiranju težko poškodovano elektrarno Dravograd, dogradili elektrarno M ari­ borski otok leta 1948, zgradili nove elektrarne — Vuzenico leta 1954, Vuhred leta 1956 in Ožbalt leta 1960, Naša industrija je težko pričakovala za­ četek obratovanja novih elek trarn na Dravi, ki danes prispevajo' večji del energije za potrebe slo­ venskega gospodarstva. Precejšen del dravske ener­ gije pa gre na Hrvatsko; tako je Drava postala važen v ir električne energije tudi v jugoslovanskem merilu. Hidrološke posebnosti Drave Drava je energetsko interesantna zaradi tega, ker im a velike pretoke in znaten padec. Srednji letni pretok Drave v M ariboru znaša 300 m3/s, tako da steče v enem letu skozi M aribor nič manj kakor 9.500,000.000 m3 vode. Padec Drave znaša od Dravo­ grada do M aribora 86,86 m, do Ormoža naraste za 62 m in je tudi v nadaljnjem toku reke nekaj časa še vedno tako velik, da pride v poštev za energet­ sko izrabo. N adaljnja prednost Drave za energetsko iz­ rabo je ugodni vodni režim. D rava im a namreč nadpovprečne pretoke v času od srede aprila do srede avgusta, ko se v njenem visokoalpskem pod­ ročju topita sneg in led. V vseh naših drugih rekah pomladanske vode km alu upadejo, edino Drava obdrži večje pretoke. Ta okolnost je za ener­ getsko izrabo izredno ugodna, tembolj, ker je Drava edina jugoslovanska reka s tako ugodnim vodnim režimom. Samo M ura ji je po hidrološkem značaju nekoliko podobna, vendar im a polovico manjše pretoke. Za jugoslovansko energetsko gospodarstvo je tudi ugodno, da se Drava po časovni razvrstitvi pretokov dopolnjuje z rekam i jadranskega pod­ ročja, ki im ajo večje pretoke v zimskem času, ko Dravi vode prim anjkuje. Dravske in jadranske elektrarne bodo zaradi tega, povezane v enotno omrežje, lahko nudile pozimi in poleti velike ko­ ličine električne energije. Razdelitev Drave na energetske stopnje Za izrabo reke, kakršna je Drava, pridejo v naših razm erah v poštev pretočne elektrarne, ki izrabljajo vodo kakor p riteka po naravi brez vsake večje akumulacije, ker bi bili bazeni za tako velike vodne količine predragi. Tudi koncentracija padcev je p ri takih rekah običajno skromna; gradijo se stopnje z višino 1—30 m, tako im enovane nizko­ tlačne elektrarne. Ko smo leta 1945 pristopili k pro jektiranju dravskih elektrarn, je bila razdelitev na stopnje do neke m ere že opravljena. O bstajala je Fala s pad­ cem 14,60, Dravograd z 9,00 m in začeta je bila g radnja M ariborskega otoka s padcem 14,70 m. Pro­ sta izbira stopenj nam je ostala samo še v neizrab­ ljenem odseku od D ravograda do Fale s skupno višino 48,56 m. Nemci so v tem odseku p lanirali 4 stopnje, dve s padcem po 9 m. Tako m ajhne stopnje se nam niso zdele ekonomične. V okviru osnovnega pro­ jek ta Drave, ki je bil izdelan leta 1947, smo štu­ dirali možnost izrabe navedenega odseka v eni sami stopnji v Ožbaltu s pregrado višine 48 m. Taka rešitev, ki bi bila v neki neobljudeni dolini brez prom etnih zvez ekonomična, je m orala v našem prim eru odpasti, ker bi zahtevala potopitev obsto­ ječe ceste, železnice in lepih naselij v dolini med Ožbaltom in Dravogradom. Končno smo se odločili, da zgradimo m ed Dravogradom in Falo tri nove stopnje: Vuzenico, Vuhred in Ožbalt. Ta rešitev je sicer zahtevala v poplavnih področjih večje inve­ sticije za nadom estne objekte kakor razdelitev na štiri stopnje, vendar je predstavljala v celoti bolj ekonomično rešitev. Obstoječe dravske elektrarne v Jugoslaviji Od M aribora do avstrijske m eje p ri Dravo­ gradu obratuje na Dravi šest e lek trarn z nasled­ njim i glavnimi podatki: E le k tra rn a z a č e te k o b ra to v a n ja K o ta za jez itv e m n. m. B ru to pad ec m I-nst. m oč kW L etn a p ro d u k c ija GW h D ravograd 1942 ......................... . . 339,36 9,00 22.500 150 Vuzenica 1954 .............................. . . 330,36 13,73 48.000 255 V uhred 1956 ................................... , . 316,63 17,41 60.000 320 Ožbalt 1960 ................................... . . 299,22 17,42 60.000 320 F ala (7 agregatov) 1918 . . . . . 281,80 14,60 35.000 230 M ariborski otok 1948 .................... . . 267,20 14,70 51.000 270 Skupaj . . 86,86 276.500 1545 Obstoječe dravske elektrarne v Avstriji Dravske elektrarne in pretočna akumulacija Na avstrijskem delu Drave obratuje na koncu dravograjske zajezitve elek trarna Labud (Lava­ münd) z 9 m padca, sledi pa ji e lek trarna Žvabek z 20,88 m. Nad to elek trarno so zgradili novo elek­ trarno Kazaze (Edling) z 21,78 m padca, ki je za­ čela 1961. obratovati. E lek trarna Kazaze je zanimiva po svojem velikem bazenu; v zgornjih 2 m im a vse­ bino 20,000.000 m3. HE F a la Zaradi velikih pretokov in nizkih pregrad delujejo vse dravske elektrarne kot pretočne elek­ tra rne izkoriščajoče vodo, kakor p riteka v odvis­ nosti od letn ih časov. Akum ulacija v večjem ob­ segu ni mogoča. Sklenjena vrsta dravskih elektrarn pa omogoča obratovanje po principu pretočne aku­ mulacije. S tem načinom obratovanja se skuša pro­ izvodnja energije prilagoditi dnevnim spremembam potrošnje, ki je m ajhna ponoči in velika podnevi, z maksimumom v dopoldanski in večerni konici. Bistvo obratovanja po pretočni akum ulaciji je naslednje: P rv a zgornja elek trarna v času nizke potrošnje (ponoči) zapira zapornice in zadržuje del ali vso pritekajočo vodo ter p ri tem polni bazen, medtem ko p rva spodnja elek trarna pušča preko jezu m inim alno vodo in pri tem prazni bazen. Vse vmesne stopnje pa v tem času le deloma ali pa sploh ne obratujejo. V času višje potrošnje (po­ dnevi in zlasti ob konicah) se opravlja nasprotni postopek. Vmesne stopnje obratujejo z večjo vodo kakor znaša naravni dotok, v zgornji stopnji se zaradi tega prazni bazen in p rip rav lja prostor za poznejše akum uliranje, v spodnji stopnji pa se ba­ zen polni, da bi lahko ob naslednji periodi zadr­ ževanja vode oddajal v reko minimalno vodo. HE D rav o g rad P re to č n a a k u m u la c ija se d a iz k o rišč a ti p r i m a jh n ih p re to k ih , doseže n a jv e č ji u č in e k p r i s re d ­ n j ih p re to k ih , k a d a r p a z a d o s tu je n a ra v n i p re to k za o b ra to v a n je v seh s tro je v , p a je n em ogoča in tu d i n i več p o tre b n a . Sistem dravskih elektrarn nad Mariborom E lektrarna Fala je zgrajena po tako imenova­ nem klasičnem načinu z jezom v rečni strugi in s strojnico' v zalivu na levem bregu. Ta način se skoro izključno' uporablja, im a pa napako, da je treba v večini prim erov zaliv za dotok vode k tu r­ binam, kakor tudi za odtok nazaj v strugo umetno ustvariti z večjim ali m anjšim izkopom. Prednost sistema je v tem, da so stroji nam eščeni v eni sami strojnici. E lektrarni D ravograd in M ariborski otok sta bili p ro jektirani med okupacijo. K er so hoteli čim­ bolj skrajšati čas do> začetka obratovanja prve tu r­ bine, ki daje naj večji del proizvodnje, so iskali sistem, ki bi dovoljeval delno obratovanje že med gradnjo. V ta nam en je prof. Grengg zasnoval raz­ členjeni sistem s trem i turbinskim i stebri v rečni strugi, ki ima to prednost, da je mogoče zgraditi v prvi gradbeni fazi dva tu rb inska stebra, dve pretočni polji in eno obrežno zgradbo te r obrato­ vati z dvema turbinskim a stebrom a že med gradnjo ostalega dela elektrarne, v času, ko je izvršenih šele 60 °/o gradbenih del. Nam je ta sistem ustrezal predvsem zaradi že navedene možnosti za začetek obratovanja pred dokončanjem celotnih gradbenih del, pa tudi zato, ker je skupna gradbena dolžina jezovne naprave nekoliko m anjša kakor p ri klasičnem sistemu, kar je ustrezalo ozki dravski dolini in vplivalo na zni­ žanje investicijskih stroškov. Tako so vse nove elektrarne na našem delu Drave zgrajene po raz­ členjenem sistemu s trem i turbinskim i stebri. Ob­ like turbinskih stebrov smo pri g radnji novih elek­ tra rn razvijali in izboljšali s tem, da smo za pove­ zavo strojnic in prostorov v obrežnih zgradbah predvideli hodnik v višini tal strojnic v turbinskih stebrih. Podoben stebrski sistem je bil uporabljen tudi pri e lektrarni A rgentat v F ranciji in na Rio Hondo v Argentini. Gradbene zanimivosti pri gradnji dravskih elektrarn Dravograd. D ravograjska e lek trarna je fundi­ rana v glavnem na amfibolitno skalo. Skala je iz­ gledala tako čvrsta, da so opustili na desnem pre­ točnem polju oblogo podslapja z izjemo ožjega je- zovnega praga, na katerega nasedajo zapornice. Po kratkem času obratovanja pa se je pokazalo, da skala ni vzdržala erozijske sile vode. Posamezni kosi amfibolita so sicer pokazali zelo visoko trdnost, hribina kot celota pa je im ela razpoke v raznih smereh, k i so bile vzrok, da ni mogla kljubovati sili čez jez padajoče vode. To pretočno polje so po vojni obložili z betonsko ploščo in granitnim i kvadri. V D ravogradu razdelitev gradnje na posamezne faze ni bila popolnoma posrečena. Medtem ko smo vse ostale elek trarne zgradili samo v dveh fazah, jih je v Dravogradu bilo več in uporabljale so se betonske zagatne stene, p a tud i dvojne in enojne stene z jeklenim i zagatnicami. Zaradi tega so D ra­ vograd imenovali »gradbišče zagatnih sten«. Jezovni objekt s trem i turbinskim i stebri in štirim i pretočnim i polji je p ro jek tiran zelo ekono­ mično ob čim m anjši porabi betona in jekla. Neka­ teri gradbeni deli so bili prešibko dim enzionirani in pojavile so se razpoke, ki so v začetku povzro­ čale skrbi, vendar se je sčasoma pokazalo, da za obstoj zgradbe le niso bile nevarne. D ravograjska elek trarna je b ila ob koncu vojne težko poškodovana po zavezniških letalskih napadih in zahtevalo je mnogo dela, da so jo spet usposobili za obratovanje. Mariborski otok. Tudi ta e lek trarna je imela svoje geološke zanimivosti. Med izkopom za tu rb in ­ ske stebre in jez se je pokazalo, da obstaja v sicer HE M a rib o rsk i o to k homogenem in trdnem peščenjaku do 8 m globok žleb, zasut s prodom. Zatesnitev tega »globinskega žleba«, ki ga je erodirala Drava, je povzročala gra­ diteljem precej preglavic in zamudo časa. Žleb je bilo treba izkopati, ga zatesniti s fašinami, z zasi­ panjem nepropustnega m ateriala in z injiciranjem , nazaj v leto 1933. Komaj petintrideset let za otvoritvijo prvega labo­ ra to rija v Dresdenu, je na pobudo prof. ing. Cirila Žnidaršiča, tedanjega predstojnika Inštitu ta za vod­ ne zgradbe na Tehnični fakulteti, pričela akcija v okviru novoustanovljenega D ruštva za zgradbo hidrotehničnega laboratorija v L jubljani, katerega glavni pobudnik je bil tedanji asistent na tem in­ š titu tu ing. Milovan Goljevšček. K ljub velikim tež- kočam se je z veliko požrtvovalnostjo in iznajd lji­ vostjo nekaterih zamisel počasi uresničevala. Ko je bilo trenutno nujno potrebno opustiti misel za gradnjo samostojne večje zgradbe, je prišlo do gradnje provizorija v garažni stavbi opekarne na Viču. O tvoritev tega provizorija, 20. februarja 1937, pomeni pričetek delovanja prvega Vodogradbenega laboratorija v Jugoslaviji. V prv ih mesecih so slu­ žile naprave predvsem za prikazovanje zakonov hi­ dravlike slušateljem gradbenega oddelka. Sredi leta 1938 pa je prišel p rv i zunanji naročnik, Mestna občina Celje, ki je naročil modelno preiskavo jezu na Savinji. Medtem je potekalo tudi še projektiranje dokončne zgradbe laboratorija. Nastop vojne je nadaljnjo iniciativo zavrl. Laboratorij se je oprem­ ljal le v m ejah izredno skrom nih možnosti. Vred­ nost takratnega delovanja pa je bila v glavnem v tem, da se je pričela usposabljati v laboratorijskem delu peščica ljudi, ki je lahko takoj po vojni spre­ jela v obdelavo naloge, ki so jih ji dajali projektanti raznih hidroenergetskih naprav. Množica nalog že prva leta po vojni je zahtevala, da so morali pove­ čati stari laboratorij na Viču. P rva večja potrditev vrednosti modelnih preiskav je bila, ko je po soraz­ merno kratkem času dal laboratorij rešitev za za­ ščito bregov M ariborskega otoka, ki ga je katastro­ falna voda za časa gradnje h idroelektrarne nevar­ no načela. Ta in druge preiskave so km alu poka­ zale rentabilnost novega poslopja. Tako je že ko­ nec leta 1948 sprejelo novo poslopje v Hajdrihovi ulici prvo modelno preiskavo, in sicer za hidroelek­ trarno Jablanico. Po enajstih letih dela v utesnje­ nem provizoriju se je končno ostvarila zamisel o velikih prostorih za nem oten razvoj hidravlične dejavnosti p ri nas. Vodogradbeni laboratorij je od svojega začetka do konca leta 1961 opravil 156 večjih del. M arsika­ tero teh del je zahtevalo tudi po dva in več mo­ delov. Financirali so jih industrijsk i naročniki in razni skladi za raziskovalno delo. Področja teh pre­ iskav so iz mnogoterih vej hidravlike. Mnoga dela so bila publicirana, bodisi v raznih publikacijah kongresov in posvetovanj, bodisi v publikacijah, ki jih izdaja laboratorij, in ki jih zamenjuje z mno­ gimi laboratoriji v Evropi in drugod po svetu, s katerim i vzdržuje strokovne stike. Sodelavci labo­ ra to rija so se usposabljali v hidravličnih laborato­ rijih Francije, Italije, Švice, Holandske in Zah. Nemčije, posamezniki pa so obiskali tudi še labora­ torije v ZDA, Avstriji in Čehoslovaški. Laboratorij je prvotno pripadal univerzi in od nje je dalj časa prejem al dotacijo. Kasneje se je z razširitvijo in stalnim dotekom zunanjih nalog osamosvojil tudi finančno, od leta 1959 pa je regi­ striran kot znanstveni zavod, ki posluje finančno po vzoru gospodarskih organizacij. Prvem u laboratoriju v Jugoslaviji v Ljubljani je sledila izgradnja večjega laboratorija pod Avalo v Beogradu in istočasno m anjšega pri beograjski univerzi. Kasneje se je v Zagrebu osamosvojila pro­ jek tan tska organizacija Elektroprojekta, ki je svoje problem e reševala v svojem m anjšem laboratoriju. P red nekaj leti so dogradili laboratorij v Sarajevu, ki rabi poleg didaktičnim tudi industrijskim p re­ iskavam. T renutno organizirajo laboratorij pri uni­ verzi v Zagrebu in m anjšega v Skopju, ki bosta zelo verjetno prenesla del svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. Sprva je ljubljanski laboratorij kot edini v Jugoslaviji sprejemal naročila iz vseh delov Jugo­ slavije. Z ustanovitvijo hidravličnih laboratorijev v ostalih republiških središčih se je krog naročnikov splošnih preiskav omejil v glavnem na republiške interesente. Šele specialnosti, za katere je labora­ torij usposobljen, ga postavljajo izven tega soraz­ merno ozkega okvira. Taka specialnost je področje hidrom ehanske opreme, ki jo je narekovala okol­ nost, da sta v Sloveniji dve glavni jugoslovanski tovarni te opreme. N adalje ima laboratorij visoko­ tlačno instalacijo, to pomeni, da lahko na modelih izkoriščajo padec do 16 m, kar omogoča že p re­ cejšnje hitrosti vode. Posebna naprava za študij kavitacijskih pojavov na hidrotehničnih objektih je urejena s pomočjo m aksim alne razlike v nivojih zgornjega in spodnjega rezervoarja laboratorija. Doslej je bila večina nalog, ki jih je laboratorij sprejem al v obdelavo iz področja energetskih na­ prav. V zadnjih letih so počasi te naloge pojenja- vale in se je laboratorij lahko pričel posvečati na­ logam, ki jih je zaradi drugih zahtev deloma zane­ m arjal. Veliko področje, ki zahteva še mnogo dela, so regulacije in melioracije. Sistematične modelne preiskave in obdelave izkušenj s terena bodo lahko mnogo prispevale k boljšim in bolj ekonomičnim prijemom. Vendar, kot si je m oral laboratorij p ri­ dobiti zaupanje projektantov hidrocentral, tako bo m oral šele dokazati hidrotehničnim strokovnjakom ostalih panog nujnost in koristnost modelnih p re­ iskav. Razširitev laboratorija na zunanji prostor, velik nekaj tisoč m2, omogoča v zadnjih letih tudi raziskave na naj večjih modelih vodnih tokov. Zavod se je ukvarja l med svojo dejavnostjo tudi z morsko hidravliko, s čimer se je usposobil za opravljanje tovrstn ih študijev. Novodobni raz­ voj hidravlike in hidravličnih laboratorijev kaže, da se poslužuje njihovih uslug industrija, ki doslej ni iskala pomoči p ri specializiranih hidravličnih ustanovah. S takšnim i problemi se danes srečujejo v industriji nafte in plinov, m etalurgiji, kemičnih kombinatih, atom ski fiziki, pri hidrotransportu, pri industriji, ki uporab lja izredno hitro tekočo vodo, pri silosih itd. Izredno mnogo je še nalog, s katerim i se bo potrebno ukvarja ti v hidravličnih laboratorijih, vendar je še mnogo strokovnjakov, ki se še ne za­ vedajo možnosti, da lahko s hidravličnim i ekspe­ rim enti pridejo do uspešnejših in ekonomičnejših rešitev. Vodograidbeni laboratorij, ki se je razvil iz uni­ verzitetne ustanove, je ostal tesno povezan s člani hidrotehničnega odseka fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, saj so nekateri njegovi stalni, drugi pa občasni sodelavci. Takšna stalna povezava okrog iste delovne sredine lahko samo zboljšuje in veča kakovost strokovnih in znanstve­ nih storitev. V dolgoletnem poslovanju si je laboratorij p ri­ dobil veliko izkušenj in usposobil sicer malošte­ vilni kader tudi za zahtevnejše naloge. Nekaj pre­ iskav, ki jih je izvršil za zahtevnega inozemskega naročnika v njegovo popolno zadovoljstvo, so jam ­ stvo, da bo v bodoče lahko kos tudi vsem nalogam, ki bi mu jih uspelo pridobiti v obdelavo v konku­ renci z drugimi tovrstnim i inozemskimi laboratoriji. Profesor Drago Leskovšek 75-letnik 8. aprila letos obhaja — zdrav in delaven — prof. inž. Drago Leskovšek 75-letnico. Uglednemu gradbenem u in železniškemu strokovnjaku, čast­ nemu članu Zveze inženirjev in tehnikov Jugosla­ vije, ki se še vedno aktivno udeležuje vseh naših akcij te r zgledno sprem lja celoten razvoj gradbe­ ništva in naše društvene dejavnosti, želimo še ve­ liko uspehov p ri znanstvenem delu te r še mnogo zdravih in zadovoljnih let. J u b ila n t p ro fe so r L esk o v šek (na slik i levo) v zask rb ljen em pogo v o ru z n aš im p re d se d n ik o m Zveze g ra d b e n ih in žen ir jev in te h n ik o v S lo v en ije o lju b lja n sk e m železn išk em vozlišču podatki o gradbenih materialih Gradbeni katalog Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Jugosla­ vije p rip rav lja izdajo Gradbenega kataloga. Ta akcija se je pričela že pred leti, vendar bo zarad i sprememb, nastalih v pogojih finansiran ja, šele sedaj izdan prvi zvezek tega kataloga. Gradbeni katalog je zam išljen in p rip rav ljen kot inform ativni priročn ik za projektante, investito rje in operativo, obenem bo lahko služil tudi trgovini. Glede na ta svoj nam en katalog ni oblikovan kot zbirka pro­ spektov, temveč je to m aterial, ki je u re jen na osnovi določene metodologije, tako da v sk rajšan i obliki lahko dobimo podatke o izdelkih, asortim anu, izvidih (atestih), o možnostih in načinu dobave kakor tudi o drugih po­ datkih, ki so potrebni, da si lahko ustvarim o predstavo o nekem izdelku. Istočasno navaja gradbeni katalog, v katerih specializiranih prospektih se nahaja jo detajl- nejši podatki o tem izdelku. Gradbeni katalog je odvisen od proizvajalcev, ki lahko po svoji uvidevnosti prispevajo podatke o svojih izdelkih tem u katalogu. Glede na pom anjkanje sleher­ n ih finančnih dotacij je finansiran je kataloga urejeno tako, da vsak proizvajalec sam p lačuje svoj prospekt v tem katalogu, ki pa m ora b iti u rejen po vnaprej do­ ločeni metodologiji. En list prospekta A4 form ata (dve strani) stane 80.000 din. U pravni odbori nekaterih pod­ je tij ne dojem ajo potrebe za vk ljučitev podatkov o svoji proizvodnji v Gradbeni katalog, vendar so to le izjeme; večina podjetij, ki pridejo v poštev za v k lju ­ čitev v katalog je že dostavila svoje podatke. Dosedaj je vključeno v katalog okrog 700 pro izvajaln ih podjetij iz cele Jugoslavije. Velik obseg m ateria la in nenehno sprem injan je in dopolnjevanje podatkov glede na sprem em be, ki n a ­ sta ja jo v proizvodnji in v s tru k tu ri podjetij, zahtevajo zelo elastično obliko takšne izdaje. Zato bo Gradbeni katalog izhajal v zvezkih, ki so sestavljeni iz posam ez­ nih listov, spojenih s pomočjo specialnih sponk. Takšen sistem dovoljuje tako stalno dopolnjevanje posam ez­ n ih skupin proizvodov kakor tud i sprem in jan je zapo­ red ja posameznih prospektov glede na potrebe korist­ nika. . Z aenkrat predvidevajo izdajo 3 zvezkov po 500 s tran i z m aterialom , ki zajem a podatke iz različnih skupin proizvodnje. Poleg listov za posamezne izdelke, bo Gradbeni ka­ talog imel tudi tako im enovane »modre liste«, ki so navezani na posam ezne skupine izdelkov. Ti »modri listi« vsebujejo podatke o standardih, o predpisih glede kvalitete veljavnih p ri nas in drugod v svetu, o n a ­ činu uporabe, načinu vzidave in podobno. V prvem zvezku bodo zajeti »modri listi« za be­ tonske pfefabricirane elemente, keram ične izdelke in mehanizacijo. Gradbeni katalog bo urejen po SfB sistem u, to je po m ednarodni klasifikaciji po skupinah izdelkov. Ta sistem je bil ob jav ljen v »Dokumentaciji za grad jev i- narstvo i arh itek turu« 1960. Zvezek 13, S epara ti DGA- 113 in GDA-114; osnovna razdelitev je naslednja: Bb: G radbeni s tro ji in oprem a (natačnejša delitev, izven SfB sistem a je predvidena na podlagi nom en­ k la tu re gradbenih stro jev zvezne gradbene zbornice). R do V: G radbeni m ateria li in deli za vgrajevanje. N atančnejša delitev: E do I. izdelki za nosilne konstrukcije, K do N izdelki za zaščitna dela, P do V izdelki za zaključna dela, D in J razni m ateriali in profili. X: Finalni izdelki za določen nam en. N atančnejša delitev je izvršena glede na funkcionalnost, k i se ozna­ čuje v SfB sistem u s številkam i v oklepajih: (1) zemljišče, temelji, (2) gradbene konstrukcije (prim arni elementi), (3) dopolnilni (sekundarni) elementi, (4) zaključna dela, (5) instalacije san itarij, ku rjave in ventilacije, (6) električne in stro jne instalacije, (7) vgrajena oprema, (8) specialna oprema, (9) v rs ta gradbenih objektov. Na vsakem listu kataloga je le ena v rsta izdelkov v smislu SfB klasifikacije. To omogoča sestavo kom­ pletn ih katalogov za posam ezna podjetja, če je to po­ trebno. Poleg tega vsak list kataloga predstav lja za­ ključeno celoto, tako, da ga lahko uporab lja podjetje kot separat, če ga potrebuje. V prvem zvezku bodo vk ljučena naslednja pod- je tja s svojim i izdelki. N aziv p o d je tja Š tevilo lis to v Izd e lk i Klima, Celje . . . . i ven tila to rji C inkarna, Celje . . . i pocinkana pločevina za strehe Elektrokovina, M aribor . . . . 3 svetilke, ventilatorji, el. agregati Lesno ind. podjetje, Slov. Konjice . . . Tovarna em ajliranih 1 okviri, v rata , rolete in dr. posod, Celje . . . 7 kotli za centr. kurjavo, rad ia to rji, oprem a za kuh in je in dr. Tobi, B istrica . . . 2 grelci, hladilniki in dr. Tiki, L jub ljana . . 1 bojlerji, opr. za kopal­ nice, m asa za tla Lip, R ibnica . . . 1 gradb. m izarstvo, vrata, okovje Velurplastika, H ruševje . . . . 1 razne p lastične mase Kli, Logatec . . . . 1 okna in ostalo Himo, M aribor . . . 1 stro ji za pran je , sušenje, likan je itd. Liko, Borovnica . . Združena kem ijska 1 okviri, v ra ta industrija Domžale 1 laneni firnež, oljni kit, Pionir, Novo m esto . Elektrosignal, L jub- 1 em ajli in laki ljana .................... 1 svetlobne klicne naprave Jub. Dol., L jub ljana . M ariborska livarna, 1 barve — suhe M aribor . . . . 6 sifoni, stoječi mešalniki, ventili, baterije za boj- le rje in dr. N aziv p o d je tja Številolistov Elma, Črnuče . . . 2 Lip, B l e d .................... 2 Lesna ind., L itija . . Lesno predelavno 1 podjetje, Zagorje . 1 Steklarna, H rastnik . 1 Jelovica, Škofja Loka 2 Color, Medvode . . 1 M ehanika, Trbovlje . 1 Olt, Osijek . . . . 2 K V entilator, Zagreb . . 1 Ljevaonica, Sl. Požega 3lA 2e-Če, K arlovac . . 3lA Lanit, P etrin ja . . . 1 K arbon, Zagreb . . 2 Lipa Mili, Zagreb 2 ‘ Pilot, Zagreb . . . 1 Hromos, Zagreb . . ’ 2 M e-Ba, Zagreb . . 2 Sigm a;- Subotica . . Bane Sekulič, 8 Subotica . . . . 9 Pobeda, Leskovac . . 2 Ilovac, K arlovac . . 2 Polet, Novi Bečej M ariborske opekarne, 2 K o š a k i .................... 2 Cele K ula, Niš . . . 1 Trudbenik, Beograd . 3 Izolirka, L jub ljana . 8 M PP Montažno pro j. pred., Sarajevo . . 1 G radjevinski m ateri­ jal, Zagreb . . . 1 % U m etni kamen, L jub ljana . . . . 1 Izgradnja, Peč . . . 1 H idrogradnja, Cačak . 4 27 M art, P riš tina . . 2 M ineral, L jub ljana . 8 K atran , Zagreb . . 10 Term ika, L jub ljana . 2 P lutal, L jub ljana . . 2 Tempo, Zagreb . . 1 Nova ciglana, Petro- varad in .................... 2 Sigma, Sarajevo . . 2 Industrija kam ena, Jed ran , Split . . 4 D alm acija cement, S p l i t ......................... 4 M akedonija azbest, Bogoslovec . . . 2 Izdelk i elektro oprema plošče za opaže vrata , okna vgrajeno pohištvo luksfer — prizm e in dr. pref. hiše, izol. plošče in dr. o ljnate barve, distem per, em ajl-lak avtom atske naprave san itarije, dam perji, plošče in dr. prenosni grelec zraka štedilniki, radiatorji, cevi in dr. gradbeno okovje, barve in dr. lan it plošče peči barve in laki plastične mase elektrosignali in dr. okovje opeka opeka opeka opeka in prednapeta kem arika opeka opeka bitum enski izdelki, le­ penke, emulzije, prem azi, paste, k iti in dr. m ontažni elementi kam en, gramoz teraco in dr. betonski prefabr. izdelki betonski prefabr. izdelki betonski prefabr. izdelki mont. elementi, bet. okna, kablovski bloki in dr. katransk i in betonski prem azi in dr. izol. blazine na trsju , pap irju in. dr. plutov. plošče in dr. betonski in montažni elem enti opeka betonski prefabr. izdelki kam en, m arm or cement, salonit plošče bitum en, azbest, steki, volna in dr. N aziv p o d je tja Š tevilo listov Gradis, L jub ljana . . 12 Prim orje, R ijeka . . 2 N aravni kam en, L jubljana . . . . 'A Cem entarna, T rbovlje 1 Izolit, Zagreb . . . 1 Grmeč, Beograd . . 8 Slavonija, S lavonski b r o d ..........................1 Šar, D jeneral Jankovič . . . . 2 15. septem ber, Anhovo 11 Jugom ont, Zagreb . 2 Elektrom ehanika, Zagreb ........................ 2 Vranica, Sarajevo . . 1 Famos, Sarajevo . . 1 Tarom ont, Beograd . 2 G rad j. pred. Rad, B e o g ra d ......................... 10 K eram ika, M ladenovac 8 K ontak, Zagreb . . 1 S tandard, Sarajevo . 1 Bratstvo, Novi t r a v n i k ...........................2 Belt, Črnomelj . . . 4 14 oktobar, K ruševac 14 STT, Trbovlje . . . 4 Vulkan, R ijeka . . . 3 Term oelektro, B e o g ra d ...........................3 P rv i m aj, Bačka t o p o l a ........................... 1 G ranit, Zagreb . . . 1 Boris Kidrič, R ijeka . 2 D jura Djakovič, Slav. B r o d ................................4 Livnica, K ikinda . . 1 Toza Markovič, K ik in d a ...........................4 Gorenje, Velenje . . 1 Izd e lk i rijači, m ešalniki za beton in cement, razn i betonski prefabr. izdelki m ontažni elem enti kam en cement lahke gradb. plošče, bloki in dr. azbest leseni prefabr. elem enti cement cement, azbest, cementni izdelki zidni in stopniščni panoji bloki in dr. elektro m ateria l m ontažni elem enti m ehanizacija m ontažne zgradbe bet. p refabr. izdelki opeka, cem ent sanitarni objekti, ploščice elektro m ateria l tipsko pohištvo za ku ­ hinjo trak to rji m ešalniki za malto, prese za bloke, japaner vozički in dr. skreperji, bagerji, valji, žerjavi in dr. mešalniki, rezervoarji za vodo, drobilci in dr. dvigala ventilatorji, sita, granu- la to rji in dr. fasadna opeka um etni kam en naftin i proizvodi tem per litina in fitingi opeka štedilniki Cena celotnega kataloga v 3 zvezkih bo znašala okrog 22.000 din. Glede na izreden pomen, ki ga im a izdaja Gradbe­ nega kataloga za naše gradbeništvo, je predsednik Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov FLRJ, pom očnik zvez­ nega sek re taria ta za industrijo tov. H asan Š iljak dne 2. m arca 1.1. obiskal L jubljano in zbranim gradbeni­ kom te r zastopnikom zainteresiranih podjetij razložil sedanje stan je p rip ra v za izdajo Gradbenega kataloga te r napovedal izid prvega zvezka tega kataloga že v prv i polovici tega leta. N aročila sprejem a Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije, Beograd, Kneza Miloša 7. S. B. A T E L J E ZA A R H I T E K T U R O LJUBLJANA, CANKARJEVA C. 5/HI P R O J E K T A N T S K O P O D J E T J E Projektivni atelje LJUB LIANA izdeluje urbanistične projekte (regionalne, krajevne in zazidalne projekte ter dajanje lokacij) Telefoni: 22-274, 22-275 in 22-276 projekte splošne arhitekture AZA izdeluje načrte za šole, stanovanjske zgradbe, industrijske zgradbe, zdravstvene domove, kulturne domove itd., specialne projekte za mlekarne projekte kanalizacije za naselja statiko za vse vrste konstrukcij visokih in nizkih gradenj Sedež podjetja je v Ljubljani, Kersnikova ulica kakor tudi načrte za vzidavo in ostalo opremo Telefon: 21-316, 20-121, 21-600, 22-308, 23-062 S P L O Š N O GR A D B E N O P O D J E T J E G R ADUT J E MARIBOR, K E T T E J E V A 15 izvaja dela na visokih gradnjah industrijskih in stanovanjskih objektih solidno in kvalitetno VERTIKALNI MODULARNI BLOK »SKOK« 2 X 2 X 3M V želji, da se uvede nov in boljši opečni zidak, se je v preteklem letu na podlagi tesnega sodelovanja med SGP »K onstruktorjem «, gradbenim podjetjem »Stav­ bar« in našo opekarno, rodil vertikaln i m odularni blok z im enom »SKOK«. Beseda im a dvojni pomen, saj je dejansko to skok z opečnega elem enta navadnega fo r­ m ata, na večji m odularni blok, istočasno pa vsebuje to ime tud i začetnice podjetij, k i so p rva pričela ta ele­ m ent uporab lja ti ozirom a pro izvajati: S »Stavbar«, K »Konstruktor«, O opekarna in K Košaki. Po skoraj enoletni p raksi in uporab i na nekaterih objektih lahko ugotavljam o določene prednosti in upo­ rabnost tega gradbenega elem enta pred zidakom NF. Zaradi vertikalne luknjičavosti je elem ent za 28 %> lažji od polne opeke. Z idanje je h itre jše za 30°/o, po­ raba m alte se zm anjša za 60 %>. Z unanji zid v m odu­ larn i m eri 3 M skoraj ustreza klasičnem u zidu 38 cm (prihranek na zunanjem zidu je 26 %). Z idanje sedanjih 25 cm nosiln ih vm esnih sten je možno z m odularno opeko zožiti na 2 M (prihranek na n o tran jih nosilnih zidovih znaša 30 °/o). Teža celotne stavbe se zm anjša, to rej so tem elji m anjši. T lačna obre­ m enitev je enaka kot p ri opečnem zidaku, saj preskusi kažejo, da m odularni vertikaln i bloki ustrezajo MO 150 ozirom a MO 110. T ransport teh elem entov je možen na paletah te r odpade 2-kratno p rek ladan je in zlaganje, izkoristek naše težke m ehanizacije je večji. Cena SKOK-elem enta je za 6°/o nižja od polne opeke, vendar bo to razm erje še ugodnejše, ko bodo opekarne množično osvojile to proizvodnjo. N aštete so samo glavne prednosti vertikalnega m o­ dularnega elem enta. 2 e iz teh pa je razvidna precejšnja prednost p red klasično polno opeko, o p e k a rn a K ošak i L j u b l j a n s k e o p e k a r n e L J U B L J A N A , B O K A L Š K A C E S T A 1 8 v svojih obratih: „BRDO” Cesta na Brdo 96 „OPEKA” Cesta na Brdo 109 „ V I Č ” Bokalška 1 8 „INDOP” Podutik proizvaja in prodaja opečne izdelke (vse grupe zidakov, stropnikov in izdelke po naročilu) P r i p o r o č a se c e n j e n i m o d j e m a l c e m G R A D B E N O P O D J E T J E M E G M D L J U B L J A N A , UH LOVSKA 134 < G R A D I I N D U S T R I J S K E , P O S L O V N E ^ I N S T A N O V A N J S K E O B J E K T E o r T E R K A N A L I Z A C I J E ° O h J E S P E C I A L I Z I R A N O Z A G R A D N J O £ O P E K A R S K I H I N O B L O G E a- I N D U S T R I J S K I H P E Ć I u P R O J E K T I R A V S E O B J E K T E V I S O K I H Z G R A D B - > ■O o or < Z < N