Združenj« vseh davkov v «notesi davelc V naši Jugoslaviji jnaj bi imela finančna oblast skrb, odstraniti vse sedaj vpeljaue, nerazumljive davčne postave in vse davčne naredbe ter vpeljati za vsakega državljana razoinljive ia proste davcne postave. fp Kaj potrebujemo toliko vrst davkov! j?Ali n« gre vse v eden in isti žep, iz kafcerega se mora jemati denar za javna bremena? Proč z aasim zemljiškim—hišnorazredaim^— najemninskim občno pridobninskim—rentnim — in dohod ninskim davkom, proč s terai mnogimi sedaj ypeljanimi in za prostega človeka nerazumljivimi postavami in zakoni, s temi preobilnimi napovedmi, dokreti in s tiskovinami, katere celo izobražea človek ne zna izpolnjevati, še manj pa prosto ljudstvo. Vsak mesec je moral ubog državljan, obdačenec tako tiskovine izpolniti. Koliko nepotrebne pisave je imel taisti radi izpolnjevanja teh tiskovin, koliko sitnosti pa je imel še le oni, ki ni bil zmožen, teh sam izpolniti. Koliko stroškov, potov, in časa se je bilo potratilo, koliko dela so imele pošte za pošiljanje teh tiskoTinin koliko več uepotrebnega dela se je naložilo aradnikom in še koliko nepotrebnega denarja se je potratilo za državne uradnike. Polovico manj davčnega uradništva bi se rabilo, ako bi ne bilo potreba za različne davke enega davkoplačevalca deset in še večkrat popisati ter vsake yrste davka posebej odmeriti in spisovati plačilnih nalogov. Koliko strankarstva in protekcije je bilo pri vseh teh naredbah! Koliko velikašev se pa marsikateri vu-adnik ni upal lotiti, drugi so zopet zaradi osebnih ali političnih razmer uživali olajšave. Koliko pa je bilo izgubljenega davčnega denarja za državo vsled zamolčane in neresnične napovedi! In konečno koliko dragega časa bi se pribranilo zanaprej v dvorani državnega zbora za naredbe novih, za državo koristnejših in potrebnejših oostav in zakonov, ako bi ne bilo treba s temi zvestimi davčnimi postavami se pečati. Te nezdrave in neugodne razmere morajo v naši domovini izginiti in na njihovo mesto se morajo vpeljati postave, katere lahko razume vsak državljan. ne samo učen in izobražen človek. Naj se v prihodnje obdačijo državljani sami po najboljši vesti in pra\ici. w i". fNačrt nove davčne postave.1 Vse dosedanje \Tste davkov bi se naj odstraiiilo in združilo v samo en davek z imenom direktni davek. Vsa imena sedanjih raznih davkov naj izginejo. Obdačenec naj dobi le samo en plačilui nalog, v katerem je razviden ves znesek celoletnega davka. Vse doklade in razni drugi prispevki, kakor deželne, okrajne in občiuske doklade naj se združijo v eden znesek. Denar, ki ga rabi dežela, okraj 'ali občine za svoje potrebe, naj se po odstotkih preračuni ia dodene k skupui svoti. Vseskupni znesek naj se potem obdačencem o d d e 1 i 1 n i h d a v čnib komisij po razmerah vsakega posameznega pravilno in pravično razdeli, da more obdačenec spozuati iz enega plačilnega naloga, koliko davka ima plačati na leto. Plačevalcu se torej Hftzuaiii naeukrat, koiiko da ima v tokočeni letu javneya bremeua ali plačila. Davkai'ija nuj dobi za vsakega obdačenca eden in tisti znesek, y katerem so obsežena vsa javna bremena. Vse drugo računanje in poslovanje pri davkarijah naj izostane. Ti dayčni zneski naj se zahtevajo od obdačem-a v štirib obrokih, in sicer 1. februarja, 1. majnika. 1. avgusta in 1. novembra ysakega leta. Kdo naj piačuje direktni davek? Direktlii davek naj plačuje: 1. vsak družinski g-ospodar (gospodarica) v dotični občini, v kateri stalno biva ali se zadržuje več ko eno leto aam ali s svojo družino. 2. Vsa podjetja ali podvzetja, katera se na katerokoli ime izvršujejo, in sicer v tisti občini, v kateri ima podjetje svoj sedež; ima sedež v tuji deželi, potem v občini, kjer se izvršuje obrat. 3. Ima inozemec, ki stanuje v tuji deželi, v naši deželi posestva, hiše, obrtnije, podjetja, le- žeča premoženja, izposojen denar ali stalne pla- če, plačuje od vsega tega v tisti občini, kjer se I je to obdačilo. | 5. Da ni nepotrebnega računanja in pisanja, i naj bo plača vseh državnih uradnikov, častnikov, duhovnikov in učiteljev države ali dežele, orožnikov ia vseb vojakov ter vse osebe z državno jj pokojnino prosta vsakega davka. (Sedanje raz- f mere, da se je z eno roko dalo in z drugo zopet vzelo. naj zginejo.) Glede zasebuega kakoršnegakoli premoženja morajo biti pa tudi vse te osebe po postavi obdačene. 5. Revne osebe (družinske gospodarje, ki nimajo nobenega posestva, hiše in nobenega drugega kakoršnegakoli premoženja, uboge viničarje, ubojre tbiinarje, uboge prevžitkarje, hlapce in dekle) naj pristojna davčna komisija v občini oprosti vsakega davka začasno ali tako dolgo, dokler se gmotni položaj dotičnika ne zboljša. Prva naloga bi naj bila, ko bo znana skupna svota vseh dolgov in drugih sedanjib bremen, da se država z oddajo premoženja samo tistih. \kateri so si ga nabrali v tej vojni, reši vseh teh |dolgov in potem še le začne gospodariti za ko- lpo odstotkih vsako leto \li ZTišala ali znižala tako, da potem vsa svota jadostuje za javna državna in druga bremena. |rist m btagor našega naroda m domovine. Na podlagi skupne svote vseh raznih davkov vl leta 1913 ali 1914 (ker pozaejša leta so bili davki nenaravni), bi država, oziroma finančna oblast visokost davkov ali ssadostuje Ta skupna svota se naj potem od okrajev in \občia razdeli in sicer od davčne oblasti druge |stopinje za okraje in od davenega okrajnega oblastya za občine. Pri vseh teh razmerah delitve bi se naj krajevne ali občinske nezgode (toča in suša itd.) vpoštevale. V svrho razdelitve občiaske davčne svote naj bi se volile vsako leto v vsaki občini komisije z imenom ,,Delilna davčna komisya", katera bi imela nalogo vestno in pra- vično razdeliti občinsko davčno svoto medobda- \čence, aa podlagi pridelkov ali dohodkov prete- ¦čenega leta. g , 4i% ^ %& Ta komisija^naj bi bila sestavljena v občini do 200 obdačencev iz štijrih, v občini od 200 do ). 400 obdačencev iz šest, od 400 do 800 obdačen- 5 cev iz osem, od 800 do 1000 obdačencev iz 10 j iu od 1000 naprej iz 12 udov in ravno toliko ; namestnikov. Te ude naj bi vsaka občina vsako ; leto volila druge, da se s tem izogne vsakemu podkupovauju in protekciji. Seje za delitev davkov naj bile med časom od 1. decembra do 31. j marca vsakega leta ter bi jih naj vodil ali nad- : zoroval davčni referent. Ko je davek primerno ; in pravično razdeljen, odredi nadzornik (davčni < .referent), da se plačilni nalogi sestavijo in izro- ! čijo davčni zneski davkariji za plačevanje. Za \ •delilne davčne seje bi naj nadzornik oskrbelvse : ^delo, ki bi bilo potrebno pri delilni seji. Da bi jj komisija natanko spoznala razmere vsakega ob- 5 dačenca, naj bi se spisal od davčnega okrajnega • -oblastva za vsakega obdacenca delilni list. Dav- ; ^čni referent in njegovi uradniki bi imeli nalogo, i vpisati in dostaviti v ta list vse spremembe med sletom, ki so se izvršile na podlagi pogodb (že- |nitvenih, izročilnih in kupnih) vobče vse, karob- |ft^af« ¦dačeuca zadeva. Dosedanje davčne karijo združile in poslovale v skupnih uradih, da se lahko bitro ustmeno poizve o zadevi obdačencey^kai-Jji pribraiiilo mnogo potov in pisarij. S to mislijo bi finančna oblast"r;zamogla oblasti naj bi se z dav- ustvariti nov zakon za direktni davekf^ter prav ugodno rešiti' pri sedajnem pomanjkanju urad- . ništva za našo državo tako važno finančno vpra- šanje. Opomba urediiištva: Ta članek smo dobili od slovenskega davčnega uradnika-veščaka. Pro- fjino še uruge buokoviijake, da se oglasijo v tej t^adevi.