V svetu in doma naj vladajo sreča, mir, ljubezen in spoštovanje. Predsednik skupščine Prodiga na obroke Velika izbira birmanskih daril TRADICIJA TREH GENERACIJ *WIŽ#IEA j Lepo je lepo misliti Občinska matična knjižnica iz Žalca in glasilo Savinjčan sta na večer praznika nežnega spola pripeljala v goste Manco Košir. Manca, znana, aktivna in atraktivna Slovenka, ki je v življenju skusila mnoge poklice in dejavnosti, od manekenke, igralke in novinarke, sedaj je profesorica novinarstva na Fakulteti za sociologijo, novinarstvo in politične vede, v Ljubljani, se je ta večer v Žalcu predstavila kot pisateljica. Sicer Ženska pisma, kakor je naslov njeni knjigi, ni njen pr- venec, je pa njena najbolj rahločutno napisana knjiga. Ženska pisma so slavospev ljubezni, prijateljstvu, sočutju med ljudmi. Knjiga je nastala na podlagi dopisovanja med Manco Košir in njenimi prijateljicami Valerijo Pukl, Magdo Novak in Tatjano, ki so doma s Polzele, na podlagi objavljenih člankov v revijah in predvsem zaradi duhovne širine same Mance. Da si bodo ženske, ki so na predstavitvi knjige sodelovale v veliki večini, ta večer dobro zapomnile, je lahko verjeti. Prostorje prevevala to- plota in ko smo se po slabih dveh urah pogovora, smeha, zadreg in odpiranja drug drugemu razhajali, smo si obljubili, da bomo pomagali Manci košir uresničiti rjene sanje. Neko noč je Manca sanjala, da so ustanovili ministrstvo dobre volje. V njem ni bilo čemernih ljudi, v njem so kraljevali radost, ljubezen, sočutje in milost, kot poseben dar. Ljudje so imeli življenje radi. Bilo bi prav, ko bi tudi vi pomagali dosanjati te sanje. Ker, nikoli ni prepozno za lepe stvari. Brane Lobnikar Manca Košir gostja Občinske matične knjižnice ob predstavitvi njghe knjige »Ženska pisma*. Foto Tone Tavčar Leto XIII - številka 3 - marec 1991 Očistimo okolje Narava se je začela prebujati, zima pa je v našem okolju pustila neljube posledice. Tako .kot vsako leto so se v Žalcu lotili čiščenja parkov in zelenic. Tudi ulice so že počistili. Vendar pa delavci Komunale vsega ne bodo zmogli sami. Zato pričakujejo in pozivajo krajane in lastnike poslovnih objektov, da vsakodnevno poskrbite za red in čistočo. Tako bodo s skupnimi močmi naredili naše mesto lepo in za številne obiskovalce prijetno. Prav bi tudi bilo, da bi si pravočasno priskrbeli sadike za zasaditev cvetličnih korit. Komisiji pri hortikulturnem in turističnem društvu bosta spremljali akcijo, ki smo jo zastavili skupaj s Savinjčanom. Vsak mesec bomo namreč javno podelili turistični nagelj in bodečo nežo. V akcijo pa bomo vključili celotno občino. Cavt Celje - skladišče D-Per III 5/1991 1119910700,3 C0B1SS ® Pustite slavca peti Kako pisati in o čem. O sajenjih rožic, s čim se zalivajo in kako se trgajo ...Za zahtevnega bralca bo to premalo. Pisanje je umetnost in odgovornost. Ne umetnost v klasičnem smislu, ampak v smislu, komu ustreči in ugajati in za kakšno ceno. Ce časopis oziroma njegov uredniški odbor kaj da nase, potem bo težil k poštenemu in objektivnemu pisanju. Ampak danes nastanejo težave že, če pišemo o športu in kulturi. Kaj šele, če pišemo komentarje na konkretne zadeve. Vsi bi želeli biti opisani pozitivno, ne glede na pozitivno ali negativno vlogo v družbi. Ampak pri nas se vse preveč ocenjujejo stvari po politični pripadnosti, ne pa po delu, aktivnostih in resnici. Vsak pa vidi svojo resnico. In če objavljamo kakšen članek, ki ne odgovarja resnici ene ah druge strani, nas takoj napadejo kot boljševiške, drugi kot reakcionarje. To pa je nesmisel. Nesmisel zato, ker časopis ni namerjen samo politiki, 'ampak vam, SAVINJČANI, da dobite čim več objektivnih in obširnih informacij o dogodkih v naši dolini. Drug nesmisel pri očitkih, da je Savinjčan levi ah desm časopis, pa je v tem, da srno se odločih za večstrankarstvo, plurahzem in za kresanje razhčnih mnenj. In če se bodo v časopisu kresala le enoumna mnenja, potem nam bog pomagaj! Različnost mnenj namreč mora obstajati, sicer bodo poteptana tista najbolj demokratična načela svobode tiska, govora in mish. In tega bi se morah zavedati tisti, ki so na oblasti, in tisti, ki so v opoziciji. Morda je bolj pomembno, na kakšnem kulturnem nivoju se piše. Pisati pa je treba argumentirano, z razumom, in ne le z rokami. Uredniški odbor Savinjčana zagovarja stahšče, da se objavlja vse, kar ni žaljivo za posameznika, kar ne posega v njegovo integriteto in osebnost. Ker tudi v preteklem obdobju bivših pohtič-nih struktur nismo izvajali nikakršne cenzure, in tudi na pritiske, če so ti bih, nismo reagirah, zato vas prosimo, da tudi v prihodnje pustite slavca peti, kajti slavec v kletki ne bo pel... Sicer pa bi se vam, dragi bralci, radi zahvalili za spodbudne besede in pohvale našemu časopisu, ki so iz številke v številko številnejše. Žal vas moramo opozoriti, da kriza in finančne težave pestijo tudi nas, zato se bo zgodilo, da vselej ne bomo mogli iziti v takšnem obsegu, ki ga tako odobravajoče sprejemate. Res škoda, če bomo morah krčiti obseg časopisa, in to ravno sedaj, ko smo si ustvarih širok krog zunanjih sodelavcev, ki z vso resnostjo in odgovornostjo skupaj z nami oblikujejo ta časopis. Trudih se bomo, da bo prihajal časopis v vsako hišo, v vsako gospodinjstvo, saj smo ugotovih, da doslej ni bilo tako. Odslej konec meseca po SAVINJČANU pobarajte svojega poštarja, mi pa jih bomo natisnih toliko, da ga bo prinesel vsem, ki naj bi ga prejemah. Prosimo pa vas, da nam poveste in napišete, česa je v časopisu preveč in kaj v njem pogrešate. Trudih se bomo, da ga bomo tako tudi oblikovali. Glavni urednik 95 let Kačeve mame V Ločici pri Polzeli je konec meseca februarja praznovala 95. rojstni dan Marija Ocvirk, po domače Kačeva mama. Ob tej priložnosti so jo obiskali in ji voščili predstavnik KS Polzela, Stanko Novak in Danica Antlogo, ki sta ji prišla voščit v imenu krajevne skupnosti. Na poti k njej so me, podobno kot ob takih priložnostih, obhajali razni občutki. Sprašuješ se, kaj so leta naložila takemu človeku, v glavnem pa pričakuješ betežnega, s katerim se pogovarjaš tako, da bolj sam govoriš. Pri Kačevi mami sem bil veselo presenečen. Dokaj zdrava je še, čeprav jo leta že težijo. Pogovor pa je stekel, da je bilo kaj. Spomin ji seže daleč v mlada leta, ko je bila še otrok, in na skrbne starše, do katerih je še vedno polna spoštovanja, pa v pubertetniška leta, za katera takrat niso vedeli, bila so le bolj norčava. Poročila se je leta 1920, takrat se je iz rodne Orle vasi preselila na možev dom v Ločico. Sedaj je že dolga leta vdova in živi skupaj s hčerko Marico. Pravi, da se kot najsrečnejših dni spominja tistih ob koncu vojne, ko so ljudem padla z ramen mnoga bremena. Čeprav jih je čakalo mnogo težkega, je bilo konec negotovosti in strahu. In njena najljubša stvar? Knjiga, knjige so tiste, ki so ji in ji še lepšajo življenje. Prebrala jih je morda celo tisoč in več. Kdo bi vedel! Vse, kar ji je prišlo pod roko, je prebrala in pravi, da je v vsaki knjigi nekaj dobrega. Zato tudi toplo priporoča mladim, naj bero čim več. Rada ima televizijo. Ve za Gorbačova, za Busha, za Huseina, ve, kaj je bilo v Zalivu. Zase in za nas vse si želi, da bi bil mir. Mir in zdravje sta podlaga za vse drugo. Modre misli so to in marsikomu bi bile lahko v poduk. Da rada bere Savinjčana vidimo tudi z naše fotografije. TONE TAVČAR Žalčanke prvakinje Slovenije Na finalnem tumiiju v Kranju, za naslov rokometnega prvaka Slovenije, so mlade rokometašice Partizana Žalec osvojile prvo mesto in s tem naslov republiškega prvaka. V finalu so se pomerile z Olimpijo Ljubljana in zmagale z rezultatom 20:17. Velenje so premagale z rezultatom 24:20, s Kranjem pa so igrale neodločeno 19:19. Najboljša strelka je bila Žalčanka Vanja Dolar, ki je na treh tekmah dala 19 zadetkov. Čestitamo! T. Tavčar Sredstev bo manj V petek, 29. marca, bodo poslanci občinske skupščine razpravljali o predlogu proračuna občine Žalec za leto 1991. Razprava o osnutku je bila zelo živahna in ostra, saj je potreb več kot možnosti zaradi izredno težkega položaja gospodarstva. O vsebini predloga in javni razpravi smo se pogovarjali z vodjem odseka za finance Lojzetom Posedelom. Katere so najpomembnejše aktivnosti pri pripravi občinskega proračuna? L. Posedel: Občinski proračun v osnovi pomeni usklajeno razmerje med proračunskimi prihodki in odhodki. Prihodki so sestavljeni iz davkov, prispevkov, taks, pristojbin in drugih prihodkov. Ti pa predstavljajo obremenitev za gospodarstvo, negospodarstvo in za ostale davkoplačevalce. Odhodki pa predstavljajo sredstva, ki se namenjajo za financiranje upravnih organov, gospodarske infrastrukture, družbenih dejavnosti, krajevnih skupnosti, raznih društev, strank in organizacij. Nekateri porabniki se financirajo v celoti iz proračuna, nekateri pa le delno. Usklajevanje programov z možnostmi pa je najzahtevnejše delo pri pripravi proračuna. Katere so glavne značilnosti in novosti letošnjega proračuna? L. Posedel: Glavne značilnosti so katastrofalne gospodarske razmere, spremembe davčne zakonodaje in zakona o financiranju javne porabe. Izvršni svet in strokovne službe že nekaj ¿asa opozaijajo na agonjjo v gospodarstvu, vendar še vedno težav ne upoštevamo dovolj resno. Zakon o financiranju javne porabe ureja enoten-integralen proračun - kar pomeni, da se vsi prihodki zbirajo na enem računu, nato pa se delijo med porabnike. Proti takšnemu načinu se pojavljajo različni odpori, saj so s tem okrnjeni »privilegiji« posameznih področij, ki so doslej samostojno razpolagali z »namenskimi« sredstvi. Dogajalo se je, da je posamezna dejavnost imela sredstva, ni pa imela programa in tudi obratno. Ali se odpori pojavljajo tudi v občini? L. Posedel: Odpori se pojavljajo tudi v naši občini, saj je občinski proračun le pomanjšana kopija republiškega. Največji problem predstavlja pomanjkanje denarja in miselnost porabnikov. Nova davčna zakonodaja je poenostavljena, širi krog davkoplačevalcev, obremenitve pa bi morale biti porazdeljene bolj pravično. Obremenitev gospodarstva je sedaj še večja, slabša pa se vsak dan plačilna sposobnost davkoplačevalcev. Zato je davčna zakonodaja že doživela spremembe, nekatere pa še bo. Zbranih davkov ostane 70 odstotkov v republiki, 30 jih dobi občina, razen dohodnine, katere polovica ostane v republiki. Občine, ki ne zberejo dovolj sredstev za osnovne proračun- Lojze Posedel ske potrebe, dobijo dopolnilna sredstva iz republike. Letos je republika vzela vire prihodkov, ni pa še zagotovila mehanizma vračanja sredstev v občine, kar seveda povzroča pre-cejšnje težave. V naši občini je zato prizadeto predvsem osnovno izobraževanje in kmetijstvo. Zato smo na zahtevo kmetijcev v občinskem proračunu predvideli približno tri milijone dinaijev, dokler ne bodo. sprejeti republiški mehanizmi vračanja sredstev. Republiški sekretakriat za vzgojo in izobraževanje ter šport je npr. predlagal na osnovi normativov potrebna sredstva, sekretariat za finance pa tega ni upošteval. Torej ni občinska vlada tista, ki »reže« sredstva posameznim porabnikom? L. Posedel: Nikakor. Zaradi neinformiranosti, pri posameznikih pa gre za vse prej kot dobre namene, prihaja do vtisa, da so posamezniki na občini proti nekaterim proračunskim porabnikom. Občinska vlada se skupaj z republiškimi poslanci trudi zagotoviti potrebna sredstva. Vendar, če je republika določila globalni znesek 269.145.000,00 dinaijev za občino Žalec, ne more občinska vlada razdeliti več, nima pa tudi možnosti predpisati dodatnih prispevkov in davkov. Proračunska poraba iz preteklih let, ki se je določala z dogovorjenim indeksom povečanja v primerjavi s preteklim letom, je vodila k razmišljanju, daje treba porabiti več za boljšo startno osnovo v naslednjem letu. Takšna miselnost je prisotna še sedaj, vendar ni več sprejemljiva. Bremena težkih razmer moramo porazdeliti med vse prebivalce. Seveda pa je pri tem potrebno upoštevati v naj večji meri strokovnost in realne potrebe ter občinsko razvojno politiko. Z razpoložljivimi sredstvi moramo narediti čim več. In koliko znaša predlog občinskega proračuna? L. Posedel: Predlog proračuna predvideva 365.588.000,00 dinaijev, o njem pa bodo razpravljali še poslanci občinske skupščine. Ta znesek je bil znižan že v fazi priprave osnutka za približno 40 milijonov din, v fazi priprave predloga pa še za 13 milijonov. Morali smo namreč upoštevati zmanjšane prihodke in pripombe iz javne razprave. Ali je bilo veliko pripomb? L. Posedel: Pripomb na osnutek je bilo veliko, tako načelnih kot tudi konkretnih. Nanašale so se največ na sredstva za delo upravnih organov, krajevnih skupnosti in družbenih dejavnosti. Porabniki so zahtevali dodatna sredstva, v pripombah pa so bile na drugi strani zahteve po zmanjšanju obremenitev gospodarstva. Pri pripravi predloga smo se trudili upoštevati čim več pripomb. Opozoriti moram tudi na to, da so bili porabniki doslej navajeni na rebalanse med letom, seveda navzgor, letos pa bo veijetno obratno. To jasno napovedujejo republiška ministrstva, ki za določena področja predvidevajo le 60-od-stotni preliv lanskih sredstev. Kaj torej lahko pričakujemo? L. Posedel: Letošnje leto na žalost ne bo spodbudno, saj ni realnega zagotovila za planiran priliv sredstev. To pa pomeni, da bomo morali plane na posameznih področjih še zmanjšati. Zato moramo resno razmišljati o racionalizaciji in zmanjšanju stroškov pri vseh porabnikih, tudi najmanjših. Posebej pa bo takšna aktivnost potrebna tudi na ravni republike, da ta samostojna država, za katero smo se odločili, ne bo tako draga in da bodo vsa področja tako po vsebini kot po regionalnem principu enakovredno obravnavana in priznana. Janez Kroflič Popis pred vrati Ne bo kje vzeti »Ko smo na seji občinske skupščine razpravljali o osnutku proračuna, sem imel vtis, kot da se poslanci ne zavedajo, da je gospodarstvo resnično v težkih razmerah. Zaradi neplačevanja in pretrganih poslovnih vezi smo v težki situaciji tudi obrtniki. Kot nepoznavalec težko rečem, kje je treba porabo zmanjšati, saj se zavedam, da moramo ustrezne pogoje nuditi šolstvu, zdravstvu in drugim porabnikom. Selekcijo bodo morale napraviti strokovne službe. Prepričan sem, če se bodo takšne razmere še nadaljevale, da pripravljamo račun brez krčmarja. Zato za vse potrebe ne bo kje vzeti. Sodim pa, da bi namesto socialne pomoči bilo bolje denar nalagati v nova delovna mesta, saj je ljudem treba dati delo, ne pa socialno pomoč. Poznam pa tudi primere, ko ljudje nočejo prijeti za sezonsko delo, saj med socialno pomočjo in plačilom za delo ni velike razlike. Zato bi morali delo bolje nagrajevati, še zlasti dobro delo in delo strokovnjakov. Splošna revščina družbi gotovo ne more koristiti. Nujna pa bo selekcija med dobrimi in slabimi delavci,« pravi Franc Šumej. jk Priprave na popis prebivalstva v občini so v polnem teku. Občinska popisna komisija je neposredni organizator popisa na območju občine in je po določilih 12. in 13. člena zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodinjstev v Republiki Sloveniji (Ur. list SR, št. 8/90) odgovorna za pravilno izvajanje vseh ukrepov, ki so potrebni za priprave in uspešno izvedbo. Posebno pomembno vlogo pri izvedbi popisa imajo popisovalci. Uspeh popisa je v veliki meri odvisen od njihovega pravilnega ravnanja in odnosa do občanov med popisovanjem, od njihovega poznavanja načina popisovanja, dobrega razumevanja bistva vprašanj v popisnih obrazcih in tudi od njihove resnične prizadevnosti pri opravljanju dolžnosti. Da bo popis uspešno opravljen, pa je v veliki meri odvisno tudi od občanov samih. Ti naj namreč nudijo popisovalcu vse potrebne podatke, ki jih imajo doma na razpolago. Sedanji popis zajema podatke o osebah, o stanovanjih, gospodinjstvih, kmečkih gospodarstvih, živini in perutnini. Popisovalcu bo treba zagotoviti podatke o osebah in članih gospodinjstva. Za podatke o stanovanjih in kmečkih gospodarstvih bo potrebno popisovalcu dati na razpolago dokumentacijo o lastništvu, kot je posestni list ali kakšen drug dokument, ki se nanaša na lastnino. Za stanovanja, predvsem po blokih, bo uporabna odločba o dodelitvi stanovanja ali pogodba o najemnini poslovnih prostorov in podobno. Za popis stavb oziroma stanovanjskih hiš je potrebno posredovati dokumente o gradnji, lokacijsko odločbo ali gradbeno dovoljenje. Predvsem pa želimo, da občani popisovalcu ne odklanjajo sodelovanja, saj je popis namenjen statističnim raziskavam in vrsti drugih namenov, kot so: merilom za upravne razdelitve zemlje, načrtovanju gospodarske politike, oblikovanju obrambnih sposobnosti in podobnemu. Popis bo potekal v času od 1. do 15. aprila 1991, želimo pa, da bi občani dajali popisovalcem resnične podatke, saj bo le tako popis uspešno opravljen. Občinska popisna komisija Andrej Šporin predsednik Na volilni seji so se pred dnevi sestali člani Liberalno-demo-kratske stranke Žalec. Dosedanji predsednik stranke, Vojko Zupanc, je v poročilu o delu za preteklo dveletno obdobje poudaril, da so zastavljene naloge in cilje uspešno uresničili. Stranka se je v občinskem prostoru uveljavila, kar dokazujejo tudi volilni rezultati. Bolj kot doslej pa bodo morali povezovati mlade v krajevnih skupnostih. Razpravo so strnili s prepričanjem in tudi željo, da se bodo srečali čez štiri leta v občinski zgradbi ob prevzemu najodgovornejših občinskih funkcij. Za naslednje štiriletno obdobje so izvolili za predsednika Andreja Šporina in sekretarja Grega Vovka. Kje je denar za poplavljence? V štirih obrokih je doslej prispelo na občinski proračun 26 milijonov din sredstev republiške solidarnosti, kar je le dobre štiri odstotke od skupno ocenjene škode. Tako je pomoč prejelo 27 podjetij, krajevne skupnosti za sanacijo komunalne infrastrukture, društva in druge organizacije, 27 obrtnih obratovalnic ter 1088 občanov. Občani so tako prejeli le akontacijo, nadaljnja pomoč pa je odvisna od sredstev, ki naj bi jih še nakazala republika. Demokracija obšla krajevne skupnosti Predsedstvo območnega odbora Socialistične stranke v Žalcu je na zadnjem zasedanju obravnavalo stanje v naših krajevnih skupnostih in v zvezi s tem sprejelo stališča, s katerimi želi seznaniti javnost. Od mnogih ponesrečenih oblik se je samoupravljanje prav v krajevnih skupnostih najbolj uveljavilo, še posebej v podeželskih. Uveljavilo pa se je predvsem zaradi povezovanja interesov ljudi ter zahvaljujoč številnim skupnim akcijam (solidarnostno zbiranje sredstev za hribovske ceste) smo ob velikem deležu krajanov hitreje razvijali naše podeželje. V krajevnih skupnostih, pa tudi v zboru krajevnih skupnosti seje ustvarjala močna opozicija (včasih edina), kljub samovoljnim interesom oblasti. V večini krajevnih skupnosti so izvolili nove organe krajevne samouprave. Kljub veljavni republiški ustavi in statutu občine, se ti organi spreminjajo. Ukinjajo skupščine KS, njihovo vlogo pa prevzemajo sveti, izvršilno vlogo pa prevzemajo predsedstva. Spremembe uvajajo le na osnovi statutarnih sklepov, s katerimi se ne opredeljujejo pristojnosti posameznih organov, zato obstoja možnost, da se bo odločanje omejilo le na predsedstvo oziroma na peščico ljudi, ali pa celo na predsednika. Zadpje čase so razprave in odločanje omejene le na občinsko skupščino, izven hjenih organov pa niso zaželene, kar praksa nazorno potrjuje. Razprave o sprejemanju nove ustave so potekale le na ravni občine. Za razprave v KS ni bilo razumevanja, največkrat s pojasnilom, da ni potrebno razpravljati po starem. Upravni organi tudi vse manj upoštevajo pripombe KS, zadaje čase pa ne zahtevajo več niti mnenj in soglasij. Tudi financiranje postaja vse bolj odvisno od dobre volje posameznikov, kot pa od sistemskih rešitev. S takim načinom se odmikamo od soodločanja ljudi, od skupnih interesov, ki se jih skuša zapolniti z obrobnimi aktivnostmi, kot je vračanje nekdanjih imen krajem, obnavljanjem nekdanjih spomenikov in podobnem. Odločanje v skupščini postaja tako vse bolj stvar poslancev, torej strankarske matematike. Volilci nimajo skoraj nobene možnosti, da bi vplivali na razprave pri sprejemanju pomembnejših doku- mentov, krajani v KS pa tudi kmalu ne bodo vedeli, kaj se dogaja v njihovem kraju. To pomeni, da bomo zatrli nekdanje povezovanje interesov, voljo za skupna vlaganja in dela. S tem pa bomo podeželje še bolj odrinili na obrobje. Nekoč s skupnimi napori zgrajeni vrtci, šole, zdravstvene ambulante in drugi objekti postajajo nepotrebno družbeno breme in napota, o njihovi usodi pa odločajo ljudje, ki so te objekte dobili v upravljanje, ne odgovarjajo pa za slabo gospodarjenje z njimi. Socialistična stranka, ki je bila v vseh obdobjih najbolj povezana s krajevnim samoupravljanjem, opozarja na posledice sedanje prakse odločanja. Čakanje, da bomo volilci šele ob volitvah imeli priložnost povedati svoje mnenje, vmes pa bomo prepuščeni strankarskemu prerekanju in dogovarjanjem v skupščini, ni sprejemljivo. Že sedaj namreč spoznavamo, da so mnogi pozabili na volilce in volilne obljube, ki so jih velikodušno izrekali. Nasilno oblikovanje in preoblikovanje vsega, kar izvira iz prejšnjih »rdečih« časov, je lahko le novo enoumje, ki zamenjuje vse prejšnje, tudi tisto, kar se je pokazalo kot dobro. Pomoč koroških žena Za 36 žena žalske občine bo dogodek ob dnevu žena ostal še dolgo v lepem spominu. V domu Svobode Polzela je namreč Zveza slovenskih žena na avstrijskem Koroškem pripravila sprejem za najbolj prizadete v poplavah, njihove predstavnice pa so jim izročile denarno pomoč. Po nastopu Vere Amenitsch, ki je prebrala nekaj pesmi Ervina Fritza, se je razvilo prijetno srečanje s pesmijo in razgovorom. Izražena je bila tudi skupna želja, da to srečanje ne bi bilo le enkratni dogodek, ampak začetek tesnejšega sodelovanja in medsebojne pomoči. Koroške žene so si potem ogledale še tovarno nogavic, obiskale pa so tudi gostišče Plevčak, ki je bilo tudi prizadeto v poplavah. Na posnetku je predsednica Zveze slovenskih žena med pozdravnim govorom. jk Časopis Savinjčan izdaja ČZP »Savinjski občan« p.o., Žalec, Heroja Staneta 1. Telefon: 063/111-433, 711-451. Fax: 711-433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Čukjati, Nataša Jan, Brane Lobni-kar, Darko Naraglav, Jasna Rode, Darko Rudi, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 12.200 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Titova 35. Tehnično urejanje: NT&RC Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Kako do delne nadomestitve stanarin? Tudi v letošnjem letu bodo delne nadomestitve stanarin priznane tistim imetnikom stanovanjske pravice, ki zaradi nizkih prejemkov ne zmorejo plačevati stanarine v celoti. Tovrstno obliko pomoči je v preteklem letu prejemalo 540 upravičencev, in sicer v skupnem znesku 1,592.379,70 dinarjev. 94 prošnikom je bila delna nadomestitev stanarine odklonjena, saj so presegali raven socialne varnosti. Ugotovljeno je namreč bilo, da posedujejo avtomobil novejšega letnika, da gradijo stanovanjsko hišo ah garažo, da opravljajo samostojno dejavnost in podobno. Zaradi izboljšanja gmotnega položaja pa je bila med letom ukinjena delna nadomestitev stanarine tudi 36 imetnikom stanovanjske pravice. In kakšni so pogoji za priznanje delne nadomestitve stanarine? Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni imetniki stanovanjske pravice, ki ne presegajo dogovorjene ravni socialne varnosti, ki je v letu 1991 za posamezne tipe družine naslednja: enočlan. gospod. (1 zaposlen oz. en upokojenec) na družinskega člana 3.959,90 dvočlan. gospod. (1 zaposlen, 1 otrok, ki prejema preživnino) na družinskega člana 3.054,80 dvočlan. gospod. (2 zaposlena oz. 2 upokojenca) na družinskega člana 3.111,40 tričlan. gospod. (2 zaposlena, 1 otrok) na družinskega člana 2.885.00 tričlan. gospod. (1 zaposlen, 2 otroka oz. 1 zaposlen, nezaposlen, 1 otrok) na družinskega člana 2.658,80 4-član. gospod. (2 zaposlena, 2 otroka) na družinskega člana 2.771,90 4- član. gospod. (1 zaposlen, 1 nezaposlen, 2 otroka) na družinskega člana 2.602,20 5- član. gospod. (2 zaposlena, trije otroci) na družinskega člana 2.704.00 5-član. gospod. (1 zaposlen, 1 nezaposlen, trije otroci) na družinskega člana 2.568,30 - ne smejo oddajati stanovanja oz. dela stanovanja v podnajem, - posedovati ne smejo avtomobila novejšega letnika (od leta 1988 dalje) ah več avtomobilov ne glede na letnik, - ne smejo biti lastniki počitniške hišice, - niso lastniki stanovanja, stanovanjske hiše, garaže (tudi v gradnji), - niso nosilci obrti, - niso neupravičeno nezaposleni. Velja za vse družinske člane. Prosilci tudi ne smejo zasedati nadstandardnega stanovanja glede na število družinskih članov, če ga pa zasedajo, morajo biti pripravljeni tako stanovanje zamenjati za standardno stanovanje. Za standardno stanovanje se šteje če: enočlansko gospodinjstvo uporablja stanovanje do 32 m2, dvočlansko 45 m2, tričlansko 58 m2, štiričlansko pa 70 m2 in za vsakega nadaljnjega člana družine še do 15 m2. Dokumentacija za priznanje delne nadomestitve stanarine obsega: • obrazec SPN 1, izpolnjen po priloženem navodilu, ki ga mora potrditi; - v rubriki IV. dohodki in prejemki vlagatelja in članov družine - organizacija, kjer so zaposleni prosilec in družinski člani, ki prejemajo dohodke; - za upokojence bomo dobih podatke o pokojnini za leto 1990 pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (upokojenci, ki prejemajo pokojnino iz drugih republik, morajo dostaviti vsa potrdila za leto 1990); - v primeru, da gre za nezaposleno osebo, mora biti le-ta prijavljena pri Skupnosti za zaposlovanje Žalec, kot iskalec zaposlitve; - matere samohranilke oz. očetje samohranilci morajo imeti ure- jeno dokumentacijo o preživnini za otroke pri Centru za socialno delo Žalec (podatek o višini bomo dobih sami); v rubriki 21 morate navesti naslednje podatke: - če uporabljate stanovanje za sebe in svojo družino, - če ste lastnik avtomobila, morate navesti tip in letnik (velja tudi za družinske člane), - če imate počitniško hišico oz. če gradite lastno stanovanjsko hišo, garažo ipd. Ti podatki morajo biti vpisani pred tem, ko jih potrdi predsednik hišnega sveta. Na hrbtni steni obrazca v rubriki 26 in 27 mora organizacija, kjer je zaposlen prosilec in njegov partner, obvezno zabeležiti mnenje. V rubriki 28 pa obvezno zabeleži mnenje krajevna skupnost. Obrazcu SPN 1 je potrebno obvezno priložiti potrdilo o premoženjskem stanju in skupnem gospodinjstvu. Za otroke, stare nad 15 let in se šolajo, je potrebno dostaviti potrdilo o šolanju in o prejeti štipendiji v letu 1990 (štipendije, ki jih prejemajo iz organizacij-, ne iz občinskih združenih sredstev). Imetnik stanovanjske pravice, ki stanuje v nadstandardnem stanovanju, mora obvezno dostaviti potrdilo lastnika stanovanja oz. stanodajalca, da je vložil prošnjo za zamenjavo za stanovanje, ki ustreza številu družinskih članov in mu zamenjave ni možno zagotoviti. Izpolnjeni obrazec z vsemi prilogami je potrebno dostaviti Skupščini občine Žalec, Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora (bivša stanovanjska skupnost, Pečnikova 1, Žalec - soba št. 8). Naj tudi omenimo, da se kljub pospešeni izgradnji družbenih stanovanj v zadnjih petnajstih letih število nerešenih stanovanjskih problemov povečuje. V preteklem letu nam je uspelo z odkupom 23 novozgrajenih solidarnostnih stanovanj, z raznimi zamenjavami rešiti 78 stanovanjskih problemov solidarnostnih upravičencev. Po oceni je v občini še več kot tristo nerešenih stanovanjskih vprašanj, izgleda pa, da se bo to število še povečalo. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne bomo uspeli pričeti z gradnjo 35-stanovanjske-ga objekta v Žalcu, zato tudi ne bo natečaja za pridobitev solidarnostnih stanovanj. ' SO ŽALEC Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Nezaposlenost narašča 16. februarja je stopil v veljavo novi ZAKON O ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI, na podlagi katerega si zavarovanci za primer brezposelnosti zagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ah proti svoji volji brez zaposlitve in pravice v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno. Za primer brezposelnosti se obvezno zavarujejo delavci v delovnem razmerju. Prostovoljno pa se lahko zavarujejo tudi obrtniki, podjetni- ki, ki niso zavarovani na drugačni podlagi, naši državljani, zaposleni v tuji državi, in njihovi zakonci, če so bih pred odhodom v tujino v delovnem razmerju. Posredovanje zaposlitev in pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti izvaja Republiški zavod za zaposlovanje, ki ima območne enote v regijah in v vsaki občini tudi izpostave. Na zavodu za zaposlovanje se lahko prijavijo osebe, ki iščejo zaposlitev - ISKALCI ZAPOSLITVE (IZ). Prijavijo se na zavodu glede na kraj stalnega bivališča, tisti, ki so že bih zaposleni, pa se lahko prijavijo tudi v kraju sedeža organizacije, kjer jim je prenehalo delovno razmerje. Za BREZPOSELNO OSEBO se šteje iskalec zaposlitve, če se prijavi na zavodu za zaposlovanje in: - ni v delovnem razmerju; - ni lastnik ah solastnik podjetja, v katerem je v zadnjem koledarskem letu pred prijavo za iskanje zaposlitve ustvaril dohodek, s katerim se lahko preživlja, s tem, da ustvarjeni dohodek letno ne Tabela prikazuje iskalce zaposlitve v občini Žalec na dan 28. februarja 1991. sme biti nižji od zajamčenega nadomestila OD; - ne opravlja samostojne dejavnosti kot redni poklic; - ni lastnik, zakupnik, najemnik ali drug uporabnik kmetijskih ali gozdnih zemljišč ali drugih nepremičnin, od katerih se lahko preživlja na osnovi ustvarjenega dohodka, s tem, da ustvarjeni dohodek letno ne sme biti nižji od zajamčenega nadomestila OD. PRAVICE IZ ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI so: - denarno nadomestilo, - denarna pomoč, - priprava na zaposlitev, - povračilo prevoznih in selitvenih stroškov, - pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno, - pravica do zdravstvene- ga varstva in pravica do pokojninskega in invalidskega ¡»zavarovanja. Vse pravice, razen pod pripravo na zaposhtev in povračilo prevoznih in selitvenih stroškov, so vezane na predhodno delovno dobo iskalca zaposlitve (to so pravice iz dela). Zakon predvideva tudi ukrepe aktivne pohtike zaposlovanja. Eden izmed njih je javni natečaj za TISOČ NOVIH DELOVNIH MEST, ki je bil razpisan 22. februarja in velja do porabe sredstev. Za vsako novo delovno mesto (novi programi ah širitev proizvodnje), na katerem se bo za nedoločen čas zaposlil iskalec zaposlitve, ki je prijavljen na zavodu najmanj tri mesece, bo Zavod za zaposlovanje zagotovil 60.000 dinarjev nepovratnih sredstev. Verjetno bo razpisanih še več ukrepov aktivne pohtike zaposlovanja, saj brezposelnost še kar narašča. Fač Kje nadaljevati šolanje? Pri tem razmišljanju in odločitvi vam lahko pomaga poklicni svetovalec - psiholog. Informacije lahko dobite na Zavodu za zaposlovanje v Žalcu, Pečnikova 1, v času od 19. marca do 19. aprila 1991 (vsak torek) od 12. do 15. ure. Fač Zaskrbljeni razlaščenci stropnja izobrazbe Razlaščenci iz Spodnje Sa- skupaj Ž BP I II III IV V VI VII vinjske doline redno spremljamo dogajanja v slovenskem parlamentu. Kot na- iskal. zap. 821 357 88 266 44 33 222 140 18 10 dejan, nezap. 771 328 85 255 39 30 209 130 14 9 ravni zavezniki Demosa raz- IZ zar. stečaja 45 18 0 8 1 3 15 15 1 2 umemo trnovo pot do demo- IZ prva zaposl. 148 69 76 4 6 6 15 36 4 1 kracije. Večina poslancev IZ do 26. let 430 198 82 93 15 19 121 91 9 0 opozicije se zavzema za pra- IZ tež. zaposl. 174 70 25 77 22 7 28 13 1 1 vično rešitev vprašanja lastnine, vendar brez pravega uspeha. Razlaščence iz naše Legenda: BP - brez pokhca, IZ - iskalec zaposhtve Demokratična zveza upokojencev Pred štirinajstimi dnevi je bila v Celju ustanovljena demokratična stranka upokojencev, ki si je zastavila za cilj, da v demokratičnem in večstrankarskem sistemu v Sloveniji zaščiti in uveljavi življenjske interese in pravice upokojencev. Ne razglašajo nobene lastne ideološke opredelitve, zato vsak upokojenec samostojno odloča in deluje v okviru že osvojenih lastnih pogledov na življenje in sožitje med ljudmi. V skupščinah, predvsem pa v zborih repubhške skupščine se bodo enakopravno zavzemali za ohranjanje in izboljšanje sedanjega gmotnega in socialnega položaja vseh upokojencev. Borih se bodo za dosledno in sprotno izvajanje veljavne pokojninske zakonodaje, kar pomeni sprotno in tekoče usklajevanje pokojnin z rastjo in gibanjem realnih povprečnih osebnih dohodkov v Sloveniji. Vztrajali bodo v vseh pripravljalnih postopkih pri izdelavi ah dograjevanju pokojninske zakonodaje, še posebno skrb bodo posvetih dosedanjim neskladjem, ki so ah se že kažejo kot neprimerna. Ker niso zadovoljni z udeležbo svojih predstavnikov v skupščinah, oblastnih in drugih organih ter telesih, kjer bi se moral odločneje slišati glas upokojencev, se bodo zavzemah, da si izborijo ustrezen položaj povsod tam, kamor po visokem številu upokojencev sodijo. Zavzemah se bodo za vključitev svojih članov v tiste oblike družbenega in političnega življenja, upoštevajoč nji- hove bogate delovne in življenjske izkušnje, v gospodarske in upravne organe, kjer se odloča o pomembnih gospodarskih vprašanjih, od katerih je odvisno ustvarjanje in dotok sredstev v sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavzemah se bodo za izboljšanje gmotnega in socialnega položaja upokojencev ter tudi za reševanje stanovanjske problematike in za gradnjo domov za upokojence oziroma starejše občane. Upokojenci žalske občine vabijo vse, ki vidijo v novo ustanovljeni stranki pot k razreševanju skupnih problemov, da se jim pridružijo. Vpišejo se lahko pri predsedniku krajevnega društva upokojencev, letna članarina pa znaša 15,00 dinarjev. regije skrbijo stahšča posameznikov iz opozicijskih strank. Gospa Sonja Lokar žeh, da razlaščenci pobirajo ostanke. Ko bo vse razdeljeno, dobijo še razlaščenci. Gospa je očitno pozabila, da je začetni kapital družbene lastnine nastal iz premoženja razlaščencev. Gospod Milan Balažič ima prav, ko govori o protidelav-skem grabežu. To, kar se danes poceni razprodaja, je tudi znoj bivših lastnikov, ki pa niso kupci, ampak nemi opazovalci. Za gospoda Leva Krefta je privatizacija uvajanja neučinkovite ekonomije in re-vanšizma. Gospod Kreft naj se potrudi in dokaže svoje trditve. Po mnenju ekonomistov ni nobenega dokaza prednosti kolektivne lastnine pred privatno. Kar se tiče revanšizma, naj razmisli o nekaterih dejstvih, in sicer, da so v začetnem obdobju nemške okupacije komunisti igrah dvolično vlogo (pakt Hitler-Stalin), da je bilo med prvimi žrtvami nacizma sorazmerno največ sedanjih razlaščencev, in da tudi povojne razlastitve niso bile v interesu naroda, ampak rezultat nehumane ideologije, ki je zrastla na tujih tleh. Gospod Tone Mastnak iz Gospodarske zbornice trdi, da se bo zaradi reprivatizaci-je zmanjšala proizvodnja. Veijetno bi se to res zgodilo, vendar samo v prehodnem obdobju. Zgodovinska dejstva in statistični podatki jasno dokazujejo prednost privatne lastnine. Funkcionalna okrnjenost gospodarstva v prehodnem obdobju je samo izgovor za zavlačevanje reprivatizacije. Nekateri poslanci nasprotujejo zahtevam združenja razlaščencev, da se vrne zemlja tudi tistim, ki niso kmetje. Ti poslanci bi morah vedeti, da je pravica nedeljiva in da smo prd zakonom vsi enaki. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja občine Žalec Objava Združenje lastnikov razlaščenega premoženja - podružnica Žalec posluje vsak četrtek od 16. do 17. ure v gasilskem domu Žalec (prostori DEMOSA). IZVRŠNI ODBOR DELAVSKA STRANKA SLOVENIJE Za uveljavljanje delavskih interesov Po oblikovanju političnih strank v Sloveniji je pomemben del političnega prostora ostal nepokrit. Velika večina delovnih ljudi ni aktivna v nobeni politični stranki oz. gibanju. Stranke, ki delujejo na slovenski politični sceni, bodisi ne znajo, ne želijo ali ne zmorejo zastopati pravih interesov delovnih ljudi, pogosto pa ti tudi nimajo zadostnega zaupanja v vodstva obstoječih strank. Pretežni del delovnih ljudi je tako ostal izločen iz sooblikovanja slovenske politike. Zato tudi ne čuti odgovornosti in zanimanja za njen uspeh. Da bi te slabosti odpravili in presegli, so pred kratkim ustanovili v Celju Delavsko stranko Slovenije. Njen predsednik pa je naš občan Vlado Rančigaj z Vranskega, s katerim smo se pred dnevi pogovarjali. Ni še dolgo tega, ko smo o Vladu Rančigaju pisali v Savinjčanu. Takrat smo govorili o njegovih prizadevanjih v času razcveta turizma na Vranskem in o zlatem znaku zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki mu je bilo podeljeno za njegovo aktivno delo na področju sindikalnega delovanja. Danes pa ima kot predsednik nove Delavske stranke Slovenije še težjo in odgovornejšo nalogo. Ustanovitev Delavske stranke Slovenije prav gotovo ni modna muha našega pluralizma. Kot ste zapisali v programskih izhodiščih, je nastala iz potrebe po uveljavitvi in uspešnejšemu uresničevanju delavskih interesov, ki v skupščinskih klopeh nimajo zadostne podpore. Kakšna bo torej vaša stranka? »Naša stranka se je tako rekoč šele rodila. Formalnopravno seveda, drugače pa so priprave na njeno ustanovitev potekale že dalj časa. Ustanovni zbor je bil 16. februarja v Celju. Sekretariat za občo upravo občine Ljubljana - Center pa je registriral našo stranko 22. februarja. S tem dnem pa smo začeli svojo nič kaj lahko pot. Poudarjam pa, da stranka ni nastala zaradi želje po političnem vodenju, temveč zaradi stisk in strahu tisočev delavcev v času, ko po vrstnem redu propadajo podjetja, ko^se trg delovne sile spreminja v smetišča delovne sile, ko vlada in parlament postavljata problem gospodarstva in sociale na zadnje mesto. Skratka, stranko je rodil strah delavstva, ki si želi na demokratičen način izboriti svoje mesto, ki mu pripada. Naš cilj je, da na demokratičnih volitvah predlagamo svoje poslance v občinske skupščine in republiško in to takšne, ki bodo znali braniti interese gospodarstva in negospodarstva v našem parlamentarnem sistemu ...« Ob novinarski konferenci 1. marca v Ljubljani, ste zapisali, da bi bilo napačno pojmovanje, da je delavska stranka Slovenije stranka plavih plaščev. Kaj ste mislili s tem? »Povsem preprosto povedano, hočemo biti in smo stranka vseh tistih, ki se zavzemajo za socialni pakt med delavci in kapitalom, smo za sporazumno urejanje razmerji med lastniki proizvajalnih sredstev in dela. Smo za državo, ki ne bo uveljavljala pravic' liberalnega kapitalizma, pač pa državo, kjer bo delo nuja in zadovoljstvo hkrati. Odprti smo in bomo do vseh državljanov in do naše inteligence, ki bodo v naši stranki videli in našli možnosti za uveljavljanje svojih temeljnih socialno-ekonomskih pravic in za vpliv na ključna* življenjska vprašanja našega bivanja in ustvarjanja. V naši stranki pa nenazadnje tudi ugotavljamo, da nobena politična stranka ne brani resničnih interesov gospodarstva in zaposlenih. Zato smo se tudi odločili, da mora biti borba sindikatov kot nadstrankarske organizacije podprta s pomočjo politične stranke z jasnimi programskimi opredelitvami o ekonomskih in socialnih pravicah delavstva. Naša stranka se je in se bo pripravljena spopasti z vsemi tistimi, ki vidijo v delu in delavcih samo sredstvo za dosego konzervativnih in lastnih ambicij, poštenemu delu pa namenjajo mezdne dimenzije.« Iz tega sledi, da v vaši stranki mislite resno in odgovorno o katastrofalnem položaju našega gospodarstva in Vlado Rančigaj vse bolj ogroženi sociali. Kakšna so vaša izhodišča? »Delavec je v stiski danes in tukaj. Delavec mora danes preživeti družino, to pa pomeni, da naša stranka zahteva primernejši odnos državnih organov in drugih družbenih organov do nezaposlenosti, in takšno politiko, ki bo spodbujala lastnike kapitala k vlaganju v nova delovna mesta. Name- sto delavske knjižice dajmo delavcu delnico in se tako organizirajmo, da bo presežek na enem delovnem mestu pomenil zaposlitev na drugem. Vsekakor pa mora biti urejanje presežkov delavcev podprto z razvojnimi in socialnimi programi, delovanje trga delovne sile pa mora spremljati socialna varnost. Dejstvo je, da najnovejša zakonodaja ni naklonjena delavcu. Je daleč od evropskih standardov, soočamo se s stanovanjsko reformo, ki grobo posega v že plačane pridobitve, sprejet je predlog o podaljšanju pokojninske dobe, ki ne upošteva tisočev mladih intelektualcev, ki bodo zaman čakali na zaposlitev. Ali ni to prevelika škoda za državo, ki po drugi strimi govori, da nas lahko reši le znanje in pridno delo?« Vsi omenjeni in tudi mnogi neomenjeni razlogi so pripeljali do ustanovitve Delavske stranke Slovenije. Upamo, da bo uspešna pri svojem političnem poslanstvu. Kaj bi še povedala za konec? »Naša stranka bo organizirala odbore, ki bodo skrbeh za dosledno izvajanje programa in za včlanjevanje v naše vrste. Povedati pa moram, da ne želimo slabiti nobene stranke v slovenskem političnem prostoru. Želimo le, da po volitvah v slovenskem parlamentu najdemo svoje mesto med levico in desnico. Pri tem pa upam, da je sedanje kritično stanje le prehodno. Sami bomo sodelovali z vsemi tistimi, ne glede na barvo stranke ali nazorsko prepričanje, ki jim bodo družbeni razvoj, delavske pravice in interesi osrednje vodilo za ravnanje v družbi in parlamentu. In še to. Smo sami novinci v politiki. Pred nami je ogromna obveza do delavstva in inteligence, ki se množično vključuje v našo stranko. To začasno vodstvo bo napravilo vse, da se naš program med člani verificira in dopolni. V roku štirih mesecev pa bomo skušali sklicati kongres, kjer bo stranka dobila dokončno obliko.« D. Naraglav Mladi krščanski demokrati Mladi, krščanski demokrati občine Želeč so imeli 22. februarja na Polzeli ustanovni zbor. Po kulturnem programu, v katerem so sodelovali kvintet Lastovka in recitatorji, so sledili pozdravni govori, in sicer najprej predsednika komisije za volitve in imenovanja Skupščine Slovenije in predsednika KD občine Žalec, g. Lampreta, nato župana občine Žalec, g. Dobnika in predsednika KD občine Žalec, g. Žolnirja. Sledil je uradni del z volitvami, v katerem so bili izvoljeni: za predsednika Estera Cukjati, za tajnika Andreja Lah in za blagajnikja Matjaž Lukan. Novoizvoljena predsednica je nakazala smer delovanja, ki naj bi bilo v povezovanju vseh mladih občine Žalec, in sicer na vseh odročjih družbenega življenja, glede na prostor, v katerem živimo. Krščanska etika, v kateri se združujejo vse naše vrednote, nam pušča svobodo in čut odgovornosti do urejenosti življenja in odnosov med ljudimi, kamor sodijo pogovori, medsebojna pomoč, akcije, prireditve, pa tudi zabava. J.C. OBČNI ZBOR KMEČKO-UUDSKE STRANKE Polje, kdo bo tebe ljubil Na drugo marčevsko nedeljo so se v Šempetru v Savinjski dolini zbrali člani podružnice Slovenske kmečke zveze - ljudske stranke za spodnjo Savinjsko dolino na občnem zboru. V šempetrski dvorani zadružnega doma, kjer so, mimogrede, pozabili odgrniti zavese, tako da je bilo temno kot takrat, ko oblaki prekrijejo nebo, je stekla beseda o križih in težavah, ko oblaki prekrijejo nebo, je stekla beseda o križih in težavah slovenskega in savinjskega kmeta. To nedeljo so kmetje tudi naredili račun o dosedanjem delovanju njihove stranke, razgrnili pa so tudi načrte za prihodnost. Najprej je vse prisotne v pozdravnem nagovoru strankin predsednik Marjan Ribič seznanil z dosedanjim delom strankine podružnice. Takoj na začetku je ovrgel govorice, da imajo vstop na občni zbor samo določeni ljudje in poudaril, da je njihova stranka odprta tako za simpatizerje kakor tudi za kritike njihovega dela. Sicer pa je delovanje stranke povzel skozi nekaj temeljnih obdobij razvoja od geneze stanovsko politične stranke, v obdobju pred, med in po volitvah, ko stranka, tako Marjan Ribič, ni imela enakih možnosti kot režimske stranke, končal pa je s sodelovanjem stranke pri pisanju in sprejemanju Srečanje s Cirilom Ribičičem Socialdemokratska usmeritev je pot v Evropo V prostorih Občinske matične knjižnice potekajo zanimivi večeri in pogovori z znanimi osebnostmi. Pri tem gre zlasti za ljudi, ki pogosto sučejo pero in bogatijo knjižne police. Tudi gost enega zadnjih večerov je vešč pisanja, sicer pa je redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani in predsednik Stranke demokratične prenove Slovenije. V Žalec je prišel na povabilo žalskih prenoviteljev in Občinske matične knjižnice. Pogovor z njim je obetal zanimiv večer in tako je tudi bilo. Občinska matična knjižnica je bila ta večer polna kot le malokdaj . Gosta je predstavila ravnateljica knjižnice Anka Krčmar, ki je opozorila tudi na njegova knjižna dela. Moderator večera je bil Franci Tratar, predsednik SDP občine Žalec. Nalogo je opravil profesionalno, čeprav se je v tovrstni vlogi prvič preizkusil. Z izbranimi vprašanji, miselnimi vložki in vodenjem je motiviral navzoče in še posebej gosta, ki je brez dlake na jeziku spregovoril o stranki in njenem delu, o političnih nasprotnikih, o skupščinskem delu, o razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji in še o drugih aktualnostih in realnostih našega časa. Ciril Ribičič je spregovoril tudi o stranki demokratične preno- ve, za katero je dajal, da se je s kongresom v Novi Gorici precej spremenila, zlasti pa prihaja vse boj do izraza njena socialdemokratska usmeritev, podobna strankam v zahodni Evropi. Stranka še danes šteje 25.000 članov in ima veliko število simpatizeijev in potencialnih volilcev. Razveseljivo je, da novo usmeritev stranke sprejema vedno več mladih, ki bodo močno osvežili delo stranke. Vsekakor pa stranka prenoviteljev povsem zavrača kakršnekoli možnosti nasilja, obsoja napake iz preteklosti in ima začrtano pot novega časa. Spregovoril je tudi o novi organiziranosti stranke kot tudi o tem, da skuša biti stranka konstruktivna, zlasti pri osamosvajanju Slovenije. Socialdemokratska usmeritev pa pomeni povezavo delavstva in na temeljih socialdemokratske unjje zaščito interesov tega dela prebivalstva, ki je zlasti sedaj močno ogroženo... Poudaril je, da so strankarsko odprti in da je njihova usmeritev sklepanje zavezništva, povezav, sodelovanja, oblikovanja skupnih list in trajnejših koalicij, če se le da, z levimi demokratičnimi silami. Seveda pa pri tem ne morejo odstopati od bistvenih pro- gramskih izhodišč in usmeritev, sgj bi pri tem negirali sami sebe in lastna prizadevanja. V uri in pol trajajočem razgovoru je bilo govora tudi o vrsti aktualnih vprašanj, o katerih je bilo precej že napisanega v časopisju, sporočenega v eter in predstavljeno na malih zaslonih. Eno pa je nedvomno, udeleženci tega večera so odhajali z njega zadovoljni. Morda pa vsi tudi ne. Kdo ve? Darko Naraglav Ciril Ribičič in Franci Tratar. zakonodaje na področju kmetijstva. Vsekakor pa tudi inženir Ribič ni mogel mimo delovanja drugih političnih strank, predvsem liberalno-demokrat-ske stranke, ki je vladajoči koaliciji v žalski skupščini, kot kaže, naj večji trn v peti. Ko je besedo povzel župan, profesor Milan Dobnik, je prisotne najprej pozdravil in jih pozval, da še naprej enotno sodelujejo pri uresničevanju skupnega cilja, tj. samostojnosti Republike Slovenije. Nadalje so prisotni lahko izvedeli, da Demos v žalski skupščini sploh nima večine, da pa jih rešuje prav visoko zastopstvo odbornikov kmečke stranke v zboru krajevnih skupnosti. Žalski župan je vsem povedal, da Demos pri svojem delu dela tudi napake, da pa v enem letu ni podrl stavbe on, temveč so temelji popustili zaradi desetletja trajajočega komunističnega izpodjedanja. Omenjen je bil tudi republiški proračun, ki je po njegovem mnenju previsok, poleg tega pa je treba odločno zahtevati, da se namensko zbran denar za ceste v te namene tudi uporabi. Je pa naša prva naloga, tako Milan Dobnik, ohraniti socialni mir. Za konec pa župan ni pozabil okrcniti žalskih liberalnih demokratov, ki z leninistično motodo trgajo vse okoli sebe z namenom pridobitve oblasti. Ko bi si to oblast pridobili, bi se končali tudi vsi napadi, ki jih je sedaj moč zaslediti v različnih javnih medijih, pa tudi v Savinjčanu. Šele z nastopom naslednjega govorca, dr. Franceta Zagože-na, so se obzoija Savinjčanom odprla. Doktor Zagožen, republiški poslanec in eden vodilnih mož stranke, je govoril o stanju v slovenski politiki. Pri tem je povedal, da so bili prav kmetje tisti, ki so pred letom začeli rahljati komunistični vladajoči red in prisotnim obljubil, da bodo prihodnje volitve potekale že v samostojni Sloveniji. Zagotovilo, da se nam samostojnim ni treba bati niti lakote niti revščine, ker se bomo z njima lahko spopadli, je pritrdilno odmevalo med poslušalstvom. Se pa bo SKZ-LS še naprej borila za enakovreden položaj kmeta in kmetijstva v družbenem sistemu, pri čemer je že v veliki meri uspela. France Zagožen se je največ časa zadržal pri obravnavi ak- tualne zakonodaje. Poudaril je, da so teze, ki so bile sprejete za osnutek zakona o gozdarstvu, dobre. Področje, ki še kako življenjsko zadeva kmeta, je obravnavano tudi v zakonu o denacionalizaciji, ki pa bo pred sprejetjem v skupščini Republike Slovenije predstavljal trd oreh. Pri tem je dr. Zagožen pozval podružnico, da se aktivno vključi v to problematiko, s tem, da na nek način pritiska na sekretariat za kmetijstvo in tako doseže sprejetje dobrega zakona. Ko je dr. Franc Zagožen končal z razlago zakonskih osnutkov, je besedo povzel republiški poslanec iz žalske občine Vinko Drča. V svojem nagovoru občinstvu, ki ga je z navdušenjem pozdravilo, je Drča povedal, da savinjske kmete letna najemnina sezonske delovne sile, ki išče zaslužek v času obdelovanja in obiranja hmelja, stane 9 milijonov nemških mark. Pri tem je Drča nadaljnji razvoj Savinjske doline zastavil v svoj slogan, da bo v Savinjski dolini samo savinjski človek in nihče drug. V svoji razpravi je zahteval, da se v zakonu o denacionalizaciji napiše, da mo-rajo biti vrnjena vsa zemljišča, ki so bila odvzeta ali pa plačana po minimalnih cenah. Zahteval je tudi formiranje kmetijsko zemljiškega sklada v žalski občini. Kmetom se potem zemlja oddaja v najem. Po mnenju poslanca Vinka Drča bi se na ta način sprostilo okoli tisoč delovnih mest, ves denar pa bi ostal v občini. Na koncu so kmetje izvolili še nadzorni odbor stranke, ki bo skrbel za pravilno delovanje in udejstvovanje stranke, prisotni pa so lahko zastavili vprašanja gostom. Največ jih je seveda dobil sam župan, ngj-več pa so se pogovarjali o proračunu. Ugotovili so, da ima kmetijstvo premalo sredstev za razvoj, so pa dejavnosti, ki so dobile veliko več, pa so po mnenju razpravljalcev manj pomembne. B. Lobnikar Vesele velikonočne praznike in veliko zdravja vam želi SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA ŽALEC REPUBLIŠKI POSVET ZADRUŽNE ZVEZE V ŽALCU Se obetajo zadružništvu boljši časi V Žalcu je 21. in 22. marca potekal tradicionalni posvet Združene zveze Slovenije. Posveta so se udeležili kmetje, predstavniki zadružnih svetov, direktorji združenih organizacij, vodje finančno-rafcunovodskih sektorjev, vodje hranilno-kreditnih služb, sekretarji-pravniki zadružnih organizacij in drugi. Namen posveta je bil seznaniti prisotne s tekočimi zakonskimi rešitvami, z ekonomskimi ukrepi, problemi, hkrati s tem pa tudi oblikovati svoje aktivnosti, ki bodo potrebne na vsaki kmetiji, v sleherni zadrugi in tudi v Zadružni zvezi oz. tistih asociacijah, ki so na nivoju regionalne povezave ali republike. Še zlasti pa so izkoristili posvet za oblikovanje stališč do rešitev, ki jih oblikuje parlament v okviru nacionalnega programa. Posvet je začel Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze' Slovenije, vse prisotne pa je nagovoril tudi predsednik občinske skupščine prof. Milan Dobnik, ki je izrekel prisrčno dobrodošlico vsem udeležencem in predstavil našo občino, še posebej s področja kmetijstva. Ob tem je povedal, da je v naši občini zaščitenih 900 kmetij, skupno pa je teh kar 4500. Končal je z besedami, da se slovenski kmet zaveda svojih korenin in le tisti narod, ki se tega zaveda, ima perspektivo. V nadaljevanju posveta je zbranim opisal splošno gospodarsko situacijo in razvojne možnosti slovenskega gospodarstva Peter Suvorov, sekretar za razvoj pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ob tem je zanimiva ugotovitev, da le v kmetijstvu v lanskem letu ni bilo izgube. Druga pomembna tema posveta pa je bila namenjena razvojnim usmeritvam kmetijstva, gozdarstva in živil-sko-predelovalne industrije v letu 1991. Od kmetijskega ministra dr. Jožeta Ostrca so zbrani izvedeli, kako misli vlada z ukrepi pospeševati razvoj kmetijstva, gozdarstva in živil-sko-predelovalne industrije ob zaostrenih razmerah na področju trga, pri pomanjkanju sredstev za zagotavljanje redne proizvodnje in razvojnih sredstev. Popoldanski del posveta je bil namenjen lastninskim reformam ter kmetijstvu v proračunskem letu 1991. Tega zaradi oddaje tekstov nismo mogli spremljati, zato pa nam je Leo Frelih že pred tem pove- Na posnetku udeleženci posveta, drugi v prvi vrsti dr. Jože Osterc, minister za kmetijstvo RS. dal, da se zadružništvu obetajo lepši časi, sgj dobivamo nov zadružni zakon, ki temelji na klasičnih načelih evropskekga zadružništva. S tem zakonom dobivajo nazaj zadružno premoženje, ki je bilo odvzeto po vojni, hkrati se krepi tudi zadružna organiziranost, kar je pomembno za tržni nastop kmetov. Se pravi, da ne bodo samo pridelovalci, ampak bo- Prenizke cene hmelja Jože Brežnik, direktor proizvodnje v Hmezadu, je v marcu postal predsednik Mednarodnega hmeljarskega združenja (IHB), ki stanovsko združuje vodilne svetovne proizvajalce hmelja. Jugoslavija je v IHB povezana preko Poslovne skupnosti za hmelj v Sloveniji oz. Zajednice hmeljara Jugoslavije, predsednik njenega izvršilnega odbora pa je Jože Brežnik, hkrati tudi predsednik IHB. Mednarodno hmeljarsko združenje (Internacionales Hopfenbau Buro) je staro 40 let. Ngjprej je nastalo evropsko hmeljarsko združenje (EHB), kateremu se je priključila Jugoslavija že leta 1952. Združenju so se leta 1971 pridružile še Združene države Amerike. S tem je evropsko hmeljarsko združenje preraslo v mednarodno. Mednarodno hmeljarsko združenje sedaj vključuje 12 članic in vse pomembnejše svetovne proizvajalce hmelja, razen Sovjetske zveze in Kitajske. Osnovni namen mednarodnega hmeljarskega združenja je medsebojno informiranje članic o površinah hmelja, njegovih sortah, starosti nasadov, kvaliteti hmelja, pridelku, o višini alfa smol ter o škropljenju, o cenah posameznih sort, predprodanih in neprodanih količinah hmelja - skratka, o tržni situaciji, o tehnoloških dosežkih, stroških proizvodnje na hektar in še o čem. Aktivnosti združenja potekajo intenzivneje ob kongresih, ki so vsako leto. V času kongresa IHB zasedajo tudi komisije (ekonomska, tehnična in znanstvena), prav tako pa tudi predsedstvo, ki ga sestav- MLEKARSTVO V SAVINJSKI DOLINI Več kravjega in kozjega mleka ljgjo predsedniki članic. Predsednika in tri podpredsednike volijo vsako drugo leto. Trenutne naloge so v glavnem usmerjene na strokovno in ekonomsko področje. S problemom škropljenja hmelja se ubadajo vsi proizvajalci. V okviru IHB želijo, da bi lahko vsi hmeljarji po svetu uporabljali enaka škropiva (kaj in kje smejo uporabljati, določajo resorni organi v Evropski skupnosti, posamezne države, proizvajalke hmelja). Pravilen škropilni program pogojuje prodajo hmelja. IHB si prizadeva za aktivnejše sodelovanje tudi na ekonomskem področju. Na letošnjem kongresu evropskih trgovcev v Leipzigu si bodo prizadevali za povišanje cen hmelja, saj obstoječe ne pokrivajo niti proizvodnih stroškov. Prenizke cene hmelja so eden od aktualnih problemov IHB. Zaradi ugodnejših proizvodnih pogojev v ZDA so tržne cene hmelja ugodne za tamkajšnje proizvajalce, ne pa tudi za evropske. Poskušali bodo obstoječo neugodno raven cen dvigniti. Pred mednarodnim hmeljarskim združenjem je še veliko aktualnih nalog, ki jih bo potrebno rešiti. Letošnji kongres IHB bo na Madžarskem, naslednje leto pa bo v Jugoslaviji. Priprave nanj so že stekle. Jasna Rode do skušali dobiti nekaj tudi od končne ustvarjene cene. Cilj je, da čim bolj skrajšajo pot od njive do mize. V lastninski reformi in zakonu o privatizaciji in denacionalizaciji pa vidijo možnost za krepitev svoje lastne organiziranosti. V zvezi z zadnjo temo tega dne pa je predsednik Zadružne zveze dejal: »Prav gotovo morajo biti finance na prvem mestu, če hočemo biti poslovno uspešni. Vsak kmet rabi denar za setev, rabi denar za odkup, zadruga potrebuje to za nemoteno zagotavljanje reprodukcijskega materiala, živilska predelava pa potrebuje sredstva za odkup teh pridelkov in pokritje stroškov predelave. Od namestnice sekretaija za finance želimo torej izveti, kakšni so proračunski viri in kakšna sprememba zakonodaje nas čaka na tem področju...« Zvečer po celodnevnem delu, ki ga je prepredala tudi bogata in ustvarjalna razprava navzočih, pa je sledilo še družabno srečanje, ki ga je pripravila Mlekarna Alja vas. Naslednji dan je delo udeležencev potekalo po skupinah, in sicer v skupini za organizacij-sko-pravne zadeve, v skupini za poslovnost in marketing in skupini za finance v zadružništvu. Pri skupini za poslovnost in marketing naj omenimo, da seje ta ukvaijala z organizacijsko obliko ustvarjanja najkrajših poti za plasma pridelkov. Tu so udeležence seznanili z nekaterimi izkušnjami koroških kmetov iz sosednje Avstrije in zamejcev iz Italije. Povedati še velja, da se je v okviru Republike Slovenije, pod okriljem Zadružne zveze, organizirala Zadružna kmetijska družba, ki bo skrbela za skupno nabavo in skupno organizirano prodajo za tiste proizvode, za katere bodo zadružniki zainteresirani. Čeprav ne moremo zapisati končne ocene posveta (zaradi predčasne oddaje članka v tisk), pa lahko zapišemo, da je bil namen dosežen, če že nič drugega, je pomembna izmenjava izkušenj. Kmetje in vodstva zadrug pa so spoznali, da se ne obetajo nič kaj rožnati časi, zato je potrebno izkoristiti vse možnosti za uspešno konkuriranje na izredno zahtevnem trgu vrta Evrope. D. Naraglav Odvečni Juteksovi delavci v novi tovarni Postopno opuščanje juti-nih izdelkov v Žalcu je zaostrilo problem, kje zaposliti delavce, ki so postali odveč? Vse kaže, da so vprašanje zadovoljivo rešili s tem, da so jih zaposlili v novem tovarniškem obratu na Ložnici. Med drugim je tu začela z delom mešana firma, ki jo je Juteks ustanovil s sodelovanjem za-hodnonemške firme EMP. Na Ložnici so med drugim začeli izdelovati avtomobilske obloge iz tekstilnega materiala v integrirani poliestrski izvedbi. Nova proizvodnja pa je v celoti usmerjena na zunanji trg in tako je pomemben tudi devizni iztržek. V novih prostorih EMP se je zaposlilo 85 delavcev, in ker gre za delavce, ki so zvečina stanujoči v bližnji okolici, nimajo večjih težav. Pomembno je tudi, da se je mlada tovarna po osebnih dohodkih že uvrstila med najboljše v žalski občini in okolici. Pomembno pa je tudi, da so ob novi proizvodnji že kar zadovoljivo rešili problem ekologije. Tovarna v glavnem uporablja za predalavo jutine (Jutekso-ve) surovine, kijih segrevajo in s tem rešujejo tudi problem ogrevanja. Res pa je, da se nova tovarna tako kot marsikdo ubada s sedanjim zastarelim davčnim sistemom. Ob vsem tem bi lahko rekli, da je mlada EMP tovarna na Ložnici na dobri poti, da se nadalje širi in razvija proizvodne zmogljivosti in da postopoma zaposli novo delovno silo, kije na Ložnici in bližnji okolici na voljo. Lojze Trstenjak Vinko Zupanc Damjan Golavšek Mateja Turk Hmeljarska šola Mlekarna v Alji vasi v glavni sezoni odkupi in predela dnevno do 180.000 litrov kravjega in do 150.000 litrov kozjega mleka. Mlekarna je minulo poslovno leto zaključila brez izgub. Širši slovenski trg, pa tudi nekatera ostala potrošna središča v Jugoslaviji in na tujem je zalagala s svežim mlekom in mlečnimi izdelki po konkurenčnih cenah. Njeno poslovanje bi bilo še boljše, če bi dobavitelji sproti in redno plačevali naročeno blago. Cena mleka se postopoma izboljšuje (8 do 9 odstotkov v dveh mesecih!) Od dnevnih količin mlekarna Šmarje pri Jelšah prevzame 130.000 litrov kravjega mleka. Kmetje dobijo za liter mleka povprečno 5 di-naijev, kar je proti prirastku prašičev ugodno. Mlekarna Arja vas v svojem proizvodnem programu .zaostruje merila za kakovost. Še vedno se namreč dogaja, da posamezni dolivajo vodo v mleko in s tem mlekarni povzročajo škodo. Sploh na tržišču vedno bolj pazijo na kakovost in v tem je nedvomno uspešna tudi Alja vas. Mlekarna v Alji vasi že nekaj let nazaj vlaga izdatna sredstva pa tudi napore za razvoj kozjereje na svojem območju. Tako imgjo že večje črede koz v Dobrovljah, to je v hribovitih predelih, kjer drobnica najde dovolj paše. V teh krajih so poskrbeli za razplod pa tudi za ustrezne hladilnice, kamor spravljajo mleko. Kozje mleko je ne le okusno, marveč tudi zdravo. V Alji vasi računajo, da bodo v času največje poletne sezone lahko dnevno odkupili in predelali do 150.000 litrov kozjega mleka. Zanimivo je, da se za kozjerejo zanimajo tudi kmetje na Ravenskem, pač povsod tam, kjer ima drobnica pogoje za preživljanje. Posnetek kaže čredo koz na Dobrovljah. Lojze Trstenjak (M}Hmezad GRAMES ŽALEC Avtomobili TOYOTE sedaj tudi v Žalcu Tel. 714-398 Kmetijska zadruga Savinjska dolina in Inštitut za hmeljarstvo republike Slovenije iz Žalca sta letos že tretjič skupaj pripravila hmeljarsko šolo, ki je bila v Šempetru. Teoretični del šole, ki je obsegal 84 ur, so v minulih dneh zaključili, praktični del pa bodo imeli v času vegetacije. V šoli, ki se je je udeležilo 42 slušateljev, so obravnavali pomen hmeljarstva, hmeljno rastlino ter njene prirodne pogoje, njen razvojni ciklus in kultiviranje, razmnoževanje in pripravljanje novih sadik. Govorili so o gradnji novih žičnic, pripravi tal in obdelavi. Veliko pozornosti so namenili oskrbi rastline - tu gre predvem za rez, napeljavo vodil in poganjkov ter odstranjevanje zalistnikov. Obdelali so široko poglavje o prehrani, gnojenju, namakanju in varstvu rastline, potem pa še določanje zrelosti, obiranje, sušenje in skladiščenje. Veliko so govorili tudi o ekonomski proizvodnji, organiziranosti hmeljarstva in pogodbah. O teoretičnem delu šole so nam nekateri slušatelji povedali: Vinko Zupanc: »Doma sem iz Petrovč in takšna šola kar prav pride. Stvari se iz leta v leto menjujejo, zato mora biti tudi kmet hmeljar na tekočem.« Damjan Golavšek: »Star sem 21 let. Teoretični del šole Miran Rotovnik je bil zelo zanimiv. Doma imamo 4 ha hmelja, kar je kar precej. V šoli sem marsikaj novega izvedel, kar bom lahko koristno uporabil.« ■ Mateja Turk: »Kljub temu, da sem končala srednjo kmetijsko šolo, sem se odločila še za to šolo, ki je specializirana. V teh 84 urah sem marsikaj novega izvedela, posebno na področju zaščite.« Miran Rotovnik: »Iz naše temeljne zadružne organizacije nas je več mladih prišlo v to šolo. Veliko novega smo izvedeli, zanimiv pa bo še praktični del, ki bo v času vegetacije.« T. TAVČAR Črpališče v Vrbju bo odpravilo pomanjkanje vode Delavci žalske Komunale so kljub hudi zimi delali na črpališču pitne vode v Vrbju. Zgradili so vodnjak in namestili motorje, ki že poganjajo pitno vodo v omrežje. Kar 54 litrov vode na sekundo priteče iz podtalnice, po mnenju strokovnjakov, ki so več kot leto dni spremljali kakovost vode, je ta kakovostna in neoporečna. Odslej v Žalcu in okolici ne bi smelo primanjkova- ti vode tudi v sušnih obdobjih, kar se je dogajalo še jeseni. »V črpališču v Vrbju so motorje doslej poganjali agregati, zato smo morali najprej postaviti novo trafopostajo in si tako zagotoviti lasten vir energije. Vrednost teh del je 750.000 dinarjev, uporabiti smo sredstva za razširjeno reprodukcijo, ki jo plačujejo uporabniki, del pa smo primaknili iz amortiza- cije. Za dokončanje črpališča, postaviti moramo še potreben objekt, bomo najeti mednarodni kredit za komunalno infrastrukturo, saj bo končna vrednost črpališča kar osem milijonov dinarjev. Uvedli bomo namreč sodobno vodenje črpališča z računalnikom,« pravi direktor Komunale Tone Bratuša. jk Ustanovni zbor turističnih vodnikov Lani je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo turističnih vodnikov Slovenije. Po enoletnem uspešnem delu so se pobudi peščice zanesenjakov pridružili tudi turistični delavci celjske regije. Znano je, da poklic turističnega vodnika opravlja določeno število profesionalnih in spremenljivo število priučenih oseb. Vodnikovo delo, vodenje je danes del trženja turističnih izdelkov. Sam poklic turističnega vodnika pri nas še vedno nima prave veljave, zato moramo dati temu delu večjo veljavo, mu izboriti boljši položaj in ceno na t. i. tržišču. . Na začetku marca letos je bil v Celju ustanovni zbor sekcije DTVS, na katerem so prisostvovali turistični delavci družbenih in zasebnih turističnih agen- cij, turističnih in planinskih društev našega območja. Pobuda je nastala iz potrebe po povezavi turističnih delavcev in vseh zainteresiranih, delovati na tem področju. Imenovali so predsedstvo sekcije (predsednik je Rok Videc), kasneje pa bodo določili še komisije za delovanje na različnih področjih. Plan dejavnosti sekcije sestoji iz popularizacije poklica turističnega vodnika, izobraževanja, ustanovitve centra turističnih vodnikov idr. V bogati razpravi so se pokazale številne inačice povezav med turističnimi agencijami, turističnimi in planskimi društvi ter turističnimi vodniki. Celjska sekcija nnj bi skrbela tudi za področje povezovanja za pridobitev gostov v posa- aezne kraje in zagotavljala ustrezne vod-like. Na področju izobraževanja je po-;rebno najti stik s šolami in začeti načrtno vzgajati kadre za bodoče turistične vodnike (seminarji in strokovne ekskurzije). Vsako turistično društvo bi moralo imeti svojega vodnika, ki pozna kraj, ki vodi izobraževanje, ki posreduje popolno informacijo naprej agencijam, ki pripeljejo turiste v kraj. Pomembni vodniki so natakarji, prodajalci, gostinci, knjižničarji, planinci z organizacijo izletov v planine, ki so del turizma. Tu so tudi stične točke s planinskimi vodniki. Vodniki lahko pomagajo tako PD kot TD, da svetujejo, priporočajo in vračajo informacije za popestritev izletov. Turistična društva pa morajo ugotoviti inventar ljudi na svojem območju. Torej nov izziv za naša turistična društva, da obogatijo ponudbo kraja in da pomagajo privabiti čim več obiskovalcev v našo dolino. Srečko Meh Turistični teden Na Polzeli bodo od 6. do 13. aprila pripravili turistični teden. V teh dneh se bo zvrstilo več prireditev. Tako bo že prvi dan otvoritev razstave in podelitev priznanj ob 20. obletnici hortikulturnega društva in regijsko tekmovanje iz poznavanja turizma, naslednje dni pa še razstava turistične ponudbe našega kraja, Mozartov večer, predstavitev turističnih spominkov prof. dr. Janeza Bogataja, igrica Pika Nogavička itd. T.T. Povabilo na tekmovanje Turistična zveza Slovenije bo letos že 23. organizirala tradicionalno tekmovanje slovenskih turističnih krajev za naslov najbolj urejenega. Kraji so razporejeni v štiri skupine, in sicer: posebna skupina, turistični kraji, izletniški in tranzitni kraji, manjši turistični kraji. Tekmovanje bo selektivno, kraje bodo obiskale in ocenile najprej občinske in območne komisije, najbolj uvrščene kraje po posameznih regijah pa bo obiskala in ocenila republiška komisija, ko bodo območne komisije opravile regijsko ocenjevanje. Tekmovanje bo zaključeno do 1. oktobra letos. To je velik izziv našim krajem v Savinjski dolini, ki so že dobivali visoka priznanja za urejenost, pa bi jih lahko tudi letos. Srečko Meh Brezvestno početje Ob nedavni ujmi je Savinja ob svojem prestopu rečnega korita naplavila ogromno hlodovine in izruvanega grmičevja in manjših dreves vzdolž svojega toka. Ljudje so to pospravljali, kakor so vedeli in znali. Toda dogajale so se tudi čudne stvari. Tako je Podjetje za urejanje vode NIVO Celje sklenil posebno pogodbo z zasebnikom U.V., obrtnikom za gozdarska dela. Vsebina pogodbe določa, da mora zasebnik pospraviti podrta manjša drevesa in grmovne šope listavcev in posameznih iglavcev (brez hlodovine in gradbenih sortimentov iglavcev). V prvi fazi naj bi počistil in uredil odcep na brežinah od Mozirja do izliva Pake. Ker pa je denar sveta vladar (odkupna cena za drva, celuloza, je 35 din/prm fco), je zasebnik podlegel skušnjavi in počistil tudi vse, kar je bilo pri roki. Najbolj žalostno je bilo to, daje vsa masivnejša drevesa počistil (in Zeleni Žalca in LDS Žalec izjavljamo in apeliramo, da začnimo naš vsakdanjik spreminjati z našim spremenjenim odnosom do naravne dediščine. Kako naj bodo naši otroci drugačni, če sami podiramo zelo stara drevesa (primer kostanja v Levcu, kostanjev in topolov v Novem Celju), ali pa nekontrolirano sekamo, kot priča gornji primer. BODIMO ENKRAT TEJ NARAVI SPET PRIJATELJI! seveda podrl), vejevje pa je ostalo nepočiščeno. Tako sedaj obstaja nevarnost, da že močno erodirane brežine Savinje prva večja voda še globje odnese. Problem je postal javen, ko so nekateri vi-kendaši in stanujoči v Letušu opazili, da so padle zdrave češnje, smreke in še kaj, kar je raslo bodisi na njihovi ali državni zremlji. Tako so trije oškodovanci primer naznanili. Miličniki so primer predali tožilcu s sumom, da gre za javno tatvino. In kaj je nauk vse te zgodbe? Očitno človeka ničesar ne izuči, niti takšna naravna katastrofa. ko so bile novembrske poplave. Čeprav je bilo večkrat ugotovljeno, da so nekontrolirani posegi v prostor botrovali marsikateri težavi, s katero se ljudje po staljenem soočajo. V temeljih se mora spremeniti odnos človeka do njegove naravne dediščine, kajti le ta predstavlja tudi pomemben del človekove ravni splošne kulture. V. G. Opustošena brežina. ZAKAj TAKO? Ne morem razumeti Z vsako prihajajočo pomladjo me prime sveta jeza, ko vidim, v kakšnem okolju živim. Vedno znova si dopovedujem, da se jezim zastonj in da lahko po neumnem dobim rano na želodcu ali še nekaj več sivih las na glavi. Poskušam biti strpen in si vbiti v glavo, da pač ne razumem več ljudi, ki živijo okoli mene. Da je to njihov svet in pika. Kaj me pravzaprav jezi? Okolje na prostem in notranjščina blokov, posebej »mojega«, kjer stanujem. Sram me je, ko vidim okoli sebe polomljena drevesa, ki naj bi poleti dajala senco, lep okras in predvsem svež zrak. Sram me je zelenic, ki so podobne jesenskim preoranim njivam. Sram me je polomljenih klopi. Moti me notranjost blokov, kjer je tako, kot da bi nekdo kontejner narobe obrnil. Stene so popisane, kot da bi bila stena šolska tabla ali paleta naivnih slikarjev. Žoge frčijo mimo glav kot naboji iz pušk na strelišču. Če bi prešteval odvržene ogorke pred blokom, bi ugotovil, da bi tiste ogromne številke ne znam šteti, toliko jih je. Tisti, ki imajo avtomobile, jih parkirajo tako, da še pešci ne morejo po svoji poti. Asfalt je počečkan s kredo. Tovornjaki so si našli mesto pol na pločniku pol na cesti in lepo pod drevjem. To je moja okolica! Da tako lepo je bilo pred de- setletjem, ko smo se vselili v novo naselje. Bloki so bili novi in prijetni, še lepše okolica. Vse so ozelenili in zasadili drevje, ki je obetalo veselje. Nekaj let so za lepo okolje še skrbeli navdušenci, ki pa so obupali, ko so videli, da delajo zastonj, da njihovo delo uničujejo. Kupili so kosilnico, ki jo danes lahko dajo v izložbo kot neuporaben predmet, saj se z njo ne da obdelovati gole zemlje. In kdo povzroča ta vandalizem? Otroci? Ja in ne. Ja zato, ker pač ne vedo, kaj delajo. Vendar ti otroci niso brez staršev, ki pa so v večini primerov slabši kot otroci. Odrasle vidim, kako je mahnejo čez opustelo zelenico, da prihranijo nekaj metrov dragocene poti. Odrasle vidim, ko mečejo ogorke, neustrezno parkirajo avtomobile in sploh dajejo nemogoč vzgled. Kje je ta generacija nadebudnih staršev, ki se mnogokrat šopiri kot pav, dobivala osnove obnašanja v okolju, kjer živi? Marsikoga bi o opozoril, vendar vem za odgovore: »kaj te briga« ah »kaj boš stari, kaj si siten, kaj se ven siliš« in podobno. Stisnem jezik za zobe in me ima, da bi vse opustele zelenice prevlekel z asfaltom, namesto drevja pa zasadil železne drogove. Asfalt bi tako izpral dež, veter bi lahko raznesel smeti. Govorimo o kulturi, lepem vedenju, spoštovanju človeka do človeka, zelenem okolju in dobrem zraku, imamo pa velik smetnjak. Strah me je, če imajo vsi ti mladi ljudje takšen odnos do reda v svojem stanovanju, če tudi tam rišejo po stenah, mečejo ogorke po tleh, namesto svežih imajo v vazah suhe rože. Žalosten sem, ker moram živeti v takšnem okolju. Žalosten zato, ker bi vsi skupaj lahko živeli v lepem. Veselim se pravih zim, da snega vsaj za nekaj mesecev prekrije vso človeško navlako. Hudo mi je, ko pridejo ljudje iz drugih krajev in vse to vidijo. Hudo! Ali je hudo tudi tebi, prijatelj, ki živiš poleg mene? Ti je? Potem pa stori nekaj, da bo okolje lepše. Moje obnašanje v tem okolju je na žalost kot kaplja vode v moiju. Zdaj sem to napisal in lažje bom spal, čeprav bom še vedno živel v svinjaku. Tiste generacije, ki robantijo zaradi plač in podobnega, naj si najdejo čas in premislijo, kaj bi se dalo narediti, da bi med našimi bloki spet rasla trava in cvetele marjetice pa zelenelo cvetje. Da spomnim: malo je mest kot je Žalec, ki se lahko pohvali z nenavadno lepim večnamenskim športnim objektom, ki služi vsem, otrokom in upokojencem. Samo čez cesto je treba in zelenice, ki to več niso, bodo takšne, kot si želimo. Tone Vrabl TURISTIČNA AGENCIJA ŽALEC - Savinjska 16 “S? 063/712-460 V APRILU VAM NUDIMO: • BRN0-0L0M0UC 12.-13. 4. 1991 -SHOPING, cena 450,00 din + 50 DEM • 2. TURISTIČNI AVTO-RALLY ZA POKAL »BEMI ’91« Posavje-Dolenjska - 580,00 din * • KARLOVY VARY - ČSFR - 4 dni mini počitnice - 930,00 + 110 DEM • ŠOLSKI IN SINDIKALNI IZLETI PO VAŠIH ŽELJAH IN KONKURENČNIH CENAH Turistična TOPLOTA SONČNIH ŽARKOV agencija NI VEČ TAKO DALEČ - A LAHKO VAM JE ŠE BUŽJE[ Ponujamo vam ugodno varianto POLETNIH POČITNIC v zasebnih apartmanih ob jadranski obali. Možnost obročnega odplačila. Pokličite, program vam bomo poslali na dom! PRVOMAJSKI PRAZNIKI - ŠPANIJA, Barcelona, Andora, Ažurna obala, avtobus, 7 dni, odhod 27. aprila, cena 345 DEM - z avtobusom in ladjo preko ITALIJE (ANCONA) do GRČIJE (PATRAS, ATENE) 8 dni, od 520 DEM dalje, odhod 27. aprila - TUNIS, sedemdnevne počitnice z uslugo polnega pensiona v hotelu ali sprehod skozi njegove oaze, če pa ste v časovni stiski, se lahko vaše počitnice v času prvomajskih praznikov tudi skrajšajo na 4 ali 5 dni - MALTA vam razen čudovitega odmora v pričakovanju poletja nudi bogato zgodovinsko izročilo. Na voljo so vam enotedenske počitnice ali program »Malta skozi stoletja« - DUBROVNIK, mesto, o katerem ne kaže izgubljati besed, potrebno ga je doživeti. Letalski prevoz, namestitev v hotelu Excelsior. - bogati programi drugih agencij, v katerih lahko z avtobusom, letalom, ladjo obiščete prav tiste kraje, ki ste si jih od nekdaj želeli spoznati. V MAJU PRIPRAVLJAMO - NIZOZEMSKA, 6 dni, avtobus, odhod 21. maja, cena 495 DEM Tel. 063/701-305 Fax. 063/701-825 od 8. do 12. in od 14. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure Kompost Bio-vrtnarjenja si brez komposta ni mogoče predstavljati, saj je kompost gnojilo in zdravilo hkrati, pa tudi napraviti ga ni težko. Izberemo si primeren prostor, kjer ni prepiha in je delno v senci. Prostor ogradimo z deskami tako, da ima dva dela. Med deskami moraj o biti reže, da zagotovimo dostop zraka. Potrebujemo tudi dva pokrova - za vsak del enega, da v deževnem vremenu odpadki ne bodo premokri, v suhem in vročem pa ne presuhi. V prvem delu je zbirališče raznovrstnih organskih odpadkov. Ko je tukaj zbrano dovolj materiala, vse snovi med seboj premešamo. V drugi del damo na dno narezane vejice in trda stebla rastlin. Narge vsujemo približno 20 cm premešanih odpadkov, ki jih lahko potresemo z gnojem domačih živali. Dobro je, če dodamo še nekatera zelišča (gabez, koprive). Sledi tanka plast vrtne zemlje*, nanjo pa damo zopet 20 cm mešanih odpadkov iz prvega dela kompostišča in to ponavljamo, dokler ni porabljen ves material. Kompostnega kupa ne tlačimo, visok nuj bo več kot 1,2 m. Kompost po potrebi zalivamo z ogreto vodo ali še bolje z razredčeno zeliščno gnojnico iz gabeza in kopriv, da se izboljša mineralna in hranilna vrednost komposta. V takšnem kupu se prične sedaj delo, ki ga opravljajo s številni roor-ganizmi, deževniki... Kmalu se kup precej sesede, zato lahko nanj še naložimo odpadke, menjaje z zemljo. Od toplote zraka je odvisno, kako hitro bo potekalo razkrajanje. Poleti je kompost uporaben že po dveh mesecih, drugače pa traja zorenje tudi do pet mesecev. Uporaben je, ko v njem ni več kompostnih deževnikov (so rdeči, 6-8 cm dolgi) in ko diši po gozdni zemlji. Kompost lahko tedaj odstranimo in uporabimo ter pripravimo nov kup. Kdor želi pripravljati kompost, mora vedeti, katere snovi lahko za to uporablja in katerih se mora izogibati. Uporabno je vse, kar je po svoji sestavi tako, da lahko zopet postane zemlja, ne da bi grozila nevar-nostokužb in zastrupitev. Sem spadajo: vrtni in kuhinjski odpadki (jajčne lupine, ostanki jedi...), ovenelo cvetje in lončnice, vsa zelišča (razen pelina), zdravo jesensko listje in trava, enoletni pleveli brez semen, lesni pepel, papir, slama, praprot, stelja, saje, hišni prah, gnoj kokoši, zajcev (gnoj potresemo med druge odpadke v plasteh) in drugo. Na kompostni kup ne sodijo: rastlinski deli, ki vsebujejo seme ali so sumljivi za bolezni ali so naseljeni z mrčesom, pleveli, kovine, plastika, steklo, porcelan, kemične snovi. Pravilno narejen kompostni kup nam bo dal dragoceno sredstvo za izboljšanje tal in hkrati manj koristnih odpadkov v nekoristnih smeteh. Setveni koledar za april Datum Del rastUne in ura 1. pon plod 2. tor cvet 3. sreda cvet do 2. ure, od 3. ure Ust 4. čet plod 5. pet list do 12., od 13. do 21. cvet, od 22. plod 6. sob plod 7. ned plod od 6. do 20. ure 8. pon plod do 5., od 6. korenina 9. tor korenina 10. sreda korenina do 12., od 13. cvet 11. čet cvet 12. pet cvet do 10., od 12. Ust 13. sob Ust 14. ned Ust 15. pon Ust do 3., od 4. plod 16. tor plod do 19., od 20 korenina 17. sreda — 18. čet korenina 19. pet korenina do 7., od 8. do 15. cvet 20. sob cvet od 13. do 22. 21. ned cvet do 6., od 7. Ust 22. pon 23. tor plod 24. sreda plod 25. čet plod do 9., od 10. korenina 26. pet 27. sob korenina do 13., od 14. plod 28. ned plod do 10., od 11. korenina 29. pon cvet 30. tor cvet do 10., od 11. Ust Herbicidi v žitih Prva dilema pri varstvu žit pred pleveli je, ali je proti njim žita sploh potrebno škropiti? Ugotoviti moramo, kdaj bi pleveli postali posevkom tako konkurenčni, da bi se zmanjšal pridelek. V praksi izvajamo škropljenje skoraj izključno na vizuelni oceni zapleveljenosti ali na osnovi izkušenj. Ko ugotovimo, da bo škropljenje potrebno, nastopi druga dilema, in sicer, kdaj bomo škropili? V žitih uporabljamo herbicide običajno spomladi, ko so pleveli že vznikli in se glede na spekter plevelov laže odločimo za herbicid. Herbicid pa lahko uporabimo že jeseni, po setvi in pred vznikom žit in plevela. To ima veliko prednosti (manjša odvisnost od vremena, manj ga-ženja, manj fitotoksičnosti), a tudi veliko slabost - škropimo namreč na pamet, ne da bi vedeli, proti katerim plevelom. Vodilo pri uporabi herbicida je, da zadenemo pravi čas, ko je plevel občutljiv na aktivno snov, posevka pa to ne ogroža. Pri izbiri herbicida moramo poznati plevelno floro na njivi, saj različno zatiramo široko-listne plevele kot travne in drugače enoletne plevele, ki se razmnožujejo s semeni od večletnih, ki se razmnožujejo ravno tako s pleveli in drugimi deli (korenika, stoloni). Če so jeseni razmere ugodne, enoletni pleveli vzkalijo, drugače pa šele spomladi. Zato jih zelo težko zatremo s herbicidi za uporabo pred vznikom, ki bi morali biti v tleh obstojni od jeseni pa do pomladi, kar pa niso. Drugi pleveli kalijo izključno spomladi: dresni, bela met-lika, njivski čišljak. Spomladi se iz vegetativnih delov razvijejo večletni pleveli: njivski slak, njivski osat, sladkovec, navadni gabez, ptičja grašica, škrbinka in pirnica. Vse spomladanske plevele lahko torej zatremo šele spomladi. Izbor herbicidov pa ni odvisen le od setvene plevne flore in spektra delovanja preparata, pač pa tudi od razvojne faze pšenice, občutljivosti sorte in klimatskih pogojev ob tretira-nju. Raba herbicidov je omejena na čas po setvi, a pred vznikom žita, nato od vznika pa do pojava tretjega lista običajno ne škropimo, ker je žito tedaj zelo občutljivo. Od pojava tretjega Usta pa do treh stranskih poganjkov uporabljamo večino sredstev za zatiranje plevela v pšenici, redkeje še do pojava drugega kolenca. V času razraščanja žita namreč zelo počasi rastejo, herbicidov ne absorbirajo hitro in nanje ne delujejo tako, kot na rastoči plevel. Ker pa je tedaj vreme še precej hladno, z nizkimi nočnimi temperaturami, so le-te pogosto omejujoč dejavnik za uporabo herbicidov. Tako se optimalni pogoji križajo: če je pšenica v pravi fazi, so temperature prenizke, ali obratno, ko se temperature dvignejo, pšenica hitro prične rasti in je v sedmih do štirinajstih dneh preveUka za škropljenje. Ko preraste fazo polnega razraščanja, postane zaradi intenzivne rasti za herbicid bolj občutljiva. Znano pa je, da se velikost klasa zasnuje in oblikuje že v fazi razraščanja. Če žito takrat škropimo z nepravilno izbiro herbicida, skrajšamo klas in zmanjšamo pridelek. Ravno zaradi neugodnih pomladanskih temperatur, občutljivosti pšenice, razmočenosti in zepleveljenosti s travnimi pleveli, ki jih spomladi težko zatiramo, je možno olajšati varstvo pred pleveh s herbicidom DICURAN FORTE. Uporabimo ga lahko že jeseni od faze treh Ustov pa do konca razraščanja spomladi, ker ni občutljiv na nizke temperature. Ima tudi širok spekter zatiranja plevelov. Uniči že vzkUle in kaleče enoletne ozkjolistne in širokolistne plevele, tudi smolenec. Ne zatira pa večletnih plevelov. Po vzniku žit uporabimo 1,5 kg Dicurana forte na hektar (pred vznikom 2 kg/ha). Enako dober herbicid za tako rabo je QUARTZ SUPER, katerega uporabimo 2,5 do 3,5 Utra na hektar. Že jeseni, ko ima žito tri Uste, dobro zatira tako semenske travne kot širo-koUstne plevele. Smolenec zatira nekoliko slabše. Če se le-ta pojavi kasneje v večjem obsegu, spomladi lahko še enkrat ukrepamo s STARANOM (0,6 do 1,2 1/h) ali FLURENOLOM (2-3 1/h). Če imamo njivo zapleveljeno s semenskimi travami, spomladi pa se nam pojavijo večletni pleveli, kot so slak, sla-kovec in osat, moramo škropiti jeseni in spomladi. V jeseni bomo zatrli travne plevele z DICURAN-om (2-3 kg/ha, pred vznikom žita), s TRIBUNIL-om (2,5-5 kg/ha, pred vznikom) aU s TIGREX-om (3-5 kg/ha, ko ima žito tri Uste). Spomladi pa bomo uporabili herbicide za širokohstne plevele, kot je ANITEN MPD (2,5-41/ha, ko se žito prične razraščati), ki zatre tudi smolenec. Enako deluje LONTREL in BANVEL M-OHIS. Uporabimo lahko tudi DI-COFLUID MP COMBI - 41/ha, od začetka razraščanja žita do treh stranskih poganjkov (ne deluje na smolenec). Enako delujejo še: DEHERBAN A, HERBOCID, DIKOCID, MO-NOSAN HERBI, MONOSAN S, TRASAN, DEHERBAN FORTE. Herbicid iz nove skupine sulfonil ureatov za zatiranje plevelov v pšenici je GRAN-STAR. Cela skupina ima kar nekaj značilnosti, ki ji dajejo ekološko prijaznejši videz, saj jih uporabljamo v izredno nizkih odmerkih, hitreje se razgrajujejo, delujejo le na zelene dele plevelov, za kulturne rast-Une so dobro selektivni. Pakirani so v vodotopne vrečke v odmerku za 1 ha in 0,5 ha, tako da ni onesnaževanja oko-Uce z embalažo. G ANSTAR uporabljamo v dozi 15-10 g/ha za vsa žita, v fazi od drugega lista do drugega kolenca, kar je ugodno, da ni časovne stiske, obenem pa ni občutljiv na nizke temperature. Ker na smolenec ne deluje dobro, mu dodamo STARANE ah FLURENOL. Obvezno je treba dodajati tudi močilo, da se sredstvo laže oprime plevelnih Ustov (CIT-TOWET aU SANDOVIT 0,5%). Vse potrebne nasvete v zvezi s pridelovanjem dobite na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo od 7. do 8. ure, in sicer brezplačno. Vlasta Knapič Oglašujte v Savinjčanu tel. 711-433 Splošna kmetijsko- svetovalna služba V januarju je začel v naši občini delovati oddelek splošne svetovalne službe za kmetijstvo. Služba je organizirana po vzoru svetovalnih služb v nekaterih zahodnih državah, namenjena pa je predvsem imetnikom kmetijskih zemljišč, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo. Služba je organizirana v okviru repubUškega centra za pospeševanje kmetijstva, delavci oziroma svetovalci pa so zaposleni v regijskih proizvodnjah, delo pa se odvija v občinskih oddelkih svetovalne službe po občinah. V republiki deluje v okviru te službe že nekaj čez tristo svetovalcev. V naši občini je v tej službi zaposlenih pet svetovalcev, diplomiranih kmetijskih inženirjev, in sicer: Franc Beričič s sedežem na TZO Tabor, njegovo delovno področje pa zajema: TZO Vransko, TZO Tabor in TZO Prebold; Marko Tevž se sedežem v Braslovčah in delovnim področjem TZO Braslovče in TZO Trnava; Mira Vrisk s sedežem na Pol-zeU in delovnim področjem: TZO Polzela in TZO Šempeter; Ludvik Semprimožnik s sedežem v Žalcu in delovnim področjem TZO Gotovlje in TZO Petrovče in Andreja Žolnir s sedežem v Žalcu in delovnim področjem svetovanja na področju gospodinjstva, dela z kmečkimi ženami in mladimi kmeti ter kmečkega turizma. Zadolžena je tudi za svetovanje v občini Velenje. Na vseh TZO-jih so tudi obvestila, kdaj in kje najdete posameznega svetovalca, kadar rabite njegovo pomoč. V sklopu svetovalne službe so polega splošnih svetovalcev še svetovalci specialisti, strokovnjaki za posamezna področja. Ti delajo na Zavodu za živinorejo in veterinarstvo v Celju in na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. Več o konkretnih nalogah svetovalne službe pa v naslednji številki. Naknadna fermentacija silaž Naknadna fermentacija silaž je pojav, ko se začno v si-laži odvijati procesi podobni, tistim v prvih urah po siliranju, ko je v silirni masi še prisoten zrak oz. kisik. To je tako imenovana aerobna faza siliranja. Zaradi odvzema silaže pri- haja na mestu odvzema do rahlanja mase, posledica tega pa je vdor zraka v notranjost silaže, kjer pride zaradi prisotnosti kisika od vrenja silaže, kar negativno vpliva na kakovost in hranilno vrednost silaže. Zaradi tega se prične silaža Opravila na vrtu v aprilu Paradižnike, ki smo jih že v marcu nasejali, sedaj presadimo v večje lončke, da se utrdijo. Vse mlade rastline zalivamo z mlačno vodo, vendar ne po Ustih. V tople grede sejemo: zelje, ohrovt, bUtvo in sadimo cvetačo. Na prosto sejemo in sadimo: korenje, solato, raže od nekdaj je največja napaka prepogosta setev. Ta je tako škodljiva, da tega ne moremo zmeraj dovolj uspešno popraviti, če'kasneje redčimo zrasle rastlinice. Škoda je tudi semena. dič, špinačo, grah, rdečo peso, redkvico, zeleno ter v začetku aprila čebulo in šalotko. Konec aprila sejemo fižol. Sadimo tudi krompir, jagode, grmiče ribeza in kosmulje. Osnovno pravilo za globino setve je, da moramo sejati debelejša semena (rdeča pesa, fižol, koruza) trikrat tako globoko kot so semena debela. Drobno seme (korenček, peteršilj, solata, nekatera zelišča in začimbnice) sejemo v plitve jarke tako, da seme prej pomešamo z malo mivke ah z dobro presejano prstjo. Zaznamovalna setev je, če primešamo počasi kaljivim sememom povrtnine, kot sta korenček in čebula; seme hitro kaljivih rastlin, kot sta na-primer solata in rdeča redkvica. Zaznamujemo zato, da laže odstranimo plevel, ki zraste, preden glavna setev skali. Redkvico pospravimo že, ko se korenju razvijejo šele prvi pari listov. Mlade setve kmalu razredčimo, da se rastline lahko razvijejo. Med vrstami sproti odstranjujemo plevel in pustimo. da se posuši. Tisti, ki jim pri-koreninah zelenjave nagajajo črvički (Nematoda), naj jih odženejo z tagetami (žametnicami), nežnimi trajnicami z oranžno zlatimi koški. Izločki njihovih korenih odganjajo nezaželjeno golazen. Sejemo in sadimo jih med zelenjavnimi vrstami peteršilja, korenja in podobno. Kdor ima prosti čas, si lahko uredi zeUščni vrt. Zanj izberemo sončen prostor in razporedimo zeUšča. Pri tem moramo paziti na velikost rastUn, ko zrastejo. Nasejemo lahko kamilico, meliso, poprovo meto, baziliko, majaron, pehtran, žajbelj, baldrijan, komarček, origano, timijan... V aprilu nabiramo naslednja zeUšča: divjo mačeho, glog, jeglič, koprivo, vijolico, regrat, veliki oman, lapuh, pljučnik, krvavi mlečnik, plešec in nekatera druga zeUšča. Več o zeliščih, pa drugič. Nataša Jan greti, ker postanejo ponovno aktivni rastUnski dihalni encimi, ki iz lahkotopnih ogljikovih hidratov ustvarjajo toploto, poleg tega pa tudi ogljikov dioksid in vodo. RastUnski encimi so tudi prote-oUtični encimi, ki razgrajujejo beljakovine, vse do ami-nokisUn, te pa pod vpUvom drugih encimov dezaminira-jo, zaradi česar nastane v si-laži amoniak, ki slabo vpliva na kakovost in konzumacijo silaže. S postopnim ogrevanjem silaže postanejo ti encimi še aktivnejši, zato je problem naknadne fermentacije v spomladanskem in poletnem času še toliko bolj izpo-stavjen. V prisotnosti zraka hetero-fermantivne mlečnokisUn-ske bakterije s svojimi encimi tvorijo ocetno kisUno in alkohol, kar tudi zmanjšuje kakovost silaže. V pristnosti zraka in ustrezne temeprature pa postanejo aktivne tudi plesni, ki proizvajajo različne škod- • ljive in strupene snovi, nevarne zlasti brejim in visoko brejim kravam. Zaradi omenjenih procesov se zmanjša hranilna vrednost silaže z beljakovi- nami in škrobno vrednostjo, poslabša pa se tudi kakovost, saj se razmerje organskih kisUn neugodno spremeni. Naknadno fermentacijo je mogoče preprečevati s pravilnim odvzemom silaže iz koritastega oziroma stolpnega silosa. Če je namreč silaža v koritastem silosu, je rezana s ustreznim rezilom (sekira z daljšim rezilom, posebno izvedbo nožev na elektromotorni pogon, naprava za odvzem silažnih blokov) v količini, potrebni za en obrok." Priprava silaže za en aU dva nadaljnja obroka se ne priporoča. S takšnim načinom odvzemanja preprečimo rahljanje mase, ki ostane v silosu, pomembno pa je, da je debelina odvzete silažne plasti vsaj 20 do 25 centimetrov. Odvzem silaže iz stolpnega silosa je drugačen kot pri koritastem sdosu. Pri ročnem odvzemu se rahlanju praktično ne moremo izogniti, zato je priporočljivo po vsakem odvzemu silažo temeljito potlačiti. Pri mehaniziranem odvzemu z glodalko pa mora ta imeti valj, ki sledi glodalni verigi in zrahljani sloj potlači. Splošno-svetovalna služba /© ljubljanska banka Splošna banka Celje d. d., Celje Boris Arzenšek Občni zbor TD Šempeter TURISTIČNA AGENCIJA 63310 ŽALEC — Šlandrov trg 34 VAS VABI Za PRVOMAJSKE PRAZNIKE na • planinsko-turistični izlet po otokih: BRAČ, HVAR in VIS-od 27. 4. do 2. 5. 1991 • v ŠPANIJO - COSTA BRAVA (LLORET DE MAR), AŽURNA OBALA za večje skupine posebno ugodne cene in popusti • na TUNIŠKI MINI SAFARI od 27. 4. do 1.5. in od 1.5. do 5. 5. 1991 • na CIPER, MALTO... • na smučarijo v FRANCIJO - VAL THORENS • PRVOMAJSKE MINI POČITNICE NA JADRANU EKSKLUZIVNA PONUDBA • jadranje po JADRANU in SREDOZEMLJU - najem jadrnic tipa BAVARIA IZREDNA KVALITETA PO UGODNIH CENAH VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI! Bil je pravi sejem Čeprav je bil Jožefov sejem v Petrovčah šele tretji, pa je privabil več tisoč obiskovalcev iz bližnje in dalnje okolice. Poleg vremena ima za to največ zaslug organizator, temeljna zadružna organizacija Petrovče, ki je pripravila zanimiv celodnevni program. Več kot sto stojnic je nudilo marsikaj zanimivega za vsakdanjo rabo, od semen do kmetijske mehanizacije. Novost letošnjega sejma je bila prodaja plemenske živine in ocenjevanje suho-mesnih izdelkov. Kmečke žene iz Petrovč so obiskovalcem ponudile domač kruh, pecivo, potice in salame, za- loge pa so kmalu pošle. Sejem se je v popoldanskem času nadaljeval s srečanjem godovnikov. Organizatorji in seveda tudi obiskovalci so bili z letošnjim sejmom več kot zadovoljni. jk Na 30. občnem zboru so se minuli teden sestali člani Turističnega društva Šempeter. Iz obširnega poročila predsednika Slavka Šturcla je razvidno, da so člani tega društva lani delali več sto prostovoljnih delovnih ur in tako opravili vrsto vzdrževalnih del pri obeh turističnih objektih - jami Pekel in Antičnem parku. Obisk je bil dober, saj je Antični park obiskalo 15.500, jamo Pekel 24.327 in gozdno geološko pot 3622 ljudi. Po- leg tega je društvo s svojimi člani sodelovalo na različnih prireditvah, samo pa organiziralo prireditev pod naslovom Veselo poletje v Peklu. Je pa res, da vsega dela, ki so ga načrtovali, niso opravili, zato so precej vzdrževalnih del vnesli v letošnji program dela. To so med drugim poudarili na občnem zboru društva, še posebej pa so pohvalili turistični podmladek, ki ga na OŠ uspešno vodi Marija Horvat. Na zboru so podelili tudi več odličij Turistične zveze Slovenije. Veliko zlato priznanje Turistične zveze Slovenije je prejelo gostišče Štorman, zlati znak Turistične zveze pa so podelili Branku Golavšku, Malčki Javoršek, Martinu Štormanu in Slavku Štruclu; Srebrni znak so prejeli Edi Masnec (posmrtno), Marjan Volpe in Jože Žnidar, bronasta pa sta prejela Slavko Jelen in Ingrid Volpe. Zbranim je govoril tudi častni član, predsednik Celjske turistične zveze prof. ZoranVudler, ki je dejal, da se šempetrsko turistično društvo uvršča med najbolj uspešne in delavne v Sloveniji. T. TAVČAR Tehnični pregledi za traktorje in prikolice Na podlagi letnega programa dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, organiziral skupaj s podjetjem Hmezad Grames Žalec prometno preventivno akcijo, v kateri bodo na terenu pregledovali traktorje in prikolice. Pregledi bodo potekali na posameznih TZO-jih, 8. aprila na TZO Vransko, 9. aprila na TZO Tabor, 11. aprila na TZO Gomilsko, 12. aprila na TZO Braslovče in 15. aprila na TZO Polzela. Vse TZO naprošajo, da z omenjeno akcijo seznanijo vse kmete kooperante, pa tudi vse ostale lastnike traktorjev in prikolic. Če bo vreme slabo, morajo TZO-ji zagotoviti ustrezen prostor za nemoten tehnični pregled. kolikor toliko lepo življenje, pa je generacija izgorela in tiho odhaja. Ker je še mlad izgubil očeta, je po maturi odšel v službo, pri tem pa je še pridno študiral in postal diplomirani pravnik. Ko je kot vojak končal šolo za rezervne častnike, seje temu posvetil z vsem srcem. Ker je bil po značaju disciphniran in pošten, tako do sebe kot do drugih, mu je bil častniški poklic tako rekoč pisan V sredo, 13. marca smo se na žalskem pokopališču poslovili od sokrajana, rezervnega majorja TO, Borisa Arzenška. Komaj 61 pomladi je minilo, odkar seje rodil v učiteljski družini, ki se je v tistih predvojnih časih morala seliti iz leta v leto, iz kraja v kraj. Ker svetovni nazori Borisovega očeta niso bili všeč tedanjim oblastnikom, je moral v službo kamorkoli, zato seje tudi družina morala seliti. Tako je Boris spadal v tisto generacijo, ki se je rodila in odraščala v kriznih časih ter pomanjkanju med vojno. Ko se je vojna vihra vnesla, je ta generacija morala zgrabiti za delo. Danes, ko bi morala imeti na kožo. Pred sedemnajstimi leti je postal poklicni funkcionar v teritorialni obrambi. Temu je pripomoglo tudi delo v strokovni organizaciji rezervnih vojaških starešin, kjer je opravljal vrsto funkcij v krajevni, občinski, republiški in zvezni organizaciji in tako tudi aktivno sodeloval pri snovanju koncepcije organiziranosti teritorialne obrambe vse od njenega nastanka. Z njegovo smrtjo je tako nastala vrzel v štabu zahodne štajerske, kjer je do prerane smrti tudi delal. Daje bil cenjen in priljubljen, dokazuje tudi velika množica, ki se je od njega poslovila in mu izkazala zadnjo čast. I. Jurhar Salon lepote »MAVI« Dobriša vas 2/c, Petrovče Telefon: 063/776-263 Delovi čas: od 8. do 19. ure Hkrati obveščamo cenjene stranke, da imamo 15% popust na usluge z aparati MYOLIFT in COSMOMED: za odstranjevanje: za korekcijo: • celulita e strij e gub okrog oči e aken e prsi e obraznih mišic e brazgotin e limfna drenaža obraza e za vzbujanje omrtvičenih živcev dom r Podjetje za gradbeni inženiring d. o. o. Kamenče 12/c, 63314 Braslovče Telefon: 063/726-152 Nudimo vam: • izdelavo tehnične in tehnološke dokumentacije, nadzor in cenitve, • izvajanje novogradenj, rekonstrukcij in adaptacij, • prodajo lastnih in drugih proizvodov. Se priporočamo Prodaja stanovanji v Braslovčah, in sicer: - 2-sobno stanovanje v poslovno-stanovanjskem objektu v Braslovčah 25, izmere 87,96 m2 - garsoniero v poslovno-stanovanjskem objektu v Braslovčah 25, izmere 43,45 m2 Pisne ponudbe pošljite na naslov: Ljubljanska banka Splošna banka Celje d.d. Celje, Oddelek splošnih poslov, Vodnikova 2, 63000 Celje. Vse informacije lahko dobite po telefonu (063) 26-240 na oddelku splošnih poslov. Pomoč kmetu Bizjaku Za odpravo posledic novembrske poplave, ki je veliko škode napravila tudi v naši občini, pomoč še vedno prihaja. Ža to naravno ujmo so izvedeli tudi na avstrijskem Koroškem. Tako so pred dnevi predstavniki mlekarne iz Velikovca, ki dobro sodelujejo tudi z mlekarno v Alji vasi, obiskali kmeta Jožeta Bizjaka iz Letuša ter mu izročili denarno pomoč in praktična darila. Tako so člani upravnega odbora mlekarne in delavci zbrali 15 tisoč šilingov in jih izročili kmetu Bizjaku iz Letuša. Pri Jožetu Bizjaku so se ob tej priložnosti zbrali direktor mlekarne Velikovec dipl. ing. Alfred Gremel, na- mestnik predsednika upravnega odbora gospod Lesjak in član odbora ter glavni pobudnik akcije gospod Čik (na sliki med izročitvijo pomoči). Ob tej priložnosti so si ogledali še vzorno kmetijo Antona Mešiča na Polzeli. T. TAVČAR Nudimo vodenje poslovnih knjig za zasebna podjetja, vse vrste aktov po zakonu, ustanovitev podjetja, inženiring na področju informatike. TRIK, d.o.o. ŽALEC, tel & fax: 713-373 Za kulturo gre »V zadnjem času je precej polemik o stanju v kulturi in umetnosti na Slovenskem, a tudi o razvoju kulturnih dejavnosti in o dejanjih republiškega sekretarja za kulturo. Na občinski ravni so razprave osredotočene predvsem na materialni položaj kulturnih dejavnosti in bojazen, kaj bo s kulturo pri nas, če bo razvoj šel takšno pot, kot se kaže, je vse resnejša. V občini imamo dobro razvito kulturno dejavnost, zlasti ljubiteljsko. To je ugotovila tudi skupščina občine, kije pred meseci obravnavala poročilo o kulturi. Dejavnosti so razvite predvsem preko Občinske matične knjižnice in Zveze kulturnih organizacij, ki povezuje 21 krajevnih in 20 šolskih kulturnih društev. O vsebini in problematiki društev in zveze bomo podrobneje spregovorili na letni konferenci zveze, in sicer 12. aprila v Žalcu, društva pa so ponekod svoje letne konference že opravila. Po ukinitvi kulturne skupnosti je določene naloge prevzel odbor za kulturo, ki redno. spremlja problematiko kulturnih dejavnosti v občini. Bivše odbore kulturne skupnosti pa sta prevzeli ZKO in OMK, s tem, da je delovanje nekaterih nekoliko zastalo. Znatno aktivnejši so strokovni odbori pri ZKO, v katerih sodelujejo vodje kulturnih skupin. V naših odraslih pevskih zborih, godbah in ansamblih oziroma orkestrih, knjižnicah, dramskih in folklornih skupinah ter drugih oblikah dejavnosti imamo približno dva tisoč aktivnih članov, v šolah pa celo okrog tri tisoč petsto članov. To pomeni, da v kulturnih Janez Meglič dejavnostih dela preko deset odstotkov prebivalcev občine. Vsa ta razvejana dejavnost in množičnost teija številne organizatorje, strokovne sodelavce - zborovodje, režisarje, knjižničarje, kapelnike in druge vodje. Kljub stalnemu pridobivanju in usposabljanju kadrov ter požrtvovalni pomoči prosvetnih delavcev pa jih je še vedno premalo. V društvih in zvezi pa primanjkuje tudi finančnih sredstev in bojimo se, kako bo v prihodnje, ko pričakujemo še težje stanje. Čeprav se večina organizatorskih nalog opravi na amaterski osnovi in dobivajo strokovni delavci skromna nadomestila, so izdatki za delo visoki. Precej sredstev gre za redno vzdrževanje kulturnih domov in drugih prostorov, pa tudi pri cenah za razne stroške nam ni prizanešeno, razen ko za nekatera društva obrtniki in podjetja postore kaj brezplačno. Od- Preveč pridna Pepelka Mladinska dramska skupina DPD Svobode Polzela seje pred dnevi prvič predstavila mladim Polzelanom s pravljico Lewyja Alfsoma Preveč pridna Pepelka v predelavi Urške Jeršič. Z mladimi gledališčniki Polzele je delo režiral Jaka Jeršič, ki je med drugim v gledališki list zapisal: »Na naši življenjski poti se srečujemo z različnimi Pepelkami, bogatimi, revnimi, osamljenimi, zaljubljenimi, premalo pridnimi... Naša Pepelka pa sploh ni normalna, ker je preveč pridna. Ne hodi v disko, ne mara fantov, noče niti v kino. Samo pometa, šiva in se cmeri. O groza, kaj bo iz te deklice?« V pravljici nastopajo Manuela Pečnik, Saša Košec, Nina Cimperman, Nuša Rojnik, Lea Pšaker, Suzana Miklavžina, Mateja Rakun, Stanka Hribar, Vita Habjan, Tina Terglav; glasbeno opremo je pripravil Matjaž Jeršič, ples Nanika Cvikl in luč Marko Kužnik. Na sliki: Režiser Jaka Jeršič z mladimi igralci pri pripravah za predstavo. T. T. FOTO TONICA ŽALEC, ŠLANDROV TRG 9 Telefon: 063/712-252 Za vse ujete trenutke, zase in za tiste, ki šele pridejo... ekspres izdelava fotografij za dokumente razvijanje in izdelava amaterskih fotografij (v treh dneh) prto pa ostaja tudi vprašanje nekaterih zadružnih domov - če bo namreč spremenjeno lastništvo, zato pričakujemo vsestransko razumevanje in posluh. Predsedniki Svobod in prosvetnih društev so nas na nedavnem posvetu opozorili na vse težji položni kinematografov, ki smo jih imeli pred leti osem po dolini, sedaj pa izgle-da, da bo zaradi slabega obiska ostal le še v Žalcu. O drugih vprašanjih pa po sprejemu občinskega proračuna in po letni konferenci. Vse krajane pa vljudno vabimo na naše revije, koncerte in predstave,« je povedal Janez Meglič. Pogovori o Prešernu »Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže, pevcu vedno sreča laže, on živi, umije brez dnaija.« S tem verzom je pričel svoj nastop gledališki igralec Rajko Stupar, ko se je z mladimi na vseh osnovnih šolah v občini pogovarjal o Prešernu. Izbor pesmi, ki so mlade popeljale skozi pesnikovo življenje, je bil z motivacijskim pogovorom o njem za vse čudovito in nepozabno doživetje. Umetnik se je učencem v naši občini predstavil že predlansko leto z izborom besedil Miška Kranjca, tokratni obisk pa je bil organiziran prav času slovenskega kulturnega praznika. Tako so bile na šolah proslave združene s tem čudovitim gledališkim dogodkom. Na vseh šolah pa so v šolska kulturna društva sprejeli tudi nove člane, tako da so se vrste naših sodelavcev zopet pomnožile in pomladile. Prepričani smo lahko, da bodo s pomočjo svojih mentorjev, kot že vrsto let, spoznavali in vzljubili prečudovito kulturniško ustvarjanje na različnih področjih. JOŽICA OCVIRK Šeherezadi na rob Življenje na podeželju ima svoje prednosti, ki pa precej zbledijo, ko gre za kulturno ponudbo, kakršne smo deležni tisti, ki živimo »na obrobju.« Včasih pa le pade kakšna drobtinica z bogato obložene kulturniške mize slovenske prestolnice tudi na naša tla. To se je zgodilo po daljšem času spet v soboto, 2. marca 1991, ko smo si v Žalcu ogledali eno najuspešnejših gledaliških predstav lanskega leta, in sicer dramo Iva Svetine Šeherezada, ki jo je na oder Mladinskega gledališča Ljubljana postavil mladi Tomaž Pandur. Ne vem, ali je pripomogla živahna publiciteta, ki zadnje leto spremlja tega odličnega re-žiseija, ah pa je učinkovala nekoliko boljša reklama, dejstvo je, da je predstava napolnila dvorano kulturnega doma. Za Svetino je značilno, da v svojem pesništvu in dramatiki rad uporablja motive, podobe in metafore, ki so na videz arhaične in eksotične, vendar se za njimi vedno skrivajo občutja sodobnega človeka in njegovo iskanje lepote. Tudi v Šeherazadi je avtor uporabil tradicionalne pravljične motive iz temeljnega dela arabske pripovedne proze Tisoč in ena noč, vendar ji je vdihnil sodobne filozofske razsežnosti. V omenjeni predstavi pa se zdi, da gledališka postavitev zbuja še večjo pozornost kot literarni tekst. Gotovo je Pandur režiser, kije slovenskemu, ali če smo neskromni, gledališču nasploh, vrnil in ponovno vdihnil njegovo gledališkost. Največja odlika njegovih postavitev se namreč kaže v tem, da zna vsestransko in optimalno izkoristiti vsa tipična izrazna sredstva gledališke umetnosti. V njegovih predstavah so enako pomembni kostimi, glasba, scena, scenski efekti, svetloba, ples. Do prefinjenosti je izkoriščeno eno temeljnih igralčevih izraznih sred-stev-gib. Rečemo lahko, da Pandurjevo gledališče ponovno vzpostavlja čarobno iluzijo, imaginacijo, ki sta pomembni dimenziji gledališča. Zato ni začudujoča reakcija občinstva, ki je ves čas napeto, začudeno, na trenutke skorajda šokirano spremljalo predstavo, ki ni dala pošteno zgjeti sape in sproščeno zadihati ne igralcem ne gledalcem. Sprostitev je prišla šele z dolgotrajnim zaključnim aplavzom. Ko si človek ogleda takšno predstavo, mu nehote pride na misel, da pravi umetnik za svoje dokazovanje ne potrebuje nikakršnih gladovnih stavk in da pravi umetnini za zmagoslavno pot do občinstva niso življenjsko pomembne odločitve nekega kulturnega ministra. Tudi v najtežjih časih se namreč najdejo meceni in občinstvo, ki so kvaliteto pripravljeni plačati. In Tomaž Pandur dokazuje, da mu to zmeraj znova uspeva. Nada Mulej KULTURA NA VASI Nepozabni kulturni večer Gornja vas je bila še v predvojnih časih poznana kot vas, kjer kulturnih dogodkov ni manjkalo. K temu so največ prispevali člani in članice društva kmečkih fantov in deklet. Zadnja desetletja je kulturno življenje skorajda zamrlo, če izvzamemo nekaj uspešnih prireditev in še zlasti tradicionalno tekmovanje koscev in grabljic. Želja po vračanju kulture na vasi je vse večja in v sklop tega gre prav gotovo minula humanitarna prireditev za obnovo vaškega vodovoda, ki je bila kulturni dogodek, kakršnega vaščani že dolgo ne pomnijo. V dvorani gasilskega doma kakšne posebne gneče ni bilo, je pa zato kakšnih 120 poslušalcev in gledalcev ustvarjalo atmosfero, kot bi jih bilo nekajkrat več. In to povsem zasluženo, saj so kulturniki iz Rečice ob Savinji naredili vzdušje, kakršnega si človek lahko le želi. Petindvajset fantov in deklet je s pesmijo, glasbo in humorjem preseglo vsa pričakovanja prirediteljev in poslušalcev. Darko Atelšek, vodja ansambla Drenovci in nasploh duša in srce te kulturne skupine, v kateri so še kvartet Motorčki, dekliški pevski zbor pod vodstvom Lidije Podlesnik in humoristi, je ustvaril nekaj, kar je ljudem na vasi še posebno blizu, je po njihovem okusu in zato si tega še želijo. Nepozabni bodo ostali prijetni zvoki in pesmi ansambla Drenovci, ubrano petje deklet in humoristični vložki v obliki skečev, ob katerih se je občinstvo do zob nasmejalo. Tistim, ki so vse to zamudili, je sedaj prav gotovo žal. Žal jim je lahko tudi zaradi tega, ker s svojo prisotnostjo niso podprli humanitarne akcije, saj gre končno za njih same, za njihov vodovod. Ob koncu prireditve je predsednik vaškega sveta, Milan Kupec, izrekel zahvalo vsem nastopajočim in prisotnemu občinstvu. V znak zahvale pa je vodji ansambla in kulturnikov, Darku Atelšku, podelil v les vžgano podobo Gornje vasi, ki jih bo spominjala na njihov dobrodelni kulturni ve^er- D. Naraglav V BARVNI IN ČRNO-BELI TEHNIKI Se priporočamo! V Gornji vasi je bilo veselo, kot le malokrat. Tudi jaz sem kultura S steklenico rogatega piva se pripravim na sklepno dejanje letošnje kulturne bire, zagrozim še otrokom o potrebnosti popolne tišine, popravim še blazino na kavču in tu je... Nekaj še hrešči in mežika; prekleta televizija, treba bo kupiti novo. Končno se le prikaže Cankarjev dom v vsej svoji veličini in bleščavi. Ne vem, zakaj so v Cankarjevi hiši namalali Prešerna. A te drobne napake naše kulture je odpravil gospod kulturni minister: gospod Capuder, ki je z blagozvočnim glasom, tekočim govorjenjem razkrinkal vse, ki so naši kulturi slabo želeli in bognedaj tudi slabo delali v letu 1990 in seveda v času enoumja. Poseben žar, ki ga je izražal gospod minister, gospod Capuder, ob načrtih za prihodnost, meje okrepil v prepričanju, da se je potrebno za boljše kulturno življenje tudi poskusiti, saj so tudi veliki zgoodvinski možje veliko pretrpeli, če so hoteli svet spremeniti do današnjih ne-slutenih kvalitet. Začel sem z gledališčem, saj je to tudi kultura, mar ne? V ponedeljek sem vzel v strah še ženo in hajd na gledališko predstavo v Hlapcev v kulturni dom Žalec. Zena se je malo otepala, češ, da je Hlapce že videla (ti učitelji hočejo vedno nekaj po svoje), no, pa sva le šla. Sedela sva v četrti vrsti, bolj spredaj, kjer bolje vidiš, slišiš in tudi bolj si opazen. Zavesa se je dvignila... Že na začetku je Jerman nekaj trmoglavil s politiko, vse pomešal, tako da ni bilo nič kaj kulturno. Hec je bil s Komarjem, bilje pač pijan. Drugi so kar spodobno govorili, čeprav niso imeli dosti povedati. Tekali so sem ter tja, vpili, se kregali, kmalu je bilo konec dejanja in šli smo se pokazat v preddverje, kjer smo posvečeno razpravljali o kulturi, se pozdravljali, se pomenljivo priklanjali, tam je bila tudi neka likovna razstava. »Hm!« sva si rekla z ženo, za en denar, dvojna porcija kulture, ni slabo. Spet so odprli zaveso, igralci so spoznali, da Jerman narobe misli in pohujšuje mladino, nagnati so ga hoteli na Goličevo, no, on je pa kar trmoglavil. Pridobil si je še nekega Kalandra in še enega, ne vem, kako mu je bilo ime, pa so skupaj motili miren potek predstave. Proti koncu bi se skoraj stepli, k sreči je Jermanu umrla mama, da so se malo bolj potiho kregali. Gospod župnik in nadučitelj sta jih tudi skušala pomirjati. Zgleda pa, da je tudi Jerman spoznal, da narobe širi kulturo, saj je stalno pogledoval tja zadaj za zaveso, kjer mu je neka ženska nekaj pripovedovala in mahala z listi. Na koncu so se vsi prijateljsko priklonili, kot da se ni nič zgodilo, celo za roke so se držali. Ko smo poduhovoljeni odhajali, sem rekel ženi, da bi bilo potrebno Hlapce popraviti; saj nas je predstava povsem zmedla. Rekla mi je, da je Cankar že umrl in da ne smemo popravljati klasičnih literarnih del. Vseeno sem sklenil, da se bom še kljub temu aktivno ukvarjal s kulturo. Človek nikoli ne ve... Oboževalec Caplja Trgovsko podjetje p. o. ” Savinjski magazin Žatec” Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec 19.00 22,40 24.90 10,60 52.90 52.90 48,20 18.50 11,70 9,30 10.50 21.00 2,90 11,00 14,60 15,00 10,30 5,50 Vino Urban 1/1 belo Vino Martin 1/1 belo Orangejuice100%11 Sladkor-odprti kg Posebna klobasa kg Dunajska klobasa kg Rum 1/1 Ptuj st. Olje konzum Sardina Poreč 125 g Sardina Poreč 100 g Papalina Poreč 125 kg Kompot breskva 850 g G rocka Lilapause13g Orange Fructal Batons nougat 250 g Nougat kocke 200 g Zajček Milka Zajček Milka 12,5g NAJ KREDITNI POGOJI TA HIP! Tekstil - brez pologa - 3 obroki - 20% polog - 6 obrokov - pri gotovinskem nakupu nad 1.000,00 din vam priznamo 10% popusta Pohištvo - brez pologa - 7 obrokov - 20% polog - 7 obrokov - pri gotovinskem nakupu nad 10.000,00 din vam priznamo 10% popusta Akustika, bela tehnika - 20% polog - 6 obrokov Gradbeni material - 25% polog - 6 obrokov V Sloveniji SMO EDINI, ki vam prodamo POHIŠTVO na 7. MESEČNO POTROŠNIŠKO POSOJILO in še BREZ POLOGA pri nakupu. VAŠA PRILOŽNOST ZA PRENOVO STANOVANJA JE TU! Akcijske cene veljajo do prenehanja zaloge Prenovljena sta tekstilna oddelka v BLAGOVNICI POLZELA in BLAGOVNICI PREBOLD. Obiščite nas in se prepričajte o dobri ponudbi. Izkoristite ugodne kreditne pogoje za tekstil. Del nove prodajalne z mešanim blagom. Trgovina in bistro Da je tudi pri nas veliko takih, ki imajo podjetniško žilico, dokazuje tudi Jože Strožar iz Rakovelj pri Braslovčah. Tu je zgradil nov lep objekt, v katerem sta našla prostor bistro Su-zy in trgovina z mešanim blagom. Bistro Suzy vodi lastnik Jože Strožar sam in obljublja, da bo v njem poleg vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač tudi nekaj slastnih prigrizkov in drugega. Del, v katerem je trgovina, pa vodi Tone Miklavc iz Mozirja. Poleg špecerijskega je v trgovini oddelek z delovnimi zaščitnimi sredstvi, prodajajo pa tudi razne vrste motornih žah in verig zanje. Nedeljske otvoritve se je udeležilo veliko ljudi, ki si seveda želijo ponudbe, ki bo solidna po kvaliteti, pa tudi po cenah. T. T. Okusno in lepo urejen bistro Suzy. Bogata in kakovostna ponudba V Dolenji vasi sta pred kratkim odprla svojo trgovino tudi zakonca Miklavc in s tem močno okrepila ponudbo v tem delu krajevne skupnosti Prebold. In kaj ju je vodilo, da sta se odločila odpreti trgovino in s tem stopiti v krog vse hujše konkurence, ki vlada na tem področju? Pravita, da takrat, ko sta se odločila za gradnjo hiše, ki sta jo tudi prilagodila sedanjemu namenu, ni bilo v tem delu nobene trgovine z mešanim blagom. Sedaj je sicer drugače, vendar računata, da bosta z dobro in kakovostno ponudbo ter zmernimi cenami privabljala kupce tudi od drugod. Razlog več pa je tudi v tem, da je trgovina zelo prostorna, saj zajema okrog 100 m2 prodajnih površin in veliko skladiščnega prostora. Prodajajo po samopostrežnem načinu z oddelčno prodajo delikates, galanterije in rož. Poleg tega pa trgovina opravlja še komisijsko prodajo, kar je novost v KS Prebold. V trgovini Miklavc lahko tako rekoč dobite vse. Od osnovnih živil do televizorja. Zanimiva pa je tudi prodaja po telefonu 723-047 in dostava na dom. Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Povejmo še to, da sta z odprtjem trgovine dobili delo dve brezposelni tr- govki, kar je v teh kriznih časih še posebej pohvalno. Sicer pa pridite in se prepričajte. D. N. Trgovina Miklavc. Sem mag na Gomilskem Na Gomilskem je Matjaž Sajovic odprl novo trgovino Sem mag, v kateri bodo prišli na svoj račun tisti, ki kupujejo vodovodni material, vse za centralno ogrevanje, kopališko opremo (DOLOMITE), material za potrebe lesarske stroke itd. Nekateri artikli, ki jih ponuja podjetje za trgovino Sem mag, so celo za 100 in več odstotkov cenejši kot v podobnih trgovinah, seveda pa gre za materiale, ki so večinoma iz uvoza. Sem mag nudi poleg konkurenčnih cen še nekatere druge ugodnosti. Med drugim tudi trimesečno brezobrestno posojilo. Trgovina Štorman. Pedikura tudi v Žalcu Na odstranitev trde kože na podplatu, sanacijo kurjih očes in vraščenih nohtov in podobnih posegov s področja pedikure smo običajno morali v večja mesta, kjer imajo specializirane salone za to področje. Odslej pa bomo imeli priložnost za takšne posege tudi. v Žalcu, kjer je Marica Akerman razširila dejavnost frizerskega salona Kana še na pedikuro. Z najso-dobnejšemi preparati in opremo se tako na najhitrejši način, brez bolečin, znebimo odvečnih nadlog in seveda tudi poskrbimo za negovane nohte. Prednost salona Kana je v tem, da ni čakalnih vrst, saj se predhodno naročimo na telefon 711-305. Bogata ponudba lestencev Ob poplavi trgovin z živili in mešanim blagom je odprtje specializirane trgovine prav osvežitev. Zanjo sta poskrbela zakonca Štorman iz Prebolda, ki sta pred dobrim mesecem dni odprla v prostorih gasilskega doma Prebold, specializirano trgovino z bogato izbiro lestencev, stlob-ne opreme in elektro materiala. Žena Dragica je bila 16 let zaposlena v Slovenijalesu v Celju na oddelku s svetili, zato je dobra poznavalka vsega, kar lahko sedaj ponudi potrošnikom v svoji trgovini. Poleg lestencev in drugih svetil, ki so bili izdelani v Hrastniku, Poljčanah, Prilepu, Novi Gorici, Kopru in drugje lahko v trgovini Štorman dobite tudi male gospodinjske aparate, zavese in ostali dekorativni program proizvajalca Ideja Kamnik. V naslednjih dneh pa bo vključena tudi prodaja kuhinj, vrtnih garnitur in pa kataloška prodaja ostalega pohištva. Težišče pa bo še naprej na prodaji lestencev, kjer moramo omeniti posebno lepe in cenovno ugodne Meblove lestence. Med uvoženimi pa so nedvomno najbolj zanimivi lestenci iz originalne filipinske morske školjke, ki so tudi ročno izdelam. Trgovino lahko obiščete vsak dan med 9. in 12. uro in od 15. do 19. ure. Ob sobotah pa od 8. do 12. ure. D. N. RENAULT SERVIS LEVEC d. o. o. Levec 54 - 63301 Petrovče Servis ® 063/28-011, Rez. deli ® 063/24-016, Prod. vozil ® 063/28-515; Telefax: 063/24-057 DELOVNI ČAS; ponedeljek - petek prodaja vozil od 9.-12. In 13.-17. ure servis vozil od 7.-15. ure Naša dejavnost; Prodaja novih vozil RENAULT Prodaja rabljenih vozil (tudi po sistemu staro za novo) Zavarovanje in registriranje vozil za preskusno vožnjo Servisiranje vozil RENAULT Vgrajevanje dodatne opreme Opravljanje preventivnih pregledov vozil RENAULT Prodaja rezervnih delov in dodatne opreme za vozila RENAULT POPOLNA USLUGA J\ RENAULT NA ENEM MESTU V . AvPO^PJ* J Življenje ni praznik - je delovni dan Tako kot zdajšnji osmi marec. Včasih je bil s tako »an-dahtjo« proslavljen, zdaj pa z državnimi prazniki dol, s cerkvenimi gor. Nova oblast, kaj hočemo. Nekaj zabave že bo, nekakšen ženski god in ne kot spomin na borbeni čas za pravice žena celega sveta, se je malce ironično nasmehnila Painkre-tova Tončka, ki se je pravkar vrnila iz službe. Svoje delo opravlja kar čez cesto, v Elektro Podlog. Pri Painkretovih v Podlogu, no v Zalogu, pri materi Tončki in očetu Jožetu je kar lepo, prijetno domače. Lepo stanovanje v lepem kraju. Zdaj se še kar živi, za jutri pa tako nihče ne ve, ko pa kar naprej strašijo in delajo ljudi nervozne. Mama Tončka je stara 54 let, pa jih kljub trdemu delu ne kaže. Toliko rodila je 5 sinov: Milana, Štefana, Silva, Jožeta in po 11?. letih še Igorja, ki hodi zdaj vv8. razred osnovne šole v Šempeter. Doživel je hudo nesrečo, avto ga je tako rekoč pred hišo prevrnil in bo imel življenjske posledice. Nadvse skrben in priden Milan pa se je na obvoznici smrtno ponesrečil, star komaj 34 let, mlad in poln načrtov. Pokopan je v Gotovljah in so mu tako rekoč čez noč z groba sneli Slika je stara, mi pa smo bili mladi in srečni. drage vence in sveče. Velika sramota, se zjoče mati, ko pa je imel toliko prijateljev. Kako nam bi lahko zdaj zares dobro bilo, pa zmerni kaj pride, pove še čvrst oče Jože, ki bd vsak čas god obhajal-čestitamo! - kar v kratkem smo imeli šest pogrebov v fa-miliji; moja mati pa je učakala preko devetdeset let. Me- ne je pred 11. leti možganska kap, zdaj sem se že dobro popravil. Drugače pa sem izučen elektromonter. Tudi pokojni sin Milan je bil električar in to dober. Jaz sem delal dolga leta pri DES Šempeter. Zmerni na terenu, ob vsakem vremenu. Koliko pa sem ljudem, prijateljem, znancem, pa za naš lovski dom zastonj napravil! Ja, kar veliko bi imela oba povedati. Pa zdaj vse glavno minilo je, živimo, kakor pač živimo, stradamo ne, gosposko pa tudi ne živimo. Skratka, zadovoljni smo, ko le ne bi bilo teh nesreč. Oba sta prišla za delom v Savinjsko dolino, v Gotov-Ije, še mlada.' Oba vesta, kaj je biti dekla, hlapec. Meni je bilo pri Bezgetalu kar lepo, bila sem enakopraven član družine. Ko sva se vzela, sem rojevala otroke, v tavrh hodila, nadaljuje mati Tončka, mož pa je bil s to elektriko stalno na terenu. Pa še vnet gasilec, lovec, tudi en sin je lovec, udarniškega dela sva pa tudi veliko naredila. Oba izhajava iz rodovitnih družin: moja mati je rodila 12 otrok, moževa pa devet. Domača zemlja je dajala premalo kruha, pa smo zarana morah s trebuhom za kruhom. Slika je zdaj že stara, mi pa smo bili še mladi in menda v tistem času še najbolj srečna družina. Tamlajšega, Igoija ni na sliki. Kljub hudi poškodbi se še kar dobro uči, zdaj končuje osmi razred. Drugače pa tako vemo, da se na žalost vse na slabše obrača, spet bodo hlapci in dekle prišli na vrsto, Pain-kreti smo vsega navajeni in se tudi jutrišnjega dne prehudo ne bojimo. Brez dela ni jela, pa tudi na nekdaj tako prijeten 8. marec bomo morale ženske pozabiti. Nemogoče je mogoče. Življenje ni praznik, je delaven dan. Painkretovi, živite srečno in zdravo naprej. Drago Kumer EDI DOLAR Radiestezija del njegovega življenja Zlata Kropivška Slabo spite, vas pogosto boliglava, ste v depresiji, se zbujate in hodite v službo utrujeni, vas težijo razne druge bolezni? Če lahko na ta vprašanja odgovorite pritrdilno, potem vam svetujemo, da poskušate odkriti, kaj je vzrok vašemu počutju. Nemalokrat že sama prestavitev postelje, delovne mize v vaši pisarni bistveno odpravi vaše težave. Kako, zakaj boste vprašali. Preprosto povedano, s prestavitvijo postelje, pisalne mize itd. boste ubežali geopato-genemu žarčenju, ki v pasovih prepreda zemeljsko oblo in tvori tako imenovano Hartman-novo mrežo. Znotraj te mreže je bivanje zdravo, na pasovih in sečišfcih pasov pa smo izpostavljeni kozmičnemu sevanju, ki ob podzemeljskih vodnih tokovih še učinkoviteje poslabšuje naše zdravje. In kdo so tisti, ki nam lahko pomagajo, da ugotovimo, kako poteka Hartmannova mreža v našem stanovanju, na delovnem mestu in drugod? Pravimo jim radiestezisti in ali bajaličarji. Ljudi, ki imajo te sposobnosti in se s tem ukvarjajo, ni veliko. Kljub temu pa imamo v naši občini vedno bolj priznanega radiestezista Edija Dolarja iz Pernovega pri Galiciji. Pred kratkim smo ga obiskali na njegovem domu in o njem in njegovem delu pripravili ta zanimiv reportažni zapis. Prejšnji mesec sta praznovala 50 let skupnega življenja Slavka in Valentin Koprivšek z Vranskega. 72-letna Slavka, rojena Miklavc, iz Lok pri Taboru je kot dveletni otrok ostala brez staršev, zato je otroštvo preživela v rejništvu. Njeno veliko veselje v času odraščanja je bilo prepevanje v pevskem zboru, izučila pa se je za kuharico. 78-letni Valentin se je rodil kot naj mlajši v številni kmečki družini v Jeronimu. Izučil se je za mizarja, kasneje pa dokončal še strokovno lesno šolo. Tudi on je bil ljubitelj lepega petja, zato sta se s Slavko spoznala prav v pevskem zboru. Leta 1941 sta se poročila in v začetku vojne dobila prvega sina. Valentin je moral v partizane, leta 1943 pa je preživel osem mesecev v Starem piskru v Celju. Po osvoboditvi sta si s trudom in odrekanjem ustvarila mizarsko delavnico, ki jima je bila leta 1959 odvzeta in je skrb zanjo prevzela država. Valentin si je poiskal delo v tovarni, nekaj let za tem pa se je tudi Slavka zaposlila, in sicer v šolski kuhinji, kjer je z veliko ljubeznijo opravljala svoje delo. Rodili so se jima štirje otroci, vendar je eden zaradi bolezni umrl. Njuno življenje je bilo polno preizkušenj, ki sta jih s skupnimi močmi vselej premagala. Pred časom sta dočakala ponovni poročni obred, ki sta ga proslavila skupaj s tistimi, ki ju imajo najraje in jima želijo brezskrbno jesen življenja. Čestitkam pa se pridružuje tudi naše uredništvo. Bila je sobota, ko smo se po vožnji med novimi hišami, sadovnjaki in vinogradi ustavili na dvorišču njegove hiše. Zalotili smo ga pri delu na vrtu. Poseduje okrog 60 arov zemlje, zato mu dela nikoli ne manjka. Kot je povedal, pa mu to pomeni tudi sprostitev po službi, saj njegov poklic, je šofer pri Cestnem podjetju Celje, zahteva spremembo telesnih funkcij in fizično delo na vrtu, v sadovnjaku ah vinogradu, skratka na svežem zraku. Ze deset let radiestezist Smo v kuhinji, sedimo za mizo in našega sogovornika obsipavamo z vprašanji. Pridruži se nam žena Anica, ki se izkaže kot izvrstna gostiteljica in dobra poznavalka radiestezijskega dela svojega moža. Je precej težak srčni bolnik in zato še tohko bolj razume, kaj pomeni biti zdrav oz. pomagati človeku do zdravja. »Z radiestezijo se ukvarjam že kakšnih deset let. Najprej me je zanimalo bgja-hčarstvo, saj sem že kot mladenič videl, kako so nekateri s pomočjo trte ah leskove šibe iskali vodo. Enkrat sem to tudi sam poskusil in videl, da deluje tudi v mojih rokah. Ko je začela na površje vse bolj prihajati radiestezija, sem se začel zanjo zanimati tudi sam. Najprej sem pre- bral nekaj literature, se začel udeleževati tečajev in seminarjev ter tako osvajal nova znanja in izkušnje. Pomemben mejnik pa je nedvomno bilo srečanje z znanim bioenergetikom in radiestezistom Stanetom Oblakom, ki je ocenil moje sposobnosti. Od takrat vem, kaj lahko in kaj ne morem. Bioenergetik ne morem biti, in zakaj ne? Preprosto zato, ker za to nimam dovolj energije. Dejstvo je, da ima vsak človek v sebi barvne energije. Največ ljudi je s tremi barvnimi energijami, nekaj jih je s štirimi in med te sodim tudi jaz, zelo malo pa je takšnih s petimi barvnimi energijami. Slednji pa imajo bioenergetske sposobnosti,« pove na uvodoma zastavljeno vprašanje Edi Dolar. Edi Dolar ugotavlja s pomočjo nihala in rozete število zdravstvenih enot. PRVO SREČANJE Od kot si, dekle, ti doma? Sobota, 16. februar 1991 bo prav gotovo ostala nepozabna za šestinšestdesetletno Čvetko So-rec iz Drešinje vasi, saj je ta dan prvič v življenju srečala svojega 42-letnega brata Draga Horvata iz Djakova v Slavoniji. Cvetka je kmalu po rojstvu prišla v varstvo svojih starih staršev, mati pa je odšla po svetu. Ker so stari starši onemogh, so dveletno Cvetko izročili v varstvo na premožno kmetijo nad Laškim, kjer je potem odraščala. Tik pred vojno je hotela v uk za kuharico v laško zdravilišče, vendar je ponjo prišel oče in jo odpeljal v Essen v Nemčijo. Ker tam ni zdržala, se je po mesecu dni vrnila v domovino in odšla k očetovim staršem v Hrastnik. Kmalu po izbruhu vojne so jo odpeljali v »Arbeitsdienst«, od tam pa za varuško k premožni družini v Petrovče. Tu je nato spoznala moža, tedaj rudarja, pozneje železničarja, s katerim sije po vojni ustvarila v Drešinji vasi skromen dom, kjer še danes živi in preživlja jesen življenja. Kljub temu, da je bila srečno poročena, je v njej kljuvalo. Želela si je spoznati mater, ki jo je zapustila. Pri šestintridesetih letih se ji je to res posrečilo. Bila je na birmi mlajše sestrične v Radečah, sicer pa je živela v Djakovu v Slavoniji. Takrat jo je odpeljala k sebi v Drešinjo vas in mati ji je povedala, da ima še dva otroka, sina in hčer, ki živita v Slavoniji. Izročila ji je sliko brata z ženo in hčerko ter sestre z možem in hčerko. Pozneje sta si nekaj časa dopisovah. Mati jo je rotila, naj nikar ne zahteva, da bi ju spoznala, ker ne vesta zanjo in bi ju brž ko ne to prizadelo. Mati jo je po nekaj letih še enkrat obiskala, nato pa se je preselila k svoji mlajši hčerki v Doboj in njuni stiki so biji prekinjeni. Cvetka je po naključju tudi zvedela, da ji je mati umrla. Svojo zgodbo je zaupala snahi Miri, ki pa ni mogla mirovati in je na vse načine skušala povezati brata in sestri. Slučajno je izvedela, da sem tudi jaz več let živel v Djakovu ter mi zaupala zgodbo o tašči, njenem bratu in sestri. Pred dobrima dvema letoma je stekla akci- 25. MAREC, MATERINSKI DAN Sreča je v razdajanju Cvetka Sorec prvič s svojim bratom Dragom Horvatom. Najstarejša Galičanka V KS Galicija so ob letošnjem osmem marcu, dnevu žena, pripravili za vse žene te krajevne skupnosti proslavo s kulturnim programom. Na njej so se zbrale številne krajanke, ki so bile s prireditvijo zelo zadovoljne. Predstavniki KS Dragica Tratnik, Vladimir Jošt in Katica Petrin pa so obiskali najstarejšo krajanko, 91-letno Marijo Jelen. Voščih soji za osmi marec in bližnji rojstni dan. Na shki: Predsednik skupščine KS Galicija Vladimir Jošt izroča šopek cvetja najstarejši krajanki Galicije za osmi marec oziroma za njen rojstni dan. T. TAVČAR Najbolj salomonska rešitev dileme, ah praznovati osmi ah petindvajseti marec, je praznovanje obeh praznikov. Seveda sem bil tudi sam v zadregi, ker nisem vedel, zaradi katerega od obeh praznikov sem obiskal Klinčevo teto, kamor ji mnogi pravijo. Pa pri spoznanju nisem potreboval Salomona. Jelko Klinc sem obiskal zaradi nje same. Ko bi prej izvedel zanjo, bi vam jo predstavil tudi meseca decembra. In morate mi veijeti, da tako prijetne ure, kot sem jo preživel nekega nedeljskega popoldneva, že dolgo nisem doživel. Kajti bil sem prepričan, da so te vrste ljudi že izumrli. Mislim, da sem bil tokrat prvič vesel svoje zmote. »Srečaje v dajapju,« mi je rekla, zato naj vam jo predstavim. Dame in gospodje: Jelka Klinc. Rojena je bila pred 61-imi leti očetu delavcu in materi gospodinji. Oče je preko leta delal pri Hmezadu, pozimi pa je ostajal doma. Z ženo sta imela v najemu tudi majhno njivico, tako da sta s skromnostjo in marljivostjo preživela družino. »Moje otroštvo je bilo skromno, a kljub vsemu zelo lepo,« pravi Jelka Khnc. »Ko sem malo odrasla, sem se izučila za šiviljo. Tako da si lahko danes tudi sama kaj sešijem.« Moja gostiteljica službe šivilje ni dobila, je pa devet let in devet mesecev delala v Hmezadu. Potem se je rodil prvi otrok, sin, in tako je ostala doma. Rodila se ji je tudi hči in oba ja, da bi se brat in sestra končno tudi srečala, saj sem bil v Djakovu nekaj let celo Dragov sosed. Ko je Drago izvedel, da ima v Savinjski dolini sestro, gaje že tako bolnega novica pretresla, da seje komaj pobral. Pred pol leta je Drago poklical in se zanimal za svojo sestro, žal pa ni vedel njenega priimka, zato je zadeva zopet zastala. Dragov sin Zvonko, profesor telesne kulture in vodja rokometne ekipe Djakova je na tekmo v Celje pripeljal s seboj tudi očeta Draga. Tako je do prvega srečanja sestre in brata prišlo v Celju. Vsem, ki smo bili priča nenavadnemu srečanju, so od veselja pritekle solze sreče in veselje. Pri Cvetkinem sinu in snahi so si imeh nato kaj povedati. Ob pripovedovanju svojih usod sta brat in sestra potočila nič kohko solz sreče, da sta se po tohko letih le našla. Bila sta srečna kot nikoli doslej, pa tudi vsi navzoči smo bili ob nenavadnem dogodku pretreseni in veseh njune sreče. Cvetkin šin je na videorekor-deiju predvajal posnetek narod-no-zabavne glasbe in Drago je povedal, da bi jo lahko poslušal dan na dan, tako mu je všeč. Mati ga je naučila tudi pesem Od kod si, dekle, ti doma, ki jo zna še sedaj. Cvetka in Drago sta si obljubila, da bosta ostala v stalnih stikih in se še srečevala, saj si imata še tohko povedati. Njun jezik sicer ni isti, vendar ju to ni motilo. Sploh pa to v tem kratkem srečanju ni bilo važno, saj je govorilo predvsem dvoje presenečenih src. Cvetka se bo sedaj srečala še s svojo sestro Jožico oziroma Jo-sipo, kot jo kličejo domači, in gotovo bo srečanje enako prisrčno, kot je bilo to z bratom Dragom. I. Jurhar 90 LET MARIJE CESTNIK Gostilničarka in trafikantka f>OGOVOR STISKI ponedeljek in petek od 18. do 21.ure Ni jih veliko, ki dočakajo častitljivo starost devetdesetih let, še manj pa takšnih, ki v teh letih živijo samostojno življenje. Marija Cestnik iz Dolenje vasi je med slednjimi. Živi sama, si kuha, pospravlja, šiva, plete in opravlja dela, ki jih je treba vsak dan postoriti. Sicer pa se drži bolj doma in v teh spomlad-nih dneh posedi na dvorišču, opazuje naravo in se veseli vsakega novega dne. Pred dobrim mesecem je stopila v enaindevetdeseto leto in takrat je svečano proslavila ta svoj jubilej, in sicer v krogu svojih naj dražjih z veliko nadstropno torto, na kateri je za vsako njeno leto svetila svečka. Marija jih je upihnila skoraj na en mah. Manjkalo ni svečanih nagovorov, ki so odkrivali svetle in temne trenutke njenega dolgega življenja. Mariji Cestnik življenje ni bilo postlano z rožicami. Ves čas je bila vpeta v delo in to jo še danes drži pokonci. Rodila se je v kmečki družini kot šesti otrok Frančiške in Blaža Marinc. Očeta ji je vzela prva svetovna vojna, moža pa druga. Njena prva zaposlitev je bila pri teti Mimi v Matkah, ki je imela trgovino in gostilno. Prav slednja je povezana z mnogimi leti njenega življenja. Bila je gostinka v Logatcu, nato v Ljubljani, potem Marija Cestnik s svojo veliko torto. Za vsakega povabljenca na slavju v gostišču Zmet jo je bilo dovolj- v Preboldu, kjer je delala v gostilni pri Mihi. Kmalu po poroki je prevzela gostilno v Dolepji vasi, kjer stanuje. Po vojni je opustila gostilniško delo in prevzela trafiko v Preboldu. Njeno dolgoletno delo sedaj nadaljuje snaha kot zasebnica. Marija ah Mihca, kot jo kličejo nnjbližji, je že vrsto let upokojena, njen spomin pa je bister, čeprav ji zdravniki po infarktu pred osmimi leti niso kgj dobrega obetali. Takrat je bila res na koncu svojih moči, vendar je bolezen premagala. Od takrat ji priskočijo na pomoč sin z družino, sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, ki jo tudi pogosto obiskujejo. Marija je zelo dosledna in odklanja vsako pomoč pri dehh, ki jih lahko sama postori. Ob vsakodnevni kuhi, posprav-. ljanju, branju časopisov in knjig, gledanju televizije ter kvačkanju in pletenju ji dan prehitro mine. Pogosto se na klepet oglasijo tudi mlajše znanke in prijateljice, tako da ji nikoli ni dolgčas. Ob jubileju so jo obiskali tudi predstavniki krajevne skupnosti, kar je že ustaljena navada v kraju, čestitkam pa se z zamudo pridružujemo tudi mi z željo, da se ob 95-letnici zopet snidemo. D. Naraglav Jelka Klinc je uspešno spravila do kruha. Sin je električar v rudniku v Velenju, hči pa vzgojiteljica v vrtcu v Žalcu. In Jelka Khnc je tako dobila kaj kmalu tudi vnuke. Zato je vse, kar naštevamo ob materinskem dnevu. Stara mama, mama, žena in gospodinja. In še nekaj je, zaradi česar jo mnogi spoštujejo. Jelka Khnc je v svojem življenju varovala in pomagala vzgajati kar 27 otrok. Jelka Klinc je super varuška. Sedemnajst let je varovala otroke staršem, ki so si mo-•rali služiti kruh. In sedaj je zelo vesela, ko jo prihajajo njeni varovanci obiskovat, ji pošiljajo voščilnice za praznike, tako da ji včasih priteče tudi solza sreče. »Sedaj sem že prestara, da bi lahko delala to odgovorno delo, imam pa prijetne spomine.« Jelka Klinc ima sedaj več časa tudi zase. Rada vrtnari, obdeluje mahno njivo, šiva zase. »Pa v gospodinjstvu je treba tohko postoriti, ker pač včasih ni bilo časa.« Dovolj ima časa, da lahko v miru poklepeče s hčerjo in popije kavico s prijateljicami. Ko sem jo vprašal, če je verna, se mi je nasmehnila. »Verna? Sem. Seved sem verna. Samo ne hodim k maši vsak dan. No ja, pa tudi vsko nedeljo ne grem v cerkev.« Ne potepa se rada, red- no pa obiskuje grob svojih staršev. In če ste enkrat vstopih v njeno hišico ob cesti, ki pelje iz Žalca v Vrbje, vam je biio jasno, zakaj se Jelka nikoli ne počuti osamljene. Naenkrat ima prižgan televi-•zijski in radijski sprejemnik, v kotu ob mizi pa je zložen kup časopisov. »Zelo rada preberem Savinjčana. Komaj čakam, da ga dobim. Berem pa tudi Lady, ki je prav zabaven časopis. Pa Novi tednik in verski hst Prijatelj. Na televiziji pa najraje gledam Trefala in Mišo Molk.« Če bi moral povedati, kakšna ženska je Jelka Khnc, bi dejal, da jo je eno samo veselje do življenja. »Saj je tudi težko, ampak to pride in tudi mine.« V življenju spoštuje poštenje, odkritosrčnost in dobroto. In samo to šteje. »Veselo naravo pa ima po mami. Tudi ona je bila vedno nasmejana.« Kot kraljev sel, ki za vladarja išče srajco srečnega človeka, sem jo povprašal po sreči. »Sreča je, ko se vrnejo svojci domov. Sreča bo, ko se bodo za veliko noč zopet zbrali pri meni, ko lahko veliko kuham in oni radi to pojejo.« In še nekaj je potrebno zanjo: zdravje. Veliko zdravja in volje v življenju, Jelka Khnc! Brane Lobnikar Kje in kako spati? Nekdanja spalnica zakoncev Dolar sedaj sameva. Novo imata na mestu, kjer je bila prej dnevna soba. S tem sta se izognila geopatogenim pasovom in vodnim tokovom, ki so v tem delu njune hiše še posebno močni. Edi je vzel v roke bajalico in nevidna sila jo je na določenih mestih sunkovito obrnila navzdol. S pomočjo tako imenovanih L-anten pa je pokazal, kako poteka po prostorih Hartmannova mreža geopatogenih pasov. L-ante-ne so se na mestih, kjer je nevidno sečišče teh pasov, medsebojno prekrižale, takoj nato pa se ponovno naravnale. Če tega ne bi videli na lastne oči, bi težko verjeli, daje mogoče kaj takega. Mojo nejevernost pa je Edi dokončno izpodrinil, ko mi je z biotenzoijem od glave do prstov označil mesta mojih zdravstvenih težav. Bioten-zor mu je zanihal prav tam, kjer imam težave. Povsem razumljivo bi mi bilo, če bi me Edi poznal in tako ah drugače vedel, da imam probleme s hrbtenico, da me bolijo prsti na nogah itd. Tako pa lahko sedaj samo verjamem, da gre za sposobnosti, kijih velja upoštevati. Še po- sebej pa, kje in kako spati, saj je od tega v marsičem odvisno naše počutje in zdravje. »Doktor medicine Ernest Hartmann, ki velja za začetnika geobiologije, je odkril, da zemeljsko oblo prepreza-jo 21 centimetrov široki sevalni pasovi, ki so okoh 2,5 metra vsaksebi in tečejo v smeri sever-jug in vzhod--zahod. V središču teh kvadratov so zdrava mesta in v njih naj bo postavljena postelja. Najmočnejša žarčenja pa so na sečišču geopatogenih polj, ki jim pravimo Hartmanovi vozh. Približno 20% ljudi ima svoje postelje na zdravih mestih, preostalih 80% pa spi na mestih, ki vsaj z enim delom postelje segajo v geopatogeni pas. Tisti, ki ga ta dosega, bo gotovo imel zdravstvene probleme. Naju z ženo so vrsto let zjutraj bolele noge, sedaj, ko spiva v drugem prostoru, pa je to minilo...« Radiestezijski pripomočki Za uspešno in vsestransko ugotavljanje geopatogenih pasov, vodnih tokov, obolelih mest, uporabljajo radiestezisti najrazličnejše pripomočke. Nekaj teh smo že spoznali. Najbolj znana je bajalica, ki so jo uporabljali za iskanje vode, rud že Kelti, Egipčani, stari Rimljani in Slovani. Vsesplošen pripomoček pa je zlasti nihalo, s katerim lahko radiestezist v stanju konvencije, ko jasno zastavi vprašanje, kaj želi, kaj išče, dobi določen odgovor z nihanjem nihala. Ob nihalu pa se uporablja tudi rozetarij, ki je nekakšen grafičen pripomoček za postavljanje določenih vprašanj. Nihalo je sestavljeno iz verižice in uteži in njegova teža je lahko različna. Če nihalo ne laže, potem vsebuje moje telo 16.000 zdravilnih enot oz. zdravilne energije, kar je krepko nad povprečjem. »Maksimalno jih ima človek 25.000, vendar so taki izjemno redki. Stanje pod 10.000 enot pa je že zelo problematično. Bioenergetik ima v razponu od 15.000 do 25.600 zdravilnih enot,« pravi Edi, to pa mu tudi omogoča, da lahko pri zdravljenju oddaja svojo energijo, ki daje presenetljive rezultate. Med pripomočke spada še biotenzor, ki ga sestavlja kovinsko držalo, največkrat je iz medenine in elastične jeklene milimetrske palčice, na koncu katere je še medeninasti prstan. Zanimivi pa sta tudi že omenjeni L-ante-ni, ki sta na držalih z ležaji in se na sečišču geopatogenih pasov oziroma vodnih podzemeljskih tokov prekrižata. Ugotavljanje obolelih mest s pomočjo biotenzorja. Na obolelem mestu nihalo zaniha. Vesel sem, če lahko komu pomagam Edi Dolar se je rodil leta 1946 kot sin kmečkih staršev v Zavrhu pri Galiciji. Danes ne stanuje daleč stran od svojega doma, z ženo Anico, ki je zaposlena v žalski Nami, imata 15-letno hčerko in 19-letnega sina. Živijo prijetno družinsko življenje v lepi in urejeni hiši, s prijetnim pogledom na dolino in hribovje v ozadju. Ukvarjanje očeta Edija z radiestezijo je nekoliko spremenilo njihov način življenja, saj je oče sedaj pogosteje zdoma. Srečali bi ga lahko v Konjicah, na Kozjanskem, v Šoštanju, Velenju in še marsikje, kjer pomaga ljudem. Vesel je, da lahko komu pomaga spoznati morebitne vzroke slabega-počutja, nespečnosti, depresivnih stanj itd. Mnogo je že primerov iz njegove prakse, ki govore v prid njegovemu delu. »Rad vsakomur pomagam, vendar je fizično to zelo težko, saj imam še vrsto drugih obveznosti. Redna služba, delo doma, ukvarjanje s kulturo in še čim, pač zahteva tudi svoj čas. Vsekakor pa mi nova spoznanja in izkušnje na področju radiestezije dajejo moč in voljo, da vztrajam na tej poti. Približno 70% ljudi verjame v mejne znanosti, vendar naše delo vse bolj resno jemljejo tudi tisti, ki temu niso predpisovali kakšne posebne teže. To pa so znanstveniki, zdravniki in še kdo.« Edi Dolar je prijeten možak, prijetno seje pogovarjati z njim in ob gostoljubju žene Anice, ki nam je napolnila mizo, smo se kar predolgo zadržali v tem prijetnem okolju, ki ga na drugi strani morda moti le Pireški kamnolom. Domov smo se vračali bogatejši za nova spoznanja. Upamo, da smo vas s to reportažo vzpodbudili k razmišljanju, priporočamo pa, da preden delate kakšne zaključke glede vašega zdravja, najprej upoštevate medicinske ugotovitve in zdravljenje, če pa nič ne pomaga, potem pa lahko pride na vrsto vse tisto, o čemer smo danes pisali. Pa srečno! Darko Naraglav Planinci zopet po jadranskih otokih Za prvomajske praznike se bodo žalski planinci ponovno potepali po jadranskih otokih, in sicer Braču, Hvaru in Visu. Na tem turistično-planinskem potepu bodo obiskali kultur-no-zgodovinske in turistične znamenitosti, pa tudi dve transverzali, tako da bodo prišli na račun tudi najbolj zagrizeni gorniki, in sicer z obiskom najvišje gore Brača, Vidovo goro (740 m), od koder je v tem času lep razgled po srednjem Jadranu, ob lepem vremenu pa vse do italijanske obale. Na pot bodo odšli s posebnim avtobusom, ki jih bo spremljal po otokih, kljub temu, da bodo med otoki potovali s posebno ladjo. V kolikor ne bi bila pot do Jadrana preveč vama, zaradi nevšečnosti preko Like in Obrovca, bodo potovali do Splita po jadranski magistrali. Zaradi pestrega programa je zanimanje za izlet precejšnje, pa tudi cena je zelo sprejemljiva, saj znaša za celotni aranžma s hotelskimi, ladijskimi in prevoznimi uslugami, s polnimi hotelskimi penzioni 3.700,00 dinarjev, in to plačljivo v treh obrokih. Na praznik dela pa bi poleg Visa obiskali še »Piavo votlino« na otoku Bi-ševu. V avtobusu je še nekaj prostih mest, zato se interesenti lahko prijavijo v turistični agenciji Potepuh v Žalcu, pri Planinskem društvu Žalec ali pri Ivanu Jurhaiju, ki bo tudi vodja izleta. Prijave veljajo do zasedbe avtobusa, zato pohitite. I.J. Svet novih pričesk Frizerski salon na Šlandrovem trgu 39 v Žalcu ima že dolgoletno tradicijo. Sedaj je salon prevzela Saša Krajšek, ki se je odločila ponuditi svet novih ženskih in moških pričesk. Salon je odprt vsak dan od 6. do 19. ure, v soboto pa od 6. do 13. ure. Poleg zadovoljstva vam v salonu zagotavljajo tudi konkurenčne cene. jk Kmalu lastna trgovina Magda Klanjšek, zasebna proizvajalka moških, ženskih in otroških športnih nogavic iz Petrovč se s svojimi kakovostnimi proizvodi uspešno uveljavlja na tržišču. Njene proizvode bo v kratkem mogoče kupiti tudi v lastni trgovini. jk Če hoče človek spoznati novo deželo in nove ljudi, je najbolje, da gre pohajkovat. Tako se je spodaj podpisani Savinjčan odločil, da gre raziskovat deželo Krištofa Kolumba. Ubogega Snakea sem zaprl nazaj v kletko, krepko je nergal in se odmotovilil skozi vrata na piano. Pred mano je bil lep junijski dan, poln sonca in prijetne svežine. Da imamo v Žalcu trgovinice, da imajo v Ljubljani trgovine in da imajo v Avstriji veletrgovine, sem vedel že od prej, da pa v ZDA tekmujejo v glo-maznosti pri vsaki stvari, sem spoznal tisti dan. Najprej sem zabredel v bližnji liquor store, prodajalno žganih pijač. Toliko viskijev, sveta pomagavka, še svoj živi dan nisem videl na kupu. Prodajalcu sem bil s svojo balkansko fazono po vsej veijetnosti sumljiv, zato je kar prepridno stopicljal za mano. Jaz sem si pasel oči na bo-urbonih, na stotih vrstah ken-tuckyjevskega viskija, nekaj vrstah califomljskih žganih pijač; nobenega škotskega, par polic gina in podobno. Kmalu sem ugotovil, da je trgovina bolj namerjena klošarski vrsti kupcev, saj je komaj kakšnih 10 procentov vseh pijač dosegalo ceno nad 15 dolarjev za steklenico. Ker je bil prodajalec že res tečen kot živčna kokoš, sem kupil steklenico viskija (0,51) za tam nekje 3,5 dolarjev. Takoj se je nasmehnil, češ, vedel sem ptiček, ti si en »srotl« brez denarja in z bolnimi jetri. Zavil mi je viski v rjavo papirnato vrečko in mi dal vedeti z očmi, da saj vem, da ga boš srknil na skrivaj takoj, ko boš stopil skozi vrata. Da bi mu naredil malo veselja, sem že, preden sem stopil iz trgovine, krepko nagnil in v mrtvem kotu za sabo videl poznavalsko obličje na trgovskem ksihtu. Svoj potep sem nadaljeval v veletrgoni BIG BEARS, katere asortiman so samo živila. Resnici na ijubo moram priznati, da sem v trgovini izgubil dobri dve uri. Najprej sem se zadržal pred polico z mesom (kakšnih 100 m dolgo). Gledal sem nekaj deset vrst hrenovk različnih cenovnih razredov, zrezke vseh velikosti, pečenk, svinjskih in govejih ovalov mesa, dišeče salame in kopice piščancev in puranov. Izredno pomemben element pri vseh artiklih, ki jih lahko kupiš v ameriških trgovinah, je em- balaža. Pri hrani je embalaža največkrat praktična, daje videz medicinske čistosti in je preoblečena v vpadljive barve, nore oblike in velika gesla, ki padejo kupcu v oči in spomin. Največkrat kupiš kakšno stvar predvsem zaradi embalaže, še posebej, kadar jo kupiš prvič. Enako dolgo sem se zadržal pred policami z zelenjavo in s sadjem. Imajo vse vrste sadja, ki jih svet premore, s tem da je sadje kalifornijskega izvora veliko dražje kot sadje iz ostalega sveta. Tako so npr. jabolka, pomaranče, breskve, kivi, hruške in dinje s plantaž v Kaliforniji tudi do petkrat dražje kot banane iz Srednje Amerike ter tudi do dvakrat dražje kot afriški sadeži (papaya, mango, ananas in drugo). Sadje in zelenjava sta vizuelno izredno lepa, tako da sem lahko samo predvideval, koliko škropiva je potrebno, da se ta plastični izgled doseže. Kasneje sem ugotovil, da je obstojnost njihove zelenjave krajša, vendar sem to predpisal tudi groznemu podnebju salamensko vročega in vlažnega subtropskega pasu, kjer sem preživel večino svojega bivanja v Ameriki. Zelo so mi prirasli k srcu samostiskalniki (za pomarančni sok in limonin sok), s katerimi si kupec sam naredi juice in si ga embalira v lične plastenke, imeli so posebne preše za ananas, kjer si cel sadež olupiš in deneš v vrečko. Vsak si je lahko sam nabral sadje in ga dal na tehtnico, računalnik mu je povedal ceno. Tretji moj večji postanek je bil na ogledu asortimana vin, piv in cigaret. Lahko si mislite moj ponos, ko sem našel na vinskih policah AVIA belo, rose in črno vino. Gledal sem okoli sebe in pri tem predel od zadovoljstva. Na žalost okolica ni dojemala mojega porekla in veselja. Slovinovo vino, ki je stalo okrgo 3,5 dolarja, je sodilo med cenejša vina. Kalifornijska vina so tam nekje od 8 dolarjev naprej, najdražja so specialna peneča vina iz Kalifornije ter nemška in francoska buteljčna vina. Obstajajo tudi cenejša vina. Spominjam se vina, ki se je prodajal pod etiketo IMPERIAL, uvoženo iz Romunjje, vendar roko na srce, to vino je bilo boljše od vseh AVLA vin. Ob hladilnikih s pivi sem padel v komo, kajti takšne količine različnih vrst piv še nisem imel prilike spoznati. Nemška, kanadska, japonska, mehiška, češka ter seveda ameriška in kaj jaz vem katere države pivo še sem imel priliko kupiti. Bil pa sem razočaran nad asortimanom cigaret, kajti v Ameriki, razen v specialnih tobacco shopih, prodajajo zgolj ameriške cigarete. Na severu, kjer je kampa-nja proti kajenju zelo intenzivna, jih zelo malo kadi. Tisti, ki že kadijo, kadijo Marlboro in Winston lights ter mentolove cigarete. Ti si lažejo podobno kot si mi, ki v Sloveniji kadimo »ta lahke« cigarete. Kupil sem si nekaj paradižnika, ,šteko‘ kanadskega piva BIG MOOSE, tobak za cigarete BURGLER in jo odjadral proti domu. Tisti dan sem kaj malo storil. Toda kot bi slutil se mi je obetal nor večer. G. V. O HRANILNO KREDRNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC o. sub. o. - T10 ietna tradicija - varno naloženi prihranki - najugodnejše obrestne mere za avista hranilne vloge in enomesečne depozite - stimulativna obrestna mera za enomesečne depozite nad 50.000,00 din - jamstvo članic in Republike Slovenije za hranilne vloge - mesečni pripis obresti - možnost dviga na 37-tih poslovnih enotah HKS Žalec, poslovnih enotah Ljubljanske banke in poštah - opravljanje plačilnega prometa za občane in obrtnike - možnost nakazila pokojnin na naše hranilne knjige Poslovne enote: Kovinotehna Celje - Prodajalna Srce (popoldan), KZ Celje, Miklošičeva 7 (dopoldan), Vojnik, Žalec (nasproti železniške postaje), Nama Levec, Laško, blagajne pri članicah podjetje za računalništvo Prekopa 4, Vransko tel.: 711-461, fax: 711-461 PRIVATNIM IN DRUŽBENIM PODJETJEM TER OBRTNIKOM NUDIMO RAČUNALNIŠKE PROGRAME ZA NASLEDNJA PODROČJA: - glavna knjiga - saldakonti - osebni dohodki - osnovna sredstva - vodenje skladišč: • spremljava naročil • prevzem in prodaja s fakturiranjem • razpis delovnega naloga e Posebej za trgovine: • prevzem blaga s kalkulacijo • prodaja blaga • obračun prometnega davka • Posebej za pravne službe: • evidenca spisov z obračunom storitev • registracija podjetij Sanies Prodajalna s pohištvom »SANLES« na Polzeli (721-087) - ponudba mnogih jugoslovanskih in tujih proizvajalcev pohištva NOVOST: čudovite italijanske kuhinje - UGODNI 6-MESEČNI KREDITNI POGOJI in nakupi na čeke! Darilni butik »NINA« v Žalcu (v zgradbi nasproti tržnice) (711-312) Tam dobite najceneje vse, kar ste včasih dobili v Free-shopih. (najcenejši Whisky, Milka, telefoni Panasonic, srajce po 148 din itn.) Usoda naših dvorcev, graščin VII. v Senek V prejšnji številki smo zapisali, da so v preteklosti štirje gradovi čuvali našo dolino. Med njimi je bil Senek. Vsi štirje gradovi so omenjeni v pisnem dokumentu 23. 3. 1288, izjema je Žovnek, ki se pojavi že 1. 1173. Točna lokacija gradu Senek ni znana. Ignac Orožen je zapisal, da je bil grad tam, kjer je danes cerkev sv. Miklavža, nad Podvinom. Prof. Jože Curk v članku Nastanek in razvoj fevdalne arhitekture v Posavinju... (Celjski zbornik 1965) omenja, da je grad stal na griču nad današnjo graščino. Graščina stoji na Seneškem griču (346 m). Če se ustavimo na Vimberku, pri cerkvi sv. Miklavža, omenimo, da se cerkev pojavi prvič v pisnem dokumentu 1. 1436, da so v cerkvi ohranjene gotske freske in da arhitektura kaže na sledove stavbe iz prve polovice 14. stoletja. Sam Vimberg se omenja 1. 1402, med drugim se omenja tudi mlin. Na izredno stare sledove naselitve kaže tudi podatek, da se bližni Dobrič pojavi prvič v pisnem dokumentu 1. 980, daje bilo v dokumentu, ki nosi datum 18. 10. 1130, zapisano »predia in Marchia Dobrich« in da dokument iz 1. 1436 govori o gozdu iz Dobriča, ki leži v fari sv. Andreja (Andraž). Težko je razmejiti mejo med faro v Andražu in faro na Polzeli, nekaj časa sta bili celo združeni, zato omenimo, da se na tem področju že 1. 1445 omenja mlin v »Hellensteinter pharr« (fara na Polzeli). Ena izmed domnev je, da je na Vimberku prvotno stal grad, kije čuval dolino, kasneje so postavili cerkev v čast sv. Miklavžu, zaščitniku splavarjev, ki je čuval splavarje, ko so pluli po Savinji- Celjska kronika omenja, da so 1. 1439 Celjani razrušili grad v Žalcu, stolp pri Žovneku, Senek in še nekatere druge gradove in utrdbe. Dr. Ivan Stopar v delu Gradovi in graščine v občini Žalec navaja, da je bil ta prvotni stolpasti grad očitno dobro utrjen in da ga pozneje niso več pozidali. Dr. Stopar piše, da je novo graščino verjetno že 1. 1493 pozidal ojstriški oskrbnik Lenart Raumschussel, poto- mec starih šeneških kastelanov, 1. 1529 se kot lastnik Šeneka omenja Krištof Raumschussel, lastnik Ojstrice in zakupnik mitnice na Vranskem. Namen teh sestavkov je, da opozorimo na kulturno dediščino, ki nam več ah manj propada. Za Šenek lahko trdimo nasprotno: graščina je obnovljena, ohranjen je baročni biser. Obenem pa ravno Šenek potrjuje misel, ki je bila zapisana ob predstavitvi knjige dr. Ivana Stoparja »Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji« (Delo 1. 3. 1991). Pisec sestavka o tej knjigi je zapisal, da je avtor v uvodu knjige zapisal: »Gradovi, graščine, dvorci propadajo, ostale bodo morda le stavbe, v katerih so se znašle psihiatrične klinike in domovi za ostarele.« V Seneku je dom upokojencev in dom je ostal, Zalog ni imel te sreče in se je zrušil. Današnja graščina je nastala v obdobju baroka, verjetno v prvi polovici ah sredi 18. stoletja, na mestu nekdanjega dvora. Kompleks graščine oblikuje skupek stavb, pozidanih s treh strani okoh pravokotnega dvorišča, medtem kp je na četrti, vzhodni strani, zidana arkadna ograja. Južno od kompleksa je samostojna kapela, postavljena nasproti glavnega trakta, k njej pa je pripeta dninarska hišica, na grajski kapeh je letnica 1779. Poudariti moramo, da je pri obnovi ohranjena oziroma obnovljena osnovna barva. Obnovljena je vehka dvorana z bogato štukadiranim stropom, tudi tu je obnovljena osnovna barva, obnovljene so inicijalke (zlate) na stropu ter sončna ura na dvorišču. Nemogoče je v kratkem sestavku opisati vso baročno lepoto graščine. Glavni trakt je dvonadstropna sedmoosna stavba z mansardno streho, ki je v osi poudarjena z baročno oblikovano mansardno atiko z vazami na vrhu, ob strani pa z dvema manjšima oculusoma. Oko se spočije na neobaročni z greami in pilastri členjeni fasadi. Graščina in znameniti park ob njej sta že od nekdaj zbujala pozornost. Tako je npr. že 1.1917 Žigan s Polzele založil razglednico s pogledom na Šenek. Obiskali smo graščino, ki se ne ponaša s častitljivo starostjo, lahko se skrije recimo pred Polzelo, ki se omenja že 19.3. 1170, vendar pa je Šenek izredno dragocen kulturni biser in hvaležni smo lahko, da se je ohranil. ™ T POGLED V ZGODOVINO STODESET LET SLOVENSKEGA GASILSTVA V ŽALCU II. Gasilstvo v pisani besedi Zapisali smo že, da je v Žalcu Gasilski muzej, ki hrani marsikaj o gasilstvu. Med drugim v muzeju sistematično zbirajo vse, kar se piše o gasilstvu. Tu je zbirka monografij posameznih krajevnih skupnosti. Znano je, da so v vseh krajevnih skupnostih zelo aktivna gasilska društva. In če krajevna skupnost izda monografijo o življenju in zgodovini kraja, zagotovo tudi gasilci napišejo nekaj besed o delu svojega društva. Tu so publikacije, ki so jih izdala posamezna društva, savinski zborniki, razne brošure, itd. Pravzaprav je naključje, da je zadnja monografija, ki so jo shranili v muzeju, monografija KS Braslovče, in da je prvi znani zapis o gasilstvu iz naše doline prav iz Braslovč. Franc Kralj v monografiji Braslovče zelo obširno piše o gasilstvu. Pisec je našel dokumente, ki govorijo o tem, da je imel trg redno zaposlenega nočnega čuvaja, našel je podatke, da je imela trška občina Braslovče v posesti gasilsko orodje itd. Gasilsko društvo je bilo v trgu ustanovljeno 1890. leta. Podatke o gasilstvu v trgu Braslovče najdemo tudi v knjigi Nika Kureta »Slovensko štajersko pred marčno revolucijo« - topografski podatki po odgovorih na vprašanja iz 1. 1818 in 1842. Eno izmed vprašanj je bilo: kako je urejena gasilska služba v Braslovčah so odgovorih, da imajo eno veliko brizgalno in dve manjši, tri požarne lestve, devet veder, devet škafov, tri vehke požarne kavlje, dve svetilki in en kramp. Ze tedaj je bilo zavarovano pri zavarovalnici 32 hiš. Kralj v monografiji ne navaja, kako je bilo 1. 1890 ustanovljeno gasilsko društvo v Braslovčah in če je bil izvršen prenos gasilske opreme na društvo. Omenja samo dokument, da so »gospodje tržani« dne 18. 1. 1903 razpravljali o »uti, lestvah in požarnem orodju«. Domnevamo lahko, da so tedaj skušah urediti opremo in prostore. Zanesljivo je, da so v trški upravi urejali nabavo gasilske opreme in jo tudi plačali. Gasilci pa so opravljali operativne zadeve. Tako kot je Franc Kralj našel dokumente o gasilstvu v Braslovčah, tako je Gasilsko društvo Žalec ohranilo dokumente o gasilstvu v Žalcu. Tudi trg ali, kot so tedaj imenovali, komuna Žalec je imela gasilsko orodje in verjetno tudi nočnega čuvaja. Žalski gasilci so ohranili dokument, s katerim komuna Žalec prenaša gasilsko opremo na novo ustanovljeno gasilsko društvo v Žalcu. O teh dokumentih smo že pisali v Savinjčanu, zato ne bi ponavljali. Omenimo Vežbenik zveze slovenskih požarnih bramb iz 1. 1899, in že smo pri »Trgovskem in obrtniškem kažipotu po slovenskem štajerskem koledar za navadno leto 1905«. Koledar je izdalo oktobra 1904 Občeslovensko obrtno društvo iz Celja. V koledarju so predstavljene občine in kraji Spodnje Štajerske in s tem tudi kraji Savinjske doline. Navedena so društva, ki so delovala v posameznih krajih. V koledarju najdemo gasilska društva, ki so po posameznih krajih delo- vala ob prelomu stoletja. V občinah Griže in Petrovče ni bilo gasilskih društev, društvo je bilo v Latkovi vasi, načelnik pa je bil Franc Cilenšek. Prav tako je bilo gasilsko društvo ah, kot se je tedaj imenovalo, Prostovoljna požarna bramba v Šempetru, načelnik V. Ušen. Seveda koledarju ne smemo popolnoma verjeti. Pri podatkih za občino Žalec ne najdemo podatkov o gasilskem društvu. Čeprav vemo, da sta tedaj v Žalcu delovala gasilsko društvo in zveza gasilskih društev. Koledar pa navaja, da je bila prostovoljna požarna bramba v Gotovijah, načelnik And. Antloga, prav tako je bilo gasilno društvo na Vranskem in v Braslovčah, načelnik Vinko Brišnik. Tudi na Gomilskem je bila požarna bramba, načelnik je bil Franc Cukala, v Grajski vasi pa je gasilce vodil Franc Završnik. Zbrani podatki v Koledarju so res nepopolni, dajejo pa določeno shko o gasilstvu. Še boljšo shko da knjiga Rajka Vrečarja »Savinjska dolina« iz 1. 1930. O njej pa v naslednji številki Savinjčana. F. J. Monografija Braslovče Lani smo predstavili knjigo Franca Kralja Braslovče. Knjiga je izšla v tisoč izvodih. Letos lahko poročamo, da je ta knjiga prva med monografijami posameznih krajevnih skupnosti, ki je bila razprodana. V začetku letošnjega leta je izšel ponatis v 400 izvodih. Razveseljivo je, da je avtor v ponatisu razširil vsebino. Tako je dopolnil poglavje Bra-slovški protiturški tabor. Iz dopolnitve izvemo, kako in kdaj so Turki napadali Savinjsko dolino, avtor opozarja na goro Grmada na Dobrovljah, katere ime spominja na turške vpade. Prisilne razlastitve - nacionalizacije Govoriti o prisilnih razlastitvah ni lahko, saj gre za vrsto ukrepov in zakonov, ki so razlastili preko 200 000 nekdanjih lastnikov. Med njimi pa je bilo mnogo takšnih, ki so to razlaščanje doživljali kot življenjsko dramo, ki jih je stala življenje. Brez dvoma so oblastni organi v utrjevanju svoje oblasti naredili veliko krivic, ki jih ne bo mogoče nikoli popraviti, prav tako pa je bilo mnogo takšnih, ki jim je bila lastnina odvzeta zaradi resničnega sodelovanja z okupatorjem. Naš namen pa je biti povsem nepristranski, želimo le osvetliti zgodovinska dejstva, ki ob poskusu vračanja odvzetega premoženja ponovno prihajajo v ospredje in pred kritično oko slovenske javnosti. Vprašanje o nacionalizaciji je zelo kompleksno, saj se je začela s prisilnimi odvzemi, zaplembami, brez odškodnine že med vojno. Najpomembnejši odlok za zaplembe premoženja po 9. maju 1945 pa je odlok Avnoja o prehodu sovražnikovega imetja v državno last, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile. Po tem odloku so postali državna lastnina vse premoženje nemškega rajha in njegovih državljanov, vse premoženje oseb nemške narodnosti ne glede na državljanstvo (izjeme so bile osebe, ki so sodelovale v NOB) in vse premoženje vojnih zločincev in njihovih pomočnikov. Eno od osnov za zaplembo premoženja pa je predstavljal tudi zakon o odvzemu vojnega dobička ter zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast. Pri slednjem je šlo za neke vrste kazni za dejanja, ki jih sicer ni bilo mogoče označiti za veleizdajo ali za pomoč okupatorju pri izvrševanju vojnih zločinov, so pa škodovala ah pa bi utegnila škodovati ugledu in časti slovenskega naroda in njegovi odpornosti. Konec avgusta 1945 pa je bil sprejet še zakon o odvzemu državljanstva oficirjem in podoficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se niso hoteli vrniti v domovino, ter pripadnikom vojaških formacij, ki so služili okupatorju in so pobegnili v tujino. Zadnji so bili predvsem domobranci in z izgubo državljanstva je bilo zaplenjeno tudi njihovo premoženje. Velja pa še povedati, da so zaplenili premoženje tudi kot kazen za nekatera kazniva dejanja proti novemu družbenemu redu. To so urejali trije zakoni, in sicer zakon o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže, zakon o zaščiti narodne imovine in njenem upravljanju in zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo. Iz prvih povojnih let so znani tudi tako imenovani kulaški procesi, ki so imeli različne pravne temelje, so pa povzročali hude tragedije, saj so mnogi morah v zapor ah pa so celo izgubili celotno premoženje. Zvezni zakon o agrarni reformi in kolonizaciji je izšel že avgusta leta 1945. Z njim so brez odškodnine razlastili veleposestva, zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb in drugih pravnih oseb, zemljiška posestva cerkve, samostanov in verskih ustanov, zemljiška posestva, ki so med vojno ostala brez lastnika, proti odškodnini pa tudi določen presežek kmetov in nekmetov. Poleg zemlje pa so na osnovi tega zakona prešla v splošno ljudsko premoženje tudi gospodarska poslopja ter živi in mrtvi inventar na teh posestvih. Nadaljnjo razlastitev obdelovalnih kmetijskih zemljišč pa prinese še zakon o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam, ki je bil sprejet maja 1953. Gre za tako imenovani zemljiški maksimum, ki je dovoljeval kmetom imeti v lasti deset hektarjev zemljišč. Zakon so izvajale okrajne komisije, odškodnino za odvzeto zemljo pa naj bi izplačali v obveznicah, izplačljivih v dvajsetih letih brez obresti. Če sedaj pogledamo še na področje gospodarstva, vidimo, da začetek nacionalizacije zasebnih gospodarskih podjetij predstavlja že določba 14. člena ustave FLRJ z dne 31. 1. 1946 oziroma 13. člen ustave LRS z dne 16. 1. 1947. S tem so bila raz- glašena za splošno ljudsko premoženje vsa rudna in druga bogastva v zemlji, vode, vključno z mineralno in zdravilno vodo, viri naravne sile, sredstva železniškega in zračnega prometa, pošta, brzojav, telefon in radio. Z zakonom o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, ki je bil sprejet 5. decembra 1946, pa so nacionalizirali vsa zasebna gospodarska podjetja in dvainštirideset gospodarskih panog. Z drugim zakonom o nacionalizaciji, ki je bil sprejet 28. aprila 1948, pa so v celoti nacionalizirali še preostala podjetja, vključno s privatnimi zdravstvenimi zavodi. Istočasno pa so nacionalizirali tudi vse nepremičnine, ki so bile last tujih državljanov, tujih ustanov in tujih zasebnih Edi javnopravnih oseb. S tem pa nacionEilizacij še ni bilo konec. Tretja je iz decembra 1958, zajela pa je vse najemne zgradbe in gradbena zemljišča. Vsemu temu pa sledijo še parcialne nacionalizacije, izvedene v letih 1972/73, imenovane tudi rundacije. Človek, ki tega ni doživljEd na lastni koži, težko razume vse te procese, ki so se odvijali desetletja po vojni. Ni prizadet in zato gleda na to z drugačnimi očmi kot lastniki razlaščenega premoženja. Vsekakor pa ne bo prav, če bomo ob popravljanju starih krivic iz tega obdobja delali nove. Zgodovini in njeni presoji ni mogoče uiti. Darko Nsiraglav Kužno znamenje pri Križniku na Dobrovljah. Prav tako je dopolnil poglavje Cerkev sv. Urbana na Do-brovljEih. Avtor opozarja na odkritja ob vzdrževalnih delih leta 1990. Avtor je monografijo dopolnil z opisom kužnega znamenja, ki stoji pri Križniku na Dobrovljah. Pri tem se ni ustavil samo pri opisu znamenja. Opozarja na to, da ime kmetije, ki je ena najstarejših na Dobrovljah, izvira iz znamenja. Poleg tega objavlja podatke o kugi, kdsj in kako je razsajala po naših krajih. Piše tudi o kugi med živino. Pojavila seje pogosto tedaj, ko so bde v okuženih krajih kobilice. V takih primerih je bila v deželi huda lakota, saj so rastlinje uničile kobilice, bilo pa ni niti mesa, saj je poginilo veliko živine. Več podatkov o kobilicah je iz 14. stoletja. Leta 1306 so priletele na slovensko ozemlje z Ogrske. Opustošile so predvsem Savinjsko dolino in njeno soseščino. Znan je podatek, da se je oproda Ulrika Žovne-škega leta 1309 s konjem pognal med kobilice, ki pa so ga s konjem vred oglodale do kosti. Ob zsiključku lahko zapišemo, da smo dobili knjigo, katere vsebina je še veliko bolj bogata, kot je bila v prvotni izdaji- Poklicne namere učencev Odločitve učencev za šolanje v srednjih šolah niso lahke, suj se v tem času spreminjajo šole, programi in vsebine posameznih predmetov. Zaostrene gospodarske razmere omejujejo možnosti materialne pomoči v času izobraževanja, to je predvsem kadrovskih štipendij, ki bodo predvidoma v skromnem obsegu. Na razpolago bodo tudi štipendije iz združenih sredstev, za katere pa bo izšel razpis v mesecu maju. Za vse oblike štipendij pa bo zaostren cenzus. Spreminja se tudi način in struktura zaposlovanja. Uveljavljalo se bo podjetništvo in tržišče ponudbe in dela, zato pridobitev poklica še zdaleč ne pomeni garancije oz. zagotovitev delovnega mesta. Primeijava letošnjih namer z lanskoletnimi kapacitetami srednjih šol kaže, da pri vpisu ni pričakovati izrazitejših težav, razen na nekaterih šolah. Gre predvsem za programe in smeri, kamor se vključujejo pretežno dekleta, oz. smeri izobraževanja, ki so bile tudi doslej zelo privlačne. Višek beležimo na Srednji šoli Boris Kidrič Celje v smereh: tekstilno-obrtni kon-fekcionar, frizer in mehanik vozil in voznih sredstev. Na srednji šoli za gostinstvo in turizem je izrazit višek v smeri kuhar, na Gimnaziji Celje-Center pa v smeri predšolska vzgoja in razredni pouk. Nekoliko več namer kot razpisnih mest je tudi na srednji zdravstveni šoli in na srednji tehniški šoli, smer elektrotehnik elektronik, ter na gimnaziji. Vsklajenost števila razpisnih mest in namer bo razvidna na informativnih dnevih, ki jih bodo srednje šole organizirale v začetku marca. Ob tem bodo šolo predstavili učencem osmih razredov in njihovim staršem ter jim odgovorili na vsa njihova vprašanja in dileme. Še pred informativnim dnem bodo vsi učenci prejeli na osnovnih šolah razpis za vpis v 1. letnik srednjih šol, kjer bodo posredovani vsi podatki v zvezi z vpisom. V celotni populaciji osmošolcev iz devetih osnovnih šol v žalski občini je 531 učencev, ki so se odločili kar za 24 usmeritev in v teh za 53 različnih smeri. Največ učencev se želi vpisati na gimnazijo, in sicer 17,3%, medtem ko je v celjski regiji teh učencev 20%. Na drugem mestu je strojna usmeritev, za katero se je odločilo 13,2% učencev, na 3. mestu pa elektrotehniška, 11,3%. Naprej sledijo usmeritve tako: ekonomska 10,4%, tekstilna 9,8%, gostinska in turistična 9,6%, zdravstvena 4,5%, osebne storitve 2,6%, notranje zadeve 2,5%. V vseh preostalih usmeritvah je delež namer 1%. Še vnaprej beležimo upad namer za takojšnjo zaposlitev. Pri nas v tem letu nimamo nobenega učenca, ki bi se želel po končani osnovni šoli zaposliti. Ima-' mo pa samo 0,40% tistih, ki bodo ostali doma na kmeti-ji, ne da bi si pridobili kakršnokoli izobrazbo. Skupni cilj svetovalnih delavcev na osnovnih šolah, razrednikov, učencev in njihovih staršev ter strokovnih delavcev zavoda za zaposlovanje bo dosežen, če bo vpis v 1. letnik potekal brez večjih težav in ovir. Meta Vecej Micka, kam boš šla v šolo? Poklicno ušmeijanje. V sobici sedimo in tuhtamo, socialna delavka, razredničarka, kolegica s svetovalnega centra ter ravnatelj. Samo svetujemo. Redovalnica je pred nami, ugotovitve testov, tudi želje za poklic so otroci napisali. Besedo prevzame kolegica s svetovalnega centra. Poslušamo, kimamo, odkimavamo, pritrjujemo. Janez, ta se je v redu odločil. Za gimnazijo! Testi so zelo dobri, ufni uspeh odličen. Bo uspešen? Miha se je odločil za avtomehanika. Šlo bo. Testi so v redu, uspeh povprečen. Tudi delovne navade pozna. Pri pouku pa je priden. Ja, dober delavec bo. Lojzek. Taje pa trd oreh. Učni uspeh slab, le zadosten. Testi slabi. Kuj naj priporočamo? Oče pije, mati je brez službe. Kar naprej je na očeh socialne službe. Starši bi ga dali delati. Bo prej pri kruhu. Učitelji smo proti! Kam bo šel delat in kaj bo delal? Ravnatelj mu bo »zrihtal« službo. Ja, ja, pred letom ali dvema si poklical direktorja »firme« in ga prosil za delo, za nadebudneža. Sedaj imajo »firme« še svojih delavcev preveč. Kam s tem fantom, da ne bo socialni pro- blem, podlegel slabi družbi in alkoholu. Kako mu svetovati, da iz njega naredimo pravega človeka. Nekam v poklicno šolo ga moramo spraviti! Glava začne boleti, ko pridemo do Micike. Uspeh zadosten, testi podpovprečni. Odločila se je za frizerko. Tu so sprejemni izpiti, največ pa odtehta učni uspeh ob koncu osemletke. Za dekleta je še težje kot za fante. Poklicev za težje učljive ni. Vrtnarska, trgovska šola sta zasičeni. Ostane še tekstilna smer, šola za frizerke, smer gospodinja-kmetica. Potem pa že skoraj nič več. Za peto stopnjo zahtevnosti pa ni sposobna. Frizerka! Ja, ampak s tem uspehom in temi testi ne bo napravila sprejemnih izpitov. Selekcija je huda Po dveh urah razmišljanja in iskanja rešitev smo prav utrujeni. Kavica se je prav prilegla. Grenko je bilo spoznanje ob koncu našega svetovanja. Kaj bo z našimi otroci? So se pravilno odločili? Ali niso premladi za takšne odločitve? Ja, debela knjiga obstaja o poklicih, pa vendar je danes tako težko svetovati Franci Žagar Zasebna glasbena šola Na Polzeli je med zasebniki zaoral ledino na čisto novem področju Boris Bizjak, kije odprl glasbeno šolo oziroma glasbeno estrad-no agencijo. V glasbeni šoli poučuje inštrumente, ki imajo klaviaturo, predvsem pa sintesajzer, ki je med mladimi zelo priljubljen. Trenutno poučuje 24 učencev, kar je, kot pravi sam, največ, kar zmore. Poleg tega se ukvarja z organiziranjem raznih glasbenih prireditev. Na sliki med poučevanem na sintesaj-zeiju. T. T. SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV • Gorenje e Elma e Iskra e Tiki e popravilo gospodinjskih aparatov e popravilo in čiščenje bojlerjev (3-mes. garancija) DUŠAN ZAJC, ŠEMPETER 152 telefon: 063/701-038 Sprejem strank od 10. do 16. ure Ko nam otrok zboli Svetuje in odgovarja pediatrinja dr. Eva Dolničar »Mamice, otrokovi zdravi zobje so odvisni od vas« Nedeljsko popoldne. Čudovit sončen dan, ki naznanja prihod pomladi. Sprehajam se in mimo prikoraca srčkan otročiček z dudo v ustih. Ker hoče nekaj povedati, mu pade na tla, pobere jo in nič hudega sluteč jo da ponovno v usta. Tudi pri pregledu dojenčkom pogosto padejo dude na tla in mamice jih namesto pod vodo, splaknejo v svojih ustih. Pogosto pa mi v ambulanto veselo prikoraca malček s stekleničko sladkega čaja. In nato pregled triletnikov, ko zobozdravnica običajno zapiše, da so skoraj vsi zobki pokvarjeni... Starši se nato sprašujejo ZAKAJ, ne zavedajoč se resnice ... »Mamice, zdravi zobje vašega otroka so odvisni od vas!« Za otrokove zobe je treba skrbeti že v času nosečnosti in tudi takoj po porodu. Zato se stomatologi trudijo, da že bodoče mamice dobe dovolj informacij o razvoju otrokovega zobovja, o pravilni prehrani in higieni, o zobni gnilobi in obolenjih obzobnih tkiv ter o preprečevanju zobne gnilobe. Mamice, ki so vključene v materinsko šolo, so še posebej opozorjene na pomen dojenja. Dojenje je pomembno ne le za zdrav otrokov razvoj, temveč tudi za zadovoljevanje nekaterih osnovnih otrokovih potreb po sesanju, občutku topline in varnosti. Dojenje omogoča nemoteno gibanje jezika in spodnje čeljusti ter pripomore k dobremu stiku ustnic. Nekatere mamice pa so prisiljene hraniti otroka po steklenički, zato naj bo duda na steklenički anatomsko oblikovana in z majhno luknjico, tako da bo škoda zaradi motenega gibanja jezika in motenega stika ustnic manjša. Za hranjenje mora biti tudi dovolj časa, vsaj dvajset minut. Pri pravilnem hranjenju se namreč spodnja čeljust dovolj premika, kar povzroča pravilno rast čeljusti. PRVIH DESET DNI PO ROJSTVU je najbolj odločilnih za razvoj sesalnih navad. Če so otrokove težnje po sesanju, toplini in varnosti zadovoljene, otrok ne potrebuje dodatnega sesanja dude ali prstka. Duda »tolažnica« mora biti prav tako anatomsko oblikovana kot duda na steklenički, ker le takšna povzroči najmanj škode. Če že ne gre brez dude v ustih, naj jo ima otrok čim manj časa. Paziti je treba, da duda leži pravilno v ustih. Ko otrok zaspi, mu je treba dudo čim prej vzeti in zapreti ustnice. Z njo pa se tudi ne smemo poigravati z otrokovimi ustnicami. Leži naj ob otrokovem vzglavju. Dude prav tako ne smemo namakati v sladkor ali med, še manj pa v mamina usta, temveč samo v čisto vodo. Duda povzroči tudi razprtost zobnih lokov, zato otroci med zobne vrste vrivajo jezik, kar pospeši grizno nepravilnost - odprti griz, ki povzroča dihanje z odprtimi usti, to pa dihalna obolenja. Od šestega do devetega meseca otrokove starosti naj mati počasi opušča hranjenje po steklenički. Steklenička, ki jo s sladkimi napitki nekateri otroci drže v ustih cel dan, jim služi kot pomirjevalo. Posledice tega so strahotne. Mlečni zobje zaradi oblivanja s sladko tekočino razpadejo, se pogosto odlomijo, nastajajo vnetja zobne pulpe in pokostnice. Otrok ne more gristi in žvečiti, ima bolečine in okrog zob gnojna vnetja. Še slabše je, če otrok zvečer zaspi s polno stekleničko čokolina v ustih. Do prvega leta opustimo hranjenje po steklenički in tudi dudo »tolažnico«. Otroka ne odvajajmo s silo in kaznovanjem, ampak z ljubeznijo, potrpljenjem in razumevanjem. Nekateri otroci, ki so bili umetno hranjeni in imajo pomanjkanje zadovoljitve sesalnega refleksa, vztrajno vlečejo prstek. Tudi to je tolažilna navada, ki pa seje otroci dosti težje odvadijo kot dude. Če mati opazi, da dojenček vleče prst, naj mu ponudi dojenje brez hranjenja, kasneje pa fiziološko oblikovano dudko, ki jo bo kasneje lažje opustil kot sesanje prstka. Sesanje prstka deformira zobne loke in povzroča grizne nepravilnosti, ki so številnejše in težje popravljive. Slabo pa vpliva tudi na govor. Motnje govora se pojavijo kot sesljanje. Prestrogo odvajanje sesanja prstka lahko povzroči še trdovratnejše sesanje. Pri triletnih otrocih priporočamo za odvajanje vestibularno ploščico. Malčkom v tretjem letu zrase vseh dvajset mlečnih zob, ki imajo zelo pomembno funkcijo. Čuvajo namreč prostor za svoje naslednike - stalne zobe. Omogočajo normalen razvoj čeljusti in normalno rast, dobro žvečenje in dobro prebavo. Zobje sodelujejo pri tvorbi mnogih glasov in omogočajo jasen in razumljiv govor. Zdravi zobje omogočajo tudi estetski izraz obraza, ki je pomemben za psihični razvoj otroka. Zdravljenje mlečnih zob in v veliki meri tudi usklajen razvoj otrokovih čeljusti in obraza sta resnično v rokah staršev. Zato hvala naši.zobozdravnici za tokratni prispevek. Še jo bom poprosila za kakšno »pametno«, saj nam bo več znanja o zobovju samo koristilo, mar ne? KONFERENCA ZVEZE PPM ... če je revščina, naj bo za vse! Pred kratkim so izpeljali svojo volil-no-programsko konferenco pri Občinski zvezi društev prijateljev mladine Žalec in kot vse kaže, bodo sadovi dolgoletnega in uspešnega dela z mladimi odslej postavljeni na stranski tir. To še zlasti v primeru, če bo ukinjeno oziroma deprofesionalizirano mesto sekretarke zveze, ki je bila gonilna sila bogate in ustvarjalne dejavnosti. Na konferenci, ki so se je udeležili predstavniki posameznih krajevnih organizacij, člani izvršnega odbora in predstavnica občinske uprave, je bilo veliko povedanega. Izčrpno poročilo o delu je podala predsednica zveze Irena Prašnikar, ki je tudi poudarila, da rezultati ne bi bili takšni, kot so, če zveza ne bi imela profesionalne sekretarke Leonide Močivnik, ki je to delo opravljala z veliko mero ljubezni do otrok in dobesedno izgorevala za to humanitarno organizacijo. Povedati je treba, da so aktivnosti v minulem obdobju zajemale predšolsko in šolsko populacijo, ki je tako doživljala veliko lepega na letovanjih, na izletih skupaj s starši, na športnih tekmovanjih, pohodih, srečanjih, ob pričakovanju dedka Mraza, novoletnih praznovanjjih, ob pustnem času in številnih drugih priložnostih, kot je bolšji sejem, pa tudi pobuda za telefon v stiski je prišla od njih. Pozabiti tudi ne gre bralne značke, ki vključuje veliko večino šoloobveznih otrok in so edini v Sloveniji, ki vključujejo predšolske otroke (male šolarje). Vse to pa bo močno okrnjeno, če ne bo nikogar, ki bi vodil in koordiniral te akcije, suj je konferenca ocenila, da dejavnost zahteva celega človeka z izkušnjami, znanjem, predvsem pa z veseljem do dela z mladimi. Zato obsojajo predlog sklepa o deprofesionalizaclji sekretarskega mesta, ki nuj bi se preneslo v občinsko upra- Občinska zveza Društva prijateljev mladine Žalec obvešča, da bo tudi v letu 1991 organizirala letovanje otrok, ki bo v času od 30. 7. do 9.8. ter od 9.8. do 19.8. v počitniškem domu v Savudriji. Dom ima poleg bivalnih prostorov ter celodnevne zdravstvene službe tudi veliko športnih in rekreacijskih površin: igrišče za tenis, odbojko, košarko, namizni tenis, nogomet, velik peskovnik in urejen prostor z različnimi igrali za najmlajše. V notranjih prostorih je tudi urejen klubski prostor za video za primer slabega vremena. Plaža je delno kamnita in betonska, morsko dno pa v glavnem prekriva mivka. Podrobnejše informacije boste dobili pri šolskih svetovalnih delavcih ali pa nas pokličite na Občinsko zvezo DPM na številko 713-182. Vabljeni v našo družbo! vo. Vsekakor niso proti racionalizaciji, vendar nikakor ne na račun otrok. Ne sme in ne more biti res, ko pravijo: »... če je revščina, nuj bo revščina za vse!« Dokler pa ni tako, ne pristujujo na krčenje programov. Hkrati se zavedujo, da se restrikcijam ne bo mogoče izogniti, vendar šele takrat, ko se bodo izvajale povsod, še posebno v državni upravi. Odločni so tudi v izjavi, da nam ne sme biti vseeno, kako bo z našo mladino. Naelektreno ozračje so prekinile volitve novih članov izvršnega odbora in zahvala dosedanji predsednici in sekretarki, ki ju je v imenu prisotnih izrekel delovni Hkrati komisija za letovanje otrok pri Občinski zvezi DPM Žalec razpisuje naslednje kadrovske potrebe za letovanje otrok v času od 30. 7. do 9. 8. in od 9. 8. do 19. 8. 1991, in sicer 18 vzgojiteljev in dva plavalna učitelja. Prijave pošljite do 15. aprila na naslov Občinske zveze DPM Žalec, Ivanka Uranjek 6, Žalec s pripisom: za letovanje otrok. V primeru, da ne bo dovolj prijav, bo letovanje organizirano v eni izmeni. predsednik konference Janez Meglič. Novoizvoljena predsednica Breda Verstovšek pa je izrazila upanje, da bo prevladal razum in da bodo poslanci v skupščini, v dobro naših otrok, glasovali odgovorno in pošteno, saj se nam lahko mačehovski odnos do njih čez čas zelo maščuje. Darko Naraglav Leonida Močivnik »sekretarka občinske zveze DPM Žalec: »Današnja diskusija je pokazala, da nikomur od nas prisotnih, pa mislim, da tudi mnogim drugim, ni všeč, da se delovno mesto, sekretarke zveze ukine. Če pa se bo to zgodilo, potem lahko rečem, ker ne želim zanemarjati svojega dosedanjega dela, da to hkrati pomeni tudi razpad te humanitarne organizacije. Dejstvo je, da to delo zahteva celega človeka, polovičarstva ni in ne daje rezultatov. Upam, da se odgovorni tega zavedujo...« Tu in tam v »Savinjčanu« in še kot drugod Najprej se moram opravičiti gospodu Vovku. V svoji profesionalni politični vnemi se udeležuje mnogih sestankov. Pogosto sem ga srečal na sejah izdajateljskega sveta in v moji malomarnosti se mi je zdelo, daje član. Glede na bojevitost in stil njegovih člankov pa se mi zdi, da ni velike škode, ker ni, po moji sodbi je pa vsekakor dobro, da ni glavni urednik. Gospod Vovk, vsekakor verjamem, da za vas lansko leto ni v nobenem pogledu čudovito, demokracija vam pač nič ne pomeni. Vedno sem imel samo dve veliki želji: prvič, da bi dočakal svobodne, večstrankarske volitve, in drugič, da bi živel v svobodni in neodvisni Sloveniji. Prva se mi je lani uresničila, drugi pa smo se že tudi precej približali. Se eno je, zaradi česar sem zelo vesel, to je rezultat glasovanja na plebiscitu, na katerem smo Slovenci dokončno ovrgli Cankarjevo opredelitev o našem značaju. Seveda je bilo to leto izredno težko, zame še posebej. Francozi in Belgijci še vedno praznujejo dan premirja po koncu I. svetovne vojne, čeprav se je nato začela petletna gospodarska kriza, ki je prinesla brezposelnost in bedo. Toda mir so imeli neskončno rajši kot polne trebuhe. Bedni so tisti politiki in ljudje, ki vidijo svojo domovino in srečo v svojem trebuhu, in tudi neveri. Gospod Vovk, vem, da imate vi in še nekaj vaših kolegov visoko izobrazbo, toda nehajte že enkrat tako narcisoidno razkazovati svoje mnenje o svojem znanju. Marsikakšno nepravilnost ste že zapisali v svojih član-kaih, zato me zanima, kje ste slišali o dvigovanju tac na partizanskih mitingih v Romuniji? Veste, kar se tiče demokracije in Demosa, sem vam že enkrat povedal, pa nič hudega, če ponovim. V Demosu je združenih več strank, ki imamo o mnogih vprašanjih popolnoma različno mnenje. Tisto, da imamo samo eno, ste si izmislili vi in vam podobni, ki ste še vedno žalostni zaradi lanskega leta. Res je, vi ste večji dokaz demokracije kot mi, če te ne bi bilo, bi ne mogli objavljati svojih mnjenj. Mi smo pa porok za njo, saj dokler bo oblast v naših rokah, se ni bati, da bi oblast koga zaprla ah celo pokončala zaradi drugačnega mišljenja. Kar se strankarskega de-naija tiče, mirne duše priznamo, da ga nismo znali obogatiti, kot so to naredili recimo obrtniki s svojim prispevkom za poplavljence. Vendar menim, daje vseeno bolje, da smo zafrčkali 150.000. 00 za poplavljence, stare in mlade, 100.000,00 za otroke itd., kot bi ga uporabili za aktivnosti kot vi. Z vašimi aktivnostmi se je preko 200 milijard, kolikor ste jih prejeli iz proračuna, spremenilo v desettisoč plus ena, ki ga je dal Alf (glej Savinjčan št. 1/91, str. 15). Da ne bomo krivični, majhno aktivnost smo izvedb tudi mi. Savinjski magazin nam je dodal 5.000. 00 din v obliki sladkarij, ki smo jih dah otrokom za Miklavža. Vendar tega nismo na vehko razglašah, nekoliko smo se držah načela, naj ne ve levica, kaj dela desnica, kadar daješ vbogajne. Kar se tiče analfabetizma in prepada, bi dejal, da je kriv gospodarski analfabetizem političnih profesionalcev leninskega tipa, ki se jim podobni, da smo sedaj v prepadu. Upam, da bosta naš politični demokratizem in dobra strokovnost našla pot iz njega prej kot v petinštiridesetih letih, kohkor smo drseli vanj. Gospod Andoljšek! Demosovi računi so zelo točni, niso pa bih popolni. Nismo čutih potrebe, da bi pisali o vsem denaiju drugih strank. Samo opozoriti smo hoteh na nekatera dejstva. Da ponovim, za predvolilno dejavnost so za štiri mesece štiri Demosove stranke sprejele 30.000,00 din. Tri takratne opozicijske stranke pa tudi 30.000,00 in še SZDL - socialistična stranka 360.000,00 din, ZSMS - liberalna stranka pa 199.000,00 din. Poleg tega je SZDL-sociahstična stranka prejela še precejšen predujem, mishm, da brezobrestno. Po vohtvah je eden bivših strankarskih profesionalcev, ki je nato dobival plačo iz proračuna, prinesel zahtevo za bruto plačo v višini 23.800,00 din. Čudim se, od kod tako velika razhka med vama. Priznam, nekaj koristi ima Demos od mojega predsednikovanja. Podatki so mi bolj dostopni, kot bi mi bih sicer. Za konec naj zapišem še tole. Po februarski številki Savinjčana sem prejel nekaj pisem, v katerih občani sprašujejo, doklej bomo še dovolili takšne boljševistične članke, kot jih pišeta Janez Kroflič in Gregor Vovk. Odgovoriti jim moram, kot tudi tistim, ki soglašajo z njimi, da tako dolgo, dokler bomo na oblasti. Dovolj je bilo preganjanja za različna mnenja (gospod Pučnik je za nekaj povsem nedolžnih člankov odsedel sedem let), dovolj je bilo onemogočanja razhčnih mnenj. Če vam takšno mnenje v člankih ni všče, napišite odgovor. Za neresnice in žaljivke pa je sodišče. Milan Dobnik Bratje, podajmo si roke! Prejeli smo pismo »ogorčenega občana«, ki izliva svoj gnev zaradi določenih nepravilnosti v anonimnem pismu, poslanem na vrsto naslovov. Izziva nas, da »gliha vkup štriha« in če si upamo, naj dokažemo, daje drugače. Prav radi bi, dragi anonimnež, vendar se ne za vas ne za kogarkoli, ki kamenjate iz varnega zavetja in nimate toliko korajže, da bi se pokazali, vsekakor ne bomo izpostavljali. Stopite na plan! Če stojite za stvarmi, ki jih očitate, se vam vsekakor ni treba bati, da vas bomo predstavili našim bralcem, pred sodišče pa boste morali sami, če bo. treba. Kakšno možnost nam torej nudite? Da gremo za vas v žerjavico? Hvala. Poznati želimo tistega, za katerega bomo to štorih, saj si smeha brez obrazov nikakor ne žehmo. Dajemo vam možnost, da se pokažete in če bo treba, tudi dokažete. To, da koga ščitimo, pa najmanj velja. Če namreč kdo koga ščiti, potem vsekakor vi ščitite samega sebe in po tem sodeč imate tudi sami sebe najraje. Zakaj se potem ne bi imeli še mi? Pa srečno do takrat, ko se spoznamo. Uredništvo Zahvala Učenci Osnovne šole Nade Cilenšek Griže se ZAHVALJUJEMO neznanim storilcem, ki so nam ukradli tobogan. Velikokrat so nas premagale skušnjave in smo se na njem igrah. Skušnjav ni več in sedaj se bomo lahko ravnali po načelu: ORA ET LABORA. Vprašanje Poznajo naši delegati, po novem poslanci, stari latinski izrek: CORRUP-TISSIMA RE PUBLICA PLURIMA LEGAŠ (Kadar je država najbolj pokvarjena, ima največ zakonov ...)? Včasih smo dejali, da imamo ogromno zakonov, predpisov, sporazumov in podobnih aktov in da zato živimo v »pok-vaijeni državi«, saj je neskončnost zakonov in predpisov omogočala, da oblastniški, izkoriščevalski dejavniki z ogromnega števila izbrskajo tisto, kar najbolj ustreza njihovim parcialnim interesom. Pa danes? Poglejmo prometni davek, potrdimo zvezni zakon o prometnem davku. Gladko sprejmemo obdavčenje oblačil in obutve za otroke za 20,5%, knjig za 3% in raznih šolskih potrebščin za 33,5%. Potem kjiž-ni prometni davek črtamo, na naslednjem zasedanju skupščine bomo črtah zopet drugi davek, potem tretji itd. In množica zakonov in dopolnitev bo tu. Zakaj? Ah nismo vedeh, kaj smo prvič sprejeh? Kmalu bo stari latinski izrek veljal tudi za našo državo. Prizadeti občan (naslov v uredništvu) Neznanje ali izraz dvojne morale? Po konzumiranju nekvalitetnih člankov privedejo razmere človeka v položaj, ko začuti, da je potrebno reči bobu bob. In v čem na primer je nekva-liteta člankov? V prejšnji številki Savinjčana, rubrika Odmevi, gospod Gregov Vovk v članku Tu in tam v Savinjčanu najprej obsoja pobudo DEMOS-a o zmanjšanju dotacij za delovanje političnih organizacij, kar bi pomenilo razbremenitev proračuna za neproduktivne namene v ekonomskem smislu in na ta način bi se denar lahko preusmeril v produktivnejše sfere. Hkrati pa bi se tako izvajala zdrava selekcija med sposobnimi strankami, ki bi si lahko z lastnim trudom zagotavljale svoje delovanje in obstoj, ter tistimi, ki svoje delovanje vidijo v zapravljanju dodeljenega denarja. V isti sapi pa gospod Gregor Vovk opeva njihovo strankarsko sposobnost oplojevanja kapitala. Po moje se stranki s takimi podjetniškimi sposobnostmi res ni bati nižjih sredstev iz proračuna, o katerem že ptički žvižgajo, da gaje potrebno oklestiti, saj si lahko takšni »kvalitetni« manageiji zagotovite denar za svoje delo, ali pa se bojite, da tega niste sposobni? Dandanes se zahteva kvalitetno razmišljanje na trgu idej, kar pa pomeni najprej razmisliti in šele nato zapisati ah izreči. Zatorej dobronamerno svetujem gospodu Vovku, da v bodoče iz svojih člankov in izjav izloči takšne in podobne kontradiktorne nesmisle, ki so lahko izraz neznanja ah morda celo DVOJNE MORALE. Marko Laznik Spoštovani gospod Laznik! Prav rad bi vam obširneje odgovoril, a se žal v osnovi razhajava. Vi trdite, daje POLITIKA neproduktivna sfera človeka, jaz pa trdim, da je POLITIKA zelo zelo vraščena v produktivnost vsake, še posebej pa slovenske družbe. Kajti težko bi rekel za politiko, ki mi določa vsak dinar v žepu, kateri del je moj in kateri ne, da nima ničesar opraviti s produktivnostjo. Zagovarjam sa- mo to tezo, glede na to, da nam politiki določajo način in kakovost življenja in dela, da potrebujemo pametne in sposobne ljudi, ki pa jih ne moremo preprosto po cesti pobirati. Z enim delom vašega pisanja pa se krepko strinjam: POLITIKA, KI SMO JI DANES PRIČA, JE NEPRODUKTIVNA. Upam, da se vsi skupaj trudimo, da bi bilo bolje. Gregor Vovk Zahvala krajanom pri izgradnji šolske knjižnice na Vranskem Na Osnovni šoli Vransko smo v tem polletju postali na šoh bogatejši, saj smo na podstrešju zgradih novo knjižnico. Veseli smo, da nam jo je kljub težkim časom uspelo zgraditi. Stara je postajala iz dneva v dan bolj tesna in ni več zadovoljevala potreb učencev, ki so vedno bolj zahtevni. Zadnjič smo šolo spremenih leta 1988, ko smo na novo zgradih šolsko kuhinjo. Želja po novi knjižnici je dolgo tlela v nas, vendar nekako nismo upah priti z njo na dan, saj smo se zavedah, da so časi težki in je sredstva težko dobiti. Nemogoči pogoji za delo pa so nas prisilih, da smo z idejo prišli v KS, kjer smo Kako do službe? Hja, služba! Starejši ostajajo brez nje, kako bi potem mi mladi prišli do nje? No ja, mene, mladega dekhča to seveda ni motilo, ker imam končano »ehtno« srednjo šolo v Celju, na fakulteti pa izpitov noče in noče biti konec, zato sem se odločila, da si po lastnih močeh poiščem službo. Seveda fakultete ne bom zavrgla, ob delu bom dokončala študij, pri tem pa vestno opravljala službo. Pa sem kaj kmalu ugotovila, da brez vežic in poznanstev ne bo šlo. Napela sem vse sile. Tudi mojemu fantu je obljubil službo mlad, sposoben vodstveni delavec. Samo malo da naj počakam, je dejal. Moje veselje je bilo nepopisno. Toda bolj ko sem poizvedovala, kdaj bom nastopila službo, bolj se je vse zapletalo. Po šestih mesecih vedno novih obljub sem pač obupala. Nič ne bo, sem si rekla. In zopet sem spraševala, iskala, prosila. Pa nikjer nič! Na novega leta dan pa kot strela z jasnega - Francka gre v pokoj. Če bo zakon nov, potem takoj, če ne, pa v mesecih, ko se v gozdu začne listje barvati. Krasno, saj je Francka moja sorodnica. O, tu pa bo nekaj zame! Seveda takoj okupiram Francko, da mi uredi vse potrebno, toda je kot skala. Trmasto reče ne! Pa taka »žlahta!« Ko preteče nekaj vode v Savinji, ponovno naredim bojni načrt - tokrat s fantom - in pritisnem Francko ob zid. Obljubi mi, da bo govorila s šefom Lojzkom. Rezultat pogovora - zopet skala. Lojzek namreč onemi - češ, tega pa sploh nisem pričakoval! Hvala Bogu še pove, da nima nobene kandidatke v mislih, pa da se kombinatorike tudi ni učil, torej tudi kombinacije odpadejo! Kmalu pa Lojzek predlaga Francki upokojitev že, ko bo na svetlo prikukal prvi zvonček (češ, da bo nov zakon že kmalu v veljavi!). Pa se odlo- čim in vstopim v areno jaz, sicer s tremo, a polno mero zanosa, kajti potencialnega šefa kar dobro poznam. In sedaj se začne prava burleska - s podaljšanim programom seveda - traja namreč kar 35 minut. Zagotovi mi, naš Lojzek namreč, da v mojem primeru izobrazba sploh ni odločilna, ampak kontinuiteta, kontinuiteta, ta je tista, ki mi onemogoča dobiti službo. Kot veste, je Francka moja sorodnica, kolektiv pa si želi spremembe, kot na primer človek sveže srajce. Seveda, sedaj onemim jaz in ne Lojzek. Nadaljuje z razlogo teh in onih dejstev iz zgodovine kolektiva, celo določene osebe omenja in njih karakteristike. Jaz pa razmišljam, povezujem, zopet razmišljam, pa ne najdem povezave med mojo kandidaturo in povedanim. Nasploh zaslutim, daje Lojzek zamenjal pogovor o bodočem prostem delovnem mestu s pogovorom z inšpektorjem dela. Pa kaj, ko ne pridem do besede. Na hitro prekinem pogovor oziroma monolog in se poslovim (čaka me namreč še en pogovor za honorarno delo). Ko zvečer vse razmislim, ugotovim, da ogovarjanje ni lepa čednost (tako so me učili starši, pa tudi božji nauk uči: ne stori hudega bližnjemu, da ti bo dobro na zemlji), kakor tudi ne odkrivanje poslovnih tajnosti nepokhcanim osebam. V času, v katerem živimo, to ni ravno dobra poslovna poteza, pa tudi reklama ne! Čeprav z Lejzekom še nisem vsega razčistila, vem, da z njim ne bi mogla uspešno poslovno sodelovati, sočustvnjem pa z njegovimi podrejenimi. Žal mi je tudi, da bo Lojzek, ker je pač v »taboljših« moških letih, še lep čas krojil takšne in drugačne usode nič hudega slutečih mladih dekličev. Sama sem nehote bogatejša za življenjsko izkušnjo, in ker menim, daje takšnih primerov še več, sem jo tudi zapisala. Soraya bih presenečeni, saj so nam bili takoj pripravljeni pomagati. Reči moram, da so ravnali prav, kajti s tem so dokazali, da vedo, da poleg učnovzgoj-nih procesov našega otroka duhovno obogati tudi knjiga. Upam, da bodo učenci znali izkoristiti nove prostore, ker bodo le tako naša prizadevanja padla na rodovitna tla. Učenci bodo bogatih svoje znanje ob urah knjižnične in knjižne vzgoje, prisostvovali uram pravljic, si širili obzoije ob filmih in razstavah. S pomočjo strokovne literature bodo dopolnjevali svoje znanje. Otrokom moramo ozavestiti, da jim ena knjiga pomeni sprostitev, druga pa vir znanja. Vse to pa so jim omogočili krajani, ki so tudi tokrat dokazali, da živijo s šolo. Ob takem sodelovanju nam je lažje nuditi otrokom čim več, jih pripraviti za življenje, vzgojiti v trdne osebnosti, kar bodo morah postati, da bodo znali premagovati težave, kijih na poti v življenje čakajo. Rad bi se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izgradnji knjižnice. Zahvaljujem se KS Vransko za sredstva iz referendumskega programa, vsem predstavnikom vaških svetov za pomoč pri pobiranju lesa in denarja ter KS Tabor za darovani les. Posebej se zahvaljujem vsem, ki so darovali les in denarne prispevke, brez česar ne bi mogli v teh časih dokončati knjižnice. Delež so prispevah tudi INDE, Pekarna Brglez, KIV, Sav. magazin in oba župnika z Vranskega. Zahvaljujem se delavcem VIO Žalec in strokovnemu delavcu na sekretariatu za družbenoekonomski razvoj za razumevanje in dodeljena sredstva. Vsekakor pa delo ne bi bilo tako hitro in kvalitetno opravljeno, če ga ne bi izvajali tako dobri obrtniki, kot so bratje Piki, Slavko Lednik, Leopold Vocovnik, Darko Strnišik in projektant Janez Šošter. Delavci šole so vsak po svojih močeh pomagah pri izgradnji, vehko različnega dela so opravili učenci predmetne sto-nje pod vodstvom hišnika in zato se vsem iskreno zahvaljujem. Prav tako knjižničnemu krožku in mentorici Mariji Završnik. Ti so opravili vsa prese-litvena dela, ker pa knjižnica še ni v celoti opremljena, jih vehko dela še čaka. VSEM ŠE ENKRAT PRISRČNA HVALA! Ravnatelj: Branko Djordjevič Zakaj ne objavljate? Pozdravnem sodelavci časopisa Savinjčan. Sem zelo zadovoljen z vašim časopisom in komaj čakam, da ga dobim, čeprav sem naročen na več časopisov, zato vašega časopisa ne bi odpovedal tudi, če bi ga bilo treba plačati. Da vam danes pišem, me je napotil članek, ki ste ga mogoče že enkrat objavili, pa sem ga spregledal, t. j. Duštva v našem šolskem okolišu. Sem že tohko star, da se tega Društva kmečkih fantov in deklet še čisto živo spominjam, član pa nisem bil, ker sem se takrat učil v Celju. Pred ukom pa sem bil pri Sokohh. Čital sem imena članov Društva kmečkih fantov in deklet in vehko sem jih osebno poznal, med njimi Ivana Kronovška, pogrešam pa več ostalih, med njimi Aleksandra Turnška, ki je bil po mojem tajnik društva in je imel pisarno v Celju, približno v isti stavbi, kot je bila trgovina Stermecki. Ne vem, kaj me je napotilo, ko sem doma našel zvezek društva, ki je izhajal vsak mesec. V tem sem videl shko Kronovška in daljši govor. Ker se mi je zdel zanimiv, sem odnesel to brošuro v vaše uredništvo, mishm uredniku Trstenjaku, ki se mu je izvod zdel zanimiv. Nanj je napisal moje ime, češ da mi bo enkrat vrnil. Pa nič za to, saj ga ne rabim, mogoče ga boste našli v arhivu. Vprašal pa bi vas nekaj drugega, in sicer, če vehko prispevkov, ki vam jih ljudje pošljejo, ne objavite? Imam namreč slabe izkušnje. Pred enim letom sem vam poslal pesem o kmečki ženi-materi, ki sem jo prepisal iz kmečkega koledarja iz leta 1930 a ni bila objaljena. Lansko leto je bila v Občanu objavljena zgodovina kina v Preboldu oziroma Šentpavlu, to sem objavil že v tovarniškem glasilu in poslal en izvod ustanovitelju v Avstrijo Francu Kralju. Želo malo jih je tu, da bi vedeh, kje in od kdaj igra kino v Preboldu. Ne vem, zukaj tega niste objavili. Andrej Stergar, Latkova vas Pripis uredništva: G. Stergarju se opravičujemo, ker mu pisma nismo objavili, razlog pa je bil predvsem prostorski, saj smo šele v letošnjem letu začeh izhajati v povečanem obsegu, ki je sedaj enkrat večji. Pa tudi sedaj se nam zgodi, da vsega ne moremo objaviti. Kar se tiče brošure, ki jo je posodil bivšemu uredniku, mu moramo žal povedati, da je ta že vrsto let upokojen, in če nam bo prišla pod roke, mu jo bomo gotovo vrnili. Savinjčan - slab časopis? Na zadnji seji skupščine občine Žalec je bilo nekaj rečenega tudi o vašem mesečniku, spoštovani bralci. Rečeno je bilo, da je slab, ker dovoljuje, da se vse objavlja. Mišljene so kritične besede na račun neke organizacije in nekega predsednika. Poslanci so najbrž spregledali dejstvo, da škarje cenzure niti niso dovoljene z zakonodajo o javnem informiranju in obveščanju, kaj šele, da bi se kdo spomnil, da demokracija (katere izpeljanka je narejena iz pojma DEMOS - ljudstvo) izrašča iz sožilja različnih mnenj in prepričanj. Na srečo je tokrat prevladal zdrav razum predsednika skupščine, ki je ogenj svojih delegatov pogasil z razumno ugotovitvijo, da se v demokratičnem časopisu lahko objavi tudi tvoje mnenje, kjer svoje nestrinjanje z nekim člankom ali pismom lahko razodeneš bralcem. Pravzaprav sem bil začuden nad razpravo. Kajti že sem razmišljal, kako bi naslovil na uredništvo spodbudno pismo, kjer bi prvič, odkar sodelujem pri Savinjčanu (to se vleče s premorom že skoraj sedem let), izrekel iskreno pohvalo časopisu. Prvič sem časopis doživel kot časopis, na štiriindvajsetih straneh, poln zanimivih podrobnosti za vsakdanjo rabo, utrinkov in urejenega videza. V časopisu se pojavlja 30 podpisanih različnih avtorjev in cel kup stalnih zanimivih rubrik. Samo dve leti nazaj je Nocoj pa je er bilo teh dopismkov trikrat manj, časopis je bil krajši in manj prilagojen Savinjčanom in Savinjčankam. Celo sem slišal govoriti, da bi bilo dobro zmanjšati sredstva časopisu in doseči, da bi dopisniki zastonj ali dvakrat ceneje pisali. Gospoda, saj časopis ni hortikulturni kotiček ali šolsko glasilo, da bi ga polnili z vsem, kar bi (hvala bogu) kdo napisal. Če urednik nima na voljo vsaj dvakrat toliko člankov, kot jih gre v časopis, potem lahko le s težavo pričakujemo zdravo konkurenco in boljšo kakovost (časopisno) našega Savinjčana. Sploh pa predlagam, da pustimo novinarjem, da opravljajo svoj posel, mi pa dajmo vsak svojega. In če nas že moti vprašanje denarja, ki ga časopis prejema iz občinskega proračuna, to bosta rešila časopis in odgovorni za proračun sama. V končni fazi še dve resnici: vsi plačujemo davke in vsi dobivamo na dom časopis, ki se financira iz proračuna, ZASTONJ; in morda še ne veste, delegatom to očitno ni nihče obrazložil, občinski časopis je eden izmed redkih porabnikov proračuna, ki je z lastno dejavnostjo zaslužil 50 odstotkov vsega svojega denarja v letu 1990 in tako ustvaril tudi kakšen novinarski in časopisni izdelek, kot smo mu priča. Toda, spoštovani, sami povejte, ali vam je kaj do tega časopisa! GREGOR VOVK lep večer... Vsak delček mene je pel, vztrepetala so čustva, preplavljala me je ljubezen. Prepolna lepega sem pljusknila čez rob in solza je razgalila mojo dušo. Na široko sem odprla vrata in bila sprejemljiva za sleherni dotik. Splet lepih misli, toplih pogledov in prvobitne odkritosrčnosti je prerasel v mogočnost najvrednejšega. Vsi navzoči smo začutili, da enako dihamo in ko smo se prijeli za roke, smo vedeli, da se imamo radi, kot se morajo imeti radi ljudje. Tak je bil eden izmed kultur- nih večerov v žalski knjižnici. Duhovna voditeljica in organizatorka le-teh je ravnateljica Anka Krčmar. Na vsakem srečanju zažari kot zvezda. Je izbrana gostiteljica, neposredna, izvirna, duhovita, poetična, ljubezniva, predvsem pa naša. Vselej prižge luč prijateljstva in ob njej začutimo, da se nekaj v nas premika, nas združuje in da si znova in znova želimo novih iskanj za našo duhovno rast. Anka, bodi še naprej naš vodnik! Neli K. Spoštovani vsi v uredništvu! Zahvalim se naj, a kako? Kar ste storili zame lepo, naj jih imenujem, kateri ste vse, saj mene zelo razveselilo je. Najprej vsi v Občanu ste vi, dobrega človeka poslali ste mi, zdaj razveseli me prav vsakokrat, ker lepe knjige prinese mi brat. Zdaj meni ni več tak, kot včasih je bilo, ko samota me ubijala je zelo, saj knjige prebiram, kratkočasim se, to Bojan Jereb storil je za me. Res prisrčno hvala vsem za vse, kar dobrega vsi ste storili za me, saj zdaj sem res srečna za to, ker dobri ste vi bili zelo. Še zdravja vsem želim iz srca, pa da še dolgo le-tega deležna bi bila in uspešno bi vi šli še naprej, kot pri časopisu ste bili doslej. Hvaležna bralka vašega časopisa Jerica Cokan iz Kasaz Mamicam za praznik »Mamica, pohiti vendar!« me je pobaral sin tistega dne, ko sva hitela v vrtec Zabukovi-ca, kjer so nam mali šolarji pripravili s tovarišicami presenečene za naš praznik. Tovarišice so nas že nestrpno čakale, in ko smo bili vsi zbrani, se je začelo zares. Pesem na ustih, nagajive iskrice v očeh in šopki pomladnega cvetja so izražali vse tisto, kar lahko čuti le otroško srce. Toda nismo le sedele in poslušale, čakalo nas je presenečenje. Skupaj z otroci smo strigle barvni papir, iz katerega je nastajalo pomladno cvetje. Sprva smo bili prav nerodni, nato smo se dela resno lotili. Tudi sladke dobrote smo pripravili, saj je na koncu sledila čisto prava zabava. To pa še ni bilo vse. Igrica o gozdnih živa- lih, ki jih preplaši medo kosmatinec, nas je nasmejala do solz. Skrajni čas je že bil, da smo suha grla poplaknili s sokom in kavico in se posladkali z dobrotami, ki smo jih pripravili. In ne boste veijeli, na koncu smo še zaplesali, da nam je bilo pošteno vroče. Pogled skozi okno, kjer je bila že tema, nas je opomnil, da moramo domov. V vsakdanjiku skrbi in negotovosti jutrišnjega dne smo preživele toplo, prijetno in nepozabno popoldne z otroki in tovarišicami, katerih delavnik je iz dneva v dan podoben temu popoldnevu. In naslednje jutro, ko sva hitela proti vrtcu, sem vedela, zakaj je tu tako lepo. mamica Slovenija - nekdaj - sedaj Dogajanje spominja na čas, ki nam ga je vsilil režim absolutizma. Ostanki tega režima še obstajajo, le da so spremenili barvo, niso več rdeči. Iz njihove ideologije so barvali svojo zunanjost v zelene, socialdemokrate, krščane itd. Kot kameleoni, le da sta plen in mišljenje ostala ista. In kdo je ta njihov plen? Delavec, navaden smrtnik, ki ga je treba odstaviti na ranžirni tir kot nekaj nepotrebnega. Zakaj to pišem? Zakaj revolt? Vsak zakaj ima svoj zato! Resnični dogodek se namreč dogaja v občini Žalec, s konkretnimi udeleženci, ki so SIS za stanovanja, SAS za socialno skrbstvo, posredno Tovarna nogavic Polzela ter delavska malenkost; mati - delavka s petmesečnim otrokom in fantom, brez stanovanja, brez možnosti odkupa stanovanja in brez stalnega bivališča, v evropsko usmerjeni državi - Sloveniji. Ne obsojam vodstva republike, ampak njene izvršilne organe, ki delujejo v režimu demokracije po sistemu absolutizma. Gre za Sandro N., zaposleno v Tovarni nogavic Polzela, ki je trenutno na porodniškem dopustu zaradi rojstva hčerke Larise, in njenega fanta Mirana Z., ki se borita za priznanje, za ljudi, in jima je potrebna pomoč širše družbene, demokratične javnosti, da bi uresničila svoje sanje o svetli bodočnosti kot mlada dru- žina, na katerih se gradi naša demokratična miselnost. Absurd vsega je ničevost njunih naporov za boljši jutri. Zato z vso pravico ljudje z demokratičnimi mislimi obsojamo birokratizem žalske občine in njenih organov. Sandra je brez stalnega bivališča, ker ga je izgubila zaradi birokracije. Je Slovenka, zaposlena, z otrokom, toda brez doma, brez stalnega bivanja v kraju, kjer živi in ker bi jo lahko kdo od mestnih Bavčarjevih fantov legitimiral in jo prijavil zaradi klateštva. Tako je skupaj z otrokom zaprta v sedanjem bivališču, kjer je delno zaščitena pred resnostjo Milice z otrokom in svojim fantom. Njen fant Miran ima stalno bivališče v žalski občini, kjer imata prošnjo za skromno stanovanje na skupnosti za stanovanja. »Seveda rešitve od njih ni.« Zakaj, se ne ve, ker takšnih podatkov ne dajejo. SAS pomaga Miranu z denarno pomočjo, kaj več pa ne morejo storiti. Na občini zmajujejo z rameni, odgovor je SIS, ki pa je država zase. Tovarna nogavic ima svoj pravilnik za dodeljevanje stanovanj, kjer bi prišla na vrsto šele jeseni. In kaj do takrat? Pustiti na cesti mlado družino, to je nekaj najlažjega. Kaj pa pomoč, da ne bi nastopili socialni problemi? Če smo že zamenjali vodstvo s perspektivnejšimi ljudmi, zakaj to vodstvo dovoli predčasno upokojitev navadnih delavcev z mini- malno možnostjo preživetja? Zakaj predčasno ne upokoji »kameleonov« po občini ter namesti mlade perspektivnejše ljudi, ki se jim ne bo prilepil stolček na sedalo in ne bi po cel dan klicarili prijateljev, če rabijo stanovanje, službo..., ker so pač stari partijski prijatelji in bi imela mlada družina možnost perspektivnejšega življenja, možnost normalnega vzgajanja otroka, ki bo nekoč realiziral mamine in očetove ideje o srečni demokratični državi Sloveniji. Menim, da bi bilo razumno od vseh udeležencev ter Sandre in Mirana, da jima zgoraj navedeni organi takoj omogočijo možnost pridobitve stanovanja, in da se ne dovoli zavlačevanje postopka, kot seje to dogajalo do sedeó- Dovoliti pa se ne sme, da živijo v strahu pred sodnikom za prekrške zaradi klateštva, saj se sedaj prosto giblje le Miran, kar paje za Sandro relativno nevarno zaradi neurejenih dokumentov. Upam, da moje pisanje ne bo povzročilo sankcij proti Sandri in Miranu, naj pa bo vzrok za ugodno rešitev problema. Zaupam demokratičnim potezam kroga ljudi, ki jim tuja nesreča ni potencialni vzrok za srečo. Mislim, da to ni samo moje mišljenje, temveč bi se morala nad problemom zamisliti širša javnost. Jorge Jimenezi Celje OSNOVNA ŠOLA SLAVKO ŠLANDER PREBOLD DRUŠTVA 0 v našem šolskem okolišu Sestavili članici zgodovinskega krožka: Nataša Pinter in Monika Kupec, mentorica: Nada Amon Napravili so si in postavili sodoben oder in zanj žrtvovali ne le dosti sredstev, pač pa tudi osebnega truda slehernega člana in članice. V društveni knjižnici se je do tega leta nabralo že 407 knjig, kar je za takratne razmere bilo lepo število. Društvo je opravilo na občnem zboru tudi pregled svojega petletnega dela. Priredili so nad 40 iger, 20 družabnih večerov, gospodinjskih prikrojevalnih tečajev, dve mladinski zborovanji, večje število tekem koscev in grabljic. Društvo je v vseh teh letih vodil Andrej Jesenek. Društvo v Braslovčah se je tega leta prvič predstavilo javnosti z igro Prisega o polnoči. Na ustanovnem občnem zboru 8. aprila 1934 so izvolili za predsednika Franca Rojnika, za podpredsednico Zofi Korošec, za tajnika Viktorja Orehovca, za blagajnika Jožeta Cizeja. V odboru so bili še Franc Korošec, Ivan Fonda, Viktor Bošnjak, Marica Rojnik, Marica Guna, Marica Juhart, Ida Turk in Drago Hribernik. Društvo v Taboru je med letom priredilo kar dve igri: Lepa Vida in Za staro pravdo. Angelca Ocvirk je ustanovila dekliški krožek, ki je imel za cilj vzgajati mlada dekleta v duhu mladinskega gibanja. Na občnem zboru so obnovili stari odbor pod vodstvom Ivana Ocvirka. Društva so se zlasti osredotočila na izobraževalno delo, na prirejanje tečajev, prav tako so zagnano uresničevali razne pobude za manifestativno dokazovanje množičnosti mladinske organizacije s pripravami kmečkih praznikov, tekem in drugih prireditev. V celotnem delovanju društev je postajalo vsebolj zaznavno prehajanje najbolj osveščenih sil v gibanje na napredne postojanke in na akcije, ki so izražale porajajoče se težnje po enotnosti vsega delovnega ljudstva, ki ga je začela izpovedovati Ljudska fronta kot skupnost vseh demokratičnih sil. Prvi zunanji izraz take enotnosti med delovnimi ljudmi je bil znani izlet delavskih društev Svobod v Celju 7. julija 1935. Tega izleta so se v velikem številu udeležili tudi člani Društev kmečkih fantov in deklet iz vse celjske okolice. Bil je to viden dokaz začetka združevanja kmečke in delavske mladine in skupnega boja za pravice delovnega ljudstva. Na partijski konferenci v Goričanah leta 1934 se je začel proces združenja sloven- skih komunistov in Zveze kmečkih fantov in deklet. Društva kmetskih fantov so ponujala številne možnosti in obilo pripravljenosti za delovanje komunistov in vseh drugih napredno usmerjenih ljudi na vasi. Komunisti so delovali na različnih tečajih kot predavatelji - četudi se je vodstvo zveze branilo sodelovanja s takimi sodelavci, ki so bili pri oblasteh osumljeni kot komunisti, ker so se bali, da bi Zvezo prepovedali - bili so organizatorji in govorniki na tekmah koscev in drugih prireditev. Komunisti, zlasti tisti, ki niso bili kompromitirani pri oblasteh, so bili v mnogih društvih tudi člani odborov. Med posameznimi komunisti, ki so delovali v posameznih društvih, v raznih telesih zveze in tudi v njenem osrednjem vodstvenem odboru, bi omenili predvsem Franceta Hočevarja, ki ga je partija kot člana pokrajinskega komiteja leta 1934 poslala na delo v Zvezo kmečkih fantov in deklet, kjer je prevzel funkcijo tajnika izvršnega odbora. Sam je v svojih spominih dejal, da se v Zvezi ni odkril kot član partije, da pa se je povsem odkrito označil za marksista. Še pred njim je bil član vodstvenega telesa zveze v funkciji blagajnika Karl Žagar-Line, ki je postal član izvršnega odbora zveze v letih 1932 in 1933 kot levičar. V partijo je bil sprejet leta 1934. Linetu Žagarju gre zasluga, da je ustanovil mladinsko-dijaško organizacijo Brazda, ki je zbrala dokajšne število napredne mladine iz vrste ljubljanskih srednjih šol. V izvršnem odboru zveze so v letih od 1934 pa vse do 1941 delovali komunisti ali simpatizerji partije, kot na primer Vlado Jan, Ada Dekval Rudi Čačinovič, Jože Kerenčič, Ferdo Godina, Vinko Kristan, Jože Udovič, Milena Petovar, Mira Tomšič, ki je bila po letu 1939 članica pokrajinskega komiteja SKOJ, Drago Košmrlj in drugi. Po vaseh so delovali v društvih kmečkih fantov in deklet številni komunisti: Štefan Kovač, Rudi Čačinovič, Jože Kerenčič, Ivan Bratko, Ivan Kreft, Polde Berce, Ferdo Godina, Jože Lacko in drugi na Štajerskem in v Prekmurju, Stane Žagar in Tomaž Godec na Gorenjskem, Karl Žagar, France Popit in Andrej Verbič na Notranjskem, Milan Majcen, Vinko Kristan, Franc Kimovec, Mara Rupena in drugi na Dolenjskem. V Beli krajini pa je pustil globoke brazde napredne prevzgoje kmečke mladine Janez Marentič. Nikakor ne smemo prezreti pomembnega dela, ki so ga opravili tudi številni drugi dejavni člani vodstva kmečke mladinske organizacije v času od njene ustanovitve pa do leta 1941, do njene vključitve v OF. Poglavitna označba delovanja društev kmečkih fantov in deklet po Sloveniji, s tem pa tudi na območju celjskega pododbora, je bila učinkovitejša vloga deklet v delovanju društev. Že leta 1934 je zveza izdelala načrt o ustanavljanju in delovanju ženskih odsekov, ki so se začeli ustanavljati tako v Zvezi kot v pododborih in društvih po vaseh. Načrt je vseboval nalogo, da vsak odsek priredi letno vsaj en ali dva tečaja z različno vsebino, hkrati pa naj se odseki bolj dejavno vključujejo v celotno, zlasti pa v prosvetno - kulturno delovanje društev. O vseh teh vprašanjih so razpravljale delegatke ženskih odsekov z območja celjskega pododbora na sestanku 26. septembra 1936. Razstava otroških risb z Japonske V okviru prireditev smo imeli na šoli NADE CILENŠEK v Grižah razstavo likovnih del japonskih učencev. V Slovenijo je ta dela poslal kipar ALOJZ JERČIČ, doma iz Mute na Koroškem, ki že več kot deset let živi in dela na Japonskem. Preko njegovega brata LUDVIKA JERČIČA je ta razstava prišla tudi k nam. Da bi bolje spoznali daljno Japonsko, smo razstavo popestrili s predmeti, oblačili, japonsko glasbo in poezijo. Učenci in gostje smo bili navdušeni nad razstavo. Odločili smo se, da bomo tudi mi poslali naša dela na Japonsko in tako nadaljevali začeto zbliževanje dveh različnih svetov in kultur. KAKO JE POTEKAL MOZARTOM DAN na osnovo« šol» Polzela ] GLASBENA URA od.i^a,s 'radijska. oddaja, a jo vodi KNjiiNiČM&ia ' ICROtEk -učenci \) razredu rešujejo glasbeno uganko in poročajo o Vi-A. MOZARTI -pripravjo se oa do¿¡i)el|! f t’ ' ~ 1 -zbira cjradira io pripradja razs&ano o xiuljeojo in delu \v/. A. HO Z. ART A. od. <1’ -učenci zapisujejo m, poročajo o birojih - skupinsko delo — poročanje 5e nadaljuje Dastadoji ebo J ^ -pri urah LIKOVNE ItfGOJE uceo d liKoUoo izročajo suoja dofiVetia ob j*irno \<0 •taoU®£eio Doiia Znanja -urediio racavo. ---uredbo r — Nova kaseta Mira Klinca 8. marca pred petimi leti seje v domu upokojencev v Grižah prvič predstavil ansambel Mira Klinca iz Liboj. Najprej je bil to trio, ki se je kasneje razširil v kvintet, zdaj pa se je vrnil v prejšnjo klasično zasedbo tria, ki ga sestavljajo: Miro Klinc kot vodja, ki igra harmoniko in tudi poje, ob tem pa skrbi tudi za vse ostalo, da delo ansambla normalno deluje. Prepeva tudi njegova žena Milena Klinc, družbo pa jima delata Mitja Mastnak in Franc Božnik. »Tako je lažje,« pove vedno nasmejani Miro. »Vse lahko naložimo v kombi in se odpeljemo Ija, kamor nas povabijo.« Na policah v trgovinah se je pred kratkim pojavila Klinčeva trelja samostojna kaseta z naslovom Za mam’co mojo, ki je zagledala luč sveta v rekordnih štirinajstih dneh. »Ne vem, če je kdo hitreje izdal kakšno kaseto, kot mi,« pojasnjuje pot nove kasete Miro Klinc.« Napisal sem melodije, ki smo jih posneli v Ljubljani v Metroju, kasete pa je natiskal in pripravil za izdajo Edi Flis v svojem podjetju Helidi’s v Škofji vasi. Sam sem bil producent in napisal sem vse aranžmaje. Moje so tudi vse melodije razen ene. Večino tekstov je prispeval Toni Gaberšek iz Zibike in z njimi sem zelo zadovoljen. Prej sta mi največ pisala Skale in Sivec, zdaj Gaberšek.« Posebnost kasete? »Med domače melodije sem uvrstil tudi dve z zabavnim prizvokom, kar poslušalci danes hočejo. Napisal sem »Srečanje« in »To je bilo takrat«, od obeh pa si veliko obetam. Da sta solidni, mi je povedal tudi snemalec Iztok Černe, ki je tudi profesionalni glasbenik zabavne glasbe. Zdaj bomo to kaseto pripravih še v nemškem jeziku za tuje govoreče področje.« Načrti? »Rad bi pripravil kaseto s čisto zabavnim programom. To ljudje potrebujejo. Nekaj gradiva že imam zbranega, nekaj bom še dodal in kaseta naj bi bila v trgovinah prihodnje leto.« Nastopi? »Rad bi pripravil nekaj promocijskih nastopov, kjer bi predstavil novo kaseto, potem pa me čakajo turneje po Nizozemski, Avstriji, Nemčiji...« Doma? »Vedno huje je, ker ni denarja. Organizatorji se težko odločajo za kakšno prireditev, ker se bojijo izgube. Mi pa tudi ne moremo igrati zastonj.« Zdaj nastopate tudi v civilnih oblekah... »V nošah si lahko takrat, ko igraš domače melodije, zabavne pa moraš igrati v civilu. Kako pa bi izgledalo, da bi nogomet igral v frakih?« Posebnost vaših nastopov? »Veliko igramo, saj so odmori kratki. Za dobro voljo imamo poleg glasbe pripravljen še show program.« Si zadovoljen? »Tistega, kar smo naredili, se ne sramujem.« Torej še dolgo s harmoniko in petjem? »Če bo zdravje, bo tudi glasba, saj s tem razveseljujemo ljudi v teh resnih časih. Ali ni lepo, da jim vsaj malo preženemo slabo voljo in bolečino? Mi smo najboljši zdravniki!« TONE VRABL Foto: EDI MASNEC L.. ***** Sodobni bonton 1.................................... ■■■■»...........—.................. Saj veste... samo spomnili bi vas radi. Vikati ali tikati Naj vas ne moti, če vas na vasi ali med ljudstvom tikajo. Ponekod je pač taka navada. Neznanega človeka praviloma vikamo. Na tikanje preidemo po daljšem poznanstvu, in sicer na predlog starejšega. Prva predlaga tikanje ženska, razen takrat, ko je moški dosti starejši od nje. Gostitelj ali gostiteljica lahko v družbi predlagata »kolektivno« tikanje zaradi sproščenejšega druženja. Otroci starše tikajo. Ogovarjanje - naslavljanje Kadar koga vikamo, ga ogovaijamo z gospodom ali gospo. Samo z imenom ogovarjamo le dobro znane ljudi. Pobudo da zmergj starejši ali ženska. Ni vljudno, če človeka samovoljno ogovaijamo le z imenom, tudi, če sam tako ravna v pogovoru z nami. Neznane ljudi, pripadnike določenih poklicev ogovarjamo z njihovimi naslovi (gospod doktor, gospod inženir, gospod profesor...) V navadi je tudi manj formalno ogovarjanje kot na primer: sosed/soseda, mojster, šjor/šjora, mati itd. Halo - telefoniramo Kadar ob zvonjenju dvignemo slušalko, se oglasimo s »prosim« ali »halo«. Kadar komu telefoniramo, se najprej predstavimo. To je osriovno pravilo! Nikdar ne začnemo pogovora s: »Halo, kdo je tam?« Kadar med pogovorom kdo vskoči v linijo, mu pojasnimo, da smo sredi pogovora, in ga prosimo, ngj odloži slušalko. Če noče, jo odložimo sami in ponovno pokličemo. Napotki za lepo vedenje • Ne skačite drugim v besedo. • Kadar pridete v družbo, pozdravite prvi. • Ne uporabljajte tujk, katerih pomena natančno ne poznate. • Ne razpravljajte o stvareh, ki jih slabo poznate. • Ne omalovažujte drugih. • Med pogovorom ne bodite zasliševalski. • Ne poudarjajte svojega porekla in izobrazbe. • Ne govorite o drugih »on« ah »ona«, imenujte jih z imeni. • Ne dotikajte se sogovornika. • Ne zvišujte glasu, če se kdo ne strinja z vami. • V družbi se z nikomer ne pogovarjajte šepetaie. • Kadar zakašljate, kihnete ah zazehate, si morate dati roko pred usta. • Če začnete v družbi zehati, se morate opravičiti. CD-teka v Žalcu Vsi lastniki laserskih gramofonov ste vabljeni na otvoritev CD-teke LASER, ki bo pričela z izposojo laserskih plošč, in sicer 2. aprila 1991 ob 16. uri v Hotelu Žalec. CD-teka LASER bo odprta vsak dan od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure. Vabljeni SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC Odbor za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter za dajanje mnenj in predlogov izvršnemu svetu skupščine občine Žalec za področje raziskovalne dejavnosti na podlagi določil ustavnega zakona in odloka o določitvi nalog, ki jih začasno opravljajo organi samoupravnih interesnih skupnosti, ter pravilnika o podelitvi nagrad in priznanj Inovator Žalec objavlja RAZPIS o podelitvi nagrad Iz zdravnikove popotne torbe Kap je tista zdaj bolezen, na katero vsak je jezen, saj na posteljo pribit, ne more avta več vozit. »Halo, dežurni, tu je nekoga zadela kap, ne more več govoriti!« »Ja, kohko je pa star? 35 let?« Zdravnik pride v vas, nasproti mu pride moški, ki ne more govoriti, klati pa z rokami. Zdravnik ugotovi, da ima izpahnjeno čeljust. Ker dežuje, gresta pod drevo, »tisti, ki ga je kap«, drži dežnik, zdravnik pa mu s posebnim prijemom naravna čeljust. Pacient nato razlaga, da se mu je to že večkrat primerilo. Medtem ko se oba smejita, pade čeljust ponovno iz sklepa. Prizor se ponovi, nato pa oba resna odhitita vsak v svojo smer, sicer bi bilo treba čeljust ponovno naravnati. •--;---ra-1---<------1-KI Gurmanski kotiček Minil je mesec in spet smo skupaj. Kdor je prejšnjič poskusil naša jabolka in ribe, bo najbrž tudi tokrat poskušal z nami. Tokrat smo vam pripravih jedi za bolj svečane trenutke v družini ali v krogu prijateljev. To sta KRUH Z OREHI in SVEČANA PAŠTETA. Za KRUH Z OREHI vzamemo 25dkg bele moke, 25dkg krušne moke, 1 žhco kvasa (ah pol paketa suhega kvasa), 1 žhco sladkorja v prahu, 1 žhco soh, 7 dkg orehov. V posebni posodi zmešamo kvas, tri žlice mlačne vode in sladkor. Posodo pustimo deset minut na toplem (20 °C). V drugi večji skledi pripravimo moko, sol, orehe in 1/41 hladne vode. Ko se kvas penasto dvigne, ga denemo v skledo in zamesimo testo. Testo moramo mesiti tako dolgo, da se ne lepi več na prste (najmanj 10 minut). Tako pripravljeno testo damo počivati v dobro naoljen pravokoten (nekohko višji) pekač, velikost toasta je zelo primerna. Testo naj na toplem počiva uro in pol. Preden damo kruh v pečico, ga po vrhu premažemo z jajčnim beljakom. Kruh pečemo na 260 °C od 35 do 40 minut. Takšen kruh je zelo lep na videz in tudi zelo okusen. Na mizico sodi narezan sir rochefourt, razne solate z jogurtnim prelivom, olive, tanke rezine pršuta in podobno. Zelo okusna pa je s tem kruhom SVEČANA PAŠTETA. Za njo potrebujemo: 75dkg sočne svinine, 75 dkg dobre telečje pečenke, 2 jajci, 3 dkg masla, pol čebule, 8 dkg šampinjonov (lahko so gobani, turki ali posušeni jurčki), suha žemlja, poper, sol, koriander, malce ingverja, timijan, janež, ščepec kumine, muškatni orešček, strt česen, lovorovi listi in nasekljan peteršilj (vse začimbe po okusu in jih moramo dobro streti), rezine slanine, s katero boste obložili posodo. Teletino in svinino zmeljite v strojčku. Čebulo nasekajte in zarumenite v maslu. Gobe narežite in dušite v maslu in čebuli, dodajte nasekljan peteršilj in zmešajte z mesom. Žemljo namočite v juhi in jo ožmite. Dodate jo k mesni masi, takoj zatem še dišave in jajca. Na koncu osolite, dodate jajca in še nekaj juhe, lahko tudi vinjak ah konjak za okus in pregnetete. Pašteta je pripravljena za kuhanje. Primerno posodo za kuhanje v sopari obložite s slanino in napolnite z maso. Pokrijete, skuhate v sopari in potem ohladite. Hladno pašteto nato zvrnete na pladenj in jo okrasite z olivami, majonezo in peteršiljem. Gostom jo ponudite z vinom pozne trgatve vrste beli pino ah rumeni muškat. DOBER TEK IN OBILO ZABAVE VAM ŽELIM! Alfonz Gurmanski Prijavo kazalište navdušilo V hotelu Prebold že nekaj mesecev deluje Inter Club, ki ga vodita Sonja Jurički in Borut Podlinšek pod vodstvom Pepslja, Maribora in Vina Šmartno ob Paki. V klubu vsak dan med 16. in 24. uro delujejo igralnica - mini casino ter fitnes studio, ob koncu tedna pa tudi nočni klub med 22.- in peto uro gutrgj. Ob petkih je prost vstop, ob sobotah pa nastopajo priljubljeni glasbeniki. Tokrat je bila na vrsti skupina Prijavo kazalište iz Zagreba, ki je navdušila navzoče. »Ljubezen do glasbe, še zlasti dobre, se kaže na več načinov. Primarni sta seveda produkcija in reprodukcija, potem poslušanje, komentarji in podobno sodelovanje. Najlepši dokaz ljubezni pa je, da ljudje z veseljem prepevajo naše pesmi,« je dejal vodja skupine Jasenko Houra, tudi pisec besedil in glasbe. Presenečeni so bih tudi nad odzivom občinstva, saj jih je na trenutke celo preglasilo. Ružiča, Marina, Devetdeseta (nosilna skladba zadnjega albuma), vse to in še več je odmevalo na vse strani. »Prljav-ci« so že vrsto let v samem vrhu jugoslovanske zabavne glasbe. Upravičeno. To je potrdil tudi njihov nastop, postali so pravi idol. Člani Prljavega kazahšta bo- do svoj novi album še nekaj časa predstavljali po vsej Jugoslaviji. Obljubili so, da se bodo v Savinjsko dolino še vrnili. Ngj omenim, da je v Inter Clubu nastopila tudi skupina Agropop, pričakujejo Lačnega Franza in še koga. V aprilu pri-pravljkgjo snemanje Video noči, skratka, še bo živahno. Maja Zagoričnik V preteklem mesecu porok v žalski občini ni bilo. Umrli so: ......- - Uršula Kukovič iz Rakovelj 17/b, Martin Križnik iz Miklavža 61, pri Taboru, Alojzija Go-minšek iz Griž 99, Julijana Kač s Polzele 122, Leopold Špacapan s Polzele 114, Karolina Jereb iz Šmartnega ob Dreti, Marija Krempuš iz Dobriše vasi 50, Franc Ptičar iz Dolnje Šem-nice, Marija Rovšnik iz Rakovelj 14, Štefan Vinder iz Prel-ske 14, Lucija Kokole iz Kaple 46, Marija Gojznikar iz t5ongra-ca 1 in Leopold Korošec iz Ka-saz 70/e. INOVATOR ŽALEC 1990 Za nagrado Inovator Žalec 1990 lahko kandidirajo vsi delovni ljudje občine Žalec, ki uresničujejo dosežke inovacijske in raziskovalne dejavnosti. Nagrade bodo podeljene: 1. inovatorjem množične inovativne dejavnosti za inovacijske dosežke, 2. razvojno-raziskovalnim delavcem za pomembnejša raziskovalna dela v okviru ali za potrebe organizacij združenega dela občine Žalec in družbenopolitične skupnosti. Nagrade bomo podelili za enkratne pomembne dosežke ali za večletno dejavnost. Prijava mora v pisni obliki vsebovati: - osebne in splošne podatke prijavitelja, - opis, elaborat in drugače zadovoljivo predstavitev inovacijskega dosežka ali raziskovalne naloge, - podatke za vrednotenje: uporabnost ter izvirnost in izračune koristi, - druge podatke, ki so pomembni za inovacijsko dejavnost kandidata. Rok za prijavo je 30. 4. 1991. Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj Inovator Žalec bodo podeljene diplome z nagradami za najboljše dosežke v preteklem letu. Druge informacije dobite na občinskem sekretariatu za družbenoekonomski razvoja in finance Žalec, Savinjske čete 5, telefon 711-311, kamor pošljite tudi prijave. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC Odbor za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter za dajanje mnenj in predlogov izvršnemu svetu skupščine občine Žalec za področje raziskovalne dejavnosti na podlagi določil ustavnega zakona in odloka o določitvi nalog, ki jih začasno opravljajo organi samoupravnih interesnih skupnosti objavlja RAZPIS MLADI RAZISKOVALEC Namen razpisa je spodbuditi mlade k ustvarjanju Inovacijskih dosežkov in k raziskovalnem delu. Na razpis se lahko prijavijo: - učenci osnovnih šol občine Žalec, - ostala mladina iz občine Žalec, ki obiskuje šole in fakultete kjerkoli v SFRJ. Raziskovalna dela in inovacije lahko pripravijo posamezniki ali skupine učencev. Naloga mora biti tipkana, metodološko urejena, z zapisom postopka, z rezultati, diskusijo ali predstavitvijo izdelka. Ocenjevali bomo pomembnost, koristnost in izvirnost prijavljenih nalog. Rok za prijavo predlogov je 30. april 1991. Nagrade bodo podeljene ob dnevu mladih raziskovalcev. Druge informacije dobite na Občinskem sekretariatu za družbenoekonomski razvoj in finance Žalec, Savinjske čete 5, telefon 711-311, kamor pošljite tudi naloge. ¡1101 ! ‘ * U * IMBilfeii - ! I , . i M* mm v & pur»* ¡I : * " : ¡¿»m Mm 'wm W& wWmmWÊ£m. v trs4-. ^ Blm® *JT'*4:4: H inč l -V*- w IMHOi b -J 1 ': :• ^ '/V ^$P-- '' Dobre priprave rokometašic Rokometašice Žalca, ki so lani štartale v I. slovenski rokometni ligi, se že dalj časa pripravljajo na drugi del tekmovanja, ki se bo pričel konec marca. V prvi tekmi pa se bodo mlade rokometašice pomerile z ekipo Sevnice doma v telovadnici osnovnošolskega centra v Žalcu. Več o pripravah nam je povedal trener Aleš Filipčič: »S pripravami na drugi del tekmovanja v prvi slovenski ligi smo pričeli zgodaj. Treninge imamo štirikrat na teden, vmes pa še prijateljske tekme. Za nas je trenutno zelo zanimiv finalni turnir v Kranju, kjer bomo nastopili za naslov pionirskega prvaka Slovenije. Že v eni od skupin polfinalnega turnirja, ki je bil tu pri nas v Žalcu, smo premagali ekipo Ptuja 25:12 in se tako uvrstili na finalni turnir, ki bo konec meseca marca v Kranju. Naša želja je osvojitev naslova pionirskega prvaka Slovenije. Če nam bo to uspelo, pa bomo kmalu videli. Dekleta se pripravljajo zelo resno in pozna se, da si vsi skupaj z vodstvom to želimo.« V pripravah so rokometašice Žalca nastopile tudi na turnirju v Radečah in osvojile drugo mesto. V teh dveh mesecih so odigrale dvajset prijateljskih tekem, od katerih so jih petnajst dobile, pet pa izgubile. Na sliki: Rokometašice Partizana Žalec s trenerjem in vodstvom. T. TAVČAR Uspeh Gotovljanov V soboto, 16. marca 1991 je bil na zagrebškem hipodromu dvoranski' turnir v preskakovanju ovir. Sodelovali so jahači iz KD Zagreb ter gostje iz Slovenije in Križevcev. V konkurenci preskakovanja ovir višine 1,20 m so tekmovali tudi jahači KK Gotovlje. V prvem nastopu sta od dvajsetih tekmovalcev ostala brez kazenskih točk samo Andrea Novak iz KD Zagreb in Aleš Pevec iz KK Gotovlje. Drugič pa se je Andrea Novak s kobilo »Lady« dotaknila ovire in dobila 4 kazenske točke, medtem ko je Aleš Pevec s konjem »Aronto« tudi drugič ostal brez kazenskih točk in zmagal. To je še eden izmed uspehov mladega jahača, kije med drugim tudi dvakratni junior-ski prvak Jugoslavije. Odlično tretje mesto pa je dosegla Maja Novak s kobilo »Taro«, prav tako iz KK Gotovlje. To je vsekakor odličen začetek nove tekmovalne sezone, od katere si v KK Gotovlje obetajo še obilo dobrih rezultatov. G. V. Planinstvo najbolj množično Znano je, da so planinska društva med najbolj številnimi tako v Sloveniji, kot tudi v občini Žalec. Če pogledamo republiške podatke, vidimo, da je v planinski organizaciji kar 9,32% prebivalcev občine. Po številu prebivalcev v planinski organizaciji je občina Žalec na 12. mestu med 56 občinami. Republiško povprečje je 5,18%. V 8 planinskih društvih v naši občini je vključeno 3.696 članov, pionirjev, mladincev. Ta številka zagotovo ne pomeni števila obiskovalcev gora. Obiskovalcev gora je zagotovo več, pa čeprav plačajo članarino člani, ki ne zahaja- jo več v gore in čeprav nekatera društva množično vključujejo pionirje v društvo in vprašanje je, koliko pionirjev zahaja v gore. Obiskovalcev gora, ki niso člani planinskih društev, je veliko. V planinskih društvih opažajo rahel padec članstva, če pogledamo občino kot celoto, če pa pogledamo številčno stanje po posameznih društvih vidimo v večini društev porast članstva. Največ članov je v PD Zabukovica, 1326, sledi PD Prebold ki šteje 1.030 članov, med njimi 450 pionirjev. Kljub rahli krizi v nekaterih društvih lahko rečemo, da je planinstvo v občini Žalec v porastu. Lani je bilo ustanovljeno deveto planinsko društvo v občini (Vinska gora), odpira se planinski dom na Bukovici in želimo si, da bi Savinjska pot ponovno oživela in da bi se speljala samo po občini Žalec in tako vključila v traso Bukovico. Tu čaka največ dela ravno PD Žalec, ki je tretje društvo po velikosti v občini in verjetno dovolj močno, da bo po otvoritvi koče na Bukovici sprožilo iniciativo, da se Sa-vinjska pot ponovno uredi. F. J. Konferenca PD Žalec Planinsko društvo Žalec je eno tistih v občini, ki si iz leta v leto na vseh področjih krepi svoje vrste. Predvsem je razveseljivo, da so načrtno veliko pozornosti namenili mladim, in sicer s tem, da jim omogočajo vzgojo v različnih planinskih taborih (Bavšica, Jezersko), na izletih in pohodih vse od Bukovice pa do Triglava, saj so jih v preteklem letu opravili kar šestnajst. Priznanje so izrekli nekaterim gorskim vodnikom-mentorjem, in sicer Bogdanu Kučerju in Dušanu Šipu ter mladim: Matjažu Žoharju, Barbari Čeh, Magdi Rozman, Tini Korent in Andreju Kampušu. Društvo se v teh težkih časih bori za dokončno izgradnjo planinske postojanke na Bukovici, za kar sta dobila posebno priznanje neumorna planinca Dušan Šemrov in Floijan Šon. Ne gre pa prezreti tudi sekcije iz Galicije, ki si po otvoritvi koče na Šentjungertu prizadeva, da bo ta lepa točka nad dolino čim bolj obiskana. Ivan Pohole, predsednik sekcije je poročal tudi o izletniški aktivnosti sekcije. Iz poročila po odsekih-komisi-jah je razvidno, da si je neumorni predsednik PD Žalec, Janez Meglič, zbral pravo ekipo planinskih zanesenjakov, ki si vsak po svoje prizadevajo, da PD Žalec postane veličina v planinskem, množičnem smislu. Društvu je bilo izrečeno tudi priznanje Planinske zveze Slovenije. A. Vidmajer Pohod žena na Hom V nedeljo, 10. marca so organizirali že četrti planinski pohod žena na Hom, na katerega so se podale s treh mest, zbrale pa so se na vrhu, v planinskem domu. Kljub slabemu vremenu je bilo vpisanih 71 pohodnic. Letos so prvič dobile nov pohodni kartonček, z nageljnom na naslovni strani, na katerem je bilo zapisano, da bodo naslednje leto tiste, ki bodo prišle petič, dobile bronasto značko. Pohodnicam so zapele učenke osnovne šole Griže, slišali smo dve priložnostni deklamaciji, mladi učenec pa je zaigral kot cel orkester. Kaj vse zmore sodobna tehnika proti prej dobri harmoniki? Najstarejša pohodnica je tokrat prejela v spomin sliko, pa tudi ngjmlajše so se spomnili. Srečko Čulk, predsednik PD Zabukovica je v nagovoru dejal, da bodo s pohodom nadaljevali ob tej ali oni priložnosti, saj je bistvena hoja in pa prijateljski klepet v postojanki. B. Jordan Strelstvo Matkov memorial V Trbovljah so izvedli tradicionalni Matkov memorial, že deveti po vrsti. Udeležilavse ga je tudi ekipa SD Juteks Žalec, ki je preteklo leto osvojila prehodni pokal, letos pa so zasedli odlično peto mesto med petnajstimi ekipami, najboljši med njimi pa je bil Kristjan Pukmajster s 178 krogi. Za SD Juteks sta tekmovala še Matej Krašovic in Mateja Der-stvenšek Družinsko prvenstvo SD Šempeter Šempetrani so izvedli družinsko prvenstvo z zračno puško. Zmagal je Alojz Zagoričnik s 374 krogi pred Štefanom Ošepom s 371 in Francem Kotnikom s 363 krogi Družinska zlata puščica SD Šempeter je izvedlo prvo družinsko zlato puščico, ki jo je osvojil Štefan Ošep s 551 krogi. Drugi je bil Kotnik s 543 krogi in tretji Iztok Hadžič s 540, krogi. Občinsko prvenstvo SŠD SD Juteks Žalec je organiziralo prvenstvo SŠD občine, ki se ga je udeležilo 40 tekmovalcev z osnovnih šol Braslovče, Griže, Prebold, Šempeter in Žalec. Posamezno sta zmagala Kristjan Pukmajster s 177 krogi, pri dekletih pa Mateja Der-stvenšek s 175 krogi. Ekipno so zmagali pionirji OŠ Žalec s 513 krogi, pri pionirkah pa s 460 krogi tudi ekipa OŠ Žalec. Regijska zlata puščica Regijskega tekmovanja za zlato puščico se je udeležilo 50 strelcev, med katerimi je bil najboljši Justin Smrkolj iz Žalca s 556 krogi, ki je premagal državnega prvaka Branka Ma-leca in Alojza Zagoričnika. Finale republiške zlate puščice bo v Ljubljani, udeležili pa se ga bodo tisti strelci, ki bodo imeli najboljših sto rezultatov v Sloveniji. Finale dopisne lige Letošnje finale republiške dopisne lige za vse kategorije je potekalo v Murski Soboti, udeležila pa se ga je tudi ekipa SD Juteks Žalec z ekipo pionirjev in mladinik. Pionirji so bili ekipno četrti s 502 krogoma, druge pa so bile tudi mladinke. Posamezno sta bila najboljša Kristjan Pukmajster s 178 krogi in Janja Habjan s 359 krogi Regijsko prvenstvo ŠŠD Na strelišču SD Juteks Žalec je potekalo letošnje regijsko prvenstvo šolskih športnih društev v streljanju z zračno puško serijske izdelave. Nastopilo je pet ekip z osnovnih šol iz Braslovč, Šempetra, Radeč, Laškega in Žalca. Pri fantih je bil najboljši Kristjan Pukmajster s 177 krogi pred Simonom Seibertom s 171 krogi, pri dekletih pa Mateja Derstvenšek s 157 krogi pred Tanjo Fider-šek in Polono Čižič. Prehodni pokal Coca-cola SD Juteks Žalec je pod pokroviteljstvom Coca-cole Žalec organiziralo tekmovanje za prehodni pokal Coca-cola, ki se ga je udeležilo enajst ekip, med katerimi so bili domačini četrti. Za ekipo Žalca so nastopili Simon Seibert, Kristjan Pukmajster in Matej Krašovic. Najboljši je bil Franci Škrubej iz Žaloga s 181 krogi, domačin Matej Krašovic pa je bil peti s 173 krogi. Pri dekletih je bila najboljša Katarina Kovač iz Hrastnika. Jani Pukmajster Trgovsko podjetje p. o. ”Savinjski magazin Žatee” Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec Savinjski magazin Žalec vam edini v Sloveniji proda pohištvo na 7 mesečno potrošniško posojilo brez pologa pri na-kupu. Vse informacije dobite v Savinjskem magazinu v Žalcu na telefon 712-126 ali 724-028. ^$PTMA ILAND ROV TRG 2 Jprn(m Telefon: 063/712-303 • hitra izdelava očal • kontaktne leče • elektronsko merjenje vida • nasveti okulista Marija ŠUMEJ, Levec 83 (pri letališču) Telefon: (063) 24-675 Izdelujemo športne, gasilske in druge medalje in plakete, značke, napisne plošče, inventurne in podobne tablice ter drobne in nabožne spominke Se priporočamo Trgovina z mešanim blagom in avto deli »MATIC« Milan Hribernik, Rakovlje 41, Braslovče Telefon: 063/714-680 Nudi nadomestne avtodele in pločevino za vse tipe: ZASTAVA - FIAT - LADA Po naročilu pa za GOLF in AUDI Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure m'\ AKUPRESURA bioenergija STJEPAN ŠEPAT, Hotel Žalec, vsak četrtek od 12. do 14. ure. Telefon: (063) 714-211 KK POLZELA Člani ne, mladinci in kadeti da Košarkarski klub Polzela združuje več, kot tristo košarkarjev, ki nastopajo v različnih ligaških tekmovanjih. V letošnji sezoni so pričakovali, da bodo člani, ki so osvojili naslov prvaka v vzhodni drugi slovenski ligi, v končnici tekmovanja le zmagali in postali člani I. slovenske lige. Športna sreča jim je bila tudi tokrat nenaklonjena, saj so kar dve tekmi v končnici izgubili z eno točko razlike, tako da željenega uspeha niso dosegli. Več razveseljivih trenutkov pa so pripravili mladinci in kadeti. Mladinska vrsta je zmagala v vseh 12. tekmah ter se tako uvrstila v I. slovensko ligo. Kot je dejal predsednik KK Polzela, Branko Turnšek, so bile najbolj razburljive tekme z ekipo Cometa iz Zreč in Hrastnikom v gosteh, pa tudi doma. Tudi kadeti bodo v naslednji sezoni nastopali v I. slovenski ligi. Starejši pionirji so nastopali za pokal Mars in osvojili četrto mesto v Sloveniji, kar je tudi velik uspeh. Pionirji so dosegli odlične rezultate in so se uvrstili v polfinalni turnir za naslov prvaka Slovenije. V čertfinalu so igrali v Slovenj Gradcu in zasedli drugo mesto za ekipo Ljubljane. Tudi mlajši pionirji redno trenirajo za medobčinsko ligo. Povedati velja, da vse te ekipe vodita trenerja Stane Romih in Mitja Turnšek. Mlajši in starejši pionirji pa trenirajo tudi v Žalcu. Na Polzeli je sedaj tudi sedež medobčinske košarkarske zveze, ki združuje osem občin celjske regije. Dela je veliko in kot je povedal Brane Turnšek, jim bo- do tudi v prihodnje pomagali sponzorji in KS Polzela. Na sliki: Članska ekipa, ki jo vodi Stane Romih. T.T. Smučarski skoki KLjub pomanjkanju snega so prizadevni smučarski delavci Oljke iz Andraža pripravili na 30-metrski smučarski skakalnici občinsko prvenstvo v smučarskih skokih. Nastopilo je 27 skakalcev, ki so se pomerili v štirih kategorijah. Rezultati mlajši pionirji: 1. Rebernjak 90 točk (16,14), 2. Vaši 69 (13, 12, 5), 3. Majhenič (vsi Oljka) 43 (10, 10) itd. Starejši pionirji: 1. Mešič (Oljka) 141 (20,5, 20,5), 2. Grad (Braslovče) 132 (19,5, 19,5) 3. Stopar (Braslovče) 131 (19,20). Mladinci: 1. Jerman 184 (24,5 25,5), 2. Podkrižnik 172,5 (24, 24), 3. Oblak (vsi Braslovče) 171,5 (27,26,5). Člani: 1. Verdev (Oljka) 206,5 (27,5, 27,5), 2. Jager (Braslovče) 186 (26, 25), 3. Tajnšek (Oljka) 168 (24,5 25) itd. T. TAVČAR Jugoslovanski karate selektor v Žalcu Tisti, ki vsaj malo spremljajo karate v Jugoslaviji, prav dobro vedo, kdo je Dušan Dačič. Ta nosilec mojstrskega pasu 5. dan, med drugim tudi vice-šampion sveta v borbah, jugoslovanski mladinski in članski karate selektor, je v začetku meseca vodil seminar zaprtega tipa. Na pjem so se izpopolnjevan člani karate kluba iz Žalca in tako uspešno uresničili zastavljeno nalogo, da kvaliteto ?vojega dela še izboljšajo. V klubu, ki sicer šteje 60 aktivnih članov, so si zastavili nalogo, da začnejo zopet tekmovati v republiški karate ligi, kjer so pred leti že zasedli drugo mesto. Trener tekmovalne ekipe Silvo Marič, mojster 3. dan, je k aktivnemu sodelova- Na fotografiji stojijo z leve proti desni Branko Cimperman, selektor Dušan Dačič ter Silvo Marič. * <3 * J L! P.O., Žad ec - BLAGOVNICA AGRINA ŽALEC UGODNI KREDITNI POGOJI Kredit na 6 mesecev obresti na ostanek dolga 4% zavarovalna premija 0,48% polog 25% Ko poslovni stik in nakup postaneta harmonija izpolnjenih želja TENIŠKI KLUB ŽALEC išče UREJEVALCA PROSTORA Prijave in informacije na tel. 714-251 od 7. do 14. Možnost nakupa na odloženo plačilo s čeki, z odloženo vnovčitvijo - pri gotovinskem plačilu nad 1.000,00 din vrnemo 100,00 din Trgovina balaTi \ vam ponuja: • modna oblačila iz pliša od 365,00 do 1.690,00 din • moške srajce, puloverje, nogavice • žensko in moško usnjeno galanterijo • rute, nakit, dekoratine sveče, svečnike • albume, šatulje, nalivnike • dekorativne zvezke in pisala, komplete Pierrot, rolerje in še in še... Trgovina je odprta od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure Zvestobo naših kupcev tudi nagrajujemo! Stara c. na Ostrožno ADUT rrm nju na tekmah znova pritegnil mojstre Borisa Goliča, brata Hudovernik in Ferdinanda Šorlija, tako da se je število mojstrov povišalo na deset. Skupaj z mladimi upi pričakujejo visoko uvrstitev, ki pa je po sodelovanju s takim mojstrom, kot je Dušan Dačič, še toliko bolj realna. Njihova kvaliteta se je izkazala že na regijskem tekmovanju modernega športnega karateja v borbah, ki so ga organizirali v prvi polovici tega meseca v žalski stari osnovni šoli. Najbolj je blestel Branko Cimperman, mojster 1. dan in trener članov, ki pa, resnici na ljubo, niti ni imel pretežke konkurence. Cimperman, ki je še pred kratkim tekmoval za ekipo iz Šoštanja, je povedal, da je prav vesel, ker jim je v Žalcu uspelo zopet zbrati tako dobro tekmovalno ekipo. Uspešnost na tekmovanjih pa zahteva tudi uspešno vzgojo mladih športnikov. Tako se lahko vsi, ki vas ta šport privlači, še do konca meseca včlanite v karate klub v Žalcu, kjer vas bodo poleg karateja naučili tudi samoobrambnih veščin ter ravnanja z borilnim orodjem. B. Lobnikar V trgovini NA TRŽNICI v Žalcu: SUPER UGODEN NAKUP PO DISKONTNIH CENAH Pri nas dobite vse - od kruha, olja, vina, pa do moke in vratovine. Kar se tiče nizke cene, nižje ni nikjer nobene. Poslujemo z novim delovnim časom: delavniki: od 7. do 20. ure, sobota: od 7. do 13. ure, nedelja: od 8.30 do 11.30 Telefon: 063/711-402 (Bojan Pučko) TRŽNICA ŽALEC Trgovina »M« trgovina z mešanim blagom in komisijsko prodajo Miklavc Milena, Dolenja vas (pri vrtnariji), Prebold Telefon: 063/723-047 KONKURENČNE CENE! • OBLAČIL IZ JEANSA • PERILA • • KOZARCEV • KRMIL IN SEMEN« steklenica laškega piva 9,80 din, zaboj 233,80 din, olje 18,50 din, WC papir - 10 kom. 57,00 din, kilogram orehov - 59,00 din, radio budilka - 350,00 din V komisijsko prodajo sprejemamo le tehnično blago • NOVO • Loterija Slovenije Odprto: vsak dan, tudi ob sobotah od 7. do 19. ure, v nedeljo od 8. do 11. ure OPTIKA SALOBIR Šlandrov trg 23, ŽALEC Telefon: 063/713-250 Odprto od 8. do 18. ure ROMANA SALOBIR vsak ponedeljek od 15. ure nasveti okulista velika izbira domačih in uvoženih korekcijskih okvirjev ter očal prizna nih izdelovalcev uvožene dioptrijske plastične leče fotostekla aparat za avtomatsko določanje vida (refraktometer) »soooeeoeoeoosooiSoooBiooBosoooooeooooooooecooeoooei i, policijske beležnice | Zadovoljiva varnostna situacija v žalski občini Policisti so se minuli mesec ukvarjali s stvarmi, ki jih že dobro poznajo. Mi bomo omenili samo nekatere. Je pa še vedno moč opaziti porast tatvin in podobnih premoženjskih deliktov. Zato je potrebno na svoje premoženje še posebno skrbno paziti. Tudi gorelo je prejšnji mesec. 15. februarja je zagorelo v Kasazah 87, ko se je zaradi tehnične okvare vžgal televizijski sprejemnik. Poleg njega je zgorel tudi del pohištva, tako da je Marija Hren oškodovana za približno dvajset tisočakov. Iskreno upamo, da ima sklenjen sporazum z zavarovalnico. Istega dne so Mirjam Kne-žič iz Žalca vlomili v njen avto. Iz jugota sta izginila etui z dokumenti in čekovna knjižica. Milena Aškerc pa je ostala brez dveh ženskih torbic in osebnih dokumentov. Avtomobil je imela parkiran pred Hotelom Prebold. Da je bil to dan tatov, bi nam znal potrditi tudi Tomislav Kalčič, ki so ga oškodovali za 3000 din, ker so mu vlomili v avtomobil, kije bil parkiran v pred bistrojem Bucka v Žalcu. Vzeli so mu dva zvočnika znamke Pionir, kasete in sončna očala. Pravi šou pa so doživeli v prostorih TOK Vransko. 18. 2. je namreč C. S. z Vranskega napadel logarja Antona Cestnika, ki je dobil udarec s pestjo, pa še žaljivke je moral poslušati. Upamo, da ga bo sodnik naučil lepih manir, saj brez njih niti v kmečki stranki ne bo mogel uspevati. Dan zatem so bili policisti na sledi krivolovcu, ki je nekje v okolici Dolenje vasi pri Preboldu streljal na ubogo smo. Revico so našli lovci tamkajšnjega lovskega društva. Kot da še ni dovolj streljanja!!! In še značilnost tega meseca: nepridiprav je pridno kradel okrasne pokrove s koles naših jeklenih konjičkov. Tako je oškodoval lastnico R 19 Bredo Bizjak za 5000 dinarjev, lastnika avdija 100 Ferda Barišiča za 3 tisočake, še najbolj skromen pa je bil Martin Novak iz Žalca, ki je okrasje s koles svojega R 18 ocenil na pol tisočaka. Kaj bo novi lastnik s pokrovi počel, nam ni jasno. Lahko pa predlagam dober recept. Naj jih porabi v igri namesto friz-bijev, mi pa upamo, da bo kakšen pokrov zadel tudi njegovo glavo. 26. 2. so prodajalke v butiku Tekstilne tovarne Prebold zalotile tatu. K. O. iz Kočevja je poskušal odnesti večjo količino ženskih nogavic, ne da bi jih plačal. Ko pa so kasneje policisti pogledali še v njegov avtomobil, so našli še tehnični in vodovodni material brez ustreznega računa. K. O. so v nadaljnjo obravnavo prevzeli kriminalisti iz Maribora, kjer si je večino materiala tudi izposodil. Pa še ena izza družinskih zidov. Š. J. iz Prelskega je bil 22. 2. zaradi alkoholnih hlapov tako glasen, da so poklicali dežurne utiševalce v modrem. Pa je omenjeni pokazal še zajeten kup poguma ob nepravem času, zato si je prislužil brezplačno letovanje v prostorih za treznjenje UNZ v Celju. Grozi nevarnost travniških in gozdnih požarov Smo v času, ko posestniki opravljajo razna čistilna dela na travnikih in drugih površinah. Dela največkrat opravljajo s požiganjem, pri tem pa se ne zavedajo nevarnosti, ki so ji ob tem izpostavljeni. Veijetno se še spominjate pogostih zvočnih alarmov iz lanskega aprila in tudi marca, ko je v trinajstih primerih v naši občini kar pošteno gorelo. Ogenj se je zaradi nezmožnosti nadzoro- vanja razširil na širša travniška območja, goreli pa so tudi gozdovi. Zato žalski gasilci in policisti naprošajo vse ljudi, da bodo pri tem opravilu pazljivi, saj bo tako več koristi in manj sitnosti. Z ognjem je treba ravnati skrajno previdno! Vsako leto predstojnik postaje milice pripravi obširen pregled stanja na področju varnosti. Tako je tudi letos v tem času komandir postaje milice, inšpektor Stane Veni- fer, pred skupščino podal letno poročilo Postaje milice ,alec za minulo, 1990. leto. Predstavili vam bomo samo nekatera področja varnostne dejavnosti, ki so za naše območje najbolj značilna. Začnimo z javnim redom in mirom. Na žalost se je stanje na tem področju v lanskem letu glede na leto 1989 močno poslabšalo. Tako so lansko leto policisti podali za 52% predlogov za uvedbo postopka o prekršku več kot leto poprej, število kršiteljev pa je naraslo za 37%. Tako je bilo leta 1990 obravnavanih 312 kršiteljev (leto prej 228), ki so storili s 317 (leto prej 230) prekrškov zoper javni red in mir in 37 (leta 1989 24) kršiteljev, ki so storili 44 (leto prej 28) prekrškov po drugih predpisih. Policisti so obravnavali tudi en množičen pretep na Ponikvi. V gostinskih objektih so policisti obravnavali 94 kršitev, na cesti 40 kršitev, v zasebnem stanovanju pa kar 71 kršitev, kar je za 41 kršitev več kot prejšnje leto. Iz tega sklepajo, da so se kršitve preselile iz javnih krajev za domače zidove, kjer prihaja do fizičnih obračunavanj med zakonci, med otroci in starši in podobno. Po številu prekrškov prednjači KS Žalec, omeniti pa je treba, da so policisti podali tudi 15 kazenskih ovadb (leto prej 6) zaradi storitve kaznivega dejanja nasilnega obnašanja. Pri tem gre za storilce, ki so že večkrat nasilno ravnali in njihovo življenje kaže, da so nagnjeni k temu. Policisti pa so v občini odkrili tudi štiri osebe, ki so se ukvarjale z razpečevanjem mamil, zoper katere so podali kazenske ovadbe. Prav tako so štiri osebe predali sodniku za prekrške zaradi posedovanja mamil. Drugo zanimivo področje policijskega delovanja je kriminaliteta. Pri tem moramo ugotoviti, da je bilo obravnavanih kar 14 kaznivih dejanj manj kot leta 1989. Tako so obravnavali 713 kaznivih dejanj in 16 kaznivih dejanj, katerih storilci so bili otroci. Od tega so policisti do sedaj uspeh raziskai 481 ah 65,9% kaznivih dejanj, kar je za 4,9« bolje kot v letu 1989. Po strukturi storitev pa vsekakor prednjačijo kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje (tatvine, velike tatvine, goljufije...), ki jih je bilo 533 (leto prej 564), obravnavanih pa je bilo tudi 51 (1989. leta 58) kaznivih dejanj zoper življenje in telo, in sicer 19 dejanj s posledico lahke telesne poškodbe, 20 kaznivih dejanj ogrožanja Z nevarnim predmetom pri pretepu in dvanajst kaznivh dejanj hude telesne poškodbe. Vsa ta dejanja so bila tudi raziskana. V lanskem letu se je na območju občine Žalec pripetilo 163 prometnih nezgod, kar je za 38 nezgod manj kot v letu 1989. Stanje v cestnem prometu se je tako v lanskem letu bistveno izboljšalo, verjetno tudi zaradi poostrenega prometnega nadzora žalskih policistov. Vendar je lani kljub vsemu 13 oseb na območju naše občine zaradi prometne nezgode izgubilo življenje, 99 (leto prej 90) oseb je bilo huje telesno po- PODJETNIKI, TRGOVCI! V PRODAJNEM CENTRU NAMA LEVEC vam nudimo v najem deset lokalov v velikosti od 24 do 30 m2. Informacije po telefonu: 063/711-440 škodovanih, 117 (leta 1989 127) pa lažje. Policisti so podali 1521 predlogov za uvedbo postopka o prekršku s področja cestnoprometnih predpisov, denarno je bilo kaznovanih 4294 občanov, odvzeli pa so 242 vozniških in 28 prometnih dovoljenj. V letnem poročilu je inšpektor Stane Veniger omenjal tudi druga področja, od katerih bežno omenimo varstvo okolja, čeprav to ne pomeni, da problematike s tega področja ni. Eden glavnih problemov Savinjske doline je onesnaženost zraka in zemlje s pesticidi, ki se uporabljajo pri vzgoji hmelja. Bilo pa je v letu 1990 zabeleženih tudi 30 požarov, v katerih sta dve osebi izgubili življenje (umor in samomor), dve osebi pa sta bili telesno poškodovani. Sicer pa je problematika požarov aktualna ravno v tem času, ko mnogi tudi s pomočjo ognja čistijo svoje travniške površine, zato še eno opozorilo pred rdečim petelinom nikakor ne bo odveč. L.B. Nova prometna ureditev Mesto Žalec, ki je hkrati tudi občinsko središče, je prometno tako obremenjeno, da je bil že zadnji čas, da se nekaj napravi. Ngjbolj so zaradi gostote prometa in pa prometnega nereda ogroženi pešci in kolesarji. Izgradnja poslovnega centra in odpiranje množice novih trgovin in gostinskih lokalov zahteva nov prometni režim. Zahtevne naloge so se lotih strokovnjaki Razvojnega centra iz Celja, ki so se obvezah, da bodo nalogo opravili v dveh mesecih. Že v začetku aprila bodo opravili štetje prometa, zato prosijo voznike za previdno vožnjo, saj bo s štetjem nekoliko motena. Do pohetja naj bi po javni razpravi sprejeli« prometno študijo, nato pa se bodo lotih obnove trga in postavitve prometne signahzacije. Ker mestu primanjkuje parkirnih prostorov, naj bi z novo prometno ureditvijo rešili tudi ta problem. jk Odslej preglednejše križišče Križišče v Dolenji vasi, ki naj bi v prihodnosti dobilo povsem drugačno in varnejšo podobo, je že sedaj po odstranitvi ute, ki je zastirala pogled voznikom proti Latkovi vasi, mnogo varnejše. Dolga leta je ta uta burila duhove in povzročala slabo voljo voznikov, sedaj pa sojo lastniki vendarle podrh. Vožnja je odslej v tem delu prijetnejša, predvsem pa varnejša. To pa je tudi najvažnejše, mar ne? D. N. Križanec med cesto in kolovozom Za večjo požarno varnost Turistična znamenitost Prebolda, kraja pod Žvajgo, so že nekaj mesecev ceste, ki najbolj •spominjajo na križanca med asfaltirano cesto in kolovozom. Nekdo je pač poskrbel, da nam ni dolgčas, ko se vozimo po njih, saj se med vožnjo izmenjuje asfalt, potem pride del makadama, pa zopet asfalt, za nameček pa lahko sredi ceste najdemo tudi kanalizacijske jaške, katerih pokrovi so kar za nekaj centimetrov dvignjeni nad nivo cestišča. Pravijo, daje denar za novo asfaltno prevleko že bil zbran, pa seje izkazalo, daje bil Slovenec tudi tokrat najbolj srečen takrat, ko je sosedu krava crknila. No ja, ne črkujejo nam krave, svoje avtomobile pa bomo morah zaradi te cestne povezave Prebolda s Trbovljami večkrat peljati h kleparju in mehaniku. Da bi bih člani gasilskih društev, ki jih je v občini več kot štirideset, kar najbolje poučeni o gasilskih veščinah in znanju, se je Občinska gasilska zveza Žalec odločila in pripravila tečaj za nižje gasilske častnike, ki se je pričel že pred dvema mesecema. Vodja tečaja je Franci Naraks, ki nam je ob obisku povedal, da tečaj obiskuje štirideset slušateljev iz dvajsetih društev, med katerimi sta tudi dve članici. Teoretični del seje že končal, sedaj pa poteka praktični, ki bo končan konec meseca. Slušatelji so se pri tečaju maksimalno trudili, da bi se kar največ naučili, saj jim bo to znanje služilo pri vzgoji mlajše generacije. Na shki: Ena od skupin tečajnikov pri praktičnem pouku. L.B. T. TAVČAR M INFORMACIJE Cepljenje psov proti steklini Vse lastnike in rejce psov na območju občine Žalec pozivamo, da pripeljejo od 2. 4. do 16. 4. 1991 svoje pse k obveznemu cepljenju proti steklini, kakor to določa odredba o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih in drugih preiskavah živali na območju občine Žalec v letu 1991 (št. 323-018/91-07/124-Še z dne 13. 2. 1991). Cepljenje bo opravila veterinarska postaja Žalec po priloženem razporedu. Vse pse, starejše od štirih mesecev, pripeljite na vrvici, popadljive pa z nagobčnikom, na bližnje mesto cepljenja, mlajše pa na veterinarsko postajo Žalec, ko pes dopolni starost štirih mesecev. Ob cepljenju mora lastnik psa zanj poravnati strošek 300,00 dinarjev. Veterinarski inšpektor Edvard Šribar ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN VETERINARSTVO CELJE PE-Veterinarska postaja ŽALEC RAZPORED CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI V LETU 1991 Datum: Kraj 2. april 91 VRANSKO pri vetrinarski amb. 8.00 (torek) BRODE pri Rovan 9.15 ČEPLJE pri vaškem domu 9.45 PREKOPA pri gasilnem domu 10.00 GOMILSKO pri KZ Gomilsko 11.00 GRAJSKA VAS pri gasilnem domu 11.30 3. april 91 TEŠOVA pri Čvan 8.30 (sreda) PRAPREČE pri Pistotnik 9.00 BRCE pri Homšak 9.30 LOČICA (Vransko) pri Drolc Ivanki 10.00 ZAHOMCE pri Ukman 11.00 LIMOVCE pri Ferme Miha 12.00 4. april 91 KAPLA pri Kokole 8.00 (četrtek) TABOR pri KZ Tabor 9.00 LOKE pri Jelen 10.00 PETROVČE pri zadružnem domu 15.00 KASAZE pri Arčan 16.00 LIBOJE pri Škoberne 16.30 LIBOJE-ZAGREBEN pri Švare 17.30 5. april 91 PRELSKA pri Kapeli 8.00 (petek) VINSKA GORA pri zadružnem domu 8.30 PIREŠICA pri Drev 9.00 JANŠKOVO SELO pri cerkvi 10.00 ČRNOVA pri Breči 10.30 STEBEVNIK pri uti 10.45 PODKRAJ pri Kutičan 11.00 PONIKVA pri zadružnem domu 11.30 STUDENCE pri kapeli 12.15 6. april 91 GOTOVUE pri zadružnem domu 8.00 (sobota) GOTOVUE-JEDERT pri Nahtigal 8.45 GOTOVLJE-ZALOG pri Zupanc 9.00 ZALOG pri trafo postaji 9.15 PODLOG pri križišču 9.30 ZG. GRUŠOVLJE pri Serdoner 10.15 SP. GRUŠOVLJE pri Hramec 10.45 ROJE pri zbiralnici mleka 11.00 GRIŽE pri zbiralnici mleka 11.30 8. april 91 HRAMŠE pri Pušnik 8.00 (ponedeljek) VEL. PIREŠICA pri Fervega 8.30 PERNOVO-GORCA pri vodovodu 9.00 PERNOVO pri gasilnem domu 9.30 GALICIJA pri zadružnem domu 10.00 ZAVRH pri zbiralnici mleka 10.45 MALA PIREŠICA pri zbiralnici mleka 11.15 ARJA VAS pri zbiralnici mleka 11.30 DREŠINJA VAS pri Drev 12.00 LEVEC pri Strečan 12.30 9. april 91 RUŠE pri Kramar 10.00 (torek) KALE v vasi 10.30 GORNJA VAS pri Stenovec 11.00 MARIJA REKA pri Vrban 12.00 MARIJA REKA pri Čeret 12.45 KAPLJA VAS pri Svet 14.30 LATKOVA VAS pri gasilnem domu 15.00 PREBOLD pri Omak 16.00 GORNJA VAS pri Ergot 16.45 10. april 91 ZABUKOVICA pri gasilnem domu 8.00 (sreda) ZABUKOVICA pri Minervi 9.00 PONGRAC pri Žgank 10.00 PONGRAC pri Matrijevc 10.30 SP. GRIŽE pod Naprudnikovim ki. 11.00 ZAHOM pri Poteko 11.30 ZAHOM pri Pintar 12.00 MATKE pri Gasilcu 12.15 ŠEŠČE pri zadružnem domu 13.00 11. april 91 ŠENTRUPERT pri Dvoržak 8.00 (četrtek) TOPOVUE pri Završnik 9.00 KAMENČE pri Baš Francu 9.30 BRASLOVČE pri veterinarski amb. 10.00 12. april PODVIN pri Malik 8.30 (petek) POLZELA (prod. plina) pri Vaši Antonu 9.00 BREG pri Anželak 10.30 LOČICA pri Smrečnik 11.30 LOČICA-GMAJNA pri Srebočan 12.00 13. april 91 LOŽNICA pri gasilnem domu 8.00 (sobota) VRBJE pri gasilnem domu 8.30 ŠEMPETER pri zadružnem domu 9.00 ŽALEC pri veterinarski amb. 10.00 15. april MALE BRASLOVČE pri sušilnici 8.00 (ponedeljek) LETUŠ pri Rovšnik 9.00 DOBROVLJE pri domu borcev 10.00 16. april 91 DOBRIČ pri gostilni Zabukovnik 9.00 (torek) ANDRAŽ pri Vaši 9.30 ANDRAŽ - PODSEVČNIK pri Satler 10.00 ZALOŽE pri Likeb 10.30 ZALOŽE pri Čede 11.00 V nesreči nisi sam Ob hudi nesreči, ki je doletela našo družino Virant iz Zabukovice, se iskreno zahvaljujemo podjetju Savinjski magazin Žalec, direktorju Robertu Čemažaiju in njegovim ožjim sodelavcem za veliko pomoč in razumevanje ter za stanovanje, ki so mi ga nudili ob nesreči. Hvala tudi sindikatu in delavcem podjetja za denarno pomoč, kot tudi Krajevni skupnosti Griže, Lovski družini Gozdnik, gospe Verdnik in vsem ostalim krajanom, ki ste pomagali v težkih trenutkih nesreče. Naj iskrenejša hvala tudi obema rešiteljema, ki sta mi rešila moža gotove smrti. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Res, lep je občutek, ko v nesreči ne ostaneš sam. Erika Virant HMEZAD TRGOVSKO PODJETJE NAMA p. 0. ŽALEC V najem oddamo 7 m2 delovne površine v II. etaži VELEBLAGOVNICE NAMA ŽALEC Informacije; vodja veleblagovnice Telefon: 063/711-231, interna 14 Občina Žalec izvršni svet po sklepu skupščine razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanjske hiše v Pongracu 96, Griže, s pripadajočim zemljiščem, pare. št. 342 in 805/2, v skupni izmeri 855,00 m2, k. o. Pongrac. Izklicna cena stanovanjske hiše z zemljiščem je 375.265,70 dinarjev. Stanovanjski objekt je bil zgrajen leta 1946 in je v celoti podkleten, obsega še pritličje in eno sobo v podstrešju, delno vzdrževan. Javna dražba bo v sredo, 3. aprila 1991, ob 11. uri v prostorih občine Žalec, ulica Savinjske čete 5, v sejni sobi IS, II. nadstropje. Ogled stanovanjskega objekta bo mogoč 28. 3. 1991. Za ogled objekta se je potrebno najaviti po telefonu; (063) 713-121. Prednost pri nakupu nepremičnine bo imel tisti udeleženec, ki bo ponudil najvišjo ceno in najugodnejše plačilne pogoje. Pogodbo o prodaji bomo s kupcem sklenili v 30 dneh po končani javni dražbi. Vsi udeleženci javne dražbe morajo vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun št.: 50750-789-3002 ali pri blagajni občine Žalec. Kupcu, s katerim bomo sklenili prodajno pogodbo, bomo varščino vračunali v kupnino, drugim udeležencem pa vrnili v treh dneh po končani javni dražbi. DEŽURSTVO NA VODOVODU Za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec so dežurni od 25. 3. do ,. 4. , 991. Anton Jager, Prebold 62/a, tel. 723-097 od 1. 4. do 8. 4. 1991: Marko Dolinar, Griže 35, tel. 712-844 od 8. 4. do 15. 4. 1991; Jakob Olip, Pongrac 11, tel. 711-629 od 15. 4. do 22. 4. 1991: Vlado Šuper, Vel. Pirešica 5/e od 22. 4. do 29. 4. 1991: Bogdan Pantner, Polzela 209 Opomba: Dežurni se nahaja v Komunalnem podjetju Žalec od 12. do 12.30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, prazniki), ob delavnikih popoldne pa je doma. Sporočila lahko oddate v nabiralnik pri sedežu DO. POGREBNE STORITVE HITRO IN SOLIDNO • dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare) • postavitev mrtvaškega odra na domu • vse vrste prevozov, tudi na upepelitev v Ljubljano • dobava in montaža betonskih žarnih niš za žarni pokop • ureditev kompletne dokumentacije DELAMO NON STOP IVAN STEBLOVNIK, BRASLOVČE, PARIŽLJE 11, telefon: 721-867, 721-395 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame PAVLE LUBEJ iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem Gradnje Žalec za pomoč, darovano cveje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Krajnčevi in osebju bolnišnice v Topolšici za prizadevanje in skrb v njenih najtežjih urah. Prav iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede in pevskemu zboru za odpete žalo-stinke. Žalujoči: hčerki Ema in Nadja z družinami Dotrpela je naša ljuba POVŠETOVA MILI iz Orle vasi Pokopali smo jo 2. marca na pokopališču v Braslovčah. Najlepša hvala vsem, ki ste karkoli storili zanjo. Vsi njeni JOŽE STRAHOVNIK ŽALEC, VREČARJEVA 3 telefon: 063/712-261 POGREBNE STORITVE Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - veliko izbiro krst in opreme - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracijo sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam in ureditev grobov - postavitev žarnih niš - ureditev kompletne dokumentacije - nudimo tudi vence in cvetje NA USLUGO SMO VAM OB VSAKEM ČASU Hvala za zaupanje SODOBEN TENIŠKI CENTER V ŽALCU? Težave z lastnino zemljišč Na sobotni redni letni skupščini Teniškega kluba Žalec je več kot 100 udeležencev soglašalo z mnenjem predsednika kluba Andreja Sporina, da je klub napredoval skoraj na vseh področjih svojega delovanja. Pa vendarle s takšnimi metodami dela, ki so povsem odvisne od ljubiteljstva in entuzijaz-ma posameznikov, Teniški klub Žalec nima perspektive. Zato je nujna sodobna organizacija na profitnih osnovah, tako kot so že organizirani nekateri teniški centri po Sloveniji. Prvi koraki v tej smeri so že storjeni, saj ustanavljajo konzorcij, katerega člani bodo kapitalno dovolj močni, da bi lahko teniška igrišča in infrastrukturo razvijali naprej in pri tem, kgjpak, tudi kovali dobiček. Prav tako je teniški klub že oddal prostore pod tribunami gostincu Stanetu Novaku, ki bo skrbel za gostinsko ponudbo in prodajo teniških ter nekaterih drugih športnih rekvizitov. Pri delovanju in nadaljnji usodi kluba pa se soočajo še z enim poglavitnim proble- mom: teniška igrišča v Žalcu in mnogo spremljajočih objektov v žalskem športnem parku nimajo ustraznih dovoljenj. Še več. Igrišča obstajajo samo de facto in ne tudi de jure, kar pomeni, da niso včrtane v nobeni ustrezni občinski urbanistični doku-. mentaciji. Ker niso rešena tudi lastninska vprašanja zemljišč, na katerih so igrišča, lahko morebitna denacionalizacija prinese še veliko nevšečnosti in glavobola. Ob koncu skupščine Teniškega kluba Žalec so sprejeli še višino letošnje šlanarine, in sicer za 30 ur igranja v 120 mark in ugotovili, da s članarino ne bodo mogli ustaviti velikanskega zanimanja za tenis, tako da bodo delali selekcijo predvsem na ta način, da bodo imeli sedanji in dolgoletni člani kluba prednost pri plačilu letošnje članarine. Na žalskih teniških Zgodilo se je. # • .. .zgodovinsko zasedanje občinske skupščine Žalec v zadpjem dnevu februaija, pa ne zaradi vsebine sklepov, temveč zaradi časovne odmaknjenosti zadnjega sklica v decembru. Zgodovinsko tudi zaradi tega, ker je danes pri nas vsakršen zbor zgodovinski in ga malodane enačimo z rojstvom Kristusa ali pa vsaj z začetkom štetja. Običajno je, da na začetku seje škupščine postavimo vejice in pike v zapisnik s prejšnje seje in po možnosti zanikamo tisto, kar smo se že dogovorili, kar spet kaže na zgodovinskost zasedanja. Na osmenje-nem zasedanju je prišlo to še posebej do izraza, saj smo bili delegati sprejeti med poslance in podučeni, da smo odgovorni sebi in svoji vesti. Ker pa si svoje črne duše ne upam dodatno obremenjevati, prenašam to odgovornost tudi na vse vas, spoštovani bralci. Tok dogodkov zgodovinskega zasedanja je v svoje roke prevzel poslanec republiške skupščine, ki nam je razložil, da je tudi republiška skupščina podobna norišnici. V neiz- j? ® Ml «J Komu se posmiha lastnik tovornjaka? Kljub prometnemu znaku in odloku o javnem redu, ki prepovedujeta parkiranje na pločniku in zelenici, voznik tovornjaka, Anton Gorišek, svojega konjička vsak dan parkira na prepovedanem prostoru v Kidričevi ulici v Žalcu. Nič se ne zmeni na opozorilo stanovalcev, očitno pa ga doslej še niso opazili delavci PM Žalec. Kako so nemočni delavci za to odgovorni, kaže tudi primer lastnika počitniške prikolice, ki kljub javnemu opozorilu še vedno ni poskrbel za primernejše parkiranje prikolice. Očitno se lastnika ne zavedata, da ogrožata varnost v cestnem prometu. Ali bosta ukrepala šele tedaj, ko bo prišlo do človeške žrtve? (PRVOAPRILSKA, ALI PA TUDI NE) Zgodba o dveh novih strankah Gospod Lebengut je eden tistih gospodov, ki seje rad, s tovarišem nižjega ranga pogovarjal, ga v krčmi, gostilni, bifeju, celo v hotelu častil s kozarcem šampanjca. Midva sva dobra znanca, skoraj prijatelja. Cesto trčiva skupaj, beseda da besedo. Pa kaj bi na cesti, na ulici klepetala, tjale v »ta-nobl« restavracijo stopiva! Tako tudi ondan. Najprej meje vprašal, če mi lahko kaj pomaga, on je namreč nekakšen velemojster, ki ima pod streho kar več obrti. Zmeraj pa rad tudi malo politikuje. Ako mu ni kaj všeč, kar jasno in glasno pove. Pa naj gre za KS, občino, republiko, zvezo. - Politika in administracija, pa sto-tavžent zakonov bodo naše gospodarstvo požrli! Tako je rekel pred dvajsetimi leti, tako pravi danes. In gospod Lebengut ima svoj prav. Na malo mesto Žalec se naravnost jezi: Gremo se. mesto, pa še javnega šekreta nimamo, sekretariatov pa toliko, kolikor je kroglic na rožnem vencu! Včasih pa se razžalosti. Poslušaj, mi pravi, ti si siromak, jaz imam vsega dovolj, tudi denarja. Umrla pa bova oba. Žlahto imam v Celovcu. V celovški banki imam šilinge. V Miinchnu imam sestriča. Tam imam marke, dolarje, franke. V tržaški banki imam lire. Mene ne bo strlo. Vsak trenutek lahko grem v Avstrijo, Nemčijo, Italijo. Čuj me, katero slovensko stranko pa ti ,obrajtaš, ? - Nobene. Svobodnjak sem! - Jaz tudi. Mislim pa, da bi bilo treba ustanoviti še dve novi stranki: Stranko zadovoljnih Slovencev in Stranko nezadovoljnih Slovencev. Ti bi pripadal stranki...? - Nezadovoljnih Slovencev! - Jaz pa zadovoljnih. Na zdravje! Ampak, treba je začeti s pobiranjem podpisov. Kar v naši občini je članov za nekaj tipkanih strani. Pa v sosed- njih, ceh republiki? Ha, fant, pamet v roke! Kaj pa tvoja stranka ? - Zagotovo desetkrat močnejša od tvoje! - Številčno že. Kaj pa denarno? Saj pomniš pregovor: Kdo bo zmnagal: masa, rasa, kasa. Zmagala bo kasa! Na to se pije. Na zdravje! Kdaj začneva z zbiranjem podpisov? Še pred sprejetjem slovenske ustave! - Če nimaš nič proti, takoj po prvem aprilu. Velja? Kje bova pa potrdila dobila? - Kje, na občini, osnovni cehci naše samostojne države, samostojne Slovenije! Torej: Po prvem aprilu čakajte na pragu s svinčnikom in napišite z lastnoročnim podpisom: Sem za stranko Zadovoljnih Slovencev, ah pa: Sem za stranko Nezadovoljnih Slovencev. S prvo polo bo prišel gospod Lebengut, z drugo. Drago Kumer. igriščih lahko namreč kolikor toliko normalno igra preko cele sezone le okoli 200 ljubiteljev tenisa. Ni odveč pripomniti še na tekmovalni del delovanja Teniškega kluba Žalec, ki sta ga predstavila Zoran Vučer in Dare Medvešček, saj so v pretekli sezoni žalski tenisači v različnih kategorijah dosegli kar ne-kgj lepih uspehov. Vojko Zupanc mernem gnevu smo ga poprav-ljah, predvsem pa smo želeli doseči prekhc primerjave, suj bi zelo hitro, mi modreci, poštah norci. Nebo seje pričelo vedriti, prvi žarki bledega sonca so se ustavih na modrecu, vsevedu, ki nam je v naslednjih urah zbral in razdelil denar integralnega proračuna, kot se občinskemu denarju po novem reče. Po vsevedovem uvodu smo spet, mi poslanci, prišh do genialne ugotovitve, da je denarja za zbrati preveč, za razdehti pa premalo. Naročih smo vsevedu, da naj to zgodovinsko nasprotje vskladi do naslednjega zgodovinskega zbora. Morda smo mu pozabih naročiti, da naj tudi pove, v kakšnem razmerju se bo denar vrnil k davkoplačevalcem. Ker smo ravno pri davkih, smo sprejeh še nekaj kozmetičnih popravkov davčnih odlokov in zakonov, ki seveda pomenijo za davkoplačevalce dodatne stroške. Kozmetiki se nismo kaj prida upirah, prisluhnili smo še prometni problematiki, kjer smo žrtve prometa pomešali s prometnimi znaki in cestnim dinarjem, vse skupaj sprejeh in s pogledi na uro pričaka-h pobude in predloge poslancev, sgj je ta točka ponavadi zelo zanimiva, predvsem zato, ker je zadnja, skupaj z razno. Kljub pozni uri pa je hec vseeno bil, saj je poslanec najprej postavil vprašanje, kaj storiti z golobi, ki ogrožajo mirne državljane našega belega mesta, drug poslanec pa je vprašal, če se župan lahko javno pretepa. Med nami je završala jata golobov, ki je zdolgočaseno posedala na zgradbi občine, se dvignila, pri tem izpustila oljčno vejico in odletela. Počasi smo se poslanci dvig-nih, zapustih za nekaj časa zgodovino v upanju, da se bomo var\jo spet vrnih. Konec je bilo zgodovinskega zasedanja, veselih smo se ponovnega snidenja v lepši prihodnosti. Poslanec št. 61 Poročne obleke na izposojo Čeprav je poroka dogodek, ki je v življenju za nekatere enkraten, smo ljudje prav zaradi tega takrat pripravljeni globje seči v žep, kot so naše zmožnosti, čeprav garderobe potem nikdar več ne uporabimo in nam zavzema le prostor v omari. Svet je že davno zavrgel takšno razsipni-štvo in to z izposojevalnicami garderobe za enkratno priložnost. Zanje je to povsem običajno in prav nič žaljivo, znajo pač vsak dinar obrniti bolje kot mi. Mojca Zupančič je pred nedavnim sledila zgledu bogatega zahoda, predvsem Združenih držav Amerike, in v Žalcu odprla prvo izposojevalnico svečanih oblačil, za izposojo pa je treba odšteti 1.200 dinarjev, v ceno je vračunano tudi čiščenje obleke. Seveda ima tudi komisijsko prodajo, zato lahko obleke, kakršne imate na sebi ti dve ljubki dekleti, tudi ugodno odkupite. Torej, da vaši svečani dogodki zaradi, finančnih težav ne bodo okrnjeni, velja obiskati Mojco Zupančič v Vre-čaijevi 1 v Žalcu. Veseli vas bodo tudi, če boste k njim samo pokukali, ob priliki pa se vendarle odločili in prihranili kakšen dinar. Velja poskusiti, mar ne! g KOMPAS' kompas HOLIDAYS vas vabi na SPREHOD PO EVROPI; Rim, Berlin, Amsterdam, Pariz, London, Atene, Dunaj, Budimpešta GREMO NA SONCE! NOVO! V prodaji že Počitnice 91 KOMPASOV DRUŽINSKI KLUB: NOVIGRAD, 10 dni, polni penzion že za 2.250 din KOMPASOV SONČNI KLUB: HVAR, 7 dni, polpenzion že za 2.160 din KOMPASOVO ŠPORTNO POLETJE: šola tenisa, šola jadranja, šola potapljanja KOMPASOVO KRIŽARJENJE: 7 dni z dvojambornico po Jadranu: Program I: Split, Omiš, Brač, Makarska, Korčula, Dubrovnik, Mljet, Hvat, Split že za 3.690 din Program II: Split, Trogir, Šibenik, Vodice, Kornati, Te-laščica, Primošten, Komiža (Vis), Split že od 3.690 din naprej KOMPASOV NAJEM JADRNIC IN MOTORNIH GLISERJEV jadrnice: tedenski najem že za 13.050 din gliserji: tedenski najem že za 9.900 din KOMPASOV OTROŠKI PROGRAM: POPUSTI, PLAŽE ZA OTROKE POSEBNA UGODNOST: VIS v hotelu ISSA in BIŠEVO: počitnikujete 21 dni, plačate 14, počitnikujete 14 dni, plačate 10 VSE TO IN ŠE KAJ VEČ VAM NUDI KOMPAS ŽALEC tel. 714-155, v blagovnici NAMA ŽALEC