LETO XXXV., ŠT. 39
Ptuj, 7. Oktobra 1982
CENA 8 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE
Koliko in kako bomo sejali (stran 2)
Pravice in dolžnosti mejašev (stran 5)
Mladi gasilci iz Hajdine najboljši v Sloveniji
(stran 6)
Pot od rokopisa do knjige (stran 7)
Varna pot do šole (stran 8)
NA 10. KONGRESU ZS SLOVENIJE
Ptujski delegati s petimi razpravami
Sodeč po razpravi na zadnji seji predsed-
stva občinskega sveta ZSS Ptuj, ki je ocenila
dosedanje aktivnosti v pripravah na 10.
kongres slovenskih sindikatov, so delegati v
svojih okoljih znali vzbuditi kongresno vzduš-
je. Tako odpade kritika, da kongresno gradi-
vo ni prišlo do delavcev — članov sindikata.
Sedaj pa si je potrebno prizadevati, da se to
vzdušje obdrži, nadaljuje med kongresom in
tudi po kongresu. ,
Kot je povedal Vinko Vidic, predsednik
medobčinskega sveta ZSS za Podravje pa so
tri stvari v tem obdobju v ospredju: dokončno
spoznanje, da je stabilizacija brezpogojna, da
je potrebno samopravljanju podrediti vse
druge interese in da je potrebno zagotoviti
enotnost delavskega razreda.
Ptujski delegati bodo na kongresu sodelo-
vali v vseh petih kongresnih komisijah,
pripravili pa bodo tudi pet specializiranih
razprav in sicer: gospodarska stabilizacija in
izvoz v kmetijstvu, ZSS v boju za odločilno
vlogo delavca v političnem sistemu socialistič-
nega samoupravljanja s poudarkom v gradbe-
ništvu, ZSS v boju za uresničevanje politike
združevanje dela in sredstev na socialističnih
družbeno-ekonomskih osnovah v izobraževa-
nju, ZSS v boju za izgrajevanje socialističnega
samoupravljanja, družbeno-ekonomskih na-
čel pridobivanja in razporejanja dohodka in
čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne
dohodke v kovinski industriji občine Ptuj in
socialni položaj delavcev z vidika zaposlova-
nja.
MG
Sergej Kraigher in Lidija Šentjurc v ptujski občini
v ponedeljek, 4. oktobra sta obiskala ptujsko občino SERGEJ
KRAIGHER, član predsedstva SFRJ in LIDIJA ŠENTJURC, članica
sveta federacije. Poleg ostalih sodelavcev ju je spremljal tudi Milan
Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo.
Dopoldne so se pogovarjali s predstavniki SOZD Unial in DO TGA
Boris Kidrič v Kidričevem. Popoldne so se udeležili razgovora na
Emeršičevi kmetiji v Gradišču pri Cirkulanah.
Ker se Sergej Kraigher in Lidija Šentjurc, 24. septembra nista mogla
udeležiti razgovora ob ,,okrogli mizi" v KS Heroja Lacka Rogoznica, sta
obiskala tudi to    KS in v domu Slovenskogoriške čete prispevala ■
dragoceni   delež   iz   bogate   zakladnice   svojih   spominov   na   delol
revolucionarja-kmela Jožeta Lacka. ■
Zvečer pa je Sergej Kraigher imel razgovor še s ptujskim političnim ;
aktivom. O tem poročamo v posebnem sestavku, o obisku v TGA-!
Kidričevo in o razpravi pri kmetu Emeršiču pa v sestavkih na zadnji'
strani.
Sergej Kraigher (srednji) in Lidija Šentjurc (levo ob njem) pri ogledu
proizvodnih prostorov v TGA Kidričevo. Foto: M. Ozmec
Sergej Kraigher se pozdravlja s kmetovalci v Gradišču pri Cirkulanah.
Naučiti se moramo sami reševati probleme
Sklepni del obiska je Sergej
Kraigher namenil razgovoru s
člani širšega političnega aktiva
občine Ptuj. V sejni sobi SO Ptuj
na magistratu seje zbralo nad 50
članov predsedstva in izvršnih
organov občinske skupščine,
vodstev družbenopolitičnih orga-
nizacij in predstavnikov samou-
pravnih in poslovodnih organov
iz delovnih organizacij.
Uvodoma je Franc Tetičkovič,
predsednik SO Ptuj predstavil
ptujsko občino in njeno gospo-
darstvo. Branko Gorjup je govo-
ril o problemih družbenega sek-
torja kmetijstva, zlasii z vidika
K K Ptuj. Janko Bezjak, predsed-
nik občinskega izvršnega sveta je
predvsem prikazal probleme ne-
katerih delovnih organizacij, ki
ustvarjajo izgubo, probleme pre-
skrbe, rast malega gospodarstva
itd. Rozina Markovič iz Volnen-
ke Majšperk je govorila pred-
vsem o problemih volnarske
industrije in ker je obenem
predsednica zbora združenega
dela, je povedala nekaj besed
tudi o delu tega zbora. Alojz
Gojčič je zlasti nakazal probleme
proizvodnje perutninskega mesa,
koruze in drugih krmnih rastlin.
Martin Učakar in Simon Pešec
sta govorila o problemih s kateri-
mi se srečuje kovinsko-predelo-
valna industrija. Franc Tomanič
je govoril o tistem kar pesti
trgovino, Milan Jager o zdravst-
vu. Anton Zoreč pa o problemih
usmerjenega izobraževanja in
gradnji srednješolskega centra.
Sergej Kraigher, član predsed-
stva SFRJ. je v svoji več kot
enoumi razpravi na nakazane
probleme odgovoril širše. Pri tem
je poudaril, da so problemi
znani, v vsaki občini pa se kažejo
na svoj način. Sedaj gre za to, da
se jih naučimo reševati. Vsak pri
sebi mora poiskati možnosti, se
ustrezno preusmeriti in prilago-
diti celotnemu gospodarskemu
položaju v Jugoslaviji pa tudi v
svetu. Tega se doslej v celoti še
nismo zavedali, vendar se bo slej
ko prej treba spopasti s stanjem
kakršno v svetu je. Če ne gre po
dosedanji poti, se je treba preu-
smeriti, po potrebi najti nove
poslovne partnerje, sicer lahko
pride še do večjih težav. Vse to je
neizprosna zahteva časa in ne
politična parola. Ves svet se
danes nahaja v krizi in vsak
poskuša utrjevati svoj položaj na
škodo drugih. Zato je toliko
pomembnejše, da bomo sami
znali reševati svoje gospodarske,
družbene in socialne probleme,
ker le tako bomo uspeli kot
enakopravni partner v tujini.
Pristop pa je še vedno preveč
ležeren.
Posebej je tov. Kraigher govo-
ril o vlogi zbora združenega dela.
Vsi ti problemi morajo priti v
zbor združenega dela, vendar ne
le tako. da bi jih samo registrirali,
temveč je treba v njegovem
okviru, to je v delegatskem
sistemu iskati rešitve, podvzema-
ti ukrepe za samoupravno obna-
šanje. Pri tem je treba dati glavni
poudarek prednostnim nalogam
in reševanju glavnih problemov,
od katerih je potem odvisno
ostalo. Gospodarske organizacije
so med seboj povezane čez
občinske, regionalne, republiške
meje. prav zato lahko bistveno
prispevajo k prestrukturiranju
celotnega gospodarstva. Zagovo-
titi je treba neposredno povezavo
OZD s poslovnimi partnerji in
probleme reševati skupno. Ce so
se poslovne vezi začele trgati, je
treba videti zakaj, odpravili vzro-
ke in jih znova vzpostaviti, če pa
to ni moč. je treba iskati novega
poslovnega partnerja. Na vse te
stvari lahko zbor združenega
dela v veliki meri vpliva.
Vse to je že povedano v skle-
pih 9. kongresa ZKS in 12.
kongresa ZKJ. ponovljeno bo na
kongresih sindikatov. Prav zato
je posebno pomembna metoda
akcijskega delovanja komunistov
in organizacij sindikata. Komu-
nisti v delovnih organizacijah
sami morajo čutiti potrebo, da se
akcij.sko povezujejo s komunisti
tistih OZD s katerimi poslovno
sodelujejo. Družbenopolitične
organizacije v občini morajo
spodbujati k takemu akcijskemu
povezovanju, prav tako občinski
izvršni sveti, strokovne službe in
to ne glede na občinske in
republiške meje.
»Ena od glavnih stvari«, je
poudaril tov. Kraigher, »je to, da
seje treba neposredno opirati na
znanjec. Tudi skupščinske odlo-
čitve morajo biti strokovno pre-
učene, ne pa da cesto upravni
organi pripravijo slabo preučeno
gradivo in ga vsiljujejo delega-
tom v sprejem. Prav tu mora priti
vloga delegata, delegacije in
skup.ščinskega telesa do polne
veljave. Dialog je lahko koristen,
če nakazuje izhod, dejanska
konfrontacija interesov mora
bili. če hočemo priti do naj-
ustreznejših rešitev.
Glede cen koruze in drugih
kmetijskih pridelkov je poudaril,
da družbeni sektor mora s cene-
no proizvodnjo in s tem z eko-
nomskim pritiskom vplivati na
cene. Ob zamrznitvi cen se
poslavlja glavno vprašanje, kako
iz tega iziti? Rešitev ni v admini-
strativnih zamrznitvah, temveč v
manjši notranji potrošnji, zato bo
nujno treba zmanjšati kupno
moč. Ko bo napihnjenn kupna
moč začela upadati, bodo začele
padati tudi razlike v cenah, kar
bo brez dvoma vplivalo na
ustalitev cen.
Ob koncu je tov. Kraigher
poudaril, da vse te naloge mora-
mo reševati v okviru obstoječega
samoupravnega sistema, kjer
imamo dovolj možnosti, le poslu-
ževali se jih česlo nismo znali.
-Mobilizirati moramo vse razpo-
ložljive sile. da gospodarno izide-
mo iz sedanjega položaja, ki se
lahko tudi še poslabša, če ne
bomo strokovno preučeno in po
samoupravni poti stvari reševali.
FF
ORMOŽ
KOMUNISTI PREMALO
AKTIVNI
v komiteju občinske konference ZKS Ormož ocenjujejo, da je
skoraj polovica osnovnih organizacij ZK premalo aktivnih. Komunisti
se vse premalo vključujejo v razreševanje perečih gospodarskih proble-
mov in ne uresničujejo dogovorjenih nalog. Zato .so se člani komiteja
dogovorili, da morajo vse osnovne organizacije ZK v najkraj.šem času
opraviti (x:eno dosedanj.ega dela in na podlagi sklepov 3. seje CK ZK
Slovenije in CK ZK Jugoslavije izdelati akcijske programe, ki naj
spodbudijo aktivnost v vseh okoljih.
Posebno temeljite ocene bodo morali izdelati v osnovnih organi-
zacijah ZK tistih organizacij združenega dela. kjer poslujejo z izgubo
ali z motnjami. Pozornost bodo morali nameniti uresničevanju na
kongresih zveze komunistov sprejetih dogovorov in uresničevanju
sanacijskih programov ter v zvezi s tem seveda stabilizacijskih nalog.
Odgovorno in kritično bodo ocenili tudi delo komunistov v
procesu planiranja, saj v Ormožu ocenjujejo, da zaostajajo pri pripravi
planskih aktov za naslednje leto. Poleg tega pripravljeni predlogi .še
vedno niso dovolj realni in odstopajo od možnosti ormoškega gospo-
darstva.
Člani komiteja so zavezali koordinacijski odbor pri skupščini
občine, da pripravi temeljito analizo oziroma informacijo o uresniče-
vanju programa občinskega samoprispevka. Zaradi zaostrenih pogojev
bo le tega najbrž potrebno prilagoditi finančnim možnostim, vendar se
bodo morali o tem dogovoriti v organizacijah združenega dela in v
krajevnih skupnostih. N. Dobljekar
OD 4. DO 10. OKTOBRA TEDEN OTROKA
OTROK OD ROJSTVA
DO
POLNOLETNOSTI
Letošnja nosilna tema, ki jo je opredelila mednarodna organizacija
UNICEF ima naslov ,,Mesta in otroci", kar pomeni, da je namenjena
predvsem otrokom v mestih.
V okviru Tedna otroka je Zveza društev prijateljev mladine občine
Ptuj za danes dopoldne, 7. oktobra organizirala razgovor na temo
OTROK OD ROJSTVA DO POLNOLETNOSTI. K sodelovanju so
povabili vse, ki se vključujejo v varstvo in vzgojo otrok, zdravstveno in
socialno varstvo, rekreacijo, družbeno in društveno življenje. Povabili so
tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij, strokovne delavce,
starše in občane, skratka vse, ki bi lahko s svojimi usmeritvami in
izkušnjami prispevali za lepši in boljši jutri naših otrok.
Foto: i. Ciani
7. OKTOBER -
ARTIIFRIIF
Danes praznujejo arlilerci svoj praznik v spomin na dejstvovanje
partizanskih topov na kraljevski aerodrom. Danes so artiljerci-vojaki,
starešine, artiljerski mehaniki, največja moč naše artilerije. Veliko si
prizadevajo na področju krepitve borbene in moralne moči.
Tudi današnji praznik bodo artilerci proslavili slovesno in delovno.
Zbrali se bodo na svečanem zboru; obiskali pa jih bodo tudi mladi
ptujskih osnovnih šol in predstavniki občinskega družbeno-političnega
življenja.
Z urjenja posadke, ki jo sestavljajo ,,rezervisti". Izkazali so se z
natančnim zadevanjem.
foto: L. K.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
7. oktober 1982 -
TEPMIK
UČINKOVIT SPOPAD Z IZGUBAMI
V dveh tozdih delovne organi-
zacije Agis — Velika oprema in
Gumama, uspešno odpravljajo
vzroke izgub, izkazanih ob zak-
ljučnem računu za leto 1981. V
lo/du Velika oprema so se po
besedah direktorja Petra Bele
takole lotili predsanacijskih in
sanacijskih težav:
»Osnova sanacijskega progra-
ma je bil predsanacijski program,
ki smo ga sprejeli že v letu 1981.
Že po predsanacijskem progra-
mu smo uspeli izgubo ustaviti in
v decembru lani že poslovali z
minimalnim dohodkom. Sanaci-
ja je v prvem polletju tega leta
potekala uspešno. Moram pove-
dati, da smo v sanacijski posto-
pek najprej vključili strokovne
službe delovne organizacije — te
so pripravile analizo vzrokov
izgube, zatem pa smo pripravili
ukrepe, ki bi naj zagotovili
nadaljnje poslovanje brez izgu-
be. Prvi cilj je seveda bil —
ustaviti izgubo in zatem nadalje-
vati z normalnim delom. V vse te
priprave so se aktivno vključeva-"
le družbenopolitične organizacije
in samoupravni organi temeljne
organizacije, delavci pa so na
zboru z večino glasov sprejeli
pripravljen sanacijski program.
Povedati moram, da .so se vsi
delavci zavestno vključili v ures-
ničevanje sanacijskih ciljev, saj ni
nobenih težav, ko mora kdo
opraviti delo. ki sicer ni v njego-
vem opisu del in nalog. Dogovo-
rili smo se namreč, da bo vsak
delavec prispeval svoj delež k
uspešni sanaciji in to tudi uresni-
čujemo. Poleg tega zagotavljamo
sprotne inform.acije tako za stro-
kovno službo kot za vse delavce.
kar prej ni bil slučaj. Tako sproti
preverjamo uresničevanje nalog
in reči moram, da se zastavljene-
ga programa lOO-odstotno drži-
mo.
Naš namen je. da v naslednjih
letih izboljšamo tehnologijo, do-
kaj uspešno pa smo že nadome-
stili mnoge potrebne materiale iz
uvoza z domačimi. Tudi produk-
tivnost je precej višja, manjša je
nedisciphna in podobno. Osebne
dohodke smo približali nivoju
ostalih" v delovni organizaciji.<<
In kako uresničujejo sanacij-
ske cilje v tozdu Gumarna?
»Osnovni vzrok izgube v naši
temeljni organizaciji je bil v tem.
da smo obstoječe proizvodne
potenciale premalo izkoriščali.«
je povedal direktor tozda Boris
Horvat. Torej je bil prvi cilj
poživitev proizvodnje in prav to
je vplivalo na druge spremljajoče
pojave — materialne tokove,
produktivnost, izkoriščanje
zmogljivosti, relativno zmanjša-
nje stroškov na enoto proizvoda.
To osnovro komponento smo
uspeli uresničiti. V Gumarni si
sploh ne predstavljamo, da smo
dosegli sanacijo tozda. Dosegli
smo le izbolišanie Doslovneea
rezultata. Sanacija Gumarne je
dolgoročen proces in po naših
predvidevanjih bo trajno sanira-
na šele leta 1986, seveda le ob
doseganju takih obsegov proiz-
vodnje, ki jih v tem času predvi-
devamo. Za ilustracijo lahko
povem, da za letos sprejeti plan
proizvodnje dosegamo.
Ob tem pa je potrebno upošte-
vati, da Gumarna razpolaga z
izredno starim strojnim parkom,
ki ga bo potrebno v času sanacije
obnavljati, kar pa z dodatnimi
posojili najbrž ne bo šlo. Kot je
znano, se pripravljamo na pri-
stop k delovni organizaciji Sava
Kranj, s katero že sedaj tesno
sodelujemo. Menimo, da je naša
vključitev v omenjeno delovno
organizacijo eden temeljnih po-
gojev za trajno sanacijo Gumar-
ne.
Mi smo sicer v skupnosti
delovnih organizacij s Savo že
dalj časa, imamo tudi sporazume
o mešalnih kapacitetah, ki jih
zaradi tega v Ptuju nismo posta-
vljali, zakon o omejeni porabi
deviz pa nas je. če lahko rečem.
prehitel in je odločitev o združi-
tvi z delovno organizacijo Sava
postala nujnost. CJumarna s svo-
jim dinamičnim razvojem ne
more iskati domicila v okviru
kovinsko predelovalne industrije
ampak v gumarski industriji.
Glede tega. kako so delavci
sprejeli sanacijske odločitve bi
moral povedati naslednje. Delav-
ci v neposredni proizvodnji pri-
hajajo prav gotovo z željo in
namenom, da opravijo svoje
naloge, ki jih dobijo. Bolj je
vprašanje, kako so strokovne
službe spremljale sanacijski pro-
gram. Moram povedati, da o.seb-
no nisem popolnoma zadovoljen,
vendar moram biti pri tem pravi-
čen. Prav kontinuirano pomanj-
kanje materiala odvzame stro-
kovnim službam precej časa pri
iskanju alternativnih možnosti in
seveda iz tega izhajajočih proble-
mov. Ob upoštevanju tega pa
lahko rečem, da sta bila tako
predsanacijski kot sanacijski pro-
gram dobro sprejeta. V pripravo
obeh so se tudi dovolj aktivno in
spodbujevalno vključevale druž-
benopolitične organizacije v te-
meljni organizaciji. Sedaj bi
lahko dejal, se bolj angažirajo
samoupravni organi — za primer
naj navedem, da smo imeli v letu
dni od sprejetja predsanacijskega
programa kar 68 izrednih sej
delavskega sveta, namenjenim
prav uresničevanju sanacijskega
programa.«
Izvršni svet skupščine občine
Ptuj. ki zgubarjem namenja
ustrezno pozornost, je o sanacij-
skih programih v omenjenih
temeljnih organizacijah poročal
na skupnem zasedanju zborov
občinske skupščine, ki je bilo 27.
septembra. Ugotavlja, da delavci
v delovni organizaciji Agis kljub
resnim težavam in podpovpreč-
nim osebnim dohodkom v pod-
skupini, razumejo položaj v kate-
rem je delovni kolektiv. Zato
izvršni svet predvideva, da se bo
kljub vsem težavam, tesno pove-
zanih z uvozno izvoznimi usme-
ritvami, delovna organizacija
izkopala iz nezavidljivega polo-
žaja. Glede na to, da v delovni
organizaciji uresničujejo dolgo-
ročni sanacijski program, zasta-
vljen na problemski konferenci
in solidarnostno pomagajo obe-
ma tozdoma, ki sta z dobro
zastavljenim sanacijskim progra-
mom že »splavala« iz izgub je
realno pričakovati, da bodo pri-
zadevanja v doglednem času
rodila pričakovane sadove. Mor-
da bi se lahko kateri od zgubar-
jev v ptujski občini zgledoval po
omenjenih primerih?!
N. Dobljekar
V temeljni organizaciji Gumarna.
Foto: M. Ozmec
KOLIKO IN KAKO BOMO SEJALI
Na eno in drugo vprašanje v
naslovu je težko odgovoriti. Bolj
bi morda zadeli, če bi napovedo-
vali, koliko bomo sejali. Vseka-
kor je težje napovedati, da bodo
kmetovalci upoštevali vsa navo-
dila strokovnjakov, kako pripra-
viti zemljo, kako sejati, kakšno
seme uporabiti in kako gnojiti,
da bo pridelek kar največji.
Dejstvo je. da moramo prenehati
s staro prakso in še naprej obde-
lovati zemljo po starem načinu,
ki sicer ne zahteva (predvsem pri
pšenici) večjih skrbi in dela. je pa
na drugi strani tak način pridelo-
vanja pšenice tako skromen po
pridelku, da ga velja, oziroma ga
je nujno opustiti. Vsak vinograd-
nik ve. da mora trto škropiti
pravočasno in izdatno, če hoče
biti zadovoljen s trgatvijo. Isto
velja seveda tudi za »stare«
kulture kot so krompir, koruza,
pšenica, le da se tega premalo
zavedamo. Pa ne vsi! Nekateri že
dosegajo zavidljive pridelke vseh
teh kultur. Pridelek pšenice je
lahko ob nekoliko večjih stroških
gnojenja in za.ščite tudi za 100
odstotkov višji. V nekaterih pri-
merih je mogoče govoriti tudi o
6.5 tone p.šenice po hek'arju.
Enostavna računica pove, da se
tako intenzivno pridelovanje pše-
nice izplača.
Smo že v času setve, najboljši
čas zanjo je med 5. in 20. okto-
brom, O pripravi zemlje, izbiri
ustreznega semena in gnojenju
ter zaščiti smo pisali v prejšnji
številki Tednika. Ce ste sestaveK
prezrli, ga velja vendarle prebrati
in upoštevati nasvet strokovnja-
kov. Pri vsakem pridelovalcu
nekaj kilogramov zrnja več, pa
bomo lažje zagotovili dovolj
kruha za oskrbo Slovencev.
V torek .so predstavniki kmetij-
skih organizacij podpisali sa-
moupravni sporazum in tako
prevzeli obveznosti setve pšenice
in sladkorne pese v sezoni
1982/83.
Po tem sporazumu bo kmetij-
ski kombinat Ptuj posejal pšeni-
co na 1132 hektarih in pridelal
prek 6 ti.soč ton. medtem ko bodo
posejali sladkorno peso na 802
hektarih. Kmetijska zadruga Ptuj
je prevzela obvezo posejati pšeni-
co na 800 hektarih in pridelati
1600 ton pšenice, sladkorno peso
pa naj bi spomladi po.sejali na
400 hektarih. Kmetijska zadruga
Lovrenc bo po določilih samou-
pravnega sporazuma posejala
pšenico na 200 hektarih sladkor-
no peso pa na 60 hektarih.
V kmetijski zadrugi Ptuj so
doslej sklenili s pridelovalci 1322
pogodb in zagotovili setev na
nekaj nad 700 hektarih. V pogod-
bah zagotovljene količine znaša-
jo 1496 ton, kar je 93 odstotkov
planiranih. Upajmo, da bo setev
tako v družbenem kot zasebnem
sektorju opravljena pravočasno
in uspešno in da bomo ob žetvi
pridelali planiranih 8.200 ton
pšenice.
JB
MOMCILO SAVIC - DELEGAT 10. KONGRESA ZSS
Položaj in vloga delavcev v TOZD
,,Tudi v DO A(Jl>> smo se
podobno kot drugje pripravili na
predkongresne ra/pravc. Po te-
meljnih organizacijah smo raz.prav-
hali o resoluciji in statutu, bistve-
nih pripomb pa ni bilo. Ob tem
smo razpravljali tudi o težavnem
gospodarskem položaju v naši DO.
Kljub vsemu trdim, da je bila
razprava formalna, formalna s
strani, kako smo se je lotili. V
sindikatih bi morali namreč stalno
spremljati uresničevanje sprejetih
sklepov. Sedaj v predkongresnem
obdobju pa skušamo nadoknaditi
zamujeno.
V okviru predkongresnih ak-
tivnosti smo izvedli tudi okroglo
mizo na temo ,,položaj in vloga
delavcev v TOZD". Širše to po-
meni, da smo analizirali delovne
pogoje zaposlenih, socialno var-
nost in družbeni standard. To so
namreč vprašanja, na katera v
prizadevanjih za gospodarsko
stabilizacijo radi pozabljamo.
Vprašati se moramo, zakaj delavec
dela v slabih delovnih pogojih in
kako v teh lahko dosega boljfe
delovne rezultate? Imamo službe,
ki so dolžne skrbeti, da se le-ti
zboljšujejo. V normalnih pogojih
dela bi naj nastajali tudi izdelki za
izvoz, pa jih imamo? Lahko
zagotovimo kupčevo zahtevo po
kvaliteti?
Glede na to smo v Agisu rekli, da
ta razprava ne bo zadnja, dopol-
njevali jo bomo iz meseca v mesec.
Se posebej pa bomo v teh razpra-
vah poudarili odgovornost sle-
hernega posameznika. Več in
konkretneje bomo morali delati, to
mora biti tudi moto kongresa.
Razmejiti   pa   bi   morali   tudi
odgovornost osnovne organizacije
in strokovnih služb v'delo\nih
organizacijah. Ni za vse odgovoren
sindikat; sindikat je le politični
mobilizator," je povedal Momčilo
Savič, delegat 10. kongreda iz
Anis-a, vodja službe kakovosti
dela.
Momčilo Sa\ič MG
V temeljni organizaciji Velika oprema.
TOZD VOLNENI IZDELKI MAJSPERK
Surovin primanjkuje
v Merinkini temeljni organizaciji Volneni izdelki v IVlajšperku |
ocenjujejo, da bi lahko letos proizvedli več kot v preteklem letu. če ne bi
bilo tako velikih težav pri zagotavljanju surovin. Kot je na skupnem
zasedanju zborov občinske skupščine Ptuj povedal delegat temeljne j
organizacije Volneni izdelki Bojan Kovač, so v letošnjem polletju glede '
na lansko enako obdobje dosegli naslednje rezultate: ;
»Proizvodnja preje je bila za osem odstotkov manjša, proizvodnja '
surovih tkanin za sedem odstotkov večja, proizvodnja gotovih tkanin za ]
enajst odstotkov manjša, medtem ko je bila proizvodnja volnice manjša j
za 27 odstotkt)v. V poprečju smo glede na lansko enako obdobje dosegli \
nekaj nad 96 odstotkov proizvodnje. Oskrba z uvoženo volno je bila j
zaradi pomanjkanja deviz nezadovoljiva, zelo slaba je bila tudi oskrba z j
domačo surovino malon iz Ohisa. saj nam niso dobavljali dogovorjenih
količin za izvoz. Tako nam je nemški kupec 30 ton volnice storniral, ko j
Nabavo opreme iz uvoza bodo začasno prekinili in vsa prizadevanja
usmerili v uresničevanje izvoznih načrtov, (foto I. k.)
je bilo že 80 odstotkov količin pripravljenih, ostalih 20 odstotkov \)a
zoiradi neizpolnjevanja Ohisove. obveznosti nismo uspeli izdelati.
Že lani. še bolj pa letos, smo preusmerjali asortiman v smislu manjše
porabe uvoženih surovin in sicer tako. da smo pričeli izdelovati lažje
tkanine in tkanine z manjšo vsebnostjo volne. To sicer pomeni osiro-
mašenje asortimenta in vrednosti proizvoda, vendar je to naš prispevek
k manjši porabi deviz.
Finančni pokazatelji za prvo letošnje polletje so bili zadovoljivi.
Celotni prihodek je bil večji za 14 odstotkov, čisti dohodek za 35
odstotkov in prav toliko osebni dohodek. Z osebnimi dohodki smo
nekoliko kršili resolucijska določila, vendar smo to v drugem polletju
uskladili. Osebnih dohodkov v drugem polletju ne bomo dvigovali,
čeprav zaradi večje prodaje predvidevamo tudi večji dohodek.
V prvem polletju je bil naš izvoz relativno majhen — 130 tisoč
dolarjev, ker je izpadel izvoz volnice za ročno pletenje in izvoz prek
konfekcionarjev. V tem polletju bo izvoz bistveno večji in sicer v okviru
delovne organizacije Merinka. Glede oskrbe s surovinami v tem polletju
je treba povedati, daje perspektiva slabša kot v prvem, ker seje spremenil
faktor vezave. Sedaj dobimo od izvoznih privolitev le 30 odstotkov
pravic za uvoz surovin oziroma volne. To je občutno premalo. Po
ugotovitvah splošnega združenja bo manjkalo volnarjem v Sloveniji 46
odstotkov deviz za nabavo surovin. Borimo .se za selektiven faktor
vezave, ker primarna tekstilna industrija, proizvajalci prej in tkanin
potrebujemo več uvoženih surovin kot trikotažarji in konfekcionarji.
Glede na situacijo smo se v delovni organizaciji Merinka že junija letos
odločili za novo akcijo s katero bi izboljšali skorajda brezizhoden položaj
naše delovne organizacije. Strokovna skupina je pripravila predloge
novih ukrepov za poslovanje v drugem polletju letos. Predloge smo
sprejeli in jih tudi dosledno izvajamo. Med drugim smo se dogovorili, da
damo prednost artiklom, ki gredo v izvoz, proizvodnjo za domači trg
bomo držali na ravni, ki jo bo dopuščala devizna situacija. Pripravili
bomo tudi dokončni rebalans plana tkanin in volnice za ročno pletenje
do konca leta.
Vsa devizna sredstva bomo usmerili v nabavo reprodukcijskega
materiala in začasno prekinili dobavo opreme iz uvoza. Še naprej si
bomo prizadevali spreminjati asortiment tako. da bomo uporabljali čim
manj uvoženih surovin. Ponovno bomo izdelali izvozno uvozne plane za
letos. V tujini se bomo zadolžili pri dobaviteljih surovin do racionalnega
zneska — maksimalno do zneska dva milijona dolarjev. Pri sedanji
situaciji vezava uvoza na izvoz v odnosu 30 dolarjev uvoza za 100
dolarjev izvoza se Merinka v nobenem primeru ne more oskrbovati z
volno in bi se brez najetja inozemskega kredita proizvodnja začela
ustavljati že koncem septembra. Dogovor je. da bomo plan izvoza
izpolnili.«
V delovni in temeljni organizaciji so se dogovorili, da so za izpol-
njevanje teh sklepov odgovorni vsi. posebno še vodilni in vodstveni
delavci. Upoštevajpč dosedanje izkušnje v obeh organizacijah združe-
nega dela je pričakovati, da ,se bodo dogovorov tudi držali in izpolnili
predvidene naloge. N. Dobljekar
Posveti sekretarjev
OOZKS
V preteklem tednu so bili \ ptujski občini posveti s sekretarji osnovnih
organizacij zveze komunistov po posameznih področjih dejavnosti.
Dogovorili so se za aktivnosti po 3. seji C"K ZKS in CK ZKJ. Do 10.
oktobra morajo v vseh osnovnih organizacijah oceniti dosedanje ure-
sničevanje ciljev gospodarske stabilizacije, posebne pozorno pa izvozno
uvozna prizadevanja in realizacijo zastavljenih nalog na tem področju.
Na podlagi opravljenih ocen bodo v osnovnih organizacijah ZK
sprejeli tudi programe dela za nadaljnjo aktivnost, ki se mora odražati v
zaostreni odgovornosti vsakega posameznika, posebno še vodilnih in
vodstvenih delavcev ter samoupravnih organov. Komunisti se morajo v
času bitke za stabilizacijo gospodarstva izkazati kot pobudniki vse"h
aktivnosti, usklajenih v okviru socialistične zveze oziroma sindikatov.
Na posvetih pa so .sekretarjem osvežili spomin tudi na že v času pred-
kongresnih razprav sprejete dogovore, kijih v večini organizacij še ni.so
uresničili. N. D.
Razkošje je, biti samo kritik!
Tako je oni dan na posvetu predsednikov koordinacijskih odborov
za informativno dejavnost pri občinskih konferencah SZDL dejal
predsednik republiške konference socialistične zveze delovnih Ijudi
Slovenije Franc Šetinc. Posebej je opozoril na to. da v občinskih kon-
ferencah, še posebej pa v krajevnih konferencah SZDL ne bi smelo biti
posploševanj, temveč le konkretne akcije. Pa 'udi so?
Nedavne ocene aktivnosti v teh okoljih, podane na sejah organov
družbenopolitičnih organizacij, ne dajejo pritrdilnega odgovora. Mne-
nje je. daje v krajevnih konferencah socialistične zveze in v krajevnih
skupnostih nasploh namenjene vse preveč pozornosti porabi. Porabi v
tem smislu, da s samoprispevki in s pomočjo širše družbene skupnosti, v
kolikor je danes to še mogoče, urejajo vprašanja infrastrukture.
Vse premalo aktivnega dela pa namenjajo vpra.šanju povečane
pridelave hrane. Je že res. da je ena našiti strateških usmeritev prav
pridelava hrane. Pa je za to potrebno ustvariti tudi nekatere ostale
pogoje, ne samo rodovitna polja. Tudi kmetje danes potrebujejo dobre
ceste, električno razsvetljavo, telefonsko omrežje, nemoteno preskrbo in
še in šc. da bi lahko povečevali pridelavo hrane. No. prav tu se zatika. O
slednjem namreč v krajevnih skupnostih in v krajevnih konferencah
SZDL kaj malo razpravljajo. Kritizirati, da ni dovolj dobrih pogojev za
pridelavo hrane še ni dovolj. Drugače pa je, če zdrava kritika rodi tudi
pospešeno aktivnost in prizadevanja za iskanje ustreznih rešitev. Te naj
bodo alternativne, naj se razčistijo v kritičnih in polemičnih razpravah —
toda vsaj bodo naj. ne pa. da jih sploh ni. Odgovornost za to. da jih po
sprejetju uresničujemo, pa prevzemamo vsi. ki smo na kakršen koli način
piAczani z njimi. N. D.
TEDNIK
- 7. oktober 1982
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
PREDSTAVLJAMO DELEGATE 10. KONGRESA ZSS
^mO CEPIN
Delavski razred zahteva
odločnejše ukrepe
sindikata
,,Delavci v vzgoji in izobraževa-
nju smo se aktivno vključili v
priprave na 10. kongres ZS Slove-
nije. V osnovnih organizacijah ZS
in na skupnem občinskem sestanku
smo predelali kongresna gradiva.
Ugotovili smo pa — da so gradiva
preveč sploSna in premalo akcij-
Gvido Cepin
foto: OM
ska. Predvsem pa pogrešamo
odgovor, zakaj slovenski sindikati
niso bili dovolj odločni in učinko-
viti v zaustavitvi inflacijskih gi-
banj, padanju življenskega standr-
da, socialne varnosti delavcev in
uresničevanju kadrovske politike.
Naši delavci so tudi ugotovili, da
se bodo morali slovenski sindikati
energičnejše boriti za skladnejši
razvoj SR Slovenije in za pošteno
mesto in vlogo vzgoje in izobraže-
vanja ter našega delavca v družbi
in združenem delu. Naša družbena
in proletarska dolžnost je, da s
pravično svobodno menjavo dela
ustvarimo trdne temelje vzgoji in
izobraževanju ter se s tem učinko-
vito vključimo v združeno delo in
družbo.
Zadolžen sem, da bom na
kongresu razpravljal o mestu in
vlogi vzgoje in izobraževanja v
družbi in združenem delu. Iz
razprav v delegatski bazi je razvid-
no, da je vzgoja in izobraževanje v
naši občini v izredno težkem
finančnem položaju. Reprodukcij-
ska sposobnost pada in tako le s
skrajnimi napori in požrtvovalno-
stjo nudimo naSim otrokom osno-
vo za vključitev v dnižbcno in
združeno delo.
Prepričani pa tudi smo, da so
nerazvita območja v Sloveniji,
med katerimi je tudi ptujska obCi-
na, krivično obravnavana. Dclavd
in občani ptujske občine prema-
gujemo neprimerno večje napore
kot delavci in občani razvitih ob-
čin. S tem je tudi zelo prizadeto
naše šolstvo, precej ii2ja material-
na sredstva in osebni dcriiodki na-
ših delavcev.
Na kongresu bom govoril tudi o
težkem stanju v vzgojnovarstve-
nem zavodu in usmerjenem
izobraževanju, kjer smo delavce v
izvajanju reforme prepustili več afi
manj samemu sebi in jim republi-
ški organi v uvajanju ne nudijo
dovolj pomoči.
Na 10. kongresu mora nujno
prevladovad stabilizacijsko vzdu-
šje. Povedati moramo, da
delavce v zaostrenih gogiocfarskih
razmerah teži pretiran niKmativl-
zem, samoupravni formalizem in
inflacija etatističnih predpisov, ki
ovirajo uresničevanje pravic do
samoupravljanja.
Za celoten družbeni razvoj pa je
nujno, da nudimo vzgoji,
izobraževanju in znanosti večjo
družbeno veljavo in s svobodno
menjavo dela pogojeno pravično
vrednotenje dda. Obravnavati jih
moramo kot družbene dejjavnike,
ki odločilno pripomorejo h
gospodarskemu in sfdf^oemu
družbenemu napredku, k hitremu
prenosu znanstvenih spoznanj in
tehničnih dosežkov v proizvodnjo
in k boljšemu usposaUjanju mla-
dih za življenje, ddo, samou-
pravljanje in višjo storilnost.
Zaupamo delavcem v združenem
delu, da bodo z energijo in prole-
tarskim elanom premagali težave
in nudili vzgoji in izobraževanju,
in s tem svojim otrokom, vso po-
moč.
Prosvetni delavci pa snM> tudi
odločni v pripravlienosti, da
premagamo stabilizacijske težave
in da kot vzgojitelji in u&tdji
pripravimo mladino za živycnjc
samoupravljanje in ddo.
Od sindikalnega kongresa pa
pričakujemo oier^čne ukrq)c," je
zaključil G vido Cepin.
MARIJA TOMINSEK
Za odločilno vlogo
delavcev
,.V predkongresne rsizprave
razprave sem se vključila v okviru
nafie osnovne organizacije v GIP
Gradiš — TOZD Gradnje Ptuj.
Sodelovala pa sem tudi v or-
ganiziranih razpravah v delovni
(Kganizaciji GIP Gradiš ter v ob-
Marija Tomifcšek
foto: OM i
fibndcem in medobčinskem svetu
zveze sindikatov.
Na kongresne dokumente ni-
mam posebnih pripomb. Po mo-
jem so naloge globalno opredelje-
ne, vsaka organizacija pa jih mora
glede na potrebe konkretno
opredeliti ter dati poudarek tistim
pofbočjem dejavnosti, ki bodo v
ddločonh  sredinah  največ   pri-
pomogle k utrjevanju poti sociali-
stičnega samoupravljania.
Na kongresu bi želela raz-
pravljati o potrebnih aktivnostih
sindikata za uveljavljanje odločilne
vloge sindikata v razvoju
samoupravnih odnosov, o odgo-
vornosti za utrditev poti sociali-
stičnega samoupravljanja in uve-
ljavljanju delovnega človeka kot
samoupravljalca.
Glede na delo, ki ga opravljam
na področju uveljavljanja samou-
pravnega prava, je normalno, da
sem se vključila v aktivno delo
zveze sindikatov kot najmno-
žičnejše organizacije delovnih ljudi
za uveljavljanje odločilne vloge
delavcev na vseh področjih
dejavnosti v sistemu socialističnega
samoupravljanja in v ustvarjanju
pogojev za nadaljnje humane in
tovariške odnose, uveljavljene že
med NOV.
Od kongresa pričakujem
opredelitev nadaljnjih nalog in
aktivnosti sindikata ter zavezujoče
naloge in odgovornosti za
uveljavljanje odločilne vloge
delavcev na vseh področjih de-
javnosti. Da bodo razprave in
sprejeti dokumenti na kongresu
spodbudili delavce k večji aktivno-
sti, aktiviste v sindikatu k bolj
ustvarjalnemu delu, vodilne in
strokovne delavce pa k večjemu
zavzemanju za produktivno delo in
vključevanje v razvoj samouprav-
nih odnosov, za prehod od besed k
dejanjem," je povedala Marija
Tominšek.
LIZIKA KUNSTEI^
»Resolucija je premalo
konkretna..."
,,Osnovna organizacija sindikata
TOZD Delta je organizirana tako,
da imamo v vsaki brigadi sindikal-
no skupino. Vsaka sindikalna
skupina ima svojega poverjenika,
ki je istočasno član izvršnega odbch
ra, ki šteje 15 članov. Poleg lO
imamo še komisijo za socialna
vprašanja, komisijo za nadzor nad
bolniškim staležem in nadzorni od-
bor.
Sindikat je nosilec in pobudnik
vseh akcij v TOZD pa naj gre za
razprave ob sprejemanju samo-
upravnih splošnih aktov ali ob raz-
pravah o sprejemanju periodičnih
ali zaključnih računov. Razprave o
teh dokumentih vedno organizira-
mo po sindikalnih skupinah, kjer
istočasno opozarjamo na napake
pri našem gospodarjenju. Sprejema-
mo pa tudi ukrepe za izboljšanje
oziroma odpravo pomanjkljivosti
pri delu. Na ravni DO Labod pa se
družbeno-politični delavci srečuje-
mo na političnih aktivih.
V predkongresne razprave smo
se predvsem vključili z razpravo o
resoluciji, ki je po našem mnenju
preveč obširna in premalo konkret-
na. Razprava je bila v naši TOZD
organizirana na temo gospodarje-
nja v TOZD in problematika
proizvodnje. Glavni poudarek pa je
bil dan doseganju plana, dobre';"
kvalitete in racionalni izrabi de-
lovnega časa.
Predvsem pa smo v TOZD
angažirani oa pripravi programa
konkretnih nalog dela v zoženih
Pogojih gospodarjenja. Naša nalo-
ga je predvsem, da s svojim delova-
njem krepimo dobre medsebojne in
samoupravne odnose in odgovor-
nost slehernega delavca za iz-
^ Polnjcvanje nalog. V program smo
zapisali: skrajno racionalno
obnašanje na vseh podrojl^ pos-
lovanja, racionalno izrabo
razpoložljivega delovnega Časa, po-
moč mladim, ki še ne dosegajo 100
odstotnih učinkov in iinqxe^jo
usposobitev.
Lizika Kunstck

Na kongresu žebmo sodelovati
na temo gospodarska stabilizacij«
ter delitev po ddu in rezultaoih de-
la, ki jo bo v svojem referatu poda-
la delegatka naSe DO Mihca Ster-
gar.
Od kongresa med dragim
pričakujemo, da bo zavzri stalBče
do ukrepov, ki v največji meri
prizadevajo delavce z najnSjimi
osebnimi dohodki, ki jih naj vš in
vse strukture dosledno izvajajo, saj
bomo le v tem primeru uspcSni pri
premagovanju dosedanjih go-
spodarskih težav," je pred zafot-
kom kongresa povedala Lizika
Kunstek.
NliRKD SLANA
»Nujno je povečati
participacijo"
,,A«fisiim, da je najpomembnejša
aktivnost |Hed kongresi dobro de-
lo, skrb za delavce in izpolnjevanje
nalog, sprejetih na prejšnjih kon-
gresih. Vsekakor pa je politično
delo boQ razgibano v času kongre-
sov. Ker pa je letos leto kongresov,
je bik) pri nas vse leto tudi poli-
tično delo zelo razgibano, še toliko
bolj, ker smo vložC". vse napore za
izvajaaje stabilizacijskih načrtov.
V času stabilizacijskih ukrepov,
torej od leta 1979 smo povečali iz-
voz za sedemkrat in mislim, da je
ta podatek dovolj zgovoren.
V sindikalnih organizacijah smo
skrbno razpravljali tudi o osnutku
gradiv za 10. kongres ter dali pre-
cq pobud in konkretnih predlo-
gov.
Pasd>nih prip>omb na kongresne
dokumente ne bi navajal, ker smo
vse pripombe zbrali na razširjeni
seji, kjer so soddovale vse TOZD
in le-te bodo pripravile predloge za
kongresno razpravo.
Na kongresu želim razpravljati o
nujnosti povečanja participacije na
ustvarjene devize, vendar ne
linearno, marveč glede na nujne
potrebe po uvozu za zagotovitev
normalne proiz*'odnje, predvsem
kadar gre za proizvodnjo, ki je
pretežno namenjena izvozu. Tisti,
ki so neupravičeno povzročili
povečanje dolgov morajo to čutiti
pri vračanju le-teh, saj prevelika
solidarnost do neodgovornih v
družbi samo škodi. Končno bi mo-
rali spoznati, da besede ne
stimulirajo izvoza, zato je skrajni
čas, da izvoz resnično stimuliramo
ne le s parolami.
Od kongresa pričakujem, da bo
resnični temelj dejanj, ne pa kon-
gres obljub in resolucij. To pa so
tudi pričakovanja vseh naših
delavcev," je povedal Mirko Slana
iz TOZD Mesna ndustrija Ptuj.
M rk   -'iS a na svojem delovnem mestu,
i Foto: L. Cajnko
PETER VRTIC
Le z doslednim
angažiranjem iz težav
,,V razpravah v osnovnih or-
ganizadjah sindikata smo preučili
vse kongresne dokumente, njih
vsebino pa primerjali z ekonom-
skim stanjem železnice ter s
sodabiimi razmerami delavcev. V
ospredju razprave je bilo naše
prizadevanje, da kar najbolj
zmanjšamo strelke poslovanja, da
povečamo   izkoristek   notranjih
rezerv in da utrdimo samoupravne
družbeno-ekonomske odnose v
združenem delu in družbi.
Člani zveze sindikatov se vedno
bolj zavedamo, da bomo le z
angažiranim delom in doslednim
izvajanjem ukrepov dosegli go-
spodarsko stabibzacijo in razrešili
trenutno precej težak ekonomski
položaj v okviru prometnih panog.
Pri tem pa nas vodi smisel
racionalizacije železniškega in
cestnega prometa, kot tudi
uresničevanje prometne politike na
našem področju.
V pripravah na 10. kongres
ugotavljam, da je bila razprava v
okviru naše temeljne organizacije
zelo konstnS, saj je bilo odločno
zahtevano reševanje vseh težav, ki
jih imamo v TOZD. V razpravi je
bilo podano tudi gospodarjenje v
prvem polletju letos. Opozorili smo
na pomanjkanje reprodukcijskega
materiala na eni strani ter na drugi
nenormalno porabo le-tega.
Omenim naj, da so prihajali vagoni
v popravilo zelo neredno ali celo z
veliko zamudo, kar nam povzroča
težave pri izpolnjevanju letnih
delovnih obveznosti.
Za uresničevanje stabilizacijskih
usmeritev je nujno z vsemi silami
okrepiti in strogo izpolnjevati
začrtani akcijski program.
Pomembno vlogo morajo imeti
sindikati pri odpravljanju razkora-
ka med planiranim in doseženim,
pri uresničevanju delitve po delu in
rezuhatih dela.
Udeleženci razprave v naši
TOZD podpiramo resolucijo, ven-
dar zahtevamo, da se sindikat bolj
angažira  pri   uresničevanju  od-
Peter Vrtič
foto: OMi
govornosti na vseh področjih
družbenega dela in življenja. Tudi
stabilizacijska prizadevanja moraJD
do slehernega izmed nas.
Od 10. kongresa zveze sindikatov
Slovenije pričakujemo predvsem
novo pobudo za dosledno izvajanje
kvalitetnega gospodarjenja, pri tem
pa moramo vztrajati, da se v polni
meri uveljavi odgovornost," je po-
vedal Peter Vrtič iz CDL Ljubljana
— TOZD za vzdrževanje voz Ptuj.
FRANC TRAFELA
Vloga delavca
v socialističnem
samoupravljanju
Tudi ddavci v gostinstvu in
turizmu v občini Ptuj so se aktivno
vključili v kongresne razprave.
Gostinstvo   skupaj   s  turizmom
Franc Trafela
foto: OM^
predstavlja pomembno gospodar-
sko vejo, ki se sicer v tem'obdobju
ne ubada s problemom deviz, kot
ostali. Je pa vprašljiva rentabilnost
teh  organizacij. Če gre vsak na
pijačo m malico, še ne bo rešil
težkega položaja gostinstva. Zelo
je gostince prizadela povečana
amortizacijska stopnja. Istočasno
pa so se povečali stroški osnovnega
materiala, kot so meso, testenine.
Kljub vsemu pa teh izdelkov na
trgu tudi ni mogoče dobiti. Franc
Trafela pove, da teletine gostinci
niso videli že nekaj mesecev.
Na kongresu bi Franc Trafela
želel razpravljati o vlogi delavca v
socialističnem samoupravljanju ter
o cenovni politiki. Ljudje želijo od
gostinstva neko pestrost v ponud-
bi, cene pa tega ne dopuščajo.
Kmalu bodo v Motelu Podlehnik
pričeli s kulinaričnimi tedni, ne ve-
do pa, kako jih bodo pokrili.
Kaj pričakuje od kongresa?
Franc Trafela pove, da so
kongresne smernice dobre. Na
njem bomo morali odkrito sprego-
voriti o svojih težavah, povedati,
kdo so krivci, da se sprejed sklepi
ne uresničujejo. Zavedati pa se je
potrebno, da kongres sam po sebi
ne prinaša nobenih rešitev.
Ce bi delali vse tako, kot se
dogovorimo, potem težav ne bi
smp-l imeti.
ALENKA KOLARIČ
Tudi trgovina ni brez
problemov
»Predkongresno razpravo smo
v delovni organizaciji MIP izved-
li že v prvi polovici septembra.
Vsebinsko je bila zelo dobro
pripravljena. Ob tem smo ugoto-
vili, da šepa delovanje sindikal-
nih skupin.
Tako kot v drugih delovnih
organizacijah občine Ptuj se tudi
mi srečiijemo s problemi, ki jih v
današnji gospodarski situaciji ne
bomo zlahka odpravili, vendar
jih želimo omiliti. Nova politika
potrošniških kreditov je močno
7.avrla promet poslovanja, |X)-
trošnike pa primorala k varčeva-
nju, zaradi česar ti kupujejo le
najnujnejše. Za nas trgovce pa to
predstavlja nižji fizični obseg
poslovanja. Poseben problem
predstavlja nizka razlika v ceni,
ki povzroča zniževanje akumula-
tivne spo-sobnosti poslovanja.
Cen blagu v trgovini ne formi-
ramo svobodno. Naš dohodek je
odvisen od marže, le-ta pa je pri
mnogih vrstah blaga že vrsto let
nespremenjena.
Na dokumente 10. kongresa
ZS Slovenije nimamo pripomb.
Podpiramo resolucijo o nalogah
Zveze sindikatov v nadaljnjem
razvoju socialističnega samou-
pravljanja, pri krepitvi material-
nega položaja delavcev pri ures-
ničevanju ekonomske stabilizaci-
je v tem. da pričakujemo, da bo
na kongresu razprava dobra in
spodbudna in da bomo po kon-
čanem kongresu takoj pristopili k
izvrševanju sklepov, pri tem pa
ne pozabili na že sprejete sklepe
kongresa ZKS in ZKJ.
Alenka Kolarič!
foto: OM
Rada bi tudi poudarila, da v
prizadevanjih za večjo produk-
tivnost, disciplino na delovnem
mestu, boljše in racionalnejše
poslovanje, ne smemo pozabiti
na delavca, prisluhniti moramo
njegovim težavam in proble-
mom, mu pomagati in svetovati,
ne pa, da ga samo kritiziramo in
grajamo,« je zaključila Alenka
Kolarič iz MlP-a Ptuj.
4 - DELEGATSKA SPOROČILA
7. oktober 1982 —
TEHNIK
SLOVENSKA BISTRICA
družbeni dejavnik
Mladi občine Slovenska Bistrica se te dni intenzivno pripravljajo na
XI. kongres ZSM Slovenije. S pripravami so pričeli organizirano, za kar
ima velike zasluge tudi OK ZSMS Slovenska Bistrica, ki seje programa
aktivnosti lotila nadvse načrtno.
Celotna javna razprava o kongresnih dokumentih je potekala v
povečanju dosedanjih aktivnosti, da pregledajo dosedanjo učinkovitost
mlade generacije, predvsem pri vplivanju na vse vrste gospodarskih in
političnih tokov.
Javne razprave so bile v 36 OO ZSMS v združenem delu, v 44 OO
ZSMS v krajevnih skupnostih in v 11 OO ZSMS v osnovnih šolah. O
kongresnih gradivih m o lastni dejavnosti so spregovorili tudi v petih
aktivih mladih kmetovalcev in na srednji kovinarski šoli v Slovenski
Bistrici ter v tistih gasilskih društvih, kjer delujejo mladi. Razprave so
potekale tudi v občinski konferenci ZSMS in OO ZSMS garnizije JLA
slovenska Bistrica. O kongresnih gradivih pa so spregovorili tudi na
brigadnih konferencah na delovnih akcijah, na vzgoji mladincev pro-
stovoljcev teritorialcev in na obrambni vzgoji izvenšolske mladine.
Danes pri OK ZSMS Slovenska Bistrica ugotavljajo, da so bile
razprave v vseh sredinah plodne in uspešne. Posebno pozornost pa so
posvečali področjem problematike zaposlovanja mlade generacije, šti-
pendijski politiki in izobraževanju ob delu ter delu s študenti. Veliko
razprav je bilo usmerjena v reševanju položaja in vloge mladega delavca
samoupravljalca. načelu nagrajevanja po delu. stanovanjski proble-
matiki mlade generacije, položaju učencev in študentov v usmerjenem
i7xibraževanju, problematiki idejnopolitičnega in marksističnega izo-
braževanja ter delovanju mladih v ZK.
Pomembno mesto je zavzemala tudi razprava o položaju mladega
kmetovalca in aktivov mladih kmetovalcev, mladine v delegatskem
sistemu ter delovanju mladih v drugih družbenopolitičnih organizacijah
in društvih.
Mladi bistriške občine so se v razpravah zavzemali tudi za večjo vlogo
mladinske informativne dejavnosti, tesnejše povezovanje z delom pi-
onirjev, vlogi mladih v SLO In DSZ, ohranjanju tradicij NOB, kulture in
športne dejavnosti ter prostovoljno delo. Ni bilo malo tudi predlogov za
zagotovitev večjih materialnih možnosti za delo osnovnih organizacij
ZSMS.
O vsem tem bi želeli mladi bistriške občine spregovoriti na XL
kongresu ZSMS, ker pa bo časa najverjetneje za vse premalo, so pripo-
mbe, mnenja, stali.šča predloge in pobude strnili v nekaj poročil, kijih
bodo posredovali republiški konferenci ZSM Slovenije.
Viktor Horvat!
PTUJSKI OBRTNIK! NA OBRTNEM SEJMU
|§ V CELJU
Okrepljeni poslovni stiki
V nedeljo, 26. septembra je bil končan 15. mednarodni obrtni sejem v
Celju, na katerem je več kot 10 tisoč izdelkov prikazalo nad 3800 obrtnikov
in obrtnih združenj. Sejem je uspel tudi po obisku, saj ga je v dneh od 7. do
26. septembra obiskalo čez 120 tisoč obiskovalcev. Obiskale pa so ga tudi
delegacije iz 40 slovenskih občin in družbeno-politični delavci.
Ptujski obrtniki ocenjujejo, da je sejem uspel in dosegel namen,
čeprav so pričakovali, da bo v okviru sejma več konkretnejših dogovorov,
predvsem za večje vključevanje osebnega dela v mednarodno delitev dela.
Obrtniki ne morejo verjeti, da imajo prednost v izvozu le pogodbe milijon-
skih vrednosti, ne iščejo pa maloserijskih del z veliko vloženega dela. Tudi
poslovnim sestankom je letos manjkala določena konkretnost.
Kljub vsemu pa so ptujski obrtniki zadovoljni, saj so razstavljeni iz-
delki vzbudili veliko zanimanje med poslovnimi partnerji. To kaže, da so
to res izdelki, ki jh trg ta čas nujno potrebuje. Res pa je tudi, daje sejem
najcenejša oblika predstavitve obrtne proizvodnje širšemu krogu potencial-
nih odjemalcev.
Sejem je sicer zaprl svoja vrata, na odgovornih v občinskih vodstvih in
pri bankah ter nekaterih drugih pa je da začnejo stvarno uresničevati za-
konske in druge predpise, ki imajo cilj pospeševati razvoj malega gospo-
darstva. Polni smo namreč le v besedah manj v dejanjih, ker bi se sicer po-
našali z drugačnimi podatki o razvoju obrti v občini, pa tudi v republiki.
Kljub temu, da govorimo o večjem zaposlovanju v obrti, se tega dejansko
tudi ,,bojimo", vse kaže, da pobudo o večjem zaposlovanju delavcev pri
obrtnikih ne bo uresničena. MG
Največje zanimanje med obiskovalci je vzbudil etažni štedilnik na trda go-
riva, izdelek obrtnika Hanžeiiča iz Dornave (ni na sliki) in drugi izdelki, ki
jih vidimo na sliki.
Ptujski obrtniki so razstavili svoje izdelke na 60 kv. m razstavne površine.
Foto: Kosi
XL KONGRES ZSMS
Fi UJČAii Fi^iPRAVU ENil
Do XL kongresa slovenske
mladine je le še dva tedna. V
glavnem so v osnovnih organiza-
cijah ZSMS na kongres že pri-
pravljeni. Znani so že delegati,
pa tudi (»kvirna v.sebina razprav
za to najvišje srečanje mladih
Slovencev. In kako so potekale
priprave med mladimi v občini
Ptuj? Tokrat smo izbrali le pet
osnovnih organizacij ZSMS iz
delovnih organizacij na našem
območju.
Vlado Kos iz OO ZSMS Živil-
ske industrije Petovia Ptuj:
»Pri nas smo o kongresnih
dokumentih razpravljali v okviru
koordinacijskega sveta ZSMS
kmetijskega kombinata, kamor
spadamo. Pred tem smo prejeli
dokumente tudi z občinske kon-
ference ZSMS, tako. da smo se
na razpravo dobro pripravili.
Imamo sicer nekaj manjših pri-
pomb, za katere pa menimo, da
ne morejo bistveno vplivati na
sklepe kongresa. V glavnem se z
osnutkom resolucije strinjamo.
Sicer pa menim, da so priprave
na XI. kongres ZSMS intenziv-
nejše in bolj resne, kot so bile
priprave na minuli kongres. Naj
dodam, da smo sprejeli že gradi-
vo za občinsko kandidacijsko
konferenco ZSMS. O predlaga-
nih kandidatih za organe* konfe-
rence in vodstvo smo že razpra-
vljali in nimamo pripomb. Sicer
delujemo mladi v Petoviji precej
aktivno, saj smo prisotni s svojim
delom na vseh področjih, tako na
kulturnem, kot na družbenopoli-
tičnem področju, izrazito pa smo
aktivni predvsem pri mladin-
skem prostovoljnem delu. Na.še
veselje je njiva, ki jo imamo v
najem. Na njej bomo letos iztržili
za okoli 10 ton rdeče pese. To bo
za našo osnovno organizacijo kar
lep denar.«
Franjo Bezjak iz koordinacij-
skega sveta ZSMS v Penitnini:
»Trdim lahko, da so vsaj v treh
osnovnih organizacijah pri nas
priprave na kongres dobro pote-
cale. V teh OO so namreč bili ali
v zamudi ali pa so bile razprave
neučinkovite. Bil sem na dveh
razpravah in zadovoljen sem
odhajal, saj so mladi izvlekli vsa
tista področja, ki so za njih
najbolj zanimiva. Med njimi je v
prvem delu gradiva izredno zani-
movo poglavje: ZSMS v uvelja-
vljanju načela nagrajevanja po'
delu, potem tudi stanovanjska
vprašanja mladih in poglavje
ZSMS v boju proti brezposelno-
sti. Zanimive so bile tudi leze iz
drugega dela, predvsem pa po-
glavje ZSMS in delo temeljnih
delegacij in delegatov, ter ZSNS
v boju za razvoj svobodne me-
njave dela in dohodkovnih odno-
sov. Največ besed pa smo seveda
namenili prostovoljnemu delu
mladih, za kar smo mnenja, daje
še zmeraj premalo prisotno. Mi-
slim, da smo mladi kar dobro
zagrizli v kongresne dokumente
in da bomo od tega tudi nekaj
imeli, saj sproti spremljamo do-
godke okrog priprav na kon-
gres. <(
Marjan Kokol iz aktiva mladih
obrata kolesnih zavor ZIV TAM
— TOZD Karosemica:
»Naš aktiv mladih iz obrata
kolesnih zavor na Rogozniški
cesti v Ptuju spada v osnovno
organizacijo TOZD Karosemica
mariborskega TAM-a. Čeprav je
to pretežno mlad kolektiv še
nimamo pogojev za ustanovitev
samostojne osnovne organizaci-
je. Obravnavali smo že vsa
gradiva, ki smo jih sprejeli iz
občinske konference ZSMS, pa
tudi iz matičnega tozda. Nismo
imeli posebnih pripomb, saj je
vse skupaj izredno dobro pripra-
vljeno in dobro preštudirano.
Naš cilj in cilj vseh mladih je. da
to kar jc in bo zapisano ob
zaključku kongresa, tudi dosled-
no izpeljemo. Pri delu smo mladi
precej uspešni, vendar bi lahko
bilo še bolje. Največkrat nam
zmanjkuje časa za delo v ZSMS,
saj je veliko mladih delavcev, ki
imajo delo tudi doma. Tako se
težje udeležujejo akcij in sestan-
kov, ki jih redno organiziramo.
Naše sodelovanje z mladimi iz
ostalih tozdov Tama je dobro,
vendar pogrešamo predvsem so-
delovanja mladih članov ZK, ki
bi morali biti s svojim delom za
vzgled ostalim.«
Stanko Hriberšek iz OO
ZSMS Labod — TOZD Delta
Ptuj:
»Z razpravo smo pričeli nekaj
dni za tem, ko smo z OK ZSMS
Ptuj prejeli ustrezno gradivo.
Posamezniki smo gradivo dobro
preštudirali, tako. da smo po-
glavja lahko tudi po svoje razlo-
žili. Razprava je bila plodna in je
prinesla tudi nekaj naših zaklju-
čkov. Največ pripomb smo imeli
k poglavju o nagrajevanju po
delu. pa o reševanju stanovanj-
ske problematike mladih, veliko
pa je bilo rečenega tudi o proble-
matiki zaposlovanja mladih. Vsi
vemo, da bo prav zaposlovanje v
naslednjih letih pri nas, kot v
ostalem svetu zelo problematič-
no. Ker je že do sedaj v okviru
DO Labod bila ustaljena praksa,
da smo se vsako leto sestali vsi
predsedniki osnovnih organizacij
ZSMS iz p>osameznih tozdov, se
bomo pred kongresom sestali
tudi letos. Sedaj potekajo ša
aktivnosti v posameznih osnov-
nih organizacijah Sicer je sode-
lovanje med mladimi iz Laboda
zelo dobro in poteka tudi na
kulturnem ter zabavnem področ-
ju.«
Stanko Flegerič iz koordinacij-
.skega sveta ZSMS v Kmetij.skem
kombinatu Ptuj:
»S pripravami na kongres smo
pričeli dovolj zgodaj in so sedaj v
zaključni fazi. Prihodnji teden
bomo imeli posvet s predsedniki
vseh osnovnih organizacij ZSMS
v K K Ptuj. Precej tozdov je pri
nas in ni čutiti tistega pravega
vzdušja za tesno sodelovanje.
Res je nekaj osnovnih organiza-
cij, kjer dobro delajo, res pa je
tudi, da ponekod niti nimajo
.svoje OO, ker je premalo aktiv-
nih mladincev. Od kongresa
pričakujemo sklepe, ki bodo
spodbudih delo mladih v vseh
sredinah, mi pa smo dolžni, da te
sklepe uresničujemo dosledno,
po svojih zmožnostih seveda.«
M. Ozmec
Vlado Kos iz Petovie
Franjo Bezjak iz Perutnine
Marjan Kokol iz obrata TAM t
Ptuin
Staako Hribeiiek iz Ddte
Stanko Flegerič iz Kmetijskega
kombinata
25, LET KLUBOV OZN V SLOVENUl ^
OSREDNJA SLOVESNOST BO V PTUJU
Letos mineva 25 let, odkar v
Sloveniji delujejo klubi organiza-
cije združenih narodov — OZN.
In ker je bil prvi tovrstni klub
ustanovljen prav v Ptuju so se v
republiški zvezi klubov OZN
Slovenije dogovorili, da bo le-
tošnje praznovanje 24. oktobra,
dneva OZN potekalo v Ptuju. To
nas je spodbudilo, da smo ob-
iskali občinski center klubov
OZN v Ptuju, z namenom, da bi
zvedeli kaj več o nastanku prve-
ga kluba OZN v Ptuju. Tam so
nas napotili k enemu prvih
članov kluba OZN v Ptuju,
Dimčctu Stojčevskemu. ki je
svoja spomine takole obudil:
»Do ustanovitve klubov OZN
v Ptuju jc prišlo pravzaprav čisto
po naključju. V okviru taborni-
ške organizacije (— takratnega
odreda Jožeta Lacka je bila med
aktivnimi tabornicami tudi Boja-
na Sršen, ki se je pred 25 leti
udeležila izleta tabornikov v
Prištini. Prav tam so bili ustano-
vljeni prvi klubi OZN v Jugosla-
viji. .\ktivnost Bojane Sršen,
njena prizadevnost v taborniški
organizaciji v odnosu do medna-
rodne politike JC rodila pobudo v
naši taborniški organizaciji, da
ustanovimo svoj klub OZN. Ta
pobuda je naletela na ugoden
odmev in smo na ta način v
ok\iru taborniške organizacije
ustanovili prvi klub OZN v
Ptuju. To jc bil ustanovni sesta-
nek, na katerem smo pravzaprav
ustanovili prvi klub OZN v
Sloveniji.
Kasneje se je ta dejavnost
razširila na osnovne in srednje
šole. pa v KS in združeno delo.
Kljub temu je treba dodati, da so
bili začetni pogoji delovanja
klubov OZN razmeroma težavni.
V okviru takratne ljudske mladi-"
ne  Slovenije  smo  se  namreč
morali boriti za priznavanje teh
klubov. Bila so namreč zelo
različna mnenja, češ kaj se bodo
mladi s tem ukvarjali, to je stvar
države in njenih organov. Me-
nim, da je bila prav politika
Jugoslavije, njen ugled v svetu, še
posebej pa ugled tovariša TITA
in politike neuvrščenosti, lista
iniciativa, ki je pripeljala misel-
nost mladih k temu, da so začeli
ustanavljati klube OZN. kot
specializirano obliko delovanja
mladih v svoji organizaciji. Na-
vsezadnje so bili družbeno-eko-
nomski in mednarodno-politični
problemi, torej bistvo dela orga-
nizacije združenih narodov, iz-
redno zanimivi za vsakega mla-
dinca.
Danes so klubi OZN široka
masa gibanja mladih ljudi v
okviru ZSMS, kjer mladi ne
samo, da proučujejo mednarod-
ne odnose, ampak v bistvu nada-
ljujejo in krepijo politiko neuvr-
ščenosti, kot edine alternative
današnje politike v svetu, kol
gibanja in ne kot bloka, kar je
imanentno našemu političnemu
sistemu, našemu občanu in mla-
dincu.«
Ali obstaja velika razlika med
delom v tistih prvih klubih OZN
in v današnjih?
»Prav gotovo. Takrat se spomi-
njam, da smo iz Beograda preje-
mali različne publikacije. Bodisi
v domačem ali tujem jeziku. Vsa
ta gradiva smo študirali in o
vsebini razpravljali. Pravzaprav
pa smo imeli že takrat ustaljen
podobni način dela. kot je v
današnjih klubih OZN. Vsak
član kluba je bil ambasador neke
dežele in vsak je moral podrob-
neje spoznati značilnosti svoje
države. Tako smo se sestajali in
predstavljali vsak svojo deželo,
pozneje pa smo razpravljali o
problematiki, ki seje kjerkoli pač
pojavljala. Tako smo izmenjavali
izkušnje — mnenja in pa seveda
znanje. Brali smo literaturo, kot
Mednarodna politika, Na.ši raz-
gledi, izrezovali smo sestavke iz
časopisov, študirali smo in raz-
pravljali. Kasneje smo dobili tudi
mentorje, ki so nam pomagali pri
delu in nas usmerjali. Lahko bi
rekel, da so bili ti klubi tudi
zametki kasnejših marksističnih
krožkov, saj so jih pričeli ustana-
vljati prav tisti, ki so bili prej
člani klubov OZN. Skratka, pri-
stop k delu klubov OZN je bil
študijski in zato je privabljal vse
tiste, ki so se hoteli intenzivno
ukvarjati z mednarodno politiko,
politiko neuvrščenosti in družbe-
no ekonomskih odnosov v sve-
tu« M. Ozmec
Razvide prapora delavcev
organov notranjih zadev
Pri lovskem domu v Podlehniku je bila v soboto, 18. septembra
prisrčna slovesnost, ko so svečano razvili prapor upokojenih in aktivnih
delavcev organov notranjih zadev občin Ptuj in Ormož. Po razvitju
prapora je bilo šc tradicionalno tovariSko srečanje, ki je vsako leto v
drugem kraju na območju ptujske in ormoške občine. S takimi srečanji
delavci utrjujejo tradicije NOB, krepijo SLO, varnost in družbeno
samozaščito.
Stane Fric, predsednik pododbora prevzema prapor v varstvo. Foto: Kosi I
TEDNIK
- 7. oktober 1982
SESTAVKI iN KOMENTARJI - 5
Posebna skrb usklajevanju obrambnega načrta
Na seji pokrajinskega odbora za vzhodno
Sliijersko so 29. septembra razpravljali o ne-
katerih problemih, ki zadevajo obrambno na-
črtovanje v pokrajini. Ugotovili so, da so bili pri
i^tn delu doseženi nekateri pomembni rezul-
tati. V obsežne obrambne priprave v občinah se
vključuje čedalje širši krog ljudi, kar vsekakor
vpliva na pospešen proces podružbljanja in
krepitve obrambnih priprav. Vkljub številnim
dosežkom pa se na področju obrambnega na-
črtovanja pojavljajo še nekateri problemi, kijih
bt) treba urediti. Stopnja obrambne pripra-
vljenosti na po.sameznih področjih v občinah je
jazlična. Nekaterim p<xlročjem v obrambnih
pripravah pi>svečajo več pozornosti na škodo
preostalih, kjer je obrambna pripravljenos še
vedno sorazmerno šibka.
Pri uresničevanju nalog bo treba poleg se-
kretariatov za ljudsko obrimbo občin bolj
vključevati tudi druge organe občin, ki morajo
stalno in ustvarjalno delovati na tem področju.
Vkljub težavnemu gospodarskemu položaju so
dosegli v pokrajini pomembne dosežke na
področju družbenega dogovarjanja in drugih
potreb v primeru izrednih razmer, neposredne
vojne nevarnosti ali vojne.
Glavna inšpekcija zveznega sekretariata za
ljudsko obrambo, ki je lani pregledala ob-
rambne priprave v pokrajinskem ixlboru
vzhodnoštajerske pokrajine, v Mariboru in v
nekaterih tozdih in krajevnih skupnostih, je
pozitivno ocenila obrambne priprave v pokraji-
ni in dala tudi napotke za njihovo nadaljnje iz-
boljšanje. Pokrajinski odbor seje seznanil tudi
s stanjem obrambnih priprav na področju go-
spodarstva, zdravstva in socialnega varstva,
inlbrmativno-propagandne dejavnosti, izo-
braževanja, kulture in zjianstveno raziskoval-
ne dejavnosti.
Posebno skrb bodo posvetili usklajevanju
obrambnega načrta med ustreznimi organi in
poverjeništvi na ravni občine.
Cjre namreč to, da morajo biti posamezni
deli občinskega obrambnega načrta med seboj
usklajeni. Vsa poverjeništva so dopolnila in
ažurirala posamezne dokumente obrambnih
načrtov. Predstavniki pokrajinskih poverjeni-
štev so obiskali občine in se z občinskimi po-
verjeni.štvi pogovarjali o stanju obrambnega
načrtovanja s stališča ugotovitev zvezne in-
špekcije.
Na seji pokrajinskega odbora so razpravljali
tudi o uresničevanju obrambno razvojnih
programov v Jetu 1982 in usmeritev v letu 1983
in pri tem po.sebej opozorili na potrebo po
racionalizaciji dela in varčevanju v vseh struk-
turah SLO. Pri tem so pripomnili, da zaradi
tega ne sme trpeti kvaliteta obrambnih priprav.
Dali so tudi soglasje k nekaterim kadrovskim in
organizacijskim rešitvam v štabih teritorialne
obrambe. Sklenili so, da bodo na eni od pri-
hodnjih sej razpravljali o nalogah, ki izhajajo iz
zakona o SLO in družbeni samoza.ščiti. Prav
tako so se dogovorili, da bodo širše preučili
izdelovanje obrambnih načrtov v krajevnih
skupnostih in tozdih in način njihovega fi-
nanciranja.
NA POLIGONU
Del jutranjih obveznosti Je tudi pregled opreme, ki so ga opravili po
telovadbi in zajtrku
Pred zs^etkom vaj v streUanju je potrebno urediti položaj za top . . .
. . in pripraviti vse potrebno za začetek. Sem sodi tudi umerjanje.
Na tokratnem usposabljanju so uporabili strelrvo malega kalibra. Takšna
je bila meta po končanem streljanju. V pravih borbenih razmerah bi
tankom trda predla
Na usposabljanju so sodelovali tudi izvidniki (v ospredju) in močno pro-
liokJopoo oroi^e — ^otitankovske rakete (v ozadja)
Topničarji naše armade svoj
vsakoletni praznik obeležujejo s
pregledom doseženega na vojaško
strokovnem in ostalih področjih
dela ter nato poskušajo dosežene
rezultate še izboljšati. Ogledali
smo si enega izmed izobraževanj
protioklopne artilerijske eno-
te. Usposabljanja so se udeležili
tudi rezervni starešine in vojaki.
Na fotografijah jih ni moč
prepoznati, saj so se popolnoma
vključili in zlili v celoto, ki se je
izkazala s kolektivnostjo in do-
brimi rezuhati.
Tekst in fotografije:
I. kotar
Usklajenega borbenega delovanja
ni brez dobrih zvez. Vezisti so svoj
praznik praznovali nekaj dni pred
topničarji.
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
Zadovoljivi rezultati?!
V ptujskem srednješolskem
centru ugotavljajo, da jc učni
uspeh učencev, ki so zaključili
prvi letnik srednjega usmerjenega
izobraževanja v primerjavi s po-
dobnimi programi v prejšnjih le-
lih, veliko lx)ljši. S to osnovno
Ugotovitvijo smo seveda lahko
^dovoljni. Prav tako z oceno, da
•'>e vse več učencev vpisuje v
usmeritve, ki izobražujejo za
proizvodnje poklice (predvideno
razmerje 70 proti 30je doseženo).
Pa tudi z oceno, da v ptujski občini
•"'i leža\ z uresničevanjem proiz-
vodnega dela oziroma delovne
prakse učencev.
Ikilj zaskrbljuje ugotovitev, da
^' občini še vedno ni realnih pla-
nov potreb po kadrih. Čeprav se s
Pf^oblemi na področju kadrov-
skega planiranja ukvarjajo vse
družbenopolitične organizacije,
upravni organi in skupščina ob-
čine, vidnih rezultatov skorajda
ni. Seveda bi lahko rekli, da je
prizadevanjem za natančne ka-
drovske programe nož v hrbet
z^iostrena pmlitika zaposlovanja.
Pa vendar bi se pridružili tistim, ki
menijo, da je to le izgovor. Raz-
\()jne načne imajo v vseh te-
meljnih in drugih organizacijah
združenega dela in vsi prav goto-
vo ne temeljijo na obstoječih delih
in nalogah. Zakon o pripravnikih
bo moral spodbuditi zaposlova-
nje le teh. striktna prepoved za-
poslovanja upokojencev bo za-
gotovila zapt)slitev tistim, ki sedaj
čakajo nanjo na skupnosti za za-
poslovanje in tako dalje. K vsemu
temu pa je treba dodati, da plan
kadrov potrebujemo tudi zato. da
bi vedeli, kjer se bo zaposlilo
skorajda 800 mladih, ko bodo
us pesno za k Ij uč i I i izo b ra že v a n j e v
ptujskem srednješolskem centru.
Res je. ne gre za to številko, saj
b<.xlo mnogi nadaljevali izobra-
ževanje, drugi bodo dobili zapo-
slitev v drugih krajih — pa vendar
jih bo še precej, ki jo bodo iskali v
svoji občini.
V srednješolskem centru me-
nijo, da jih bodo dovolj kvalitetno
u.sposobili za delo, v delovnih or-
ganizacijah potrebujejo takšne in
drugačne strokovnjake in mladi
želijo delati. Torej bo nekako
treba najti pot iz začaranega kro-
ga. Sicer je morda preuranjeno
govoriti o kakovosti učnih pro-
gramov, ki jih šele uvajamo, po-
sebej še če vemo, da za nekatere
predmete še učbeniki niso bili
pravočasno pripravljeni, kaj šele
kaj drugega. Pa vendar se ob
raznih analizah in ocenah vsiljuje
misel, da je pot prava. Že pri-
hodnje leto ho moč te ocene po-
trditi ali jih celo izboljšati. Am-
pak, prihodnje leto se bo okrog
800 mladih spet vpisalo v sred-
nješolski center — koliko scjih bo
po končanem šolanju zaposlilo?
Torej jc resnično nujno izdelati
plane kadrovskih potreb, da hi
bilko z nezaposlenostjo vodili na
">ravi ravni. Ko jo bomo izgubili,
X) zaman iskati krivca. Takrat se
bomo lahko le strinjali z ugoto-
vitvijo, da smo dovolj dolgo opo-
zarjali. Samo, bati se je. da ne
bomo vedeli — koga.        N. D.
BOGOMIR KOSTANJEVEC
Pravice in dolžnosti
mejašev
nepremičnin
(nekaj določb iz sosedskega in drugih
vrst prava)
Med sosedi, katerih njive, vrtovi, travniki, gozdovi, hiše itd. mejijo,
prihaja česlo do sporov, ker vsi mislijo, da na svoji nepremičnini lahko
delajo kar hočejo in da ni nobene omejitve njihove zasebne lastnine. Ker
bi takih sporov in pravdanja pred sodnimi in drugimi organi bilo, po
mojem mnenju, manj, če bi občani poznali tozadevne pravne predpise,
zato želim v tem sestavku prikazati nekaj teh predpisov, kar bo prav
prišlo tudi poravnalnim svetom, ki morajo čestokrat poravnavati tovrstne
spore.
Kako sme lastnik nepremičnine izvrševati svojo lastninsko pravico, da ne
prizadene soseda?
Tako v starih predpisih n. pr. v Občem državljanskem zakoniku
(skrajšano ODZ) iz leta 1811, katerega nekatera načela še danes veljajo
pri nas, kot tudi v Zakonu o temeljnih lastninsko-pravnih razmerjih
(skrajšano ZTLPR) iz leta 1980 (Ur. 1. SFRJ št. 6/80) najdemo splošne
določbe, da je treba lastninsko pravico na nepremičninah izvrševati
pošteno, da je prepovedana vsaka zloraba te pravice, da se sosedu ne sme '
prizadeti škoda itd. Takrat ko v samem zakonu ni konkretno povedano
kdaj gre za nepošteno izvrševanje lastninske pravice, kdaj gre za zlorabo
in podobno, bo v slučaju spora o tem odločilo sodišče, ki bo upoštevalo
določbo 4. čl. ZTLPR da izvrševanje lastninske pravice ne sme biti v
nasprotju z moralo socijalistične samoupravne družbe. Po mojem mnenju
ne bi bilo pošteno, če bi sosed naravni vir vode, ki je sicer na njegovem
zemljišču, kar naenkrat tako ogradil, da voda ne bi mogla več teči na
sosedovo zemljišče, kamor je že od nekdaj tekla in ga koristno namakala.
Tako ravnanje je prepovedano tudi po Zakonu o vodah SR Slovenije (Ur.
1, SRS št. 16/74). Pravtako bi bilo v nasprotju z moralo naše družbe, če
bi sosed nalašč poglobil svoj vrt tako, da bi sosedova hiša izgubila
potrebno oporo. V življenju bo še več drugih primerov. S tožbo bo
ogroženi sosed lahko prisilil soseda da bo opustil nepoštena dejanja
oziroma da ne bo zlorabljal svoje lastninske pravice.
Graditev objektov in saditev drevja ter rastlin tik do meje.
Dočim se v postopku za pribavo lokacijskega dovoljenja reši
vprašanje o oddaljenosti gradbenih objektov od meje, pa glede saditve
drevja in drugih rastlin ni nobenih predpisov. Zato vsak lastnik lahko
načeloma uporablja svoje zemljišče tik do mejne črte, vendar bo koristno,
če bo vodil računa o pravnem pravilu S 421 ODZ, ki se glasi: ,,Lastnina
drevesa se ne določa po koreninah, ki se širijo v sosednjo zemljišče, mar-
več po deblu, ki se dviga iz zemljišča. Ako drevo stoji na mejah več
lastnikov jim je drevo skupno." Pridružujem se stališču tistih, ki smatra-
jo, da gre tu za solastnino, kar pomeni, da lastninska pravica na takem
drevesu pripada le vsem solastnikom skupno in le vsi solastniki spora-
zumno smeio s takim drevesom in njegovimi plodovi skupno razpolagati.
Če pride med solastniki do spora ga reši sodišče.
Lastniku zemljišča ni dovoljeno posegati v zračni in podzemeljski pro-
stor sosedovega zemljišča. Zato n. pr. balkon hiše ne sme štrleti v sosedov
zračni prostor, pravtako ne smejo korenine dreves in drugih rastlin ra-
sti v sosedovi zemlji, veje dreves pa ne smejo viseti čez mejo
itd. Sosed smezahtevati odstranitev posega v svoj zračni prostor
oz. v svojo zemljo. Kolikor se njegovi zahtevi ne ugodi da bi se
odstranile korenine oz. veje sosedovega drevesa pa se lahko posluži
pravice, ki mu jo daje pravno pravilo — 422 ODZ, ki se glasi: ,,Vsak
zemljiški lastnik sme izruvati korenine tujega drevesa iz
svojega sveta in odsekati ali drugače porabiti veje, ki vise v^
njegov zračni prostor." Pri izvršitvi pravice samopomoči in
prilastitvi tujih korenin in vej pa sosed ne sme stopiti na sosedovo zemlji-
šče ali se vzpeti po sosedovem drevesu, kar pomeni, da sme vse opraviti le
na svojem svetu. Iz samega besedila — 422 ODZ bi sledilo, da se sme so-
sed poslužiti zgoraj omenjene pravice samopomoči kadar želi. Temu pa ni
tako. V skladu z načelom o morali socijalistične samoupravne družbe ima
sosed pravico do samopomoči le tedaj, če veje oz. korenine ovirajo uživa-
nje njegovega zemljišča, kar je odvisno od vrste in uporabe zemljišča. Pač
pa ima sosed pravico prilastiti si plodove od vej katere visijo v njegov
zračni prostor, če ti sami odpadejo, lahko pa jih tudi obere. Če pa lastnik
drevo podre sosed nima pravice do vej, ki so visele v njegov zračni pro-
stor, kajti drevo v celoti pripada lastniku drevesa. Kolikor je meni znano
so v praksi redki slučaji, da bi sosed brez sporazuma s sosedom posekal
veje dreves, ki visijo v njegov zračni prostor, ali pa da bi mu obral vse
plodove s lakih vej. Pač pa je med dobrimi sosedi navada, da sosed sproti
IX)bira sadeže, ki sami padajo z vej, ki visijo v njegov zračni prostor oz.
da lastnik drevesa ko obira sadeže (črešnje, hruške itd.) da sosedu odgo-
varjajočo količino teh sadežev. So pa tudi primeri ko lakomni sosed zla-
sti, če ne pozna zgoraj omenjenega pravnega pravila, pobere in obdrži za-
se ali pa tudi proda vse sadeže, torej tudi tiste, ki so zrastli na vejah, ki
visijo v sosedov zračni prostor. Reakcija sosedov, ki niso dobili nič, je v
praksi zelo različna. Eni ostanejo mirni in si mislijo, da se za nekaj hrušk
ne splača prepirati s skopim sosedom, drugi zahtevajo od njega svoj de-
lež, tretji požagajo veje, ki visijo čez mejo itd. V kolikor se sosedi ne
poravnajo bodisi brez, bodisi s pomočjo poravnalnega sveta bo tozaaevni
spor Tešilo sodišče. Tu je potrebno še opozoriti, da za gozdno drevje
veljajo posebni predpisi. Tako je n. pr. po Zakonu o gozdovih SR
Slovenije (Ur. 1. SRS, št. 16/74) prepovedano zasekavati in klestiti veje,
kar velja tudi za klestenje obmejnega drevja, ki je sestavni del gbzda.
Mejni spori
Pravno pravilo — 853 ODZ, ki se glasi: ,,Vsak lastnik je zavezan, da
skrbi na desni strani svojega glavnega vhoda za potrebno ograjo svojega
prostora in za pregrado od tujega prostora", v glavnem upoštevajo tako v
mestih kot na deželi in ograjujejo hiše, hleve, dvorišča, vrtove itd. z
ograjami in plotovi, ki jih postavljajo na meji s sosedovim zemljiščem.
Na zemljiščih izven naselij, nazovimo jih odprta zemljišča, pa se v naših
krajih praviloma ne postavljajo ograje, temveč vsak sosed pusti ob mejni
črti svoje njive nekaj centimetrov neobdelane zemlje in na ta način nasta-
ne med njivama s travo porasla meja. Med travniki in gozdovi različnih
lastnikov pa ponavadi ni takih mej, kol med njivami, temveč na mejnih
črtah se postavljajo kamni, stebri ali koli. Da ne pride do prevar in zmot
vsekujejo v kamne, stebre ali kole križe, grbe. številke in druge znake.
Zlasti tam, kjer med sosedovima zemljiščima ni ograje pa česlo pride
iz različnih vzrokov kol n. pr. mejniki so postali nevidni, pri oranju so bi-
li izruvani, namenoma prestavljeni itd. do takozvanih mejnih sporov, ki
pa se rešujejo po pravnih pravilih ODZ, Zakona o sodnem nepravdnem
postopku iz leta 1934 in po predpisih, ki jih vsebuje Zakon o zemljiškem
katastru SR Slovenije — skrajšano ZZK (Ur. 1. SRS št. 16/74).
Mejni ugotovitveni postopek po ZZK"
Če se mejaša nista sama sporazumela in si zakoličila meje in če nista
sprožila sodnega postopka za obnovo ali popravo meje, se lahko obrneta
na občinski geodetski organ ali na pooblaščeno geodetsko organizacijo
združenega de!a. Omenjeni organ oz. omenjena organizacija bo izvedla
mejni ugotovitveni postopek na kraju samem in v soglasju vseh povablje-
nih in navzočih mejašev (to so lahko lastniki, ali pa uporabniki zemljišč)
ugotovila in zamejičila mejne točke na posestnih mejah, (glej čl. 11—17
ZZK).
Nadaljevanje prihodnjič
6 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
7. oktober 1982 -
TEmnK
PRAGERSKO
Obnovljen zdravstveni
dom
Prebivalci krajevne skupnosti Pragersko, ene razvitejših na območju
občine Slovenske Bistrice, sO pretekli teden proslavili svoj krajevni praz-
nik. Ob tej priložnosti so se vrstile športne in kulturne prireditve.
Posebno privlačno je bilo srečanje ribičev, ki so se na tamkajšnjem ribni-
ku pomerili v ribiških spretnostih in seveda sreči, kdo bo ulovil večjo ribe
in več. Med kulturnimi dogodki sta bili v ospredju razstava lončenih
izdelkov in fosilov, ki jo je pripravil domačin in eden najuspešnejših
zbirateljev teh najdb pri nas, Franc Pajtler. Posebno pozornost so posve-
tili najdbam iz Pragerskega in širše okolice. Razstava je bila v osnovni šo^
li Pragersko.
Osrednje svečanosti so bile v soboto, 25. septembra. Za prebivalce
Pragersko in tudi širše okolice je bil ta dan velik dogodek, saj so pre-
dali svojemu namenu prenovljeni zdravstveni dom. V njon ima svoje
prostore zdravnik splošne prakse in zobozdravstvena ambulanta. Zobo-
bolov in s tem tudi glavobolov bo sedaj mnogo manj.
Popoldne tega dne je bila še seja skupščine krajevne skupnosti
Pragersko in družbenopolitičnih organizacij. Na seji so najzaslužnejšim
podelili priznanja za dolgoletna prizadevanja za hitrejši razvoj krajevne
skupnosti.
Sedmi krajevni praznik KS Pragersko so popestrile tudi domačinke z
razstavo ročnih del. S posebnim zadovoljstvom pa so krajani Pragerskega
gostili predstavnike pobratene občine Svetozarevo in to goste iz KS Dra-
gocvet s katerimi jeKS Pragersko pobratena.
Praznik KS Pragersko je bil tudi prava priložnost, da so ocenili dose-
žene rezultate in sprejeli naloge prihodnjega delovanja.
Viktor Horvat
KS POLENSAK
Izvedba akcije NNNP
Prav gotovo je krajevna skupnost Polenšak med prvimi, ki je izvedla
akcijo NNNP v letu 1982. Aktivnosti na to akcijo so potekale skozi celo
leto pod vostvom komiteja za SLO in družbeno samozaščito skupno s
štabom za civilno zaščito in SZDL. Sklenili so, da se v nedeljo, 26. sep-
tembra izvede končna akcija. Program akcije je bil skrbno pripravljen,
praktični izvajalec akcije pa je bil štab za civilno zaščito.
Predpostavka akcije je bil požar po letalskem napadu, kjer so zraven
gasilskih enot sodelovali še RBK enota, veterinarska slu2)a; socialno
delo, prva pomoč in narodna zaščita. Pomembno pa je tudi to, da je na
icm območju prisotna nevarna bolezen steklina, ki ogroža človeška
življenja. Zalo se je štab za civilno zaščito povezal s komisijo za SLO pri
lovski družini Juršinci, ki nam je tudi zagotovila strokovnega
predavatelja.
Med obvezniki civilne zaščite je vladalo veliko zanimanje za nevarno
bolezen. Priporočamo tudi ostahm štabom za civilno zaščito v občini,
kjer grozi ta nevarna bolezen, da nas posnemajo in strokovno usposobijo
svoje članstvo, posebno pa člane civilne zaščite, da bodo usposobljeni za
tisto kar od njih pričakujemo — pomagati ob vsakem času našemu
civilnemu prebivalstvu. S^^-j-
0 ZDRAVSTVENIH DELAVCIH TOKRAT
fUlALO DRUGAČE
Prisrčna zalivala
»Dragi prijatelji. Potrebno se mi zdi, da se vam še enkrat oglasim in da
se še enkrat iskreno od srca zahvalim za vse. kar ste storili za mene in
mojega malega sina.
Vem, da boste dejali, da ste tudi takrat, ko sem jaz rodila, normalno
opravljali vsakodnevno delo. Strinjam se, vendar moram dodali, da sem
zaupala vsem. s katerimi sem srečala včasu mojega bivanja nap>orodnem
oddelku ptujske bolnišnice. Presenetilo meje pristno sodelovanje med
strokovnimi in ostalimi delavci oddelka. To jaz imenujem visoko kul-
turo. Tako bi morali delali povsod, to je listo, kar druži ljudi.
Na vprašanje mojih prijateljev, kje sem rodila, s ponosom povem, da
v ptujski bolnišnici«.
Talco je hvaležno zapisala ena izmed pacientk porodnega oddelka
ptujske bolnišnice iz Kutine, kije v mesecu juliju tam rodila sina.
Takih in podobnih pohval si zdravstveni delavci še želijo; običajno jih
samo grajamo.
Mamica Jadranka Djermanovič iz Kutine pa je ena izmed tistih,
katerim se to zdi potrebno. Pripravila- MG
Le s prizadevnostjo
slehernega pionirja
Pionirji iz pionirskega odreda Karel Deslovnik—Kajuh iz osnovne
šole Velika Nedelja vam sporočamo naslednje:
29. september je bil za pionirje našega PO prazničen in delaven dan.
Nanj smo se pripravljali ves september, ker smo želeli pokazati kaj
zjnoremo. hočemo in želimo.
V svečani pionirski uniformi smo se delegati pionirskih oddelčnih
skupnosti zbrali v slavnostno pripravljeni učilnici. Naši gostje so bili
predstavniki družbenopolitičnih organizacij KS. mladinci in tovariši
učitelji.
Na konferenci je predsednica PO poročala o delu v preteklem
šolskem letu. Ugotovili smo, da smo opravili vse naloge iz programa in
izvedli tudi nekaj nepredvidenih akcij ter dosegli lepe uspehe na raz-
ličnih tekmovanjih. Sprejeli smo program za tekoče .šolsko leto in skle-
nili, da bomo v nekaterih akcijah letos še bolj dejavni in izboljšali lanske
uspehe. V program so vključili tudi delovne akcije za spravljanje
pridelkov Kmetijskemu kombinatu in kmetom.
Zadali smo si veliko nalog. Zavedamo se. da jih bomo uresničili le
s prizadevnostjo slehernega pionirja na šoli.
Po konferenci smo si ogledali film »Sreča na vrvici« in s šolskega vrla
pospravili orehe in jabolka. Tako mo združili prijetno s koristnim.
Za odbor PO
Darja Habjanič
Praktična iznajdba
Na območju Gorišnice je precej iznajdljivih ljudi, ki si znajo omisliti
to in ono stvar, da jim olajša delo. Med take prav gotovo sodita brata
Zmdarič, ki na svojih njivah gojita precej buč. Ker nista imela stroja za
čiščenje buč, sta si pnsmagala drugače. Ustrezno sta opremila traktor in z
njim kaj hitro izločila bučnice iz buč. S tem sta si prihranila mnogo časa.
Kogar zanima ta njun izum, naj pride k Znidaričevim v Gorišnkro,
prav gotovo bo dobil koristni nasvet in navodila za hitrejše spravilo buč.
TI
AKCIJA „NNNP^" V SARDIN JU
KS VELIKA NEDELJA!
11. septembra je bil v občini
Ormož zaključni del akcije
„NNNP-82". Bil je v znamenju
urejanja okolja. Prvič se je zgod-
ilo, da je vsaka družina dobila ob-
vestilo o akciji s povabilom za
čimštevilnejšo udeležbo, ki ni vse-
bovalo členov iz rakona o vojaški
obveznosti. Bilo je vljudno vabilo,
da se naj vsak, ki nima drugih
pomembnejših obveznosti, udeleži
akcije. Kljub temu pa ravno zato
se je akcije udeležilo veliko število
občanov. Vsa prejšnja leta so
namreč dobivali stroge pozive z ja-
sno citiranimi sankcijami. Takšni
pozjvi so ljudi odbijali in je bila
udeležba slabša ali pa enaka kot
sedaj.
V Sardinju se nas je na zbornem
mestu zbralo 32, kar je nekaj več
kot en član od vsake družine.
Predsednik vaškega sveta in pred-
sednik vaškega odbora SZDL sta
nam na kratko obrazložila pomen
akcije, nato pa smo oblikovali tri
skupine. Prva je ob krajevni cesti
odstranjevala grmovje in travo,
druga je uredila peš pot proti Veli-
ki Nedelji, ki je bila že vsa zarasla
z grmovjem, tretja skupina pa jc
očistila peš pot proti Hajndlu. ki
jo sicer uporablja malo ljudi, prav
zato pa je bila potrebna skupne
ureditve.
Clam komiteja za ljudsko
obrambo in družbeno samozaščito
pri KS, ki so prišli gledat kaj in
kako delamo, so nam povedali, da
je ta čas v akciji nad 720 občanov
KS Velika Nedelja, kar je veliko za
to razmeroma mak) krajevn(^
skupnost.
, Po končani akciji smo se še ma-
lo poveselili in pogovorili, nato pa
smo se razšli. Kot je razvidno ij
fotografije, so nam pri akciji
pomagali s svojimi vozili celo naj-
mlajši občani. Pomagali pa so tudi
mladinci jn celo dva starejša obča-
na.
Omeniti je treba, da tistih ' '
najbolj uporabljajo in unič.
ceste, to so tisti, ki imajo trak; ,e
in osebne avtomobile, nikoU ni na
akcijo. Bolj je premožen, bolj se
odlujuje od ostalih sovaščanov.
Vsi prisotni na akciji so takšne lju-
di kritizirali. Morali bi slišati, kaj
vse so znali o teh ljudeh povedati:
na kakšne vse načine si grabijo de-
nar in bogatijo, kako se obnašajo,
kako pijejo, kako se hranijo,
govorijo in še marsikaj — cele
štorije so se spletle o njih. Seveda
je to ogovarjanje. Ampak jaz jiitt
privoščim. Zakaj pa niso bili zra-
ven, pa si nihče ne bi ,.jezika
namakal"!
Besedilo in posnetek: M. K.
Še posnetek z akcije i
OTROCI POBRATENE ŠOLE DOPOLNILNEGA POUKA
SLOVENSKEGA JEZIKA IZ FRANKFURTA V PTUJU
Na osnovni šoli Tone Žnidarič v Ptuju go-
stuje družina 18 učencev z učiteljico iz Frank-
furta v ZRN. Učenci obiskujejo v tem mestu
slovenski dopolnilni pouk. V mesecu aprilu je
OŠ Tone Žnidarič podpisala listino pobratenja
s pionirji te šole. Ponosni smo na njo in srečni,
da nas je šola sprejela na osemdnevno varstvo.
Učenci so porazdeljeni po razredih in v pone-
deljek prvi šolski dan sem videla nasmejane
med mladimi Ptujčani. Zdi se mi. da le čutijo,
da smo tu doma, da je domača govorica pro-
drla do srčka in zavzela prvo mesto. Naš namen
in želja je. utrjevati materinski jezik, ki se v
tujini z vsakim podaljšanim letom bolj izgub-
lja.
Čudovit program bivanja v šoli in izven nje
nam daje sIutitL da bo teden prehitro minil.
Zelena slovenska pcduajina se bo umaknila
sivemu betonu mesta Frankfuit.
Naj že danes prvi šolski dan rečemo iskreno
hvalo družinam gostitdjicam, posebno še rav-
nateljici Mariji Šumandl in učiteljskemu
kolektivu osnovne šole Tone Žnidarič.
Dragica Nunčič—Turk
Program obiska v Ptuju
Učenci so pršpeli v soboto. 2. oktobra zvečer
pred OŠ Tone Žnidarič Ptuj, Iger so jih razdelili
družinam gostiteljev. V nedeljo je bil skupni
obisk muzeja na gradu v Pmju.
Od ponedeljka do petka so otroci priso-
stvovali pouku v šoli. razen v sredo, ko je bil
celodnevni izlet na Pohorje (Areh, Osankari-
ca), popoldne pa so učenci iz Frankfurla pre-
življali pri družinah gostiteljev, hodili na ko-
panje v Ptujske toplice, obiskali KBM PE Ptuj
in se seznanili s pionirskim varčevanjem. V
petek popoldne bo po krajšem kulturnem
programu uradna poslovilev otrok od OŠ Tone
Žnidarič, nato pa še izlet v Mostje in v Haloze.
V soboto bodo otroci preživeli dan pri gosti-
teljih, v nedeljo ob 10. uri pa se bodo zbrali pred
šolo in potem odpotovali na letališče v Zagreb,
odkoder bodo z letalom poleteli nazaj v
Frankfurt.
PRED PIONIRJI NOVE NALOGE
Ob 29. septembru — dnevu
pionirjev so po vseh osnovnih šolah
v ptujski občini izvedli pionirske
odredne konference, kjer so
razpravljali o dosedanjih aktivno-
stih in si zastavili nove naloge za to
šolsko leto. Sicer je bil ta dan v šo-
lah pouka prost, potekala pa so
razna športna srečanja in proslave.
V petek, 1. oktobra dopoldne pa
je bila v delavskem domu Franc
Kramberger v Ptuju občinska
pionirska delovna konferenca.
Udeležili so se je pionirji — delegati
iz vseh 29 osnovnih šol v ptujski
občini. Po krajšem kuhurnem
programu v počastitev dneva
pionirjev, je potekala izredno
bogata delovna konferenca, na ka-
Po vseh osnovnai Šolah so bile ob daev« pnoBJev proslave, na katerih so
bili pionirji prazničiiD odcii. (fMo: M. Oncc)
teri so posamezni pionirji — dele-
gati poročali o svojih aktivnostih v
preteklem šolskem letu in o nalo-
gah, ki so si jih zastavili za tekoče
šolsko leto. i
V imenu družbenopolitičnih or'
ganizacij je pionirjem govoril
Feliks Bagar, izvršni sekretar
komiteja občinske konference ZKS
v Ptuju in jim ob njihovem prazni-
ku tudi čestital. V irnenu društev
prijateljev mladine pa je zatem
govorila še Anka Kolarič. Po
končani konferenci so si pionirji in
ostali udeleženci ogledali proizvod-
ne prostore TGO Gorenje TOZD
Elektronika v Ptuju.
-OM
14. srečanje pioniijt^   vpisnikov Slovenije
v dneh od 30. septembra do 2. oktobra je bilo v lepi Vipavski dolini,
v Ajdovščini 14. tradicionalno srečanje pionirjev dopisaUcov, Id so ttja
prispeli iz 53 slovenskih osnovnih šol. Prek 150 pionirjev in njihovih
mentorjev, ki delajo v dopisniških in novinarskih krožkih na osnovnih
šolah, v stanovanjskih naseljih, blokih in tistih, ki dopisujejo v Kurirja;,
Pionirski list. Pionirja, v lokalna sredstva informiranja ter v osrednjo
radijsko postajo, so pred osnovno šolo Boris Kidrič v AjdovščinifHJčakali
s krajšo slovesnostjo na kateri so jim v pozdrav izrekli dobrodošlK»,^ipel
pa je tudi šolski pevski zbor. Tam so jih pričakali tudi njihovi gostitelji
— vrstniki iz ajdovske in vipavske občine, ki so jih odpeljali na svoje
domove.
Med tridnevnim bivanjem v Ajdovščini so se gostje spoznali z lepimi
kraji Vipavske doline, ki ima bogato zgodovino, saj so jo v 25 letih ,
- pisali s krvjo, da slovenska beseda ni izumrla. 5. maja
-   .  . .Ajdovščini ustanovljena tudi prva slovenska vlada,
p-isniki so se pogovarjali z uredniki njihovih priljubljenih
revij in radijskih postaj, v Pilonovi galeriji v Ajdovščini pa so
'■ razstavo glasil iz letošnjega natečaja za najboljše glasilo
-ila iz predvojnega obdobja. Na obisku so bili še v naši
tekstilni tovarni v Jugoslaviji TEKSTINA in zadnji dan
ali javni radijski oddaji PIONIRSKI TEDNIK v domu kul-
i.im so jim razdelili tudi nagrade za najboljša glasila — prenosne
'.ae stroje, s katerimi bodo obogatili tehnično opremljenost svojih
iz ptujske občine sta se srečanja v Ajdovščini udeležila Anita
kovačič iz OŠ Majšperk in Damjan Bračič iz OŠ Gorišnica. mš j
Mladi gasilci iz Hajdine najboljši v Sloveniji
v mesecu decembru 1980 leta so v osnovni
šoli Hajdina ustanovili pionirsko gasilsko
društvo MLADI GASILEC, ki je bilo tudi
prvo te vrste v občini in že letos se lahko
pohvalijo z izrednim uspehom — na tekmo-
vanju v Ribnici so postali republiški pionirski
prvaki med 39 .sodelujočimi ekipami. Tekmo-
vanje so pripravili v spomin na 27. september
1941 leta, ko je pihalna godba prostovoljnega
GD Kraljevo v SR Srbiji ob glasbi odkoraka-
la v partizane. Na njeni poti so jo celo pozdra-
vljali prevarani nemški stražarji. Ta vest pa je
med okupatorjem odjeknila kot veliko poni-
žanje. Gasilska godba seje prikliučila kralje-
viškemu partizanskemu odredu Jovo Kursula
in od takrat dalje so |HehodiK slavno pot
proleterske brigade, vsi mladi gasilci —
godbeniki pa so kot prvoboici tudi dali svoja
življenja za svobodo. Njim v spomin in
zahvalo praznujemo v Jugoslaviji 27. septem-
ber kot dan gasilcev Jugoslavije.
Tekmovanje je v Ribnid na Dolenjskem
potekalo pod geslom »Preprečujmo požare«
in je bilo razdeljeno na rc&vanje testov in na
praktični del — polnjenje posode z vodo. V
tem delu so bih Hajdinčani treljL Popcddne se
je .šest najboljših ekip pomerilo še v kvizu
znanja in tu so bili najboljši kar jim je pripo-
moglo h končni uvrstitvi na prvo mesto. V
ekipi Hajdine so poleg prizadevne mentorice
Anice Vidovičeve bili Majda Erlač, Andreja
Gornik in Andrej Kancler ter pionir Branko
Sitar, kije na srečanju sodeloval kot likovnik
v skupini sovrstnikov. Svoja dela so ustvarjali
na temo »preprečujmo fKJŽare«.
Mladim gasilcem iz Hajdine za uspeh
iskrene čestitke!
mš
Mesec požarne varnosti
Z nedavno skupno sejo občin-
ske gasilske zveze in predsedni-
kov prostovoljnih gasilskih dru-
štev občine Slovenska Bistrica so
se v tej občini pričele letošnje
osrednje prireditNC v okviru pro-
grama aktivnosti v mesecu okto-
bru, mesecu požarne varnosti.
V skupno 14 prostovoljnih
gasilskih društvih, kolikor jih
trenutno deluje v občini Sloven-
ska Bistrica bodo v mesecu
oktobru organizirali številne ak-
tivnosti, med katerimi bodo v
ospredju ocena dosedanjega dela
prostovoljnih gasilskih društev v
občini in sprejem prihodnjih
aktivnosti.
Posebno f>ozomost bodo po-
svetili tudi širšemu seznanjanju
in izobraževanju občanov o vlcq^
gasilstva v okviru SLO in DSZ. V
ta namen bodo organizirah v
delovnih organizacijah in krajev-
nih skupnostih, hišnih svetih in
šolah predavanja, spremljana s
filmi o organiziranju in delova-
nju požarne varnosti v različnih
okoljih in pogojih.
V vseh gasilskih društvih bodo
\ mesecu požarne varnosti, izvr-
ših preglede opreme, orodja in
vodenja dokumentacije. Pregle-
de bodo opravili predstavniki
občinske gasilske zveze. To pa bo
tudi priložnost, da se člani občin-
ske gasilske zveze podrobneje
seznanijo z vodstvi gasilskih
drašicv v delovnih kolektivih in
krajevnih skupnostih, saj so v
zatfaijcm obdobju v več društvih
osvežili vodstvene kadre.
Posebno svečano bo 23. okto-
bra, ko bo v Slovenski Bistrici
srečanje gasilcev veteranov obči-
ne. Dopoldne tega dne bo tudi
vaja gasilskega društva Sloven-
ska Bistrica, v kateri bodo pnka-
zali reševanje težje prometne
nezgode s požarom. Popoldne pa
bo še osrednja občinska vaja. v
kateri bodo sodelovali člani vseh
14 gasilskih društev občine. Na
njej bodo posvetili pKjsebno po-
zornost prikazu delovanja orodja
in opreme društev.
Vsa gasilska društva bodo v
mesecu oktobru pripravila tudi
društvene vaje ter razstave opre-
me in orodja.
Viktor Hon y^
TEDNIK
- 7. oktober 1982
KULTURA IN IZOPRAŽEVANJE - 7
LJUBICA ŠULIGOJ
Predvojna ptujska mladina ,
v boju za napredek in družbeno
preobrazbo -
(29. nadaljevanje)
Dejstvo je namreč, da je ustanovni občni zbor organiziral,
zaradi komunizma izključeni dijak Rudi llec, in daje v društvu aktiv-
no deloval že nekajkrat omenjeni mladi delavec — komunist Jože
Klep, kateremu je celo uspelo postati član ptujskega Pododbora Zveze
društev kmečkih fantov in deklet (ZDKFID). Ker se je oficialno
vodstvo ZDKFID odtegt)valo zunanjim političnim vplivom, še zlasti
vplivom komunizma, je zanimiva reakcija predsednika ptujskega
Pododbora, kije pisal 26. dec. 1935 predsedniku Zveze Ivanu Kronov-
šku v Ljubljano, da bi bilo potrebno preveriti možne kandidate za
vodstvo grajenskega društva, ker se boji, »da so pod vplivom komuni-
stov . .. Nekoliko boljši se mi zdi tov. Jože Klep, pa tudi on ni ta
pravi. . .« (123)
Primer dejavnosti komunistov v grajenskem DKFID ni bil osam-
ljen. Ohranjeni viri govore o njihovih vplivih tudi drugod. Tudi Ilčev
primer ni izjema, saj seje revolucoonarna mladina prežeta z napredni-
mi idejami vračala na svoje domove in pritegovala svoje sovrstnike v
boj za napredno stvar.
Omeniti velja kočarskega sina Alojza Gajzerja iz Krčevine pri
Ptuju, ki je delal kot pleskar pri Holobarju in bil aktiven pri Svobodi.
Ker so mu starši umrli za TBC, je živel sam in na njegovem domu so
bili pred vojno, v zimskem času, ko je bil Alojz brez dela, mnogi
študijski in drugi sestanki KP. Tako so npr. na enem od sestankov
1937. leta razpravljali o ustanovitvi sindikalne organizacije v Pirichovi
tovarni usnja. — Hočem reči, da je našla Partija mnoge zanesljive
postojanke na podeželju, pri ljudeh, ki so še kako čutili socialne krivi-
ce. V Gajzerjev skromen dom so zahajali mnogi ptujski komunisti —
dr. Potrč, Mirko Bezjak, Jože Klep, Ivan Potrč, Mirko Koželj, delavci
Železniških delavnic Jakob Herceg, Rudi Žnidarič in Avgust Hlupič.
In Gajzerja so prav težka življenjska spoznanja privedla v krog ptuj-
skih komunistov. Udeleževal seje partijskih akcij, spoznaval je nevar-
nost bližajoče se vojne, delo pete kolone in ob okupaciji se je njegova
pot logično nadaljevala v NOE. Padel je že 1941. (124)
Skratka, mladi rod seje pred vojno vključeval v širše Ijudskofront-
no gibanje in pozneje je npr. dobršen del članov DKFID stopil v NOE.
Zato nekoUko več tudi o teh društvih v ptujskem okraju.
6. Ljudskofrontno gibanje in Društva kmečkih fantov in deklet
Svojstveno delo komunistov se je pričelo na podeželju v DKFID. Ker
se je uradno vodstvo Zveze DKFID zavzemalo za rešitev kmečkih vprašanj,
je bila Partiji dana možnost, da dejavnost društev ustrezno usmerjajo. To
je bilo še zlasti mogoče v naših krajih, socialno in ekonomsko prizadetih.
Komunistom — Jožetu Lacku, Ivanu Bratku, Mileni Petovarjevi — je celo
uspelo priti v vodstvo Zveze. Pod njihovim vplivom so se društva
preusmerjala in so predstavljala pred vojno najnaprednejšo mladinsko
organizacijo.
Uradno vodstvo je političnim vplivom nasprotovalo. Zato večkrat be-
remo, da smo ,,nepolitična organizacija", da niso poznane ,.sposobnosti
in usmerjenost" Njivašev (Agrarni akademski klub Njiva, v katerem je
aktivno deloval tudi Jože Kerenčič, ki se je udeleževal Zvezinih sestankov
— op. S. L.), da seje potrebno ,,držati društvenih pravil" ipd. (glej op.
122 in 123!). Poleg tega kažejo viri na odklonilno stališče do klerikalizma
in na težave, ki jih povzročajo župniki pri snovanju društev, kot npr. v Mi-
klavžu nad Oimožem. Kronovšek je na 10. rednem občnem zboru v Lju-
bljani 1934. leta na te pojave reagiral tako, da je poudaril pripadnost,,ka-
toliški cerkvi" in se čudil, da nekateri duhovniki ,,nastopajo proti našim
organizacijam, posebno proti prireditvam, tekmam koscev in ža-
njic . . ."; omenjal je tudi športne prireditve, ki jih ,,ne napadajo in se
prav tako vršijo ob nedeljah". Kronovšek je odklanjal, da bi se organizaci-
ja ,,potegnila v strankarski vrvež" in je menil, da se društva morejo pove-
zovati le s Sokoli in gasilskimi četami (glej op. 122 in 123!).
Reakcionarne sile so se upirale vsakršnim naprednim tokovom; ljudje
so potrebovali jasno politično usmeritev. Le-to je KP prav preko ,,nepoliti-
čnih" DKFID, se pravi mladine, prenašala na ljudske množice.
V ptujskem okraju je bilo več društvenih manifestacij, ki so jih dejan-
sko vodili komunisti. Zelo pomembna so bila tudi srečanja mladih z dru-
štvenimi člani izven našega območja. Omenjam nekaj teh prireditev.
Močna manifestacija levičarskega gibanja na severovzhodnem območ-
ju Slovenije je bila otvoritev doma Matije Gubca 1939. leta v Vidmu ob
Sčavnici (takrat Sv. Jurij ob Sčavnici). Lacko je na prireditev iz Ptuja in
okolice pripeljal okrog 30 udeležencev iz vrst kmečke in delavske mladine.
Prireditve sta se udeležila tudi dr. Potrč in Jože Kerenčič.
Lacko je tudi veljal za vnetega pristaša slovensko-kmečkega in delav-
skega gibanja. Izobraževalno delo društev je hotel dopolniti s politično
vzgojo. Tako so se na predavanjih društveni člani sicer izobraževali v kme-
tijstvu, prirejali kulturne prireditve, hkrati pa se politično oblikovali. K te-
mu je prispevala tudi Ljudska pravica, saj je Lacko zbral več naročnikov.
Zato ga srečujemo na mnogih prireditvah DKFID v okraju. Omeniti velja
tekmo žanjic pri Sv. Urbanu (Destrniku) 27. 8. 1939. Društvo je štelo
okrog 40 članov. V njem se je zlasti odlikoval poznejši prvoborec, kmet
Franc Osojnik. Na prireditvi je Jože Lacko govoril o puntarskem duhu slo-
venskega kmeta, o njegovem boju za pravico. Pot delavca in kmeta je le
ena, to je pot z roko v roki in strnjeno za boljšo bodočnost, za katero so
padle mnoge žrtve — mislil je pri tem na krvave dogodke ljutomerskega
zborovanja.
Lacko in Osojnik sta vodila prireditev DKFID — tekmo koscev in kle-
pačev v Novi vasi pri Ptuju 27. 8. 1935, ko je Osojnik pripeljal 30 koscev iz
Destrnika.
6. 8. 1939 je prišlo do tekme koscev ptujskega in prekmurskega okrož-
ja (tajnik prekmurskega okrožja je bil poznejši prvoborec, narodni heroj
Štefan Kovač — op. S. L.), sicer pa so se društveni člani z našega območja
večkrat srečavali s prekmurskimi tovariši.
Tudi kmetski praznik v Ptuju 4. 8. 1935. leta, ki gaje pripravil Podod-
bor, je predstavljal okrožno manifestacijo. ,,Kmetski praznik naj bo izraz
vseh naših vasi . . . kmetski ljudje zahtevamo svoje častno in upoštevano
mesto . . ." so zapisali s pozivom društvom. (125)
O poteku prireditve nimamo poročil, razen kratke notice predsednika
ptujskega okrožja Tomažiča, Kronovšku, ko pravi, da je ,,zadeva precej
gladko iztekla ... v tem gnezdu mora biti človek pripravljen za vse ..."
(glej op. 125!). Morda merijo te besede na porajajoča se narodnostna na-
sprotja v Ptuju, na oživljanje nemčurstva, saj je Zveza pozivala društva tu-
di na narodnoobrambno aktivnost, še zlasti pozneje ob češkoslovaških do-
godkih.
V ormoški okolici bi kazalo med večjimi prireditvami omeniti kmetski
praznik s tekmo koscev v Pavlovcih 1934. leta, ko se je zbralo okrog 3000
ljudi, med njimi tudi ,,sokoli" in zastopniki društev drugih okrožij. Viri
tudi poročajo o ,,taboru kmetske mladine", o tekmi koscev z mladinskim
zborovanjem ter povorko v Pušencih 1936. leta.
Na tem območju ne gre prezreti dejavnosti Jožeta Kerenčiča, doma s
Koga, in Milene Petovarjeve-Bercetove iz Ivanjkovec. Ze v uvodu sem na-
vedla Kerenčičeve raziskave razmer v Jeruzalemskih goricah in na voljo
imamo poročilo predsednika ptujskega okrožja, ki zadeva to vprašanje. Ko
je namreč AAK ,,Njiva" sprožil akcijo o analizi družbenoekonomskega
stanja na vasi, je predsednik ptujskega okrožja ZDKFID zapisal, ,,da ni
Časa" za raziskavo razmer, da ne bi kaj takega škodovalo društveni dejav-
nosti, ,,sicer pa je nedolgo tega Kerenčič pri njih 14 dni o tem pisal". (126)
(se nadaljuje)
125) ZAP, fas 7, mapa DKFID Sv. Lovrenc v Slov. goricah
126) Kronovškova korespondenca in fas. ZDKFID 1, IZDG-
DR. ADOLF 2IŽEK
O SESTAVIH
1. Kaj je sestav?
O sestavih (sistemih) slišimo in govorimo vedno pogosteje tudi v
vsakdanjem življenju. Beseda »sistema« ie grškega izvora in je sprva
pomenila urejeno ali kompleksno celoto.' Danes razumemo pod sesta-
vom skupino poljubnih sestavin, ki so na nek način povezane. S splo-
šnimi značilnostmi sestavov se ukvarjajo sorazmerno mlade sistemske
vede.
Slovenski izrazi za sestav so v posebnih primerih »združba«,
»skupek«, »spoj«, »zveza«, »zmes«, »vezje« itd.
Sestav tvori, fia primer, naselje s prebivalci, zgradbami, opremo,
živalmi, rastlinami, raznimi napravami, potmi, vozili itd. Sestav je tudi
gozd s svojimi živalskimi in rastlinskimi prebivalci pa tudi vsak tehnični
izdelek (stroj, zgradba, vozilo, gospodinjska naprava, računalnik, robot
itd.) s svojimi sestavinami.
Bistveni način, kako so sestavine povezane v sestav, imenujemo
»ustroj« sestava. Ta lahko ostane v danem obdobju nespremenjen, ali pa
se spreminja. Ustroj sestava lahko ostane nespremenjen, kljub temu, da
se njegove sestavine zamenjujejo. Tako je pri tehničnih izdelkih, pri
katerih zamenjujemo izrabljene sestavne dele z novimi nadomestnimi
deli. Pri večini živih sestavov pa se njihov ustroj s časom spreminja. Pri
bioloških sestavih se zaradi spremenjenih klimatskih pogojev, onesna-
ženja in ^drugih okoliščin s časom spreminjajo načini medsebojnega
sožitja med živalskimi in rastlinskimi' predstavniki pa tudi njihova
količinska razmerja.
Vsak sestav zavzema del prostora. Vsem prvinam prostora, ki niso
vKijucene v sestav, pravimo »okolica sestava«. Okolico gozda tvorijo
zrak. ki obdaja gozd, prst, talna voda ter zgradbe in ostali predmeti v
okolici. Za sestav, ki skoraj ne vpliva na svojo okolico, niti okolica ne
vpliva nanj. rečemo, daje »osamljen«. Takih sestavo.v je sorazmerno
malo. na primer naš sončni sestav ali tekočina v termovki.
Pri neosamljenem sestavu vstopajo nekatere prvine v sestav, druge pa
ga zapuščajo, kar vpliva na ustroj sestava. Ce tak .sestav opisujemo
količinsko, imenujemo količine, ki pripadajo vstopajočim prvinam,
»vstopi«, količine, ki pripadajo izstopajočim prvinam »izstopi«, količine,
ki ponazarjajo razmere v sestavu pa »stanja«. Pri gozdu so vstopi:
intenzivnost sončne svetlobe, količina padavin, gladina talne vode itd.
izstopi so: količina oddanega kisika, vodnih hlapov itd. stanja pa so
število predstavnikov posameznih živalskih in rastlinskih vrst, njihova
teža, gostota naselitve itd.
2. Obnašanje sestava
Vstopi, izstopi in stanja se največkrat s časom spreinjajo, kar ime-
nujemo »obnašanje« sestava. Le-to je odvisno od bistvenih lastnosti
sestavin in od ustroja sestava. Obnašanje se tedaj spremeni, če se
spremeni bistvena lastnost vsaj ene od sestavin ali ustroj sestava. Če se
bistvene lastnosti ali ustroj prilagajajo določenemu obnašanju, je sestav
»prilagodljiv«, sicer je »neprilagodljiv« ali »tog«. Biološki sestavi pri-
lagajajo svojo rast, poselitev in razmboževanje življenjskim pogojem v
svoje okolju, glede na obstojno sožitje. Današnji tehnični izdelii so togi
sestavi.
Pri nekaterih sestavih je mogoče opisati obnašanje količinsko dokaj
enostavno. Vzemimo za zgled sestav, ki ga tvorijo potniki in voznik
avtobusa. Vstop je število vstopajočih potnikov, izstop število izstopa-
jočih potnikov, stanje pa število potnikov v avtobusu. Obnašanje lahko
opišemo tako: Stanje, ko zapusti avtobus postajo, je enako stanju pred
postajo, povečano za vstop in zmanjšano za izstop. Obnašanje lahko
opišemo v tem primeru kar s seštevanjem in odštevanjem. Pri večini
sestavov pa je potrebno uporabljati za opis obnašanja različne sisteme
enačb, ki jih ponavadi ni lahko najti. Če nam to uspe, je mogoče v
določenih okvirih obnašanje sestava napovedovati.
Zaenkrat obstajajo take enačbe predvsem za fizikalne in tehnične
sestave. Obna.šanje našega sončnega sestava je mogoče opisati do se-
kunde za stoletja naprej in nazaj, z vsemi pojavi, kot so mrki in podobno.
Sestavu take vrste pravimo »določni«. Pri drugačnih, »naključnih«
sestavih je obnašanje odvisno od naključja. Večina sestavov je takih,
zaradi naključnih vstopov, izstopov ter naključnih sprememb lastnosti
sestavin ali ustroja.
Naključni sestavi se obnašajo po verjetnostih zakonitostih, kijih je
pogosto na prvi pogled težko prepoznati, zato je lahko na prvi pogled
obnašanje popolnoma nepravilno. Pri naključnih sestavih je mogoče
napovedovati dogodke le z neko verjetnostjo, pri določenih pa z goto-
vostjo. Tudi če bi v nekem trenutku natanko poznali razmere v gozdu,
lahko opisujemo njegovo prihodnje stanje le z neko verjetnostjo, zaradi
naključnih vremenskih pojavov.
Do nedavnega so opisovali obna.šanje naključnih sestavov le z
besedami, ali pa ,so jih količinsko obravnavali kot določne, nastala
odstopanja pa opravičevali z izjemnimi ali nepričakovanimi dogodki. To
je bilo razumljivo, saj ni bilo na razpolago ustreznih znanstvenih po-
stopkov. Z razvojem vede o takoimenovanih stohastičnih sistemih je
zaenkrat mogoče že napovedovati obnašanje pri enostavnih naključnih
sestavih, predvsem na biološkem področju. konec prihodnjič ■
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
v rimskem imperiju so prebivalci
Italije na več načinov kolonizirali
novoosvojene province. Poleg
neoviranega doseljevanja obrtni-
kov in trgovcev, je država naselje-
vala odslužene vojake-veterane, ki
so kot nagrado dobili zemljo, kar
se je imenovalo ,,missio agra.-ia",
ali pa določene vsote denarja —
..missio nummaria"
Legionarja, ki je bil izplačan
omenja napisni kamen, ki ga danes
predstavljamo. Opažen ie bil med
popravilom minoritske cerkve med
obema vojnama. Uporabljen je bil
kot plošča mize, zato je kamen ze-
lo izlizan, napis pa slabo čitljiv.
Mihovil Abramič je napis prebral:
L(ucius) Fa/n/ni/u/s L(uci) f(ili-
us)
Cl(audia) Ouadralus
opti/e/ leg(ionis) I Ad(iutricis)
p(iae) f(idelis) missi/o/n/e/
numma/ria/mis.sus
Napis nam omenja Luciusa Fan-
niusa (rodbinske ime) Quadratusa
iz rodu Claudia, ki je bil poro-
čnik legije 1. Adiutri.\ in je bil za
službo izplačan.
Po načinu sestave napisa in po
vzdevku legije ,,pia fidelis" vemo,
da gre za prva desetletja drugega
stoletja našega štetja, iz zgodovin-
skih virov pa je znano, da se je le-
gija 1. Adiutrix udeležila Trajano-
vega pohoda v Dacijo. Lucius
Quadratus je bil za svoje bojevanje
v današnji Romuniji in dolgoletno
službo nagrajen s tolikšno vsoto
denarja, da si je v okolici Poetovia
lahko kupil posestvo, ki so ga
obdelovali sužnji. Po njegovi smrti
so bili osvobojeni (osvobojenci so
omenjeni proti koncu napisa) in so
iz hvaležnosti postavili bivšemu
gospodarju ta nagrobni kamen.
Brane Lamut
Nagrobnik poročnika Luciusa
Fanniusa Quadratusa, odkrit med
obema vojnama v minoritski. cerk-
vi. Mere: 165 x 88 x 10 cm
Sedma literarna kolonija
v Gradišču v Slovenskih goricah je bila od 1. do 3. oktobra sedma li-
terarna kolonija, to je delavsko srečanje mladih literarnih ustvarjalcev iz
vse Slovenije. To republiško srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov
vsako leto pripravijo in izvedejo: Zveza kulturnih organizacij Slovenije v
sodelovanju z odgovornimi dejavniki iz občine Lenart, predvsem pa iz
krajevne skupnosti Gradišče, dejavno pa sodeluje tudi republiški svet
ZSS, društvo slovenskih pisateljev, uredništva revij Antena in Mladina ter
časnika Kmečki glas. — u
Uspešni V izvenšolski
dejavnosti
Na osnovni šoli Spodnja Polskava se že vrsto let odlikujejo po dobri
in uspešni organiziranosti izvenšolskih dejavnosti tako na kulturnem kot
tudi športnem področju. Posebno uspešne so oblike dela v krožkih, to so:
kulturni, športni, gospodarski, usnjarski in kmetijski. Uspešna pa je tudi
organizacija počitniške zveze.
Uspešnost delovanja teh krožkov prav gotovo ne bi bila takšna, če ne
bi za svoje delo imeli močne opore v vodstvu šole in tudi v zunanjih
sodelavciu iz Sp. Polskave, Zg. Polskave in Pragerskega.
Uspehi krožkov so tudi spodbudili, da danes skorajda ni učenca te
šole, ki ne bi bil vključen v vsaj eno od izvenšolskih dejavnosti. To
spoznanje pa je tudi resnica, da so mladi iz osnovne šole Sp. Polskava
med najuspešnejšimi v občini Slov. Bistrica prav na tem področju.
Viktor Horvat
DEVETNAJSTO SREČANJE SLOVENSKIH PISATELJEV NA STATENBERGU
TEŽAVNA POT OD ROKOPISA DO KNJIGE
v petek, 24. septembra so se na
gradu Statenberg že devetnajstič
zbrali številni slovenski pisatelji.
Nekateri med njimi so se doseda-
njih srečanj udeleževali redno,
drugi občasno. Na letošnjem sreča-
nju pa je bilo mogoče videti tudi
več ,,novih" obrazov, kar velja se-
veda novih za štaienberška sreča-
nja. To pa tudi potrjuje, da je bila
letošnja tema pod naslovom ,,Uso-
da mojega rokopisa" za mnoge pri-
ložnost, da so svoje težave osvetlili
pred svojimi somišljeniki in širšo
javnostjo.
Čeprav je v tako kratkem času
ležko govoriti o konkretnih
zaključkih 19. srečanja slovenskih
pisateljev, pa so glavne značilnosti
že na dlani. Srečanje je bilo dobro
obiskano. Razprave so prinesle
kvaliteto in odločnost, da se na
področju večjega uveljavljanja
rokopisov stori odločnejši korak
naprej. Prav tako pa so poskušali,
v koliki meri so uspeli bo pokazalo
prihodnje obdobje, najti tesnejše
stike z založniškimi hišami v odno-
su do pi.satelja in knjige.
Kljub mnogim vsem znanim
težavam, ki jih terjajo stabilizacij-
ska prizadevanja, ostaja položaj
pisca ob tem pa tudi njegovega
rokopisa odvisen od gospodarskih
razmer pri nas in tudi v širšem ju-
goslovanskem in svetovnem
knižnem prostoru. Iz mnogih re-
feratov udeležencev in tudi tistih,
ki niso uspeli priti na Statenberg,
da bi svoje misli izrekli osebno, je
odsevalo prepričanje, da je usoda
literarnega dela velikokrat odvisna
tudi od dejavnikov subjektivne
narave, torej vzrokov, katere bi
bilo mogoče odpraviti z malo ali
tudi večjo mero sporazumevanja in
dobre volie tistih. Ki odločajo o
usodi nekega rokopisa.
vzporedno z obravnavo pisate-
ljevega rokopisa se ni bilo mogoče
izogniti spoznanjem težavne vloge
tistih, ki si s to dejavnostjo služijo
vsakdanji kruh, ali vsaj večji del
hlebca. Žal je prevladovalo
prepričanje, da jim velikost tak-
šnega hleba, bolje rečeno hlebca
kruha odmerjajo v največ primerih
drugi. Pri tem so osebni dejavniki
še posebno boleči, zlasti ob
spoznanju, da bi jih bilo mogoče z
malo dobre volje in sporazumeva-
nja hitreje odpravljati. Tako pa
nemalokrat ostaja rokopis le
majliii.i stvar na poti do knjige, da
s svojo \sebino pride v roke bral-
cu.
Udeleženci letošnjega štatenber-
škega srečanja so združili veliko
paleto misli, razmišljanj in tudi
zaključkov, ki jih bo potrebno
strniti v naslednjih dneh. Z njimi
pa bodo seznanili širšo javnost in
vse, ki tako ali drugače lahko
vplivajo na oapravljanje težav in
ovir na poti od rokopisa do izida
knjige.
Letošnja štatenberška srečanja
je kot vsa dosedanja organizital
pododbor društva slovenskih p^a-
teljev iz Maribora in kultu ne
skupnosti občine Slovenska Bis ri-
ca. Pomemben dogodek pa jc,i.»il
za tradicijo teh,srečanj tudi pod A-
tev domicilne listine srečanjem . :-
venskih pisateljev na gradu State ^■
berg, ki jo je podelila skupščin
občine Slovenska Bistrica.
Tridnevno srečanje, ki se je pri-
čelo v četrtek 23. in končalo v so-
boto, 25. oktobra, je prineslo na
temo Usoda mojega rokopisa, po-
membne misli, ki so nemalokrat
posegle tudi v širši prostor pisate-
ljevega življenja in ustvarjanja. Ob
tem pa se ni bilo moc izogniti tudi
drugim obrobnim pa kljub temu za
pisatelja pomembnim dogajanjem.
Ob zaključku so se dogovorili, da
bo jubilejno, 20. srečanje sloven-
skih pisateljev, na gradu Staten-
berg obravnavalo mesto in vlogo
literature ter njenim nastajanjem.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Osrednji del gradu Statenberg, sedaj tudi drugega doma slovenskih pisa-
teljev.
8 - IZ NASih KRAJEV
7. oktober 1982 —
TEDNIK
ANSAMBEL SAVINJSKIH SEDEM
Pred tremi leti je bilo, ko jc sre-
di nekega avgustovskega dopol-
dneva zazvonil telefon. Z ,,druge
strani" se je oglasil moški, ki je v
telegrafskem stilu ,,zdrdral", da
kliče iz ,,Cijela", da >e Štefan
Frece — vodja ansambla Savinj-
skih sedem, da poje pri njih New
Swing Quartet in da bi se želeli v
taki postavi predstaviti na festivalu
domače zabavne glasbe.
,,Nerodna zadeva", smo si
mislili. Nov, neznan ansambel, ki
si želi festivalskega odra brez
predhodnje avdicije, brez
predhodne ocene strokovne komi-
sije, želi torej preskočiti stopnjo,
ki so jo dolžni opraviti vsi začetni-
ški ansambli. Kaj storiti? Avdicija,
ki je bila. aprila, je že zdavnaj
mimo; da pa bi jo posebej zanje
pripravili pa je premalo časa.
Festival je tik pred vrati! Po drugi
plati pa nam je dobro ime Nevv
Svving Quarteta vlivalo upanje,
mogoče tudi rahlo prepričanje da
pri tem novincu vendarle ne gre za
,,zvito taktiko". Tvegali smo in
izjemoma privoliH v nastop brez
avdicije. Že na popoldanski tonski
vaji smo se lahko prepričali, da pri
Savinjskih sedem nismo, ,,mimo
mahnili"! Njihov prepričljiv
večerni nastop pa je bil docela —
zlat! Ansambli, ki so svoj prvi ko-
rak na festivalski oder pozlatili, so
bili redki. Zlahka jih preštejemo
na prste ene roke. Med njimi je se-
daj tudi ansambel Savinjskih se-
dem.
Prihodnje leto se prijavijo z
duetom, ki je veliko obetal: Anko
Hribovšek in Francom Korenom.
Več tisoč glava množica Ptuj-
čanov, zvestih festivalu, jima
navdušeno ploska in ju, kljub
prireditveni časovni stiski, ne
, ,,spusti" z odra. K melodijama, ki
ju je ansambel prigla.sil za svoj
drugi festivalski nastop, so kljub
pravilom pridjali še ljudsko: ,,Kaj
mi nuca planinca". Ansambel
postane že drugič — zlat, a se ne
prevzame, kot mnogi pred njimi.
Kamor koli jih povabijo, ali na
veselice, ali na razne prireditve v
dobrodelne namene, povsod se
odzovejo. Mimogrede posnamejo
še eno malo in eno veliko ploščo za
domače in tuje tržišče. Tista za
tujino, je v nemščini; le naše ljud-
ske pesmi so v slovenščini kot se to
spodobi in kot je to edino pra-
vilno!! •
Letošnji festivalski nastop
Savinjskih sedem — že tretji zapo-
red — je izzvenel v spomin na
preminulega Franca Korena. Svo-
jega nekdanjega pevca, prijatelja
in tudi učitelja, so se spomnili v
pesmici ,,Pevcu v spomin" za ka-
tero je čudovito vižo napisal Šte-
fan Frece na besedilo Marjana
Stareta, doživeto pa zapela Anka
Hribovšek. Buren aplavz, kakr-
šnega jim je tudi tokrat namenilo
občinstvo, so pred njimi doživeli le
zares vrhunski ansambli. Strokov-
na komisija jih že tretjič proglasi
za zlate. Za to svojo tretjo potr-
ditev jim je organizator namenil še
posebno denarno nagrado; dobijo
še prvo nagrado občinstva, Marjan
Stare pa denarno nagrado za bese-
dilo. Pred nami je torej ansambel,
ki je nastal pred tremi leti, se prek
Ptujskega festivala dokaj hitro
izvlekel iz anonimnosti, postal
popularen, cenjen. O njem danes
lahko govorimo le še v superla-
tivih.
Ce jih človek takole gleda med
nastopom, ima občutek, da nihče
od njih ne šteje več kot dvajset let.
Sami mladi so, vendar z
izkušnjami profesionalnih glasbe-
nikov, ki se z glasbo nepretrgona
ukvarjajo najmanj trideset let.
,,Z bratom Vinkom, ki je basist
in s pevko Anko, smo najprej
igrali pri ansamblu Borisa Trgla-
va", mi je pripovedoval harmoni-
kar in vodja ansambla Štefan
Frece. ,,Nato pa se je ansambel,
nekaj zaradi naveličanosti, nekaj
pa zaradi starostnih razlik, raz-
padel. Mi trije smo šli po svoje v
Anka Hribovšek je doživeto zapela
želji za lastnim ansamblom. Začel
sem se ozirati za trobentarji,
klarinetisti in kitaristi. Bilo je
precej težav, kajti tisto kar sem
želel, mlade, navdušene, zagnane,
voljne dela, a hkrati že .gotove'
glasbenike, ni bilo lahko najti.
Vendar sem vztrajal in tako danes
sestavljajo ansambel, poleg nas
treh še trobentar Sandi Škoflek,
klarinetist Miro Kline in kitarist
Hervin Jakončič. Res so vsi še
mladi, okoli dvajset se ,vrtijo',
igrati pa so začeli že pri petih letih.
Torej je za njimi že polnih petnajst
let izkušenj. In ker so zares talenti
in ker vsi vemo kaj želimo, kaj
hočemo, je nastalo to kar je:
Savinjskih sedem. Z veliko samo-
zavesti in tudi drznosti, smo se
pred tremi leti priglasili na Ptujski
festival in to je bil nasploh naš prvi
nastop pred občinstvom. Kar
naenkrat smo uspeli! Naš prvi na-
stop ... in že zlato odličje ... še
sreča, da nikomur od nas ni
,stopilo v glavo'"! je končal
Štefan Frece.
,,Poglejte, danes se mladim v
pretežni meri navdušujejo nad
glasbo, ki prihaja k nam iz zapada
— torej nad glasbo, ki sploh ni
slovenska. Pri vas v ansamblu ste
ubrali nasprotno smer. Zanima
me, ali mladi ljudje v vašem an-
samblu odklanjao zapadno glasbo,
ali jo sprejemajo z enako potrebo
kot domačo"?, zastavim novo
vprašanje.
,, Veste, to navduševanje nad za-
padno glasbo je kot ,otroška bole-
zen' pubertetniških let, ko se ti vse
tuje zdi neznansko imenitno",
odvrne Štefan Frece. ,,Kar ne-
rodno in izpod časti ti je, če zasli-
šiš domačo muziko, kaj šele, da bi
jo igral. Toda danes, ko smo to
,bolezen' preboleli in ko se zave-
damo svojih korenin, s ponosom
igramo in pojemo po naše! So pa
ljudje, ki nikoli ne zlezejo iz
pubertetniških plenic!", je z mojo
mislijo končal Štefan Frece.
Zadnje čase se slišijo govorice,
da namerava ansambel Savinjskih
sedem med profesionalce. Kar za-
deva glasbeno plat, imajo vse
pogoje. Le da ima kruh
profesionalnih glasbenikov, tako
kot mornarski — sedem skorij.
Eni ga pregriznejo z lahkoto, drugi
si na njem skrhajo zobe. Savinj-
čanom, veliko uspeha!!
I. C.
CENTER ZA MDA PRI OKlSMS PTUJ
Uspešno brigadirsko
poletje in nove naloge
Po uspešnem brigadirskem poletju je z delom začel Center za MDA pri OK
ZSMS. Člani so se že trikrat sestali in pogledali rezultate dela v preteklem
obdobju ter sprejeli nov program za obdobje od oktobra 1982 do oktobra 1983.
Center je v delo vključil veliko novih članov, izkušenih brigadirjev, zamenjali pa
so tudi vodstvo. Novi vodja, ki bo zamenjal Diano Bohak, je Borut Korenjak,
udeleženec petih delovnih akcij in sposoben organizator. Člani centra so si delo
razdelili po področjih, ker tak način zagotavlja večje uspehe.
V preteklem obdobju so največ pozornosti, časa in aktivnosti posvetili
evidentiranju brigadirjev in pripravi brigad za udeležbo na republiških in
zveznih JV1DA v letu 1982. Z intenzivnim delom, predvsem pa s propagandnimi
akcijami, so pričeli že januarja. Pripravili so informativne oddaje za Radio Ptuj in
CSUl. razstavo o življenju in delu ptujskih brigadirjev in razgovore na temo
!V1DA v OO ZSMS po osnovnih in srednjih šolah ter krajevnih skupnostih. Pri
razgovorih po OO ZSMS so članom Centra veliko pomagali brigadirji, ki še
vedno sodelujejo na MDA in aktivno spremljajo mladinsko prostovoljno delo.
Propagandne akcije so bile široko zastavljene, saj je bilo ob koncu marca eviden-
tiranih že veliko brigadirjev. V začetku aprila so sklicali že prve zbore brigadirjev,
obeh MDB in pionirske delovne brigade.
MDB »Du.šan Kveder-Tomažd se je udeležila prve izmene zvezne MDA
»Ibar—Lepenac« 82 v SAP Kosovo. Štela je 45 brigadirjev in bila polnoštevilna.
Brigadirji so se pri delu izkazali tako na delovi.šču kot na področju interesnih
dejavnosti in osvojili trak akcije. Izkazali so se tudi pri širjenju bratstva, enotnosti
in kolektivnosti znotraj brigade in v mladinskem naselju Heroji Kosova.
Člani centra so v pripravah naleteli na cel kup problemov, ki so bili posledi-
ca napačne miselnosti pri nekaterih starših, neresnem obnašanju RK ZSMS, pri
pomoči OK ZSMS Ptuj in neodgovornem obnašanju PK ZSMS Kosova pri
organizaciji MDA. Začetek akcije so dvakrat preložili skupno za 64 dni, zato seje
nekaj brigadirjev odjavilo.
V okviru srečanj bratstva in prijateljstva so organizirali tudi bratsko MDB, ki
je sodelovala v tretji izmeni ZMDA »Posočje '82«. Tudi pri pripravi te brigade so
imeli velike težave, saj se mnoge OK ZSM pobratenih občin niso držale dogovora
o zagotavljanju brigadirjev. Ptujski brigadirji so pokazali veliko zanimanje za
udeležbo na akciji, zato so bili kriteriji za izbiro zelo strogi. Brigada je štela 44
brigadirjev. 13 brigadirjev pa je izpopolnilo dve nepopolni brigadi v tretji izmeni.
Ostali brigadirji, ki se niso mogli vključiti v brigado, so imeli možnost sodelovati
na tritedenski lokalni MDA Laporje 82 v občini Slovenska Bistrica. Tudi briga-
dirji MDB Bratstvo in prijateljstvo so dosegali dobre rezultate in osvojili trak
akcije.
V četrti izmeni na republiški MDA Brkini 82 je sodelovala PDB »Vanček
Šarh«, ki jo je sestavljalo 51 brigadirjev, 23 iz ptujske in 24 in Slovenskobistriške
občine. Za sodelovanje na akciji seje prijavilo veliko število pionirjev, zato so bili
kriteriji za udeležbo strogi. Pionirji so bili zelo dobro pripravljeni pred odhodom
na akcijo in dosegali izredne rezultate na vseh področjih ter osvojili trak akcije.
Občinska zveza prijateljev mladine, kije glavni nosilec priprav PDB pa žal niso
delovala.
Ptujski brigadirji pa so sodelovali tudi v drugih MDB, svoje predstavnike
smo imeli na vseh treh mednarodnih akcijah, v Tunisu, CSSR in na Madžarskem.
Člani centra so v preteklem obdobju veliko pozornosti posvečali tudi
sodelovanju s Klubom brigadirjev in na ta način hoteli zagotoviti bolj načrtno
delo z udeleženci MDA. Brigadirji so sodelovali na udarniških dnevih ZMDA
Slovenske gorice in pri urejanju počitniškega doma za letovanje otrok v Biogra-
du. V prihodnje pa bo potrebno v delo kluba vključiti še večje število udeležencev
MDA, ki bodo na ta način vedno v stiku z dogajanji na področju mladinskega
prostovoljnega dela.
Osnovnim organizacijam ZSMS na vseh področjih so člani centra pomagali
pri ustanavljanju lokalnih MDB, kijih je že nekaj, predvsem v krajevnih skupno-
stih.
Člani centra pa so si zastavili tudi obsežen program dela za prihodnje
obdobje. Oktobra bodo največ pozornosti posvetili organizaciji lokalnih MDB za
spravilo pridelkov in druga dela ter pripravi programov teh brigad. To delo jih
čaka še novembra in decembra, poleg tega pa tudi priprava samoupravnega
sporazuma o financiranju ptujskih brigad in zagotavljanju števila brigadirjev.
Januarja, februarja in marca se bodo ukvarjali z evidentiranjem brigadirjev za
udeležbo na MDA v letu 1983 in obveščali mlade z ustreznimi propagandnimi
akcijami. Aprila in maja bodo konstituirali brigade, pripravili izobraževanje za
udeležence MDA in vodstva brigad, sodelovali s Klubom brigadirjev na pohodu
po poteh revolucije v Mostje. Junija, julija in avgusta bodo brigadirji na akcijah,
septembra pa bodo člani centra še analizirali svojo aktivnost.
Člani centra pa so si zadali še druge stalne naloge. Udeleževali se bodo
izobraževalnih seminarjev republiškega centra za MDA, pomagah pri pripravi
ZMDA Slovenske gorice in sodelovali z vsemi DPO, OZD in šolami pri evidenti-
ranju brigadirjev.
Ciani centra za se sedaj ukvarjajo z organiziranjem stalne brigade v CSUL
Predlog pravil je že pripravljen, steklo pa je tudi evidentiranje možnih brigadir-
jev. Brigada se bo formirala vsako leto znova in pomagala predvsem pri spravilu
pridelkov ter pri delu na oddaljenih kmetijah.
Na enem izmed prejšnjih sestankov so člani izoblikovali predlog akcij, na
katerih bi sodelovali v prihodnjem letu in ga tudi že posredovali republiškemu
centru za MDA.
Zadali so si veliko nalog, ki jih bodo tako kot vsa leta uspešno opravili,
seveda ob širši pomoči in sodelovanju.
Valia Aleksič
Počitniški dom
upokojencev v Izoli
Upokojenci so letos dobili lep počitniški dom.
Dom je opremljen s konfortnimi sobami ter kopalnim bazenom v
zgradbi, ogrevan s sončno energijo, kopanje f>oteka pod nadzorstvom stro-
kovnega osebja, ne manjka pedikure, kozmetike ter podvodne in suhe ma-
saže. Vsako jutro je po želji telovadba na suhem in v vodi. Poskrbljeno je
tudi za težke invalide. V avli je zelo lepo opremljen bar.
Prehrana je za starejše primerno sestavljena, postrežba pa hitra in so-
lidna. Tudi za razvedrilo v večernih urah je poskrbljeno.
Na voljo so izleti z avtobusi ali ladjo v Trst, Benetke, Portorož,
Koper, Piran, tudi izleti v naravo ne manjkajo, udobje torej v vseh obli-
kah.
Besedilo in posnetek: Alfred Bradač
Južna stran počitniškega doma upokojencev v Izoli
VARNA POT DO ŠOLE, MANJ SKRBI ZA STARŠE
že dober mesec je od tega, ko so se odprla
šolska vrata. Na cesti je vsakdan več kolesarjev,
predvsem pa pešcev. Ob pričetku šolskega leta
so skoraj v vseh krajevnih skupnostih, pred-
vsem v mestnih, za varno pot šolarjev dokaj
dobro poskrbeli. In kaj menijo tisti, ki na tem
področju največ delajo, ki za varnost vseh, ne
samo otrok, skrbijo vsak dan.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu je že v mesecu maju poskrbel za večjo
varnost tako na cesti, kot tudi za varen prehod
pešcev predvsem šolarjev. Po šolah so pred-
vajali filme, ki si jih je ogledalo prek 6.000
učencev. Mentorji na šolah pa so pripravljali
posebne ure predavanj o vzgoji v cestnem
prometu. Skozi vse leto so opravljali tehnične
preglede vozil, žal pasejihje v toakcijo.dadajo
vozniki pregledati svoje vozilo, vključilo zelo
malo. Bili so tudi pregledi tehnične brezhib-
nosti vozil v prometu, na kar so ugotovili, daje
bilo od pregledanih vozil le 37 % brezhibnih, da
pa tudi traktoristi ne skrbijo za brezhibno
varno vožnjo. O tem nam govori dovolj zgo-
vorno podatek, da je bilo od pregledanih le
72 % traktorjev brezhibnih.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu je že ob koncu šolskega leta opozoril
učitelje, da se morajo dobro pripraviti na novo
šolsko leto. Tako so bila ob zaključku šolskega
leta organizirana razna predavanja po skoraj
vseh osnovnih .šolah v ptujski občini. Za večjo
varnost šolarjev na cesti pa v mestnih sredi.ščih
in gosto naseljenih vaseh skrbijo tudi pionirji
miličniki in pripadniki narodne za.ščite. Pre-
davanja o cestnem prometu so bila izvedena
tudi po krajevnih skupnostih. Pripravili pa so
tudi kviz tekmovanje na temo »Kaj veš o pro-
metu«. Ob tem niso pozabili tudi na najmanjše,
.saj so starše na to temo opozarjali v vzgojno
varstvenih zavodih.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu se ubada s težavami predvsem v tem. da
je premalo ljudi angažiranih, tisti, ki delajo pa
ne zmorejo vsega. Za večji odziv na takšne
akcije bi morala poskrbeti sindikat in sociali-
stična zveza.
Rečeno je bilo, da bi po krajevnih skupnostih
ustanovili .svete za preventivo in vzgojo v ces-
tnem prometu, žal pa je odziv na to akcijo zelo
slab. Verjetno bo potrebno k tej akciji pristopiti
bolj odločno, hkrati pa tudi veliko bolj odgo-
vorno. Od 35 krajevnih skupnosti je do sedaj to
nalogo opravilo le 9, kar kaže dovolj zgovorno,
da se k akciji resnično ni pristopilo dovolj od-
ločno in odgovorno.
Za varnost pred požari so poskrbeli gasilci po
krajevnih skupnostih skupaj z gasilsko zvezo v
Ptuju. V varnost pred požari pa se vključujejo
tudi stanovanjska skupnost in prebivalci sami.
Jzvedli so že nekaj večjih akcij, na katerih so
prebivalce v blokih in tudi ostale krajane se-
znanili z gasilskimi aparati, z načinom uporabe
in tudi kako se zavarovati pred požarom.
Ugotavljamo, da se vse več mladih vključuje v
Jasilskc akcije, da se želijo čim bolj usposobiti
in nenazadnje znanje o gasilstvu nam veliko-
krat pride prav tudi na cesti, saj je danes veliko
prometnih nesreč, ko.sc vnamejo avtomobili, in
je potrebno zavarovati ogroženi del cestišča,
rešiti tistega, ki potrebuje pomoč.
Tudi občinski štab za civilno zaščito, je na-
loge izvajal tako, kot so imeli začrtano v svojem
programu. Izvedli .so strokovna usposabljanja
za pripadnike civilne zaščite po programu in
sicer v okviru seminarjev in drugih izobraže-
valnih oblikah. Ko je bilo ustanovljenih 11
novih mestnih krajevnih skupnosti, je bilo
potrebno napraviti za vsako krajevno skupnost
načrt. Scstavljalci so morali vložiti precej truda
in volje, da so načrte kvalitetno sestavili, žal pa
.še načrti niso popolni. Vse zastavljene naloge
pa so bile dokaj dobro opravljene.
Postaja milice Ptuj je letos vsak mesec izved-
la tri skupinske nadzore. Povdarek je bil pred-
vsem na pešcih in kolesarjih. V juliju so izvedli
kar pet takšnih akcij. S takšnimi akcijami bodo
.še nadaljevali, saj so dosedanje ugotovitve, da
so nemalokrat povzročitelji prometnih nesreč
prav kolesarji z neopremljenimi kolesi in ma-
lomarni pešci, ki se ne držijo pravila prečkati
cesto tam. kjer je o/načeno. Po osnovnih šolah
so bili i/vcdcni i/piti za kolesarje, kjer pa so
strokovna mnenja dajali prav miličniki. Vse
krajevne skupnosti bi morale narediti načrt,
kako naj pride učenec čim varneje v šolo. Ne-
katere krajevne skupnosti so ta načrt naredile,
žal pa kljub opozorilu ti načrti niso bili narejeni
tako kot bi morali biti. Nekatere krajevne
skupnosti pa se v to akcijo sploh niso vključile.
Zal vse več udeležencev v prometu umre prav
zaradi nepoznavanja predpisov, mnogi pa se ne
držijo navodil. Predstavniki postaje milice so
pripravljeni obiskati sleherni sestanek na temo
o vami hoji šolarjev v šolo, večkrat pa bi bilo
takšna predavanja potrebno pripraviti tudi za
starše.
V narodni zaščiti je še vse premalo uspo-
sobljenih ljudi, ki bi lahko delali na tem pod-
ročju. Nenehno opozarjanje, da kontaktirajo s
pripadniki SLO in z njimi naredijo program
dela in tudi razpored ljudi, ki bi lahko občasno
poskrbeli za varnost na cesti. Cilj narodne za-
ščite je. da se na tem področju usposobi čim več
ljudi.
Prva pomočje poskrbela za več predavanj in
sicer je bilo kar 10 ur predavanj v 30 primerih,
20-urni .seminar v dveh primerih in 80-umi
seminar v dveh primerih. Kolikor se le da
usposabljajo pripadnike za prvo pomoč po-
vsod, kjerkoli vidijo interes delavcev ali kra-
janov.
V okviru koordinacijskega odbora pri SZDL
bo treba po.spešiti ustanovitev svetov za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem prometu po kra-
jevnih skupnostih. Ta akcija bo morala biti
opravljena do 15. oktobra. Če akcija ne bo
potekala tako, kot je to načrtovano in če bo
odziv šc vedno tako majhen, bo potrebno ak-
cijo pospešiti prek .sekretarjev OO ZKS. Ob-
čani bi se morali vključevati prek koordina-
cijskih svetov v SZDL in sindikate, skupaj pa bi
morali oceniti stanje na področju narodne za-
ščite.
Torej lahko ugotovimo, da za varnost na
cesti ne skrbijo samo miličniki, temveč tudi
člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu, civilne za.ščite. narodne zaščite, ga-
silci, nenazadnje pa tudi vsi zavedni krajani, ki
se zavedajo, kaj pomeni izgubiti nekoga v ne-
sreči. JH
PREIZKUSNA VAJA V OKVIRU AKCIJE „NNNP 82"
v soboto. 25. septembra je bila
N Kungoti na Dravskem polju
velika preizkusna vaja gasilskih
društev, ki je potekala v okviru
akcije »NNNP 82«. Na njej je
sodelovalo skupno 54 gasilcev s
tremi motornimi brizgalnami.
eno avtocisterno. enim kombini-
ranim vozilom ter štirimi orodni-
mi vozili. Ker je to bila prva
takšna vaja v Kungoti in kar je
doslej redek primer v ptujski
občini, saj je sodelovalo pet
društev in sicer poleg domačinov
še gasilci iz Hajdine, Hajdoš.
Slovenje vasi. Gerečje vasi in
industrijskega gasilskega društva
TGA Kidričevo.
Zanimivost je v tem, da v
Kungoti še vedno nimajo hidran-
ta ali kakšne cisterne v kateri bi
bila voda, zato so morali kori.stiti
vodo iz sosednje Gerečje vasi. za
kar so potrebovali kar 1380
metrov cevi. ki so si jih sposodili
od raznih društev. Zanimalo nas
je. kakšen je bil sam potek tako
obširne akcije, zato smo se pogo-
varjali z Maksom Kajserzberger-
jem. ki je kot poveljnik centra-
gasilskega dru,štva Hajdina. vodil
celoten potek akcije.
Dejal JC. da so se na samo
akcijo dobro pripravili, in da je
zato tudi rezultat tc akcije več kot
pozitiven, saj je pokazal dobro
pripravljenost vseh. ki so v akciji
aktivno sodelovali. To pa je bila
obenem zelo uspešna priprava
vseh sodelujočih na veliko pred-
stoječo vajo NNNP 82. ki bo
predvidoma tudi v KS Kidričevo
oz. na celotnem območju krajev-
ne skupnosti Kidričevo. Ko je
ocenjeval akcijo je menil, da je
bil velik uspeh dobiti vodo iz
sosednje Gerečje vasi. obenem
pa nujnost rešitve problema v
sami vasi Kungota tako. da bi
dobili v vasi oziroma v kraju
vodovod in s tem tudi prepotreb-
ne hidrante. V primeru večjega
požara v Kungoti bi lahko bile
posedice izredno hude. predvsem
še. če bi požar nastal v vetrov-
nem vremenu, kajti znano je. da
je Kungota izredno strnjena vas.
Posebej je tudi izrazil pohvalo
vsem tako sodelujočim kot tistim,
ki so jim kakorkoli pomagali pri
sami organizaciji in izvedbi iz-
redno uspele akcije.
Kaj naj še dodamo k vsemu
temu? Le to. da .se je znova
pokazala velika zavzetost in
izredna vključitev vseh v dobro
usmerjeno akcijo, to pa je tudi
več kot popolno zagotovilo za
pomoč v kakršnikoli situaciji
tako v mirnodobskem slučaju
elementarnih nesreč in tudi v
morebitni vojni (kar si seveda
nihče ne želi).
Upajmo, da bo tudi predvide-
na velika vaja NNNP 82 na
območju krajevne skupnosti Ki-
dričevo prav tako uspela in da
bodo vsi sodelujoči tudi tokrat
dokazali, da so vedno in ob
vsakem času pripravljeni stopiti
v akcijo pri reševanju tako druž-
bene kot tudi zasebne lastnine v
elementarnih in drugih nesrečah.
Akcija v Kungoti je to v celoti
dokazala in povsem v celoti tudi
uspela!
France Meško
TEDNIK
— 7. oktober 1982
IMASI DOPISNIKI - 9
NASILJE PO
Skorajda ne morem dojeti, da je bilo tc re-
snično, da niso bile le moreče sanje. Nikoli si
nisem mislil, da se kaj takega lahko zgodi na
naših cestah in to še v domačem kraju. Dogo-
dilo pa se je tole:
V soboto zvečer, 2. oktobra nekaj po 20. uri,
sem se vračal iz Podlehnika. Tam sem se ustavil
le na bencinski črpalki, saj mi je že utripala
rdeča lučka. Po cesti od Poidlehnika proti Že-
talam sem bil skorajda sam na cesti, saj je
deževalo in ni bilo prometa. Ko sem v Zetalah
zavil na cesto, ki vodi proii Majšperku, meje po
kakih 100 metrih dohitelo drugo osebno vozilo.
Videl sem, da se mu »ihudi<«, da bi me lahko
nemoteno prehitel...
Toda ni vozil naprej, temveč meje potisnilna
rob cestišča in mi s svojim vozilom povsem
zaprl pot. Iz vozila sta skočila dva mladeniča,
vdrla v moje osebno vozilo, me izvlekla ven in
začela pretepati. Bil sem skrajno presenečen in
sem najprej mislil, da gre za kak nesporazum, da
sta me zamenjala s kom drugim. Mladeniča
nisem poznal, le govorica ju je izdajala, da sta
domačina v okolici Žetal. Začel sem ju zlepa
prepričevati, ker sem še vedno mislil, daje vmes
kak nesporazum. Opazil pa sem, da me niti ne
poznata. Z udarci sta hotela nadaljevati, videl
sem, da gre zares, zato sem se tudi začel odločno
braniti. To ju je še bolj podžgalo.
Končno sla prišla s pravo barvo na dan, ko je
•eden od napadalcev odločno zahteval »daj
petsto jurjev« (le kdo nosi v žepu toliko dena-
rja?). Pomislil sem — prav kot roparji, najprej
je treba žrtev z udarci omehčati, potem pa
zahtevati denar. Začel sem se še odločneje
upirati. Tedaj sem zaslišal enega od napadal-
cev »zakoljiva ga!«. Ker sta bila popolnbma
podivjana, sem pomislil, da bi to grožnjo lahko
tudi uresničila, zato sem napel vse sile in z
zadnjimi močmi mi je uspelo, da sem se jima
iztrgal in pobegnil. Tekla sta še par sto metri'
za mano, vendar me nista ujela.
Razumevajoč voznik meje potem, za kai' sc
mu posebej zahvalim, zapeljal na oddelek
milice v Majšperk, da sem napad prijavil
Skupaj z miličniki sem se potem zapeljal naza
na kraj napada. Na srečo nad avtomobilon-
napadalca nista potem iznašala svojega one
moglega besa« Obstajale so le manjše odrgnine.
Na smolo napadalcev in v dobro pravici, je
eden od miličnikov našel tam vozniško dovo-
ljenje, ki je med prerivanjem verjetno izpadlo
enemu od napadalcev. Sicer pa je lo stvar
preiskave in kazenskega pregona.
Prepričan sem, da bosta napadalca kmalu
znana in da bosta tudi prejela zasluženo kazen
pa najsi gre za golo nasilje iz pijane objestnosti
ali dejansko za roparski napad.
S. Korez, Nadoie
DELO 00 ZSMS
NA OS MAJŠPERK
Mladi na OS Majšperk so si v
tem šolskem letu zadali obsežen
program dela. Dela so se lotili z
veliko zavzetostjo in s ciljem, da bi
se z delom in njilogami mladinske
organizacije seznanili vsi njeni čla-
ni in da bi potem tudi kasneje
aktivno delali v vrstah svoje orga-
nizacije.
OO ZSMS so nosilec nekaterih
akcij na šoli, pri vseh drugih akd-
jah pa bodo sodelovali v tesni
povezavi s pionirsko organizacijo
in skupnostjo učencev šole.
Mladinci bodo v nekaterih akcijah
pomagali pionirjem, pripravljali
jih bodo za sprejem v svoje vrste.
Najpomembnejše naloge OO
ZSMS so: predkongresne razprave,
spremljanje dela XL kongresa
ZSMS, razprave o pokongresnih
dokumentih; organiziranje i»eda-
vanj tudi za pionirje; delovne in
zbiralne akcije, mladinci bodo
skupaj s pionirji sodelovali v
solidarnostnih akcijah; pomagali
bodo pionirjem pri zbiranju sred-
stev za prapor, organizacija jffire-
ditev ob dnevu JLA, ob sprejemu
štaf«e mladosti in ob dnevu
mladosti — je zaupana mladin-
can; z raznimi pohodi, srečanji z
borci in partizanskimi mitingi bo-
do skupaj s pionirji obujali tradi-
dje NOB.
Program, ki so si ga zastavili
mladi na OS Majšperk, je pester in
zastavljen tako, da bodo pri nje-
govi uresničitvi sodelovali vsi mla-
dinci. Mladinci pa bodo pridno
delali tudi v društvih in krožkih na
šoli, saj jih je velika večina vklju-
&na v več interesnih dejavnosti,
vsak pa vsaj v eno, ali pa aktivno
delujejo v svoji mladinski oddelčni
skupnosti.
OO ZSMS se bo v povezavi z OK
ZSMS Ptuj, predvsan s KMVI,
vključevale v vse občinske mladin-
ske akcije. Želeli pa bi več sode-
lovanja z OO ZSMS v KS
Majšperk.
Predsednica OO ZSMS je
Andrejka Nemec, mentorica pa
tovarišica Zinka Pintar.
Renata Medved,
Novinarski krožek.
Oš Majšperk

Ptujska občina je pretežno kmetijska z bogato tradicijo v polje-
delstvu in živinoreji. Z zgraditvijo farm smo proizvodnjo mesa v občini
več kot podvojili. Zaradi tega me toliko bolj čudi, da v naših mesnicah ne
moreš dobiti mesa. zlasti ne govedine, pa še svinjsko meso bolj poredko
vidiš na mesarskih kavljih.
Zaradi pomanjkanja govedine so zlasti prizadeti tisti bolniki, ki
morajo uživati dietno hrano, saj nekateri ne prenesejo stalno le pi-
ščančjega mesa, ki gaje na srečo še dovolj. V ponedeljek. 27. septembra
sem imel srečo, da sem po štirih tednih dobil košček govedine, pa še to
bolj po sreči.
Vem za gospodarske težave, da moramo kar največ izvažati, toda
človeka srce boli, ko brezuspešno hodi iz mesnice v mesnico, pri tem pa
opazuje, kako mesarji izpod pulta dajejo »svojim strankam« že pripra-
vljene vrečke z mesom kakršnega so naročili. Zato vprašujem, kako si naj
pomaga potrošnik-bolnik, ki mora imeti dietno hrano, pa nima med
mesarji kakega znanca. Še v letih po vojni, ko je bilo resnično pomanj-
kanje tako mesa kot ostalega blaga, je bilo bolj pošteno, saj so potrošniki
dobili meso na karte, vsak je dobil kolikor mu je pač pripadalo, ne glede
na to ali je lepa dama, znani obraz, ugledni človek in podobno.
Zaradi tega predlagam, da se tudi za meso uvedejo neke vrste boni,
da bo vsakemu potrošniku tako zagotovljeno vsaj malo prepotrebnega
mesa, da bo vsak dobil tudi kar mu pripada in ne bo socialnih razlik, da
bo meso lahko dobil tudi tisti delavec z nizkimi osebnimi dohodki, ki ne
more mesarja povabiti na kavico ali dva deci. Dolžnost družbe je, da za
vsakega državljana, oziroma občine občana zagotovi minimalno koli-
čino prehrambenih artiklov, goriva in podobno, zato predlagam, da
uvedemo za vse tiste artikle, kijih na trgu ni dovolj ustrezne bone ah kako
drugo obliko nadzirane razdelitve, da bo tako lahko dobil minimalno
potrebno količino vsak potrošnik, ne pa samo tisti z debelimi denarni-
cami in krepkimi zvezami. Franc Žižek, Ptuj
29. SEPTEMBER-
DAN PIONIRJEV
Na naši šoli smo se precej časa pripravljali na pioniida praznik, ki smo ga z
veseljem in zanimanjem pričakovali. V sredo. 29.9.1982, smo sc vsi Scdaiji zbrali
na pionirskf konferenci v avli šole. kjer se je odvijal celotni program.
Otroški pevski zbor je najprej zapel pionirsko himno ob q[xemIiavihaiinoni-
ke. Nato smo vsi zbrano sledili poteku konference. Vodil jo jc stari pionirski
odbor, ki nam je podal poročilo o lanskih uspehih in prbgrain dela za tekoče
šolsko leto. Opozorjeni smo bili tudi na akcije, kot so zbiraige papiija in steklenic.
Imenovanih je bilo veliko krožkov, v katerih bomo lahko ssodelovadL Vključih se
bomo tudi v 13. Jugoslovanske pionirske igre pod naslovom RASTEMO POD
TITOVO ZASTAVO. Predstavljeni so bih tudi novi <3ani pioniiskega odbora. Za
predsednico je bila izvoljena Suzana Menoni Čez približno eno uro je bila
pionirska konferenca končana.
Potem smo imeli malico, ki je bila dobra in mi je zelo teknila. Po njej pa smo
se vsi razredi zbrali na malem igrišču, kjer smo imeh jcsendd kros. Naprej so se v
teku pomerili učenci 1. in 2. razreda, nato 3. in 4., potem 5. in 6., nazadnje pa 5e 7.
in 8. V vsaki skupini so tekmovale posebej dekhce in posebej deOd. Na dlj sem
pritekel izčrpan in dosegel četrto mesto. Čeprav sem dobro tekel, mi je sauno eno
mesto spodletelo pa bi lahko dobil diplomo, Id sem si jo tudi želcL 20 minut po
zadnjem teku je bila podelitev priznanj za dosežena prva tri mesta v vsaki
skupini. Zmagovalcem smo navdušeno zaploskah. Štefan Golob
4. b razred OS »Dr. Franja^Žgeča«
Domava
DELO NARODNE ZAŠČITE
V TOZD ELEKTRONIKA
V okviru programa usposabljanja pripadnikov narodne zaščite in
nosilcev SLO v TGO Gorenje TOZD Elektronika Ptuj je bil, 17. sep-
tembra opravljen preizkus znanja za pripadnike narodne zaščite. Pre-
izkus je obsegal teoretični del in praktični v uporabi orožja. Teoretični
del je uspešno vodil strokovni delavec PM Ptuj, tov. Perkovič. obsegal pa
jedoločila iz zakona o SLO in družbeni samozaščiti in temeljne naloge
narodne zaščite. O ravnanju s pištolo in njeni uporabi pa je spregovoril
tov, Zaurla, delavec iz TGO Gorenje iz Titovega Velenja.
Tako teoretični kot praktični del je bil uspešno izveden. Pri prak-
tičnih vajah sta se posebno izkazala v streljanju s pištolo Bruno Pod-
hostnik in Ivan Ros.
L. Župec
Dnevi srbskih
narodnih jedi
z namenom, da
gostinsko ponudbo, z.; . uMirnij
želje gostov in učvrstimo strokov-
no sodelovanje z drugimi gostin-
skimi delovnimi organizacijami,
smo v temeljni organizaciji gos-
tinstvo »Haloški biser« letos že
četrtič organizirali Dneve srbskih
narodnih jedi.
V Grajski restavraciji v Ptuju
so gostje od srede. 22., do nede-
lje, 26. septembra lahko izbirali
med izbranimi srbskimi speciali-
tetami, ki so jih s pomočjo naših
kuharic pripravljali strokovni
delavci turistično gostinske delo-
vne organizacije »Župa« Kruše-
vac. Hotel Golding-Rubin iz
Žalca.
Za boljši tek in prijetno razpo-
loženje je igral trio Dobrivoja
Petroviča, v soboto zvečer pa je
starogradske in srbske narodne
pesmi izvajal ansambel »Slam-
nik«, V sicer hladnem jesenskem
večeru so se ob poslušanju melo-
dij segrela srca in pete obiskoval-
cev.
V tednu srbske kuhinje so bili
v prostorih Grajske restavracije
razstavljeni izdelki domače obrti
— predvsem keramična in pletil-
ska dela. ki so zdaj v prodaji v
trgovini Jasmin v Ptuju.
S pripravljanjem srbskih jedi
so si delavci pridobili novih
izkušenj, kar prav tako sodi v
okvir strokovnega izobraževanja.
Naša želja je, da sodelovanje na
strokovnem, kot tudi na organi-
zacijskem p)odročju razširimo še
na druge delovne organizacije in
da razen srbskih in zagorskih
specialitet pripravimo jedi še s
katerega drugega področja.
Irena Kovačič
'PB! m$ ¥ KLUSi
Ml - V NARAVI
v klubu zdravljenih alkoholi-
kov Ptuj smo se dogovorili, da si
naredimo »piknik« čim bliže
okolici Ptuja. Ugotovili smo. da
gremo v majhno vasico Mostje,
kjer seje za časa druge svetovne
vojne nahajala četa narodnega
heroja Jožeta Lacka. Rekli smo
na sestanku, da se najdemo v
nedeljo. 18. septembra ob 9. uri
pri spomeniku padlih borcev.
Obljubili so skoraj vsi — prišlo
pa nas je samo 25. Najprej smo si
ogledali spomenik in položili
šopek cvetja v spomin padlim.
Zanimivo je bilo poslušati
starej.še može in žene, kateri se
spominjajo, kako seje dogajalo s
trpečimi borci. Imeli smo res tri
dobre organizatorje, ki so bili
zadolženi za pripravo piknika.
Bilo je živahno, samo žal nas je
bilo premalo. Pogovarjali smo se
tudi o težavah in problemih
naših zdravljencev. Nato nas je
naš ^šef« kuhinje G. J. lepo
nahranil z dobro špecialileto
cigansko pečenko in z dobro
brezalkoholno pijačo. Bil je izv r-
smo lep nedeljski dan, zato nam
je hitro mineval čas. Prišla je ura.
ko smo se morali posloviti eden
od drugega in šli vsak na svojo
stran domov. Res mi ni žal za teh
par ur. ki sem jih preživel s
svojimi tovaiišL Nemec
Neporavnani računi za tednik Mladina
Predsedstvo RK ZSMS je na
seji, 12. novembra lani v skladu z
resolucijama 9. in 10. kongresa
ZSMS sprejelo sklepe o načinu
in oblikah obveščanja v pripra-
vah na II. kongres ZSMS. O
programu informiranja. pubUci-
stične in propagandne dejavnosti
je bila izvedena tudi široka javna
razprava na vseh regijskih posve-
tih o informiranju, program pa je
sprejel tudi odbor za pripravo 11.
kongresa ZSMS na seji, 12.
februana 1982. O akciji — Ted-
nik Mladina v vsako OO ZSMS
— so bili posebej obveščeni na
dveh posvetih predsedniki in
sekretarji OK ZSMS, posebni
dopisi pa so bih poslani prav
vsem osnovnim organizacijam
mladine ter občinskim in univer-
zitetnim in mestnim konferen-
cam ZSMS.
Kljub temu lahko pred kon-
gresom ugotovimo, da akcije v
OK ZSMS nismo izpeljali v
skladu z dogovori in da nismo
zagotovili tega. da bi vse osnovne
organizacije ZSMS naročale
Mladino, še več pa je takšnih
osnovnih organizacij ZSMS, ki
kljub dvakratnemu opominjanju
niso poravnale računov. Tako je
ob že sicer izredno kritičnem
položaju mladinskega tiska polo-
žaj Mladine še toliko slabši, saj je
neplačane skoraj četrtina nakla-
dt. _   ^
Osnovne organizacije ZSMS v
OK ZSMS Ptuj dolgujejo kar
53.200 dinarjev. V ptujski občini
je več kot polovica takih osnov-
nih organizacij, ki svojih obvez-
nosti niso poravnale.
Glede na to, da je naš skupni
interes, da tednik Mladina še
naprej izhaja in glede na sprejete
sklepe predsedstva RK ZSMS, in
dogovore občinske konference
ZSMS Ptuj je nujno, da v naj-
krajšem času poskrbijo, da se
zaostali računi poravnajo. Vse
osnovne organizacije so račune
in opomine dobile, nekatere
osnovne organizacije že tudi
dvakrat.
___.^JJHsikc
BODO ONEMELA
VSA KOVAŠKA KLADIVA?
(Poklici in obrti, ki izumirajo)
Z nekakšno nostalgijo in tesnobo govorimo ali zapišemo o delih, ki
izumirajo in tonejo v pozabo.
Kmetijska mehanizacija je v zadnjih desetletjih v Sloveniji močno
žnanjšala število konj, teh plemenitih živali nekdaj nepogrešljivih
človekovih spremljevalcev in pomočnikov pri kmečkih in drugih opravi-
lih. Po statističnih podatkih SR Slovenije imamo v naši republiki do
letošnjega julija še 19.154 konjev. Pogled v kroniko nam pove, da jih je
bilo leta 1900 kar 173.746.
Z upadanjem konj pa upadajo tudi obrti in poklici, ki so se ukvarjali
z delom kolarja, sedlarja, kovača itd. . . .
Sedlarjev skoraj ni več, kolarji so zaprli svoje delavnice, le nekaj
kovačev lahko še najdemo v večjih vaseh in tudi kovači zapirajo svoje
kovačnice in se preusmerjajo v industrijska dela.
Na Janežovskem vrhu, KS Destemik se s kovaško obrtjo bolj za hobi
kot iz potrebe ukvarja Ivan IrgI, ki nam je o svojem poklicu povedal
marsikaj zanimivega. Kovaške obrti se je izučil leta 1953 pri kovaškem
mojstru na Janežovskem vrhu. Takrat je bila kovačnica skoraj v vsaki
vasi in samo mojster, ki se je spoznal na svoje delo in si je s kvalitetnim
delom in izdelkom zagotovil stalne stranke, je imel vedno dovolj dela in
tudi ugled v večjih vaseh.
Ce delo ni bilo kvalitetno opravljeno si je stranka poiskala drugega
kovaškega mojstra v drugi vasi, saj jih je bilo več in večinoma zelo
dobrih. Takrat smo vajenci morali trdo prijeti za delo, saj je kovaški
poklic zelo naporen in težak. Glede na strukturo pa po finančni strani ni^
bilo nikoli tako ovrednoteno kot bi moralo biti. \
Takrat pred 30 leti je bilo dela dovolj, predvsem podkovanja konj, j
nekaj jih je sicer še ostalo, toda ne toliko, da bi si samo s tem delom v
kovačnici lahko služil kruh. Veliko je bilo dela z okovanji lesenih koles za
vprežna vozila, teh danes ni več. In še veliko raznih drobnih del, ki jih
danes več nihče ne opravlja. \
Tako sem se še pred nekaj leti moral vključiti v proizvodni proces v I
delovni organizaciji. Včasih še v popoldanskem prostem času podkujem!
kakšnega konja, ali opravim manjša kovaška dela. i
Z napredkom industrije se tudi kmetijska mehanizacija posodablja,;
tako je konje zamenjal traktor, kmečke lojtrnike, traktorske prikolice in
tako naše delo počasi, vendar vztrajno izumira. Skoda, rad sem imel to
delo. Ko danes razmišljam, če sem storil prav, ko sem se odločal za svoj
poklic lahko samo potrdim, bilo je trdo delo, vendar bi se za poklic
kovača odločil še enkrat. Veliko sem se naučil in to mi je danez v veliko
oporo pri mojem vsakdanjem delu.
Tako nam je dejal ob odhodu, ter se vrnil v zakajeno malo
kovačnico. Po vasi je odmeval zven kovaškega kladiva, ki bo mogoče čez
nekaj let tudi v tem delu ptujskega območja popolnoma utihnilo!
V, Par
Podlehnik, 13. septembra 1982:
Janko Gajšek, Podlehnik 61; Marija Jeza, Podlehnik 92; Franc Rodo-
šek, Sedlašek 115; Stanko Vavpotič, Slavšina 12; Slavko Fric, Podlehnik 6;
Janez Kurež, Gorca 1; Ivan Hren, Gorca 13; EdiDrevenšek, Podlehnik 66;
Franc Cuš, Podlehnik; Maks Gregorec, Podlehnik 55; Danilo Cafuta, Sed-
lašek 32; Alojz Lozinšek, Sedlašek 37; Milena Slamberger, Kraigherjeva
25; Janez Slehta, Podlehnik 8; Drago Breznik, Podlehnik 6/a; Konrad
Vavpotič, Sedlašek 71; Marija Drevenšek, Podlehnik 66;
SDK Ptuj in KB Ptuj, 16. septembra 1982:
Bojana Gabron, Volkmerjeva 9; Silva Kolednik, Kicar 16; Mirko Ža-
gar, Zg. Hajdina 21; Vlado Potočnik, Cesta Olge Meglic 4; Rudolf Pal, Zi-
herlova 8; Štefka Arnuš, Plojeva 2; Martina Celan, Pragersko n. h.;
TGA Kidričevo, 23. septembra 1982:
Franc Visenjak, Prvenci 14; Angela Skaza, Draženci 12/a; Faic
Greif, Trniče 10; Feliks Štabuc, Vičanci 66; Ludvik Jeza, Stanečka vas S;
Zvonko Leskovar, Majšperk 32; Miroslav Zotlar, Stojnci 50/a; Peter Bom-
bek, C. prolet. brigad; Franc Notesberg, Kajuhova 1; Marjan Belšak, Spu-
hlja 16/a; Anton Belšak, Gorišnica 114; Miran Pešl, CM drevored 7; Slav-
ko Kirbiš, Apače 45; Josip Kovačič, Kidričevo 13; Borut Srečkovič, Krai-
gherjeva 40; Silvo Kokol, Majšperk 13; Franc Kasesberger, Kidričevo 9;
Stanko Lesjak, Apače 80; Terezija Horvat, Kidričevo 18; Marjan Aubelj,
Majšperk 76; Franc Kokol, Gomilškova 10; Vili Soštar, Kidričevo 9; Dragi-
ca Leskovar, Starošinci 28; Alojz Rozman, Kidričevo 9; Drago Arnuš, Ki-
dričevo 6; Jože Tili, Moškanjci 85/a; Janez Horvat, Poljska 2; Bruno Gaj-
ser, Cirkovce 62; Jože Dobrun, Bezjakova 2; Janez Bedenik, Nadoie 13;
Danici Koletnik, Kajuhova 1; Alojz Zoreč, Aškerčeva 13; Milan Mikša,
Mezgovci 51; Anton Volgemut, Žabjak 48; Anton Vidovič, Lovrenc 93;
Stanko Skledar, Apače 144; Alojz Korže, Stanečka vas 6; Peter Belšak,
Janški vrh 48; Štefan Vogrinec, Popovci 17; Slavko Zoreč, Kidričevo 10;
Jože Kmetec, Kraigherjeva 18; Zvonko Kolar, Apače 188; Feliks Pišek,
Apače 188; Branko Mohorko, Kungota 20; Katica Smolinger, Lovrenc 85;
Rudi Horvat, Kidričevo li^; Jože Medved, Ob žel. 14; Branko Horvat, Po-
brežje 158; Anton Sok, Moškanjci 73.
MIP Ptuj, 28. september 1982:
Franc Bohi, Moškanjci 2; Slavica Ivanuš, Formin 69; Herfnan Kopše,
Žetale 10; Franc Ratek, Gabernik 1; Branko Starčič, Sakušak 73; Anton
Bohi, Slovenski trg 1; Rudi Šmigoc, Kettejeva 3; Alojz Rakuša, Hlaponci
14; Marjan Selinšek, Pobrežje 64; Slavko Koletnik, Pobrežje 83; Milan Žo-
har, Kraigherjeva 35; Pavac Kozjak, Ciril-Metodov d. 17; Nikola Vranjež,
Vošnjakova 1; Milica Gajšek, Kraigherjeva 11; Jožica Hojnik, Lackova 1;
Angela Lozinšek, Lancova vas 7/a; Marija Rankovič, Kvedrova 1; Stanko
Sakelšek, Gorca 61/a; Vlado Bezjak, Miklošičeva 10; Francka Predikaka,
Lovrenc 64/a; Marija Mohorko, Skorba 54; Štefanija Kajič, Zg. Hajdina
104; Dragica Cančar, Ptujska gora 51; Vlado Kmetec, Vareja 50; Miran
Zgeč, Dornava 50; Srečko Horvat, Kraigherjeva 23; Štefka Majdič, Krai-
gherjeva 15; Jože Rodošek, Kvedrova 5; Daniel Janžekovič, Bukovci 129;
Marjan Mihelič, Grajenščak 33; Marija Geč, Preclava 1; Mirko Gril, Bod-
kovci 14; Branko Turk, Potrčeva 46; Zdenka Sodeč, Pobrežje 25; Silva Ši-
lak, Belšakova 23; Marjana Krajnc, Apače 230; Andrej Vrabič, UL V. Alič
16; Slavko Polajžer, Lackova 18; Branko Kos. Žetale 7.
10 - NASI DOPISNIKI
7. oktober 1982
TEDNIK
NEDEUO    SEM    PRIJCTNO
PREŽIVEL
V nedeljo sem vstal ob sedmi uri.
Potem sem se umil in oblekel. Po-
spravil sem svoje ležišče, počakal
mamico v kuhinji, da mi je pripra-
vila zajtrk. Potem sem šel v kino
gledat matinejo. Popoldne smo se
odpeljali na deželo k stari mami. K
njej je prišel tudi bratranec Franci s
svojimi prijatelji. Sli smo igrat no-
gomet. Med igro smo se tudi skre-
gali. Zvečer smo prišli domov, se
umili in šli počival.
Damjan Krajnc, 3/a,
0§ Tone Žnidarič, Ptuj
NEDEUO    SEM    PRIJETNO
PREŽIVEL
V nedeljo sem se zgodaj zbudil in
videl, da so vrtovi, ki jih vidim z
okna, v megli. Vstal sem, se umil in
oblekel ter premišljeval, kako bom
preživel nedeljo.
Okrog desete ure je prišel stric in
me povabil v kino. Gledala sva film
Vojna v vesolju. Film mi je bil zelo
všeč. Ko sva prišla domov sem se
do kosila igral s sestrično. Po kosi-
lu smo šli na obisk k teti. Pri teti je
bil tudi moj prijatelj. Igrala sva se s
psom in muco. Proti večeru smo se
vrnili domov. Do večerje sem bral.
Potem sem gledal risanko, se umil
in šel spat.
Tako sem preživel nedeljo.
Branko Jurič, 3/a,
OS Tone Žnidarič, Ptuj
IZ POČITNIŠKE TORBE
Lepo je bilo v počitnicah, brez
skrbi sem spal do devetih, se čez
dan fKJtepal s prijatelji in zvečer ho-
dil v kino.
Proti koncu šolskega leta sem se
preselil v novo hišo, zgrajeno ob re-
ki Dravi. Ker ljubim vožnjo po vo-
di, sem že lanf dobil kanu. Svoje
prijatelje in sošolce sem večkrat po-
vabil na vožnjo s čolnom. Na teh
vožnjah je vedno bilo veselo, saj
smo bili vsi dobri plavalci in smo
brez skrbi skakali v vodo, se pre-
vračali s čolnom in nagajali drug
drugemu.
Enkrat pa bi se te naše norčije
skoraj nesrečno končale. S čolna
smo namreč odstranili žoge, ki so
čoln držale na vodi, če se je prevr-
nil. Ker smo preveč skakali po čol-
nu, smo se skupaj z njim prevrnih.
Coln se je potopil, nas pa je tok hi-
tro odnesel po reki navzdol. S teža-
vo smo izplavali, potem pa se po
obali navzgor vrnili iskat čoln. Na
mestu, kjer se je potopil, je bila vo-
da zelo globoka. Vsi smo se poto-
pih pod vodo in ga iskali. Drava je
zmeraj umazana in kalna, zato smo
ga našli šele po dolgem iskanju in
precejšnjem strahu. S težavo smo
ga izvlekli, izpraznili vodo ter ga
spet usposobili za vožnjo. Dal nam
je precej dela, še več pa strahu, saj
nam ni bilo vseeno, če bi prišli do-
mov brez njega.
Po tem dogodku smo postali ne-
koliko previdnejši, doma pa smo
seveda o vsem molčali.
Boštjan Korošec, 8/a,
OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
IZ POČITNIŠKE TORBE
Nekaj dni pred koncem Šolskih
počitnic je imela moja prijateljica
Barbara rojstni dan. Rekla je, da
ga ne bo praznovala doma, ampak
je Boženo, Tatjano in mene pova-
bila na grad na sadno kupo in coca-
colo.
Zjutraj sem odšla k njej in
odpravili sva se po Tatjano in Bo-
ženo, nakar smo jo skupaj mahnile
na grad. Nekaj časa je preteklo pre-
den se je natakar le prizibal do nas.
Naročile smo štiri Coca-Cole in
štiri sadne kupe. Medtem ko smo
čakale, smo kramljale o šoli, saj je
bila tik pred začetkom. Ko smo
končno le dobile kar smo želele,
smo vzele žličke in hlastno jedle.
Po prvih žlicah smo ugotovile, da
so višnje namesto v kompotu vlože-
ne v žganju, in tako je bila vsa sad-
na kupa prepojena z okusom žga-
nja. Ko smo pojedle že skoraj do
konca, je Tatjana vzkliknila: „V
moji kupi je muha!" Vse tri smo se
ozrle in res zagledale debelo rejeno
muho. Tatjana je vse samo odrinila
od sebe, me pa smo prasnile v smeh
in gledale p>o svojih, če je tudi v
njih kakšen nepriljubljen tujek. A
nesreča je doletela samo Tatjano.
Prva se je zresnila Božena in rekla:
.,Barbara, ko bo prišel natakar in ti
dal račun, mu bom jaz pokazala to
muho. Veš?"
Kmalu je natakar prikorakal in
izročil Barbari račun in Božena se
je oglasila: ,,Oprostite tovariš nata-
kar me smo našle to muhco na dnu
sadne kupe." Hihitale smo se, on
pa je bil v zadregi in je vprašal:
,,Kaj zdaj? Vam prinesem drugo?"
— ,,Ne hvala, zdaj smo že tako po-
jedle," smo se skromno zahvalile,
plačale in odšle.
Po poti domov smo se pogovar-
jale in s lenile, da na gradu nikoli
več ne bomo jedle sadne kupe.
Nata.ša KoUak, 8/a,
OŠ Tone Žnidarič, Ptuj J
JESENSKI C AS
Minilo je poletje in v deželo je
prišla jesen.
Jesen je čas, ko kmetje pospra-
vljajo poljske pridelke. Veseli so,
kadar vidijo, da je bila letina do-
bra. Ce se v jesen sprehajaš po
gozdu, slišiš pod nogami prijetno
šelestenje listja. Pogledaš tudi dre-
vesa. Odeta so v najlepše jesenske
barve. Prevladujeta pa svetlo rjava
barva in temno rjava barva. Tudi
klopotci veselo prepevajo in vabijo
v trgatev. Ljudje so veseli, ko vidi-
jo, da so vinogradi, sadovnjaki in
njive polni. Trava je izgubila svojo
prelepo zeleno barvo odela pa se je
v temnejšo barvo. Tudi mi otroci
imamo v jeseni veliko dela. Star-
šem pomagamo pri nabiranju ja-
bolk, hrušk in poljskih pridelkov.
Veseli smo takrat, ko lahko živino
odpeljemo iz hleva na travnik. Ko
pasemo, uganjamo razne norčije.
Najbolj veselo pa je takrat, ko
pečemo kostanj, krompir in jabol-
ka. Ptice selivke sedijo na
električnih drogovih. Kmalu bodo
tudi te odletele v toplejše kraje.
Živali v gozdu se pripravljajo na
zimo. Iščejo si zavetja inlirano.
Veverica, polh in medved in še
druge živali se pa pripravljajo na
zimsko spanje.
Želim si, da bi preživela in vide-
la še veliko lepot narave v jeseni.
Mirka šoba, 6. b
OŠ ,,Maksa Bračiča" Cirkulane
MOJA BABICA — NAJSTAREJ-
ŠA KRAJ ANKA (Opis)
Moja babica je doma v Podvin-
cih. Stara je 82 let. Ima sive lase,
spletene v dve kiti. Babica je sred-
nje postave, veselega obraza in ima
rada otroke. Hodi še pomagat de-
lat drugim ljudem. Rada hodi na
izlete, ki jih organizira krajevna
skupnost. Letos za dan žena, je
dobila darilo, ker je bila najstarej-
ša na proslavi. Rada je med ljudmi
in se z njimi veseli. Včasih nas tudi
obišče.
Želel bi, da bi še dolgo živela in
bila zdrava.
Boris šilak 4. b
OŠ Franc Osojnik Ptuj
VESELI DOGODKI IZ POClT-
NIC
Zelo sem se veselila počitnic.
Med počitnicami sem bila dvakrat
na morju. Prvič s taborniki. Bilo
je zelo lepo. Spali smo v šotorih,
igrali smo se različne družabne ig-
re, ponavadi ob večerih. Veliko
smo plavali in tekmovali, delah
veščine in tudi dežurali smo od de-
setih do polnoči. Na taborjenju
sem spoznala veliko prijateljev, ki
jih še zdaj srečujem.
Drugič sem šla na morje z ma-
mico in očkom v Borik pri Zadru.
Tudi tam sem imela dve prijatelji-
ci: Darjo in Sabino. Počitnice so
zelo hitro minile.
Tina Perger 4. a
Ko smo bili na Malem Lošinju,
smo šle nekega dne na Susak. V
pristanišče smo morali iti že zgo-
daj. Ko je ladjica priplula na sredo
morja je začelo škropiti. Na otoku
so bile ulice ozke. K cerkvi, ki je
na vrhu hriba, vodijo stopnice iz
kamna. Susak je peščen otok.
Zene hodijo po otoku v nogavicah,
v debelih bluzah in krihh. Sence
nima skoraj nič, zato sem zelo
težko hodila. Komaj sem čakala,
da gremo nazaj. Ko smo se vračali,
nam je neka žena pOnujala vino.
Na ladji sem vročino prenašala
lažje, ker je bila senca in je pihljal
veter.
Iza Ciglenečki 4. a
Bila sem na morju v Premanturi
blizu Pule. Z mano so bili očka,
mami, sestrica in babica. Živeli
smo v prikolici.
Lepo mi je bilo, ko sem priveza-
na na vrv plavala za jadmko.
Včasih smo šh na sladoled, dobila
sem tudi štiri kepice. Imeli smo
sosede iz Kranja. Za prijatelje sem
imela Luka, Saro in sestrico Va-
njo. Na plaži so bili tudi nudisti.
Blizu naše parcele so taborili
Cehi. Bili so študenti. S seboj so
prinesli kitare. Zvečer so nam peli
češke pesmi in zraven igrali. Moj
očka je imel rojstni dan in takrat
so se še posebej izkazali. Sli smo
tudi v Pulo.
Na vrtu ob morju imamo
lubenice. Poleti nam niso dozorele,
ker smo jih prepozno posejali. Se-
daj so gotovo že zrele. Soda, da je
do Pule tako daleč!
V počitnicah mi je bilo lepo,
vendar sem se tudi veselila začetka
šole.
Nina Meško 4. a
OŠ Franc Osojnik
BILI SMO V ZAGREBU
V četrtek zgodaj zjutraj nas je avtobus popeljal v Zagreb.
Najprej smo si ogledali tehnični muzej. Občudovali smo kopije raket
in vesoljskih ladij, ki so že poletele v vesolje. Bile so velike, čeprav so bile
le makete v zmanjšanem menlu. Nato nas je peljal vodič v prostor, ki je
spt>minjal na veliko kroglo in sem irhel občutek, da sem v središču zemlje.
Posedli smo in začelo se je mračiti, dokler nismo ostali v popolni temi.
Počakali smo še nekaj časa, da smo se navadili na temo. Na stropu so se
začele prižigati zvezde. Cez čas sem imel občutek, da stojim ponoči zunaj
in opazujem zvezde. Vodič nam je pokazal najzanimivejše zvezde in
ix>vedal njihova imena.
Nato smo si ogledali stara prevozna sredstva. Tam so bile makete
starih galej, novejših čolnoc, prvi tanki, mopedi, avtomobili in pa tudi
letala. Po oeledu prevoznih sredstev iz davnine smo šli v umetno narejen
rudnik. Čeprav ni bil pravi, sem imel občutek, da sem rudar globoko pod
zemljo. Rovi so bili podprti z lesenimi podporniki. Vozički so bili
natovorjeni s premogom. Najbolj mi ni bilo všeč, ker je bil nizek strop v
rudniku in sem skoraj ves čas hodil sklonjen.
Naslednja postaja so bili izumi Nikole Tesle. Z zanimanjem smo pri-
sluhnili besedam vodiča, ki nam je pripovedoval, čemu služijo njegovi
dosežki. Nikola Tesla jc bil res pravi genij.
Zdi se mi, da je to prava čarovnija, v resnici pa je bilo le njegovo
znanje, ki ga je s pridom izkoristil in uporabil. Jugoslovani smo lahko
ponosni, da je bil naše gore list. Pomagal je ljudem do lepšega in
udobnejšega življenja.
Po ogledu v tehničnem muzeju smo se odpravili na drug konec
Zagreba. Ogledali smo si zagrebški velesejem. Tam so bile ogromne hale,
v katerih države vsega sveta prikazujejo svoje izdelke in nove dosežke na
področju znanosti. Najprej sem poiskal japonski paviljon, da bi si lahko
ogledal njihove motorje. Na žalost sem naše! samo eno HONDO. Zraven
so bile še čelade, obleke za motoriste in druge stvari.
Bili smo že utrujeni in prilegel se nam je počitek ob dobri hrani in
pijači, kar pa ni bilo poceni. Nato smo se odpravili še v veliko poslopje s
pohištvom, kjer smo posedli v udobne naslonjače in gledali diapozitive.
Tako nam je minil čas in smo počasi morali oditi k Izhodu, kjer smo se
zbrali in se odpeljali domov.
Kristijan Kovač, 8/a,
OS Tone Žnidarič, Ptuj
Tihožitje s sadjem — linorez — Breda Kmetec, OŠ T. Žnidarič
KOMAJ ZAČETEK, PA VENDAR VELIKO NOVEGA
Po dvomesečnih počitnicah je šolo spet napolnil vrvež fantov in
deklet. Višješolci smo izvedeli, da nas je zapustila tov. za BI — KE. Prišla
pa je že nova tovarišica iz Podlehnika. Vse, te ki so prvič prestopili prag
šole, lepo pozdravljamo. Toliko stvari se je zgodilo v prvih šolskih dneh,
da jih še nekaj časa ne bomo pozabili.
Že v začetku smo priredili v KS Olga Meglic športni dan s starši. Bilo
je veliko lepih in zabavnih iger, v katerih smo sodelovali starši, učitelji in
otroci.
Ta dan je KS Olga Meglic praznovala 1. krajevni praznik, na kate-
rem je bil odkrit spomenik borke Olge Meglic. Te prireditve se je udeležil
tudi sin CMge Meglic. Povabili pa smo ga tudi k nam na šolo.
Prišel je v ponedeljek, 13. 9. 1982. Stekel je prijeten pogovor.
Povedal nam je nekaj iz svojega življenja. Učenci smo mu podarili šopek
in intarzijo, izdelano pri lehnSnem pouku. Na koncu smo ga prosili za
avtograme. Z veseljem se nam je podpisal. Nekatere izvenšolske dejav-
nosti so že pričele z dek)m. Po anketinih listih smo ugotovili, da jih je
kar 38. V krožke se že pridno vključujemo.
Med počitnicami so nam uredili tehnično delavnico, in tudi stranišča.
Kot ste nekateri opazili, so ob umivalnikih položili nove ploščice.
Skoraj v vsakem razredu že imamo ocene. Upam, da niso slabe. Ce
pa so, si jih bomo hitro popravili.
Člani dopisniškega krožka želimo vsem sošolcem in drugim učencem,
ki se letos potijo v osnovnošolskih klopeh, čim boljši uspeh v tem šolskem
letu.
Helga Artenjak 7. b
Oš Olga Meglic
UDELEŽIL SEM SE TABORA SUTJESKA 82
Letošnje počiimce so bile zek) bogate. Obiskal sem mnoge kraje v Slo-
veniji. Bil sem na Pohorju, udeležil sem se tabora Sutjeska 82 v Novem
mestu, pri nas je bila teta iz Nemčije. Zame je bilo največje doživetje ta-
bor Sutjeska 82.
Nekega dne me je tovarišica Vavpotičeva vprašala, če bi se udeležil ta-
bora Sutjeska 82. Rade volje sem privolil. 1. julija smo se odpeljali v No-
vo mesto, kjer je bil ta tabor. V taboru so se zbrali pionirji iz cele Jugo-
slavije. Razdeljeni smo bili v brigade. Bil sem v prvi slovenski Artiljerij-
ski brigadi skupaj s pionirji iz drugih republik. Spoprijateljil sem se s Sa-
škom iz Makedonije, Goranom iz Črne gore. Pavom iz Hrvatske, Nedo,
Lidijo . . . Obiskali smo tudi mnoge zanimive kraje: Bazo "O, šmarješke
toplice, Ljubljano, Kumrovec, Žužemberk, Bled, Bohinj, Vogel ... V
taboru smo veliko peli, prirejali zabavne večere, večer smeha in šale, hodil
sem k ročnemu delu. Želel bi še več takšnih srečanj, saj se tako kuje
BRATSTVO IN ENOTNOST vseh narodov. Bilo mi je zelo všeč in srečen
sem da me je šola poslala tja. Razšli smo se s solzami v očeh in z upa-
njem, da se šc srečamo. Sedaj si dopisujem z Nedo, Lidijo, Pavom, Sa-
škem, Goranom . . .
Igor Skerbor, 6/b, 0§ Olge Meglic Ptuj
S PLANINCI SMO BILI NA LI-
SCI
Vstal sem zgodaj zjutraj. Na
avtobus sem prišel zadnji hip. Na
poti nas je spremljala megla. Ob
vznožju smo imeli kratek počitek.
Pot smo nadaljevali do parkirnega
prostora. Od tu smo pešačili. Med
potjo smo opazovali naravo. Ko
smo prišli na vrh, smo malicali. Na
odru se je odvijal program. Pra-
znovali smo dan planincev. Imeli
smo lep sončen dan. Vrnili smo se
zvečer utrujeni in zaspani.
Primož Trop, 3/a,
OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
UTRINKI IZ POČITNIC
Ko je sonce že s polno močjo
začelo pripekati, so se začele težko
pričakovane počitnice. Takrat sem
si rekla: ,,Natalija, letos pa jih
uživaj z veliko žlico!"
Prve dni sem resnično uživala.
Predajala sem se soncu, brala in
klepetala s sestro in mamico. Ka-
dar pa sem se naveličala sonca ali
pa je bilo vreme bolj kislo, sem se
zaprla v svojo sobico, legla na po-
steljo in uživala ob Beatlesih,
Ottavvanu in drugih mojih pevskih
ljubljencih. Včasih pa sem si ob
glasbi želela risanja. Risala sem
ilustracije o prebranih knjigah.
Kasneje so me pritegnile risbice
Sarah Kay in sem jo poskušala
posnemati. Očka sicer pravi, da
imam smisel za risanje, vendar jaz
se tem izjavam samo hudomušno
smejim.
Letos sem se počitnic vesehla že
zato, saj smo načrtovali potova-
nja. Naš cilj je bila daljna Šved-
ska. Ta me je mikala še toliko
bolj, ker mi je sorodnica, ki bi jo
obiskali, ob svojem zadnjem obi-
sku v domovini, povedala toliko
lepega in zanimivega o tej deželi.
Vendar so naši načrti splavali po
vodi. Bila sem zelo prizadeta, saj
sem se tega potovanja zelo veselila.
Zato smo se namesto na daljni
sever, odpeljali na naš južni Ja-
dran. Ustalili smo se v Dubrov-
niku. Vsak dan smo ,.odkrili" kak
nov kraj, novo plažo. Iz Cavtata
sem si za spomin prinesla v kolenu
bodice morskega ježka. Doma sem
potem ,,uživala", ko so mi jih
starši z iglo odstranjevali.
Po prihodu domov pa se je pri-
čelo delo. Dobili smo mojstre, ki
so nam naredili vse, kar je potreb-
no za centralno ogrevanje. Našla
so se tudi dela zame, saj je bilo
treba opraviti tisoč drobnih stvari.
Ce pa se je našel kak prost trenu-
tek, sem se zaprla v svojo sobo in
brala, brala . . . Popolnoma sem
se vživela v vlogo Olge iz
Edinke in uživala ter trpela z njo.
Prebrala sem še precej knjig. Nato
so nas ,,obiskali" še pleskarji.
Zdaj je naše stanovanje spet do-
bilo prejšnjo podobo. Toda, da ne
rečem koliko čiščenja je bilo za
temi mojstri. Zato je bil naš ženski
del družine štirinajst dni kar dobro
zaposlen. Tako sem se izurila v
tem delu, da bi lahko sprejela delo
čistilke. Poleg tega čiščenja pa je
bilo še ,,generalno" pospravljanje
omar in predalov, v katerih je bilo
nakopičeno na kupe stvari, ki niso
bile na pravem mestu ali pa so pri
hiši še samo v napoto.
Sedaj je že vse mimo in po teh
brezskrbnih dneh .se mi samo še
toži.
Natalija Ivanuša, 7/b,
OŠ Olga Meglic, Ptuj
POČITNIŠKE VRAGOLIJE
Bilo je letos avgusta. Vsi smo si
zaželeli pečene koruze. Dogovorje-
no, storjeno. Za čas odhoda smo
določili peto uro popoldan.
Zadolžen sem bil, da prinesem
vžigalice. Ker jih doma nismo
imeli, sem jih moral kupiti. Ob
petih smo se dobili pred blokom.
Bili smo štirje: Matjaž, Boštjan,
Viki in jaz. Medtem ko sta Boštjan
in Viki ,,rabutala" koruzo, sva se
z Matjažem na veliko zabavala ter
preskakovala potoček. Ko je bila
koruza nabrana, smo vsi stekli v
bližnji gozd. Na kup smo namestiU
papir in šibje in zanetih ogenj.
Najprej smo pekli na ognju, pa
nam ni bilo všeč. Zato smo dali
druge klase v žerjavico. Pogo-
varjali smo se in čisto pozabih, da
se koruza peče. Povrh tega, da je
bila koruza vsa črna, smo se opekli
še po prstih. Bili smo kot dimni-
karji, ki so pravkar očistili velike
dimnike.
Ko smo se vračali domov, so se
nam ljudje, ki smo jih srečevali,
smejali. Najbrž so mislili, da se že
dva meseca nismo umivali, ali pa,
da smo ušli ciganom.
Franc Terbuc, 7/b,
OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
ZAČELA SE JE ŠOLA
Bil je meglen dan, ko smo sto-
pali proti šoli. V sebi sem čutila
neko tesnobo. Spreletelo me ie:
,,Zopet v šolo. Uh, kako kratke so
bile počitnice!
Šele tedaj sem začutila, kako
težka je torba. Seveda, dobili smo
dva nova predmeta, nemščino in
srbohrvaščino. Meni je še vedno
najljubši    predmet    slovenščina.
Dobili smo tudi nove učitelje in
učiteljice. Letos imamo ločeno
telovadbo. Meni je to zelo všeč.
Zadala sem si nalogo, da se bom
Dridno učila, da bom tovariška in
da se bom lepo obnašala.
Saška Sagadin, 5/b
OŠ Majšperk
V NOVI RAZRED
V sredo, 1. septembra, je bil
prvi šolski dan. Ko smo prišli v
šolo nas je tovariš Kafel razdelil na
dva oddelka 5/a in b. Jaz sem v
5/b. Dobili smo dva nova pred-
meta, srbohrvatski in nemški jezik.
Imamo predmetni pouk, učijo nas
nove tovarišice, najraje se učim
srbohrvaški jezik. V razredu nas je
deset   dečkov   in   devet   deklic.
Dobih smo tudi enega novega
učenca. To je Iztok. Vključili smo
se v razne krožke. Jaz sem se
vključil v rokometni, namiznoteni-
ški in strelski krožek. Tekmoval
bom tudi v šolski ligi. Med nami ni
nobenega učenca, ki ne bi sode-
loval vsaj pri enem krožku.
Sklenil sem, da se bom pridno
učil in dosegel čim boljši uspeh.
Tako so sklenili tudi moji sošolci.
Trudili se bomo. da bi vsi dosegli
čim boljši uspeh. Ce bo kdo imel
slabe ocene, mu bomo pomagali.
Branko Zupane, 5/b,
OS Majšperk
POČITNIŠKI OCVIRKI
Bilo je lepo, sončno popoldne. Vračali smo se s kopanja nazaj v kamp.
Ker je bilo do njega presej daleč, smo se odpravili kar čez travnike. Vese-
lo sem hodila daleč spredaj pred ostalimi in si prepevala neko pesem. Kar
naenkrat je iz grmovja pred mano prišumelo nekaj črnega. Bila je kača. V
grozi nisem mogla niti zakričati. Stekla sem nazaj, kača pa še kar naprej.
Ko je pritekla za mano mamica in me vprašala, kaj je, tudi kače ni bilo
več.
Zgodilo se je zadnji dan našega letovanja. Bilo je pretežno oblačno
vreme. S čolnom smo se odpeljali iz nekega zaliva, kjer smo se kopali. V
njem je bilo morje mirno. Kar naenkrat pa je postalo zelo razburkano.
Najprej smo mislili, da so valovi nastali zaradi kakšne večje ladje. Iskaza-
lo se je, da ni tako. Naenkrat se nam je približal zelo velik val. Ustrašila
sem se in zamižala. Name je padla voda. Že sem mislila, da se čoln potaph
Ija, ker še tega nisem doživela, sem odprla oči. Ko sem videla, da se čoln
kljub temu ni potopil, se mi je odvalil velik kamen s srca.
To so moji najlepši pa tudi najnevarnejši pustolovski trenutki, ki mi
bodo ostali v lepem spominu!
Karmen Ribič, 7/a,
OŠ Olga Meglic, Ptuj
MOJA POČITNIŠKA DOŽIVETJA
Med počitnicami sem odšel k teti na kmetijo v Hermance. Tam sem
preživel pet tednov mojih počitnic.
Pn teti sem lahko počenjal, kar sem hotel. Zelo sem bil presenečen, ko
sem videl, da je sestrična noseča. Po dveh tednih je morala iti v bolnišni-
co. Dobila je sina. Tega sem bil zelo vesel.
Vsak večer sem lahko pasel kravo in kozo. To delo m.i je bilo všeč.
Moj bratranec ima avto. Tretjo nedeljo v mesecu smo odšli na piknik, v
Zagorje. Tam je imela moja teta brata. Moj stric je zaklal malega kozli-
čka. Peljali smo ga s seboj in ga spekli. Imeli smo se zelo lepo.
Pri sosedovih je živel lovec. Bil je sodelavec mojega bratranca. Njego-
va psica je skotila tri male španjele. Bili so zelo lepi.
Na počitnicah sem preživel nekaj nepozabnih dni. Ko sem se vrnil do-
mov, sem bil vseeno vesel.
Ivan Gavez, 6/b,
OS Olga Meglic, Ptuj.
TEDNIK
- 7. oktober 1982
TELESNA KULTURA IN SPORT - 11
JSRLICUVNICE: DRAVA-FUŽINAR 19:19 (10:7fc
neporažeria
Stadion Drava v Ptuju, gledalcev
10, sodnika Kolmanko in Gomboši
(Murska Sobota);
DRAVA: Farič, Gomilšek,
Rimele, Kelenc 2, Vičar 12 (10),
Galun, Zupane, Kmetec 4,
Miklošič, Sipek 1, Sitsenfraj;
FUZlNAR: Dren. Matitz 4,
Brglez 1, Rek, Bavče, Zafošnik 2,
Kotnik 7 (4), Praznik 3, Eremut 1,
Levar 1.
Sedemmetrovke: Drava 12 (10),
Fužinar 4 (4)
Izključitve: Drava 2, Fužinar 6
min
Članice RK Drava so tudi po
petem kolu tekmovanja v republi-
ški ligi na prvem mestu in edina še
neporažena ekipa. Vendar pa jim je
v nedeljo dopoldan malo manjka-
lo, da bi doživele prvi poraz in io .
na domačem igrišču.
Večji del prvega polčasa je bilo
srečanje izenačeno, proti koncu pa
se je Dravašicam uspelo odlepiti in
povesti s tremi zadetki razlike. Ta ,
del igre so domačinke dobile
zasluženo.
V začetku drugega dela so
domačinke prednost zapravile, zla-
sti po zaslugi slabše igre v obrambi
in premajhne zavzetosti v napadu.
Tako kvalitetna ekipa kot je Fuži-
nar, borbena z dosti znanja, je
omenjene slabosti domače ekipe se-
veda kaznovala in s petimi
zaporednimi zadetki prešla v vod-
stvo 13:15. Kljub slabši igri od
pričakovane se domačinke niso
predale. Sledila je njihova serija
štirih zaporednih zadetkov in vod-
stva 18:16. V tem delu, v zaključku
srečanja, je prišlo do prve in edine
izključitve v domaČi ekipi, na klop
je za dve minuti morala Kmetčeva.
To se je seveda poznalo v napadu in
obrambi. Gostje so znova izenačile
in povedle, vendar je domačinkam
ob koncu uspelo izenačenje.
Neodločen izid je glede na
prikazano igro najpravičnejši. To
so potrdili tudi predstavniki ekip in
sodnika. V domači ekipi je bilo
preveč slabosti, da bi lahko
premagala tako dobro ekipo kot je
ravenski Fužinar. Močno pa se je
poznala odsotnost poškodovane
Radanovičeve, kar je vplivalo tudi
na slabšo igro kril in zunanjih
igralk.
V prihodnjem kolu, v soboto po-
poldan, se bodo igralke Drave v
Cerknem pomerile z Eto. Igrale bo-
do na zmago, dosegle pa jo bodo
lahko le s polno zavzetostjo celotne
ekipe. Kljub zadnjemu mestu Eta
igra namreč vedno bolje. Vendar
pričakujemo, da Drave ne bo pre-
senetila.
1. kotar
Vičaijeva (v skoku) Je tokrat dosegla kar 12 zadetkov (foto B. Rode)
SRL ČLANI: VELIKA NEDELJA->IZOLA 19:14 (9:5)
Zanesljiva zmaga nad.
vodilno ekipo
Igrišče RK Velika Nedelja, gledalcev 200, sodnika A. Vereš in J.
Vereš (Murska Sobota);       ___ i
VELIKA NEDELJA: Lah, Sok 4, Rajšp, M. Bezjak, Sabo 1,1
Gregorin, Rajh 5, Zorko 2, S. Bezjak 6. M. Cvetko 1, F. Cvetko, Baklan; \
IZOLA: Izočnik, Zavratnik 4, Cendak 2, Benčič 1, Antonac,;
Matijaševič 2, Ujčič, BenovJč 1, Barič 4, Andrejašič,   Rakar, Rotar.       \
Igralci RK Velika Nedelja so v deževnem vremenu in na mokrem ter j
spolzkem igrišču v soboto zvečer dosegli lepo in prepričljivo zmago proti;
vodilni ekipi republiške članske lige. To je bila hkrati tudi druga zmaga;
domačinov v prvih petih kolih novega prvenstva.
Na mokrem in spolzkem igrišču so se domačini znašli neprimerno \
bolje od gostov ter večji del srečanja vodili tudi s šestimi zadetki razlike. :
Igralci Izole so le na trenutke dokazali, da so za novinca v ligi dobro;
pripravljena ekipa. Srečanje je bilo na trenutke, zlasti med domačimi;
igralci, preveč živčno — popolnoma brez potrebe. Morda je na nekatere
igralce preveč vplivala bučna domača publika. Vzrokov za živčnost in
napetost ni bilo, saj so gostje igrali izredno fer in korektno. V domači
ekipi se je z odličnimi obrambami izkazal vratar Lah, pa tudi ostali igralci;
so k zmagi dodali svoj delež. \
Ekipa Velike Nedelje je po petih kolih s štirimi točkami na osmem ]
mestu, v soboto pa se bo v Smartnem pri Litiji pomerila z Usnjarjem.
1. kotar j
Srečanje za pokal mladosti i
v pokalnih srečanjih so se v torek zvečer igralci RK Velika Nedcljaj
doma pomerili z Aero — Celjem, članica Drave pa včeraj doma zj
Velenjem.
1. k. i
Skorba-Zg. Polskava 6:1
Po lepem sončnem vremenu sta se v Skorbi pomerili ekipi NK<
Skorba in NK Zg. Polskava. Gostje so povedli v 5 minuti, domači igralci;
pa izenačili v 16. minuti. Po tem so domači začeli igrati borbeneje, gostje,
pa so se uspešno branili do 37 minute, ko so prejeli drugi zadetek. V ;
drugem polča.su so igralci Skorbe zaigrali boljše in v 48. minuti dosegli!
tretji zadetek. Po tem so bili gostje čisto demoralizirani, igrali so;
nepovezano, zato so domačini v 56. minuti dosegli 4. zadetek, f)et minut \
za tem peti zadetek in v 79 minuti je Skorba dosegla šesti zadetek in takoj
visoko porazila goste iz Zg. Polskave. Pri domačih je najzaslužnejši I
Vogrinec, pri gostih pa vratar, ki je klub šestim zadetkom odlično braniki
Srečanje je dobro vodila sodniška trojka Ivančič, Ivanuša, Hasimaii.       •
TI
KOŠARKA
Priprave na novo sezono
članski ekipi K K Ptuj se zavzelo pripravljata na novo tekmovalno sezono, ki
se bo pričela v začetku prihodnjega meseca. V klubu so se ixlločili. da bodo več
pozornosti kol doslej namenili moSkemu delu.
Fanije. ki jih vodi Aco Kravina. so s pripravami začeli v začetku septembra
ter v prvem delu največ pt)zomoMi namenili telesni pripravi. Sedaj pa s trikratno
vadbo na leden izboljšujejo individualno tehniko igralcev, pričeli pa so tudi z
uigravaniem ekipe, ki bo nastopala v vzhodni skupini druge republiške košar-
karske lige. Kader za prihodnjo sezx)no sestavlja 16 igralcev, ki na treningih delajo
zavzelo, saj je njihov cilj prvo mesto in s tem uvrstitev v enotno republiško ligo. Ne
bo lahko, .saj je prvi kandidat za najvišje mesto šoštanjska Elektra. kije v prejšnji
sezoni nastopala v prvi republiški ligi. Ptujska ekipa bo v primerjavi s prejSnjo
sezono močnejša. Ob postopni vključitvi nekaterih mlajših perspektivnih igralcev
jc njiho\ e vrste okrepil znani mariborski košarkar Volmajer. izkušeni igralec, član
branika. Razveseljiv pa je tudi povratek Reša (po operaciji meniskusa) in more-
Še mesec dni do nove sezone v košarki
(foto I. kotar)
bitnem prihodu Bursiča iz Maribora bo ekipa močno pridobila na višini. Po-
membno pa je. da bo za mesta v prvi peterki zelo močna konkurenca, saj sc bo v
kratkem vrnil tudi Marčič. Tako bodo Plujčani lahko igrali veliko hiu-eje. odloč-
neje in bolje. Pred člani je sedaj vrsta prijateljskih srečanj, kar dve na teden. Tako
se bodo danes zvečer v Mladiki pomerili z republi.škim ligašem Cbmetom iz
Slovenskih Konjic. Srečanje se bo pričelo ob 19. uri.
Članice bodo v prihodnji sezoni nastopale v drugi republiški ligi. Ob stan-
dardni ekipi so v delo vključili tudi nekaj mlajših igralk, t^o da imata trenerja
Dušan Seničar in Bojan Bedenik v kadru kar 19 igralk, ki pa bodo zaradi mladosti
lahko nastopale tudi na tekmovanjih mladink in pionirk. Vadba poteka že od
tabora v Kaštel Starem, pred ekipo pa je sedaj še vrsta prijateljskih srečanj z
močnimi nasprotniki.
Še to. Ekipa mladincev KK Ptuj seje po sobotni izdami zmagi proti Pomurju
uvrstila v republiško ligo, saj je v vzhodni skupini osvojila četrto mesto.
1. kotar
NOGOMET
Zmaga Aluminija,
poraz Drave
Torej, polovičen izkupiček z^ naša moštva v nedeljskem rednem kolu v
vzhodni območni republiški ligi.
ALUMINIJ-UUTOMER 3:1 (1:0)
Nedeljsko srečanje na stadionu v Kidričevem ni bilo kvalitetno, svoje pa je s
čudnim kriterijem sojenja prispeval tudi sodnik Abraham iz Murske Sobote.
Igralcem je v le na trenutke ostrem srečanju podelil kar dva rdeča in šest rumenih
kartovnov. vsaki ekipi po polovico, torej rdeč in tri rumene kartone. Podeljeval pa
jih je za vsako malenkost. Po prikazani igri je bilo srečanje enakovredno, domačini
pa so bili v zaključku bolj spretni in zmagali čeprav bi lahko bilo tudi obratno. Prvi
zadetek za .Aluminij je v 35. minuti po veliki napaki obrambe Ljutomera (ne-
previdno vračanje žoge vratarju) dosegel Kozoderc. Po izenačenju v začetku
drugega polčasa pa so domačini v zaključku dosegli dva zadetka. Najprej je Kokot
dobro z.adel s prostega strela, nekaj minut za tem pa je končni rezultat z lepom
samostojnim prodorom postavil Špehonja. ALUMINIJ: Milošič. Selinšek, Kokot,
Kozoderc. Panikvar, Jaušovec, §. Dončec, Pignar (Ivančič). Špehonja, Skrjanec,
Letonja (Fruk)
FUŽIN AR-DRAVA 1:0(1:0)
Dravaši so na Ravnah igrali dobro, vendar so bili pred domačimi vrati zelo
nespretni. To zlasti velja za drugi polčas. DRAVA: Simonoč. Murata, Potočnik,
Kralj. Malek. Hameršek (Weingartner), Krajnc, Vindiš, Žimik (Emeršič), Čeh,
Vrabl.
V prihodnjem kolu se bodo igralci Drave doma pomerili z Dravinjo. Aluminij
pa v Poljčanah z Bočem. Aluminij je trenutno tretji, Drava pa deseta. Med tednom
je Drava v pokalnem srečanju doma z 2:1 premagala Ljutomer, Aluminij pa je v
gosteh izgubil z Muro, rezultat je bil 3:0 za republiškega ligaša.
1. koUr
Partizanski mnogoboj
TVD Partizan Ptuj je 27. septembra na stadionu Drava izvedk> tekmovanje
oziroma preverjanje telesnih sposobnosti v partizanskem mnogoboju. Udeležilo se
ga je 5 žensk in 18 moških. Tako kot na prejšnjem tudi na tokratnem preverjanju
udeležba ni bila dobra. Zakaj je temu tako? Gotovo je vzrokov več, med njimi
nepoznavanje tega našega načina tekmovanja s samim seboj, pa tudi nezainte-
resiranosl naših občanov za redno telesno vadbo. Radi smo gledali trimsko
televizijo in druge podobne igre. vendarsamo gledali. Od tega smo. vsaj tako lahko
sklepamo po odzivu na trimske prireditve odnesli bore malo ali pa kar nič. Kljub
temu pa je prav, da s takšnimi in podobnimi akcijami nadaljujemo.
Judi udeleženci tokratnega preverjanja so merili svoje sposobnosti v teku na
2400oziroma 1600 metrov, dvigovanju trupa, globokem predklonu na klopi, skoku
v daljino z mesta, teku na 50 metrov, skratka v enostavnih in lahkih disciplinah kot
je tudi met ročne bombe v cilj.
Udeleženci so na osnovi doseženih rezultatov in svoje starosti osvojili eno
zlato, 16 srebrnih in šest bronastih značk partizanskega mnogoboja.
1. kotar
Skok v daljino z mesia
(foto B. Rode)
Moškanjci-
Sp. Polskava 2:3
v sredo sta se v Gorišnici za jugoslovanski pokal pomerili ekipi Mo-
šanjc in Sp. Polskave. Pred malini številom gledalcev je igra bila zanimiva
in borbena. Gostje so prvi povedli, domači igralci so izenačili in nato pa
povedli. Niso pa imeli moči do konca tekme in so borbeni gostje najprej
izenačili, 10 minut pred koncem pa dosegli tretji zadetek in se uvrstili v
naslednje kolo.
Srečanje je dobro vodil sodnik Ivančič. TI
Markovci-Gerečja vas
2:4
V Markovcih pred malim številom gledalcev in na zelo slabem igrišču
sta se v petem kolu medobčinske A lige pomerili Markovci in Gerečja vas.
Gostje so odločno igrali na zmago in s svojo borbenostjo in boljšim teh-
ničnim znanjem tudi dosegli zadetek, pred koncem polčasa so domači ize-
načili. V drugem polčasu so domačini igrali dobro in povedli, to pa ni de-
moraliziralo gostov, ki so še boljše zaigrali in po odlični akciji Raduliča je
Lučka dosegel izenačenje. Po izenačenju so domači igralci popustili in
dober Radulič je pripravil dve priložnosti, ki so jih njegovi soigralci izko-
ristili in visoko premagali domačine. Sodnik Kolarič je dobro vodil sreča-
nje. TI
hi ii\ reioMia—
STKValpovka6:10
V nedeljo. 3. oktobra sta v Ptuju na prijateljskem srečanju merili
svoje moči moški članski ekipi NTK Pctovie in STK Valpovke. To je bila
za ptujske igralce preizkušnja pred pričetkom republiške lige, v katero so
se uvrstili prejšnjo sezono.
Igralcem STK Valpovke. ki se borijo za prvo mesto v hrvaški
republiški ligi. so se Ptujčani dobro upirali. Za NTK Petovio so igrali Ivo
Sklizovič in Damjan Samojlenko. ki sta po dvakrat zmagala, ter Jernej
Štimen in Evgen Ved lin s po eno zmago.
V .soboto, 2. oktobra je v Ptuju potekal drugi republiški selekcijski
turnir mladink prve. druge in tretje skupine. V prvi skupini so Ptujčanke
Sonja Marinkovič, Tamara Kampuš in Valerija Novak zasedle peto,
.sedmo in deveto mesto.
Najmljaši člani NTK Petovie so se v soboto, 2. oktobra udeležili
selekcijskega turnirja za mladinke in mladince severovzhodne regije. V
prvi skupini mladink je komaj devetletna Simona Jaušovec zasedla
odlično tretje mesto za Golenkovo (Lendava) in Vogrinčevo (Sobota).
Bojana Ratajc je bila v drugi skupini četrta. Nekoliko slabše so se uvrstili
fantje. Boštjan Novak v drugi skupini na osmo mesto, v tretji skupini pa
Igor Džankič na peto in Mitja Žuran na osmo mesto. UM
TURNIR KADETSKIH REPREZENTANC
V Ptuju zmaga domačinov
v okviru dnevov slovenskega mladinskega nogometa, akcije NZS za
popularizacijo in dvig kvalitete v mladinskem nogometu, je bil pred kratkim v
Ptuju turnir reprezentanc Celja, Slovenskih Konjic in Ptuja. Kadetske reprezen-
tance so sestavljali najboljši mladi nogometaši omenjenih občinskih ali medob-
činskih zvez.
V prvem srečanju je reprezentanca MNZ Ptuj z 2:1 premagala Slovenske
Konjice. Z istim rezultatom so nato Konjičani premagali reprezentanco Celja. V
odločilnem srečanju za prvo mesto pa so domači reprezentantje brez težav ugnali
Celjane s 5:0. Vsa srečanja sta na stadionu Drava vodila sodnika Jeušovar in
Jemejšek.
S srečanja Slovenske Konjice—Ptuj
(foto M. Ozmec)
Kadetsko reprezentanco MNZ Ptuj je vodil Anton Korošec iz Poljčan,
zmagala pa je zasluženo, čeprav se je močno poznala neuigranost. Turnir je
pokazal, da obetaven nara.ščaj veliko obeta. Z vztrajnim in kvalitetnim delom se
tako za boljšo kvaliteto nogometa na tem območju ne bi smeli bati. Seveda pa je
vse odvisno od dela.
V selekciji MNZ Ptuj so nastopili: Ramšak, Košič, Ivančič, Rojs, Serdinšek,
Artenjak, Hentak, Strel, Rilonja, Falež, Finžgar, Vogrinec, Zupanič, Emeršič in
Čančar. 1. kotar
Mladinski in pionirski rokomet
V soboto in nedeljo so se nadaljevala tudi tekmovanja v republiških pionir-
skih in mladinskih ligah.
Pionirke RK Drava so v Velenju sodelovale na enem izmed turnirjev za
republiško prvenstvo. Najprej so izgubile s Šmartnim (3:8), nato pa visoko s 15:3
premagale vrstnice Fužinarja z Raven. Za RK Drava so nastopile: Gregorec,
Plohi. Jurič. Podpadec. Poharič. Snajder. Malek, Sever, Fridl, Sirovnik in
Zupane.
Pionirji >o na turnirju, kije bil v E*tuju, izgubili z Veliko Nedeljo (5:10), z
Aero-Celjem pa igrali 8:8. Nastopili so: Matjašič. Žmavc, Terbuc, Kocmut,
Pliberšek. Mere, Pavlic, Vrbnjak. Klanečck. Potočnik, DraSkovič in Žižek.
Mladinke RK Drava so v soboto na domačem igrišču zasluženo izgubile z
mariK)rskim Branikom z 9:18. Igrale so: Gregorec. Gomilšek, Lah, Sipek.
Majcenovič. Štehamik. Cizerl. Župec. Korošak. Lašič in Hentak.
Neuspešni pa so bili tudi mladinci, saj so jih v nedeljo dopoldan v Ptuju
premagali tudi Bakovci in sicer s 17:14. Drava: Milunič. Tumpej, Vukašinovič,
Gobec. Korpar. Habjanič. Klarič. Žmavc. Terbuc, Žemljic. I. k.
Pionirska šola rokometa
V rokometnem klubu Drava nadaljujejo z izvedbo programa vadbe za
najmlajša rokometaše in rokomeiašice. Tako so znova z.ačeli s pionirsko šolo, ki
dela po strokovnem programu \n v skladu s strokovnimi usmeritvami v .sloven-
skem rokometu. Ker pn selekcioniranju vseh otrok m moč zajeti, vabijo v šolo
mlajše pionirke in pioniije. letnike 1970. 1971 in 1972. Pionirji vadijo v torek in
četrtek, pionirke pa v ptinedeljek in sredo, oboji od 16. ure do 17.30. Vadba
polekanastadionu Drava in. v dvorani Mladika.       ^ .... ^-^^
12 - ZA RAZVEDRILO
7. oktober 1982 -
TEDNIK
TEDNIK -7- oktober 1982
OGLASI IN OBJAVE - 13
Trnovska vas je
praznovala
»Naš krajevni praznik obeležuje dcvgodek v letu 1942, ko so imeli
24. maja zvečer pomemben sestanek OFob trnovskem bunkerju to je
ob cesti Trnovska vas—Vitomarci. kjer danes stoji spominsko obeležje.
Sestanek je vodil Jože Lacko. Spominjamo pa se tudi prvih žrtev
fašističnega nasilja Fra.sovih. Brunčičevih in Slodnjakovih.« nam je ob
našem obisku dejal Janko Murko — predsednik .sveta KS Trnc)vska
vas. Tam so minulo nedeljo slovesno proslavili krajevni praznik in ob
tej priložnosti predali namenu dva pomembna objekta — novo pošto s
telefonsko centralo, ki že koristno služi krajanom Trnovske vasi in
sosednjih Vitomarc ter obnovljeni zadružni dom v katerem ima svoje
skladiščne in druge prostore ptujska Kmetijska zadruga.
Na slovesnosti so se zbrali krajani v novem domu. ki pa še žal ni
povsem nared. Te dni še dobiva novo zunanjo podobo, potrebno pa je
se kupiti ustrezno opremo.
Kljub temu, ua so na tem območju Slovenskih goric naredili
veliko v zadnjih letih, dobili so tudi novo—sodobno šcmo, bi radi še
novo trgovino, ki ima predvidene prostore v stari .šolski zgradbi, zlasti
pa dokončno asfaltirano cestno povezavo z Lenartom, ker — kot
pravijo postaja življenje neznosno ob mogočnih oblakih prahu, ki se
dvigajo ob dosedanji makadamski cesti.
mš
Ptujčani na Novosadskem
sejmu
Ptujsko turistično-gostinsko gospodarstvo se bo letos prvič skupno
predstavilo na 15. tradicionalnem .sejmu lova, ribolova, športa in
turizma. Dogovorjeno je, da bodo sodelovale Ptujske toplice, TOZD
Gostinstvo »Haloški biser«. Motel Podlehnik, Hotel Ormož. TA
Petovio in Turistično društvo Ptuj.
Osnovni motiv sodelovanja je predstavitev ponudbe ptujske
občine. Sodelovanje je pomembno tudi za to, ker je ptujsko onmočje
zelo zanimivo za turista iz Vojvodine. Statistika nam pove, da od tam
prihaja veliko gostov. V okviru sejma, ki bo trajal do 21. oktobra bo
delovala tudi turistična borza. Zanimivo je dodati še, da na sejem
poleg agencij, prihajajo tudi predstavniki sindikalnih organizacij, ki
prav tako organizirajo izlete.
Ptujski {predstavniki bodo na sejmu delovali pod okriljem turistič-
nega društva Ptuj. Vsak udeleženec pa prevzema tudi določene stroške
za sejemsko udeležbo.
"Na sejmu bodo Ptujčani predstavili tudi dva filma in sicer: KLIO
in Ptujska dežela.
MG
RADIOKLUB DUSAN KVEDERT0IVIA2 PTUJ
V soboto jesensko prvenstvo
člani ptujskega radiokluba Dušan Kveder— loma/ st) pripravili
jesensko prvenstvo ARG ZRS 1982, To je tekmovanje v amaterskem
radiogoniometriranju — lovu na lisico (ARG) in bo prvič organizirano
na območju ptujske občine. Tekmovanje bo v soboto, 9. oktobra, s
Bričetkom ob 9. uri na območju krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj.
•b.sega elemente orientacije na zemljišču, krosa in goniometriranja
(merjenja kotov) — iskanje skritega oddajnika in je zanimivo za vse
starostne strukture.
Namen tekmovanja je tudi v tem, da seznanja vse zainteresirane
strukture, predvsem pa vzgojne ustanove z možnostmi razvijanja
prostih tehničnih aktivnosti v tekmovalne, ki se lahkt) vključujejo v
organizacijo športnih dnevov, obrambnih aktivnosti ali kot samostojna
dejavnost v okviru tehničnih aktivnosti.
Člani ptujskega radiokluba želijo, da si tekmovanje ogleda čim
večje števiU) učencev in učiteljev, vabijo pa tudi ostale občane.
Svetovni dan turizma - 27. september
Tiho in neopazno smo šli mimo tega datuma, ki je rojstni dan
.svetovne turistične organizacije. Organizacija je bila namreč ustano-
vljena 27. septembra 1979. Danes je v svetovno turistično organizacijo
vključenih ze prek 100 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Njena
osnovna vloga pa se poudarja z nalogami ohranitve kulturne krajine,
obrarnbe miru in širjenja mcd.seboincga razumevanja.
Žal pa prepc^gosto turizem gledamo skozi ekonomski prispevek,
ne vidimo pa njegovega pomena v sociolo.škem, družbenem, huma-
nem in drugem vidiku. Ni turizem samo denar, turizem je smisel za
naravo, smisel za spoznanje lepote in sposobnost za izboljšanje med-
človeških odnosov, le velik"ambasador miru.
Na 27. .september — svetovni dan turizma seje spomnil le malo-
kdo, v Ptuju je bilo to turistično društvo Ptuj.
„............___................... ......   .........MC,
SERGEJ KRAIGHER V TGA KIDRIČEVO
Ptujsko občino sta v ponede-
ljek. 4. oktobra obiskala član
predsedstva SFRJ Sergej Krai-
gher in članica sveta federacije
Lidija Sentjurc. Zjutraj sta ob-
iskala tovarno glinice in alumini-
ja Boris Kidrič v Kidričevem,
kjer sta si najprej ogledala proiz-
vodnjo glinice in primarnega
aluminija ter prostore nove livar-
ne. Zatem pa je bil v sejni sobi
organov samoupravljanja pogo-
vor s predstavniki delovne orga-
niz.acije in družbeno političnih
organizacij TGA, slovenjebistri-
škega Impola in sozda Unial.
Uvodoma je glavni direktor
TGA, Franjo Gnilšek predstavil
sedanje stanje v tem kolektivu.
Poudaril je predvsem težave s
katerimi se srečujejo zaradi neza-
gotovljene dobave surovin —
tako zunanjega kot z domačega
trga. Precej besed .so namenili
tudi dohodkovnemu povezova-
nju v okviru SOZD Unial in
medsebojnemu sodelovanju med
posameznimi TOZD v okviru
TGA Slednje je namreč zadnje
čase manj uspešno, kar pa v
precejšnji meri situacijo še po-
slabšuje.
Sergej Kraigher se je zanimal
predvsem kako je z ekonomič-
nostjo £roizvodrye pri sedanjem
obsegu 45.000 ton aluminija
letno. Zanimalo ga je tudi, kako
so v TGA uspešni pri realizaciji
izvoza, kako je z razpoloženjem
delavcev, z ekološkimi pogoji in
podobno. Ob koncu je ugotovil,
da se kljub vsem težavam v TGA
zavedajo resnosti položaja in da
si v sodelovanju z družbeno
političnimi organizacijami kljub
vsemu trudijo odpraviti vse tiste
nepravilnosti, ki vplivajo na to.
Dokončno je treba onesposobiti
vse tiste sile, ki mislijo drugače. Z
vsemi silami se moramo boriti za
večjo produktivnost, za kar je
odgovoren vsak posameznik, pri
reševanju energetske krize pa
smo prisiljeni vložiti maksimalni
napor, da bomo z varčevanjem in
drugirui spremljajočimi ukrepi
uspešnejši kot do sedaj. _
V Kidričevem se sicer trudijo,
da bi porabo energetskih virov
zmanjšali, saj potekajo dogovori
o možnostih priključitve na slo-
vensko plinsko omrežje. Tako bi
bistveno zmanjšali porabo mazu-
ta. Za zmanjšano porabo elek-
trične energije pa bo treba poča-
kati do modernizacije proizvod-
nje primarnega aluminja. Usoda
te pa je še zmeraj negotova.
M. Ozmec
Sergej Kraigher in Lidija Šentjurc med pogovorom v TGA Kidričevo.
ZAKLJUČNA SEJA SKUPŠČINE ZMDA SLOVENSKE GORICE 82
BOGATA ZAPUŠČINA BRIGADIRJEV
Na letošnji zvezni MDA Slovenske gorice 82
je od 6. junija do vključno 28. avgusta sodelo-
valo 505 brigadirjev, ki so bili združeni v 13 bri-
gadah. Brigadirji so delah v treh izmenah po 28
dni, v drugi izmeni pa je sodelovala tudi
specializirana brigada Rdečega križa Slovenije.
Vsa dela, ki so jih opravljali na območju ptuj-
ske in lenarške občine — kopali so jarke za pri-
marne in sekundarne vodovodne cevovode — so
ovrednotena na okoli 19 milijonov din. Tako so
v vseh treh izmenah izkopali 16 km jarkov, od
tega na območju ptujske občine 10, na območju
lenarške pa 6 km. Razen tega so skupaj z
domačini v posameznih krajih opravili več
udarniških akcij. V lenarški občini so brigadirji
tesno sodelovali z izvajalcem del Vodovodom iz
Maribora, na območju ptujske občine pa: so so-
delovali z izvajalcem tozd Nizke in hidrogradnje
Komunalnega podjetja Ptuj. V prihodnjem letu
nameravajo razširiti akcijo še na slovenskobi-
striško občino. Razen tega je treba poudariti še
sodelovanje brigadirjev s klubom brigadirjev
Franc Belšak — Tone iz Ptuja, pa seveda s pri-
padniki ptujske in mariborske garnizije.
Navedli smo vse osnovne podatke o poteku
letošnje ZMDA Slovenske gorice, o čemer so
uvodoma razpravljali na zaključni skupščini
ZMDA v sredo, 29. septembra. Obrazložitev k
uvodnemu poročilu je podal predsednik skup-
ščine akcije Savo Kozjak in ob koncu poudaril,
da so bili brigadirji enako uspešni tudi na pod-
ročju interesnih dejavnosti.
V imenu republiškega centra za MDA pri RK
ZSMS se je vsem delegatom sodelujočih brigad
in vodstvu akcije zahvalil za uspešno izvedeno
brigadirsko poletje Janko Lah. Se posebej seje
zahvalil vsem ostalim, ki so kakorkoli sodelova-
li pri izvedbi letošnje akcije.
Po potrditvi finančnega poročila o poslova-
nju ZMDA Slovenske gorice 82 so nekaterim
zaslužnim organizacijam in posameznikom
podelili priznanja. Brigadi Ivo Lola — Ribar iz
Sremske Mitrovice ter Zivko Matic iz Metkovi-
čev pa so predlagali za najvišje akcijaško
priznanje v Jugoslaviji — zvezno plaketo
Veljko Vlahovič.
M. Ozmec
Delegati in gostje za zak^učni seji ZMDA Slovenske gorice 82
Brigadirji letošnje akcije s skupino predstavnikov izvajakev del na ob-
močju ptujske občine — komunalnega podjetja Ptuj, s katerimi so letos
še posebej dobro sodelovali.
»Brezplačni" preventivni tehnični pregledi vozil
Svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu SO Ptuj je v
sodelovanju s člani ZŠAM Ptuj,
AMD Ptuj in Kidričevo ter mili-
čniki postaje milice Ptuj izvedel v
dneh od četrtka 23. do vključno
sobote 25. septembra preventivno
akcijo preverjanja tehnične
brezhibnosti motornih vozil v cest-
nem prometu.
Rezuhati so več kot porazni, si-
cer pa poglejmo jih: V treh dneh
so člani komisij pregledali 166 ose-
bnih avtomobilov, od katerih je
bilo tehnično brezhibnih le 66. De-
set avtomobilov je imelo napake
na zavornih mehanizmih, 13 na
krmilnih, 15 na pnevmatikah (izra-
bljenost), ter 56 na svetlobnih in
signalnih napravah.
Od 22 pregledanih tovornih vo-
zil, so bili tehnično brezhibni le 4
tovornjaki, od 18 pregledanih
traktorjev le eden, od 5 motornih
koles je bilo brezhibno le 1, od 28
koles z motorjem pa le 5.
Na srečo je bila akcija le pre-
ventivna, čeprav so v njej sode-
lovali tudi miličniki. Upajmo le,
da bodo njihova opozorila zalegla
in da bodo vsi tisti vozniki, ki se
vsak dan- vozijo s tehnično
pomanjkljivimi vozili svoje in
napake vozila odpravili. Sicer pa,
do konca leta obljubljajo še več
akcij in vse prav gotovo ne bodo
samo preventivne?
Člana komisije pri pregledu kolesa z motorjem J
Vreme zagodlo kmetijcem
Vreme, ki nam je bilo letošnje leto resnično naklonjeno in je-
prispevalo k izredno dobri letini, nam jo je zadnje dni zagodlo. Ko'! to i
pišemo ni mogoče trditi, koliko časa bo takšno vreme še trajalo, slišati pa j
je bilo napoved, da lahko trajnejše lepo vreme pričakujemo po 10. okto-'
bru. Uradni začetek trgatve je tu in tudi gniloba se utegne pojaviti, zato
bo potrebno pridelek pospraviti kljub morebitnemu rosenju ali blatu.       i
Na poljih je še večina sladkorne pese, koruze, nastopil je tudi čas
setve. Za vse to bo potrebnih še precej lepih dni, upajmo, da se bodo-
napovedi vremenarjev uresničile. JB
Razstava o stavkah v Ptuju
Ljudska in študijska knjižnica Ptuj je od 7. do 31. oktobra
pnpravila knjižno raz,stavo STAVKE NA SLOVENSKEM DO
II. SVETOVNE VOJNE v prostorih študijskega oddelka vsak
dan od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 12. ure. Razstava je
pripravljena iz razpoložljivega gradiva, ki ga hrani študijski
oddelek. Ogled je prost. Uprava knjižnice
ŽIVAHEN POGOVOR
S KMETI
Popoldan sta Sergej Kraigher in Lidija Šentjurc obiskala Ivana in
Julijano Emeršič, v Gradišču. KS Cirkulane ter se v njuni hiši, namenjeni
kmečkemu turizmu, pogovarjala s kmetovalci, člani in kooperanti obeh
zadrug ter mesokombinata Perutnina Ptuj. Kmetje so v sproščenem
pogovoru povedali o svojih dosežkih v zadnjem letu brezobotavIjanja pa
Sergeja Kraigherja in LM^o Šentjurc so v Gradišču pogostili po
tamkajšnjem običaju s kruhom, orehi, medom in žganjem.
nanizali tudi vse težave, kijih pestijo. Med težavami niso mogh mimo
velike razdrobljenosti parcel, kar je po mnenju razpravljalcev največji
vzrok za neuresničene planske obveze tako na področju pridelovanja
p.šenice kot sladkorne pese. Potamali so o nerešenih vprašanjih na
področju socialne varnosti kmeta, o težavah pri izvedbi melioracijskih in
koma.sacijskih načrtov, pri intenziviranju kmetijske proizvodnje in tako
dalje. Kmetje so priznali, daje precej vzrokov za številne probleme pri
njih samih oziroma v družbi, ki v preteklosti ni posvečala kmetijstvu
prave pozornosti ali kot je nekdo dejal, »nihče nas ni vzgajal za kmetijsko
proizvodnjo.« Posledice so sedaj tu in le z vztrajnostjo jih bomo lahko
odpravili. Med uspehi, ki so jih dosegli, so izpostavili predvsem uspehe^
na področju živinoreje.
Tovariš Sergej Kraigherje na koncu pojasnil razmere v Jugoslovan-,
skem merilu in menil, da so težave kmetijcev v ptujski občini sestavni del
celotne jugoslovanske problematike na tem področju, da pa je mogoče
izločiti določene specifične probleme, značilne za naše kmetijstvo. Dejal
je, da se bo moralo tudi naše kmetijstvo usposobiti za vključitev v
mednarodno delitev dela, to pa bo mogoče doseči le z vestnejšim
pristopom k intenzivnejšemu obdelovanju zemlje. Dejal je tudi, da
rešitve ne moremo iskati v zvišanju zemljiškega maksimuma, kot ne-
kateri zahtevajo. To bi bilo sicer za nekatere ugodno, v celoti gledano pa
pomeni to problem zaposlovanja. V tej smeri torej rešitve ne moremo
iskati, lahko pa jo v boljšem obdelovanju zemlje, ki še zdaleč ni izkori-
ščena......................m
ČRAIA KRONIKA
v tednu od 27. septembra do vključno 5. oktobra so miličniki postaje
milice Ptuj in oddelkov posredovali le v dveh prometnih nesrečah in pri tem
zabeležili eno hujšo in eno lažjo telesno poškodbo. Škoda na vozilih je
neznatna, med vzroki pa je na prvem mestu neprevidnost voznikov. Razen
tega so v minulem tednu zabeležili tudi dva požara.
TRČIL VNEOSVETUENO VOZILO
V nedeljo, 3. oktobra seje zvečer zgodila prometna nesreča izven
naselja Rogoznica. Voznik osebnega avtomobila Stanko Petršič iz Dor-
nave je peljal iz smeri Ptuja proti Domavi. Izven naselja Rogoznica je
opazil, da stoji na cesti neosvetljeno vozilo. Petršič je trčil v osebni
avtomobil, ki gaje upravljal Jože Plohi. Pri trčenju je Plohi dobil hujše
poškodbe, zaradi česar so ga takoj prepeljali v ptujsko bolnišnico.
DVA POŽARA
V sredo, 29. septembra ob 12.20 je prišlo do požara v bazenu za
kisanje zelja v tozdu Živilska industrija Petovia Ptuj. Delavci so na steno
bazena nanašali smolo in jo obdelovali s toploto. Smola seje vnela, ogenj
pa seje razširil na ves bazen. Posredovali so ptujski gasilci, vendar je
delavcem uspelo požar omejiti. Škodo ocenjujejo na okoli 20.000 din.
V stanovanju Marije Petek v Novi vasi pri Markovcih je eksplodiral
televizijski sprejemnik. Nastal je požar, kije uničil nekaj stanovanjske
opreme. .OM
Rodile so:
Ivanka Plavčak, Nova vas 25/b
— dečka; Ana Vuk, Naraplje_30
— dečka; Darinka Bombek, Še-
ronova 8 — deklico; Irena Petek,
Grajena 2/a — Darjana; Terezija
Veselic, Gorišnica 161 — Andre-
ja; Ana Jovanovič. Miklavž 36 —
Jasno; Marija Petek, Bratislavci
63 — dečka; Kristina Majcen,
Hranjigovci 9 — deklico; Tilčka
Meznarič, Stojnci 86 — Martino;
Milica Samastur, Dežno 28 —
Petra; Anica Pokrivač, Gomila 55
— Anito; Angela Bobnarič, Mi-
klavž 53 — Aleksandra; Stanka
Munda, Sodinci 59 — Boštjana;
Mirjana Pjanič, Cesta 8. avgusta
18 — Gregora; Marija Vaupotič,
Mestni vrh 17 — deklico; Vida
Prah, Ciril-Metodov dr. 9 — de-
klico; Danica Korotaj. Litmerk 15
— Mojco; Dušica Korošec, Vitan
38 — dečka; Marija Tabaut, Me-
zgovci 12 — Matejko; Kristina
Kolednik, Svetinci 18 — Robija;
Rcfija Omerovič, Trg svobode 2
— Damira; Marija Horvat, Žge-
čeva 2 — deklico; Štefka Miklasič^
Koračice 35 — dečka; Ida Kla-
neček. Ormoška 19 — Albino;
Majda Brumen, Zg. Ključarovci 7
— deklico; Doroteja Emeršič,
Čufarjeva 16 — Cecilijo; Marica
Antojič. Bukovci 24 — dečka.
Poroke:
Ivan Ropič. Dravinjski vrh 5 in
Vladimira Simonič, Volkmerjeva
5; Zvonko Zoreč, Prešernova 24 in
Nada Bezjak, Drstelja 45.
Umrli so:
Alojz Narat, Sitež 23. roj. 1909,
umrl 27. septembra 1982; Terezija
Meglic, Skorba 36/b, roj. 1925,
umrla 29. septembra 1982; Stani-
slav Golob, Tibolci 57, roj. 1951,
umrl 2. oktobra 1982; Anton
Kristovič, Ul. heroja Lacka 2, roj.
1922, umri 26. septembra 1982.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga sestav-
ljajo vsi novinarji zavoda, direk-
tor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERSEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUSNIK.
Uredništvo in uprava Radio-
Tednik, tefon (062) 771-261 in
771 226. Ceiotena naročnina
znaša 360 dinarjev, za tujino
*610 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400 603-31023. Tiska
CGP Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proiz
vode, za katere se ne plačuje
totneljni davek od prometa pro-
izvodov.