Oklic katoličanom avstrijskim k vdeležbi splošnega shoda avstrijskih katoličanov, ki se bode za vso državo obbajal na Dunaju30. aprila do 3. maja 1877. Neki vsej veri na razodeto resnico in na čreznatorni svetovni red tuj, ja celo sovražen duh si v našem času silno prizadeva, da bi razdejal vse krščaneke naprave. Tudi v naših domačih deželab napravil je že pogubljive nasledke. Premnogega števila tistih, ki se čutijo poklicane pri vravnovanju javnih zadev vredovalno sodelovati, lotila se je strašna zmešnjava, da so skoraj nezmožni resnico ločiti od zmote, pravico od krivice, budo od dobrega; pa tudi od tistib, ki so vero ohranili, jib je mnogo glede milovanja vrednih dogodkov brez sveta in brez poguma, ker nimajo jasnega spoznanja, kako bi se pokončevalna reka varuo zajezila. Najsvetejše zadeve človeštva so v nevarnostni, neprenehoma stresajo podstave pravnega reda krščanskega. Neizrečena revščina mora povsod biti nasledek njegovega padca. V teb okolisčinali katoličani, ki dobro vedo, da si iz zmešDJav sedanjega časa nibee ne more pomagati, raznn z lučijo krščanske resnice, čedalje bolj živo Cutijo potiebo, se med seboj dogovoriti o pripomočkih, s kterimi bi se dale odvrniti preteee nevarnosti in oživiti za porabo teh pripomoekov potrebna krepkost. V ta namen smo podpisani spodbujeni po velieastnem zgledu sovernih bratov našib na Nemškem, Francoskem in Italijanskem sklenili, tudi katoličane avstrijske povabiti k velikemu shodu. Visokočislani cerkveni predstojniki in drugi skuseni somiselni tovariši so naš namen potrdili in z veseljem pozdravili ter nam obljubili svojo krepko podporo. Naš milostljivi in veleeastiti knez in nadškof dr. Janez Rudolf Kučker so na našo prošnjo našemu početju blagovoljno pritrdili ter ga zagotovili svojega pokroviteljstva. Sveti oče papež Pij IX. so 8 premilo8tljivim pismom danim v Rinm 19. junija 1876 namenjeni sbod potrdili in mu podelili apostoljski blagoslov. Splošni.sbod avstrijskib katolicanov iz cele države se bode obhajal ! na Dunaju od 30. aprila do 3. maja t. 1. Da bode kolikor mogoče zadostoval svojemu nameuu, se j bode tako vravnalo, da se bode v prvib sejah j dnevni red omejil na reči ograjene stroke, in da se bodo te reči najprej vsestransko obravnavale; pri teb pripravljevalnib obravnavah stavljeni nasveti se bodo v naslednjih gejah se enkrat razpravljali ter sbodu priporočili v sklepanje, in naposled se bodo ti sklepi v zadnji seji oklicali in dotične reči t javnih govorih pojasnovale. Reči, o kterib se bode shod posvetoval, in kterih dnevni red za pripravljevalne seje se bode pozneje natančneje določil, so za zdaj te-le : Tiskovine. A. Casnikarstvo. 1. Pregled katoliškega časnikarstva; razgovor o vprašanju, kakošno da naj bode glede sedanjib našib razmer. 2. Pretresovanje v ta namen potrebnih pripomočkov. B. Spisovanje, tisk in razširjevanje spisov. 1. Pregled spisov obstoječib tiskovnih društev in njihovega vspeha. 2. Obravnava o njibovein razširjevanju in povspeševanju. — Šolstvo. 1. Pregled sedanjib razmer in kako naj se proti njini vedejo katoličani. 2. Preties vprasanja, kaj naj za ponovljenje krščanski - katoliške odgoje katoliške mladeži store katoličani vseb kraljevin in dežel v cesarstvu glede ljudskih, srednjib in višjik šol. 3. Pretres vprašanja, kaj naj se med tem stori, da se zabrani ponekristijanenje mladine. 4. Pretres vprašanja, kako bi se pričelo vspešno delovanje za zboljševanje sedanjih razmer. Umetnost.' 1. Pregled našib umetaijskib zadef v njibovih razmerah do kvščanstva splob, kakor tudi razmer kršeanske umetnosti posebej. 2. Razgovor o sedanjih razmeiab cerkvene godbe in o dosedaj storjenib poskušnjab za njeno prenaredbo po načelib liturgičnih. 3. Pregled obstoječih umetnijskih društev in njibove delavnosti, in sicer posvetnih in cerkvenih. 4. Pretres vprašanja, koliko zaželjena in poti ebna je s katoliškega stalisča vstanovitev, ohranitev in pospešitev umetnijskih društev. 5. Pretresovanje razmer med cerkvenimi semenišči (za dečke in dubovuike) pa med umetnostjo krščansko. 6. Pretres vprašanja o potrebi javnega centralnega glasila za krščansko umetno8t v Avstriji glede svetovne in cerkvene vrste. Socijalne zadeve. 1. PoroPilo o resoluciji kat. političnega ljudskega društva na Spod. Avstrijskem od 18. maja 1875 in o poznejših njenih pritrjilih. 2. Obravnava o tej resoluciji. 3. Pretres vpljiva neposvečevanja nedelj in nepokristijanenja zakona na razrešitev delavskib družin. 4. Pretres novejsega postavodajalstva o nakladanju denarjev (odrtiji in delničarstvu) nasproti socijalisticnim nameram in dotičnim naukom katoliškim. 5. Pretres vprašanja, koliko ima krščanska ljubezen sodelovati pri rešitvi socijalnih vprašanj, zlasti glede delavcev. Katoliško življenje. 1. Javno spoznanje, da vnanja delavnost katolicauov je zavisna od njibove notranje popolnosti, od posluževanja cerkvenih pripomočkov, in od tesne zveze vernikov s škofijstvom in svetim stoloin rimskim. Branitev in podpora sv. stolice, pregled bratovščin sv. Mibaele ter njihove delavnosti in pospeševanje teh bratovščin. 3. Podpora katoličanov med neverniki. Poročilo o zvezi z nemško diužbo sv. Bonifacija, in pretres, kako bi se ta družba pospeševala. 4. Pregled, koliko se v Avstriji stori za vnanje misijone. Pospeševanje teb misijonov sploh in zlasti v sosednih deželah turškib. 5. Katoliška usmiljena dela, zlasti skrb za bolnike in reve, družba sv. Vincencija in njeno pospeševanje. 6. Poročilo o katoliških družbah za delavce v zunanjih in domačih deželab. Pretres vprašanja, kako bi se razširjalo v Avstriji. Katoliško delovanje političnih društev. 1. Pregled teh društev. Deželna in krajna društva. 2. Posvetovanje, kako bi se pospeševala njibova praktična delavnost, zlasti glede a. volitev, b. pravnib zadev, c. tiskovnib razmer, d. šolskih zadev. S tem vabimo k splošnemu sbodu katoličanov avstrijskih cele države vse odkritosrčno katoliske podložnike naaega premilostljivega cesarja in gospoda, ki enako nam čutijopotrebo medsebojnegaporazumljenja in moralične podpore, ter upamo, da se ga bodo verni možje iz vseh kraljevin in cesaretva našega kolikor mogoče obiino vdeležili, da bode t resnici pravi avstrijski shod in bogat vspešnega sada. Hvaležni bomo vsem tistim, ki nam bodo kmalu naznanili, da naše vabilo sprejmo. Vsa dotična uazuanila, kakor tudi vprašanja o natančnejih pojasnilib naj se blagovoljuo enemu ali drugemu podpisanih gospodov morebiti s pristavkom nin Angelegenbeiten des Katolikentages" pošljejo pod naslovom: ^Katholisches Vereinsbaus, Reichsrathstrasse Nr. 3. I. Wien." Od 3. aprila naprej se bodo v omenjeni katoliški društveni biši, Reicbsrathstrasse Nr. 3 od 10. do 12. nre dopoludne in od 3. do 4. ure popoludne delile vstopnice za okiskovanje omenjenega sboda. Podpisani se bodn tudi obrnili do železniških vodstev, da udeležnikom katoliskega shoda izprosijo znižane vožne cene. Na Uunaju, v praznik stola sv. Petra, 22. februarja 1877. Podpisani so: Jozef grof Barbo Waxenstein. Henrik grof Brandis. Jožef deželni grof Fiirstenbvrg. Franc Gossner. Alojzij Karlon. Alojzij princ Lichtenstein. Dr. Jožef Anton Oelz. Anton grof Pergen. Dr. Julij pl. Riccabona. Franz Schuch. Leon grof Thun. Janez Thurnher.