St. 44. V Gorici, 28. oktobra 1887. „Soca" izhaja vsak petek in velja po posti prejemana ah" v Gorki nn Horn poSHjana: Vse leto.....f. -Mo Pol leta.....,. *.2f' Cctvrt leta . . . . ,, 1 H Pri oznauilib in take tudi pri „po-Blanicah" se placuje za navadno tristop. no vrsto: # kr. fie se tiska 1 kiat 7 » „ » >i 2 ,. 6 „ „ „ „ 3 ,; Za vefie erke po prostora. Tedaj XW: Posamezuo Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicak v gosposki nlici lilizu „trch kron", na stnrom trgii in v ntinski ulici fer v Trstu, via Ca-sewia, 8. Dojtisi naj se bI.igovol.jho posiljajo ureduistvu „Socc" v Gorici Via Mercato 12,1., narocnina pa opravniStvu ,,Soce" Via ddla Crocc St. i. II. Rokopisi B'* ne vracajo; dopisi uaj s«! blagovoijno tianii-ijcjo. — Uclalccut in driigim i\v\noi\uv?.n'u\) se nnrocnina zniza, akoao oijlas** pri opniTiii&tvu. Kmet in eksekucija na nepremakljine. Steber vsake dr2ave jekhtet.1 Zarad tega bi dr-Savniki mo; ali pied vsem stan kraeta utrditi. To naj bi se storilo ali iz ozira, ker poljedelec s svojo zem-Ijo in 8 svojiin znojem prideluje frw&i vsem dmgim stanovom, ali iz previdnosti, da bi mogel kmet ob-statt, ali iz inilosrdnosti, da poljedelec ne pogine, ker jc ze tako zadoati trpin. Kmet ve, da le Bog. vse-uiogodni, ki Lude2e dela. more vae bremeua odvzcti, in spozua, da na svetu je 2e taka, da mora tarn maojkati, od kodar se vzame; ali to pa tudi vo, da bi se vedkrat ne smelo vzeti, kjer se vzame in slod-njid ne zaradi tega vzeti, zarad cesar se vzame. Mi-slimo si tatvine, ki se gode* na polji ali za brczve-stna vknji^enja na njegova zemljiSda in slednjid po-sebno na vknjizVnjc (intobul banjo) rubegne pravico zarad malenkostnih zneskov. Izmed t«h treh zadev, ki bo 1. poljska tatvina; 2. nepotrebno vknjizmije (intabuHranje) kakih pravic; 3. vkiijizeuje clMektitiv-ne (rubeine) pravioe zaradi malenkostuih znesk ov, zdi se mi potrebno, nekoliko progovoriti o tretji zadevi. KmetiC, ki ima samo bajto ali tudi njiv.i, izpo-sodi si n. p. 2 gl. Upnik ga fiez nekoliko dasa tirja, to2i in kontumacira. Razsodba mu prisodi 1 gl 50 kr. stroskov, Neumen dlovek opusti plaeati o pravem easn dolioo svoto, ki zrmSa zdaj 3 gl. 50 lr. Zviti upnik gro k advokatu in mu da omonjeno razsodbo, naj iztuja denar ali pa vknjigi dotidno sveto na dol-iuikovo posestvo. Advokat pregleda javno knjigu in napravi proSujo za vknjizbo rubeine pravice na kme-ticevo hiSo in njivo. Stem j« narastel kiuetifiev dolg od 2 gl. na 10 g'. 50 kr. To pa Se ni vsc; kadar kmetifi to placa, mora zopet Se aegniti v ^ep, da se mu zbriSc dolg iz javne zemlji§ke knjige. Take raz-mere so gotovo neznosne za kmeta. Zemlji§6ini poacstniki, ki so tnala za vsa javna bremeua, ne raorejo in ne smejo zmiraj izpostavleni ostati brezdusuemu izsesovanju. Cas in neobhodno potrebno bi bib zavarovati tudi to vrsto stanov pro-ti aasilstvu oderuStva. Naj bode postavodajalcem tako LISTEK. Dssut boziih zapovedi v pravljicah. Spiaal dr. Franc Oblak. in. Tone je z lastnimi in s priigranimi denarji svojo pomoto v raeunih prikril in je rekel pri sebi: BHvala Bogu, da sem v igri dobil nokobko denara, ker dru-gace bi me bil gospodar iz alu2bejdejal. Jaz poznam svojega gospodarja; on je v denaratvenih zadevah prav natanjSen in oster. Alt Tone ni spoznal, da valed nedeljske pono5ne igre je bil tako zaspan, da se je radi tega preracunil pri eklepanjirafiunov; on v tej zadevi ni zapazil prata bozjega, ki je hotel o-pozoriti Toneta, da se je pregreJil pvoti bozji zapovedi o posveSevanji praznikov. Oatal je Tone, ka-korinega so prijatelji napraviii. Miha J. je bil id star. Yidel je v Tonetu do-brega mladenifia, kakodten je iz za^etka tudi roa bil, in kakorauega se jo tudi zdaj §e kazal. Po sklepanji radunov in v znamenjo svoje po3cbn« zadovoijnoati mu deloraa daruje deloma piodd svojo kupcijo in avoje pohiltvo t Tratu, sam ae pa poda na Nemlko, od kodar je bila njegova 2ena domd. Tone je bi) zdaj ves veael, ker veliki in aposto-vani trgovski hili v Trstu bil je samoatojen goapodar. Sedaj je lahko zahajal med svoje tr2aako prijatelje. Oui so vae njegovo vedenje m obna§inje po avojem zaaukoili. Ker je njegova hi§a stala tik morja in je bila prav velika ter je ime.la mnogo skvivnih pioato-rov, si je novi goapodar Anton izmislil, pefiati so s tihotap3tvom (kupfiijo s kootrebandom), ki je Kedaj/la-jala najvefie dobifike. Rekel je, da ta kup&ja ne pozna jalovih praznikov, in da ma pripravi deuarja ko to&e. drag in §3 drazji tudi blagor kmetovalcev, kotjimje usmiljena vrednih ljudi, ki nic" ne posedujejo, pa pri-dejo navadoo na raniena kmetu, kteri bi na zaduje skc-raj 2elol, da kmalo pride tudi on na ramena obftini. Kam pride pa dr^ava s takimi razmerarai? Ni dvomiti, da je za siromaSne ljudi postava od 10 jun. 1887. prav potrebna, kajti 2alostno je vide-ti, da brezsrdne pijavke na svoj dobiSck obrafiajo rev-sfiino drngih ljudi in da te pijavke same site spe" na mehkih posteljab, med tem, ko se stiskajo od njih izpite z>tve v kak Uot, kjer se nahaja malo trde slanie. Priznat je dober namen postave I0,jun!jat. I. ki brani rcve2a, da se ga ne more vofi z rubegem do na-zega sle&i; a popolna ta postava ni — kot edina postava, ki brani da bi se revezl vee" ne slaCili z brcz-du§nimi rabezi, ni nikakor popolna. Manjkajej notra-njega nagiba, da bi se za vsak nczuaton znesek ne mogla ziihtevati v sfcroSkih razmerno predraga eksekucija; da bi ?g s postavo napravi! zavor brezvest-ncmu odcruStvu, in da bi se zabranilo oderuhom s ponavljanjom eksokucij morebiti veckrat v leta za drag denar svujim ^^tvam kri izpusC'ati; maejko jej iiit'd dragim tudi vsaj doio6be, da se za malenkostue zneske ne more dogovodti in dovoliti vknj 2ba ne pronto no eksekutivue zastayne pravice itd. Zadnjo zadevo jo, posebno pri poroCiti dr^avnim po-alaucem na Dunaji. Oui uaj premislijo, dogovorijo in predlozijo v drzavnem zboru postavo, ki uaj varuje ncprimernih in nepotrebuih rube2nih atroskov tudi male posestnike zemljie. D. Dopisi. V Gorici, 26. dne oktobra. Prve slovenske ci-talnice uatanovljene so bile leta 1S62, t. j, pred 25. leti; torej so prezivelo dobo cetrt stoletja, katera se navadno 8 aloveanostjo obhaja. Solkanska cifcalaica je pre2ivenje te svoje dobe ie spomladi slovila. Lju- Trst jo dajal dovolj priIo2nosti za tako pocetje. Kadar so po nodi priplule hitre barke, oblozene z raznovrstnim blagom, je bilo hlaatno gibanje v Tone-tovih zalogah (magacioih). To ae je navadno godilo v nocoh pred nedeljami in pvazoiki. Te svefce dni je bilo pred Tonotovo hiao vso mrtvo in mirno; med o-zidjem te hise pa je bilo tedaj polno razcapanih ljudi, ki so v naglici blago razbalevali, razkladevali, pre-kladevali, nosevali in skladevali. Valed tega ao mu pripadali veliki dobicki in kupcijo svojega prejSnjega gospodaija jo on popolnoma opustil. JS"as Tone je postal bogat moz\ Bil je ze prozrel fanfc. Marsiktera tr^askih, neozenjenih Htarih in tudi mladih goapodidtn, ki se jo ponaSala z veliko doto, je pozeljivo gledala za njim, ko je Sel v druzbo svojili prijatoljev. Dru-zine lastne krvi Tone ni imel. Imol pa je polno hiao poslov, moskih in zenskih, katcri so bill podlo^ni no-kemu nidvrednemu, pa jako zmoz\iemu Tonetovemu oskrbniku. Poali so redkokrat videli pravega go?po-d*rja. Slilali ao pa o njem, da je jako molded dlo-vek, da ae ne boji ne Boga ne hitdica, in da nikoli ne gre v cerkev, no spozaava nad aabo nobeaega go-spodarja in da mu je celo ljubo, da so tudi njegovi posli taki, kot je on. Nikoli niso posli videli. da bi bil gospodar s kterim duhovn'kom govoril. Duhov-nika ni bilo nikoli v njegovi hisi. Cudon ae je to vdelo celo nevkrotnim Tonetovira poslom. Kakoi* pra-zijo, da otrooi onesua&jo hiao, tako so posli s ca3om pripravili Tonetovo hiso v tako slabo irao, da se je vsak pameten dlovek ogibal Toneta, njegove dru2be in celo njegovega sledd. Pri§Io je tako da-lefi, da so nevedni ljudje govorili, da se je Tone hu-dicu zapiaal. Nekoliko let je preteklo in naS Tone je postal velik gospod, Ladje je kupoval in velike kupdije po morju sklepal. K\ipil je naenkrat veS velikih ladij, dragocenega blaga iz vzhodnje ladije in Amenke, Pfi- bljanaka ditalnica je svojo 25 letnico obhajala preteklo nedeljo. Nasa ditalniea ima nad odroin tudi letno stevilko 1862. Ta Stevilka gotovo ka^e usta-novitev nase ditalniee. Zapazi je veak lahko, 6e le v dvorano pride. A dvorana na§e ditalnice se le ma-Iokrat v letu odpre in zdaj je ge od spomladi zaprta, zato se morda odbor Citaluice ne spomn?, da je sad odrom letnica 1862, da bi v ta spomin priredil kako slovesnost. Co pa odbor misli, da niti 25 letniee ni treba slovesno obhajati, potem pa nam more le So Bog pomagati. Citalnicarji so u2e lani modno godr-njali fiez odbor in svojo nevoljo nad njem zadosti po-kazali o dasu odborove volitve. Letos pa se ta ne* volja ge mno^i. In smelo redem, da je nevolja dital-nidarjev glede nekterih zadev opravidena. Ne obso-jam odbora popolnoma, ker poznam tezavoe razmere, a mnogo mora vzeti on na vest, da naSe narodne razmere in na§ napredek v inostu ni boljSi od aedanjega. Citalnidni odbor mora biti svojemu drusfcvu to, kar je dull telesu. Kakor duh vedno preudarja in vodi telo, tako bi moral tudi odbor ditalnice neprestano delo-vati in prevzeto nalogo vestno spolnjevati. Ako odbor sv oje naloge ne more ali nima volje boljSe epol-novati, uaj odstopi in dela na to, da pridejo v odbor drugi zivcJHi mozje, pod keterimi se bodo zadele na* rodne modi kaj bolje razvijati in zjedinjevati, nego ae to zdaj godi. Kdor ve, kako druge ditalnice svoje modi goje, mora obzalovati naao ditalnico. Primerni prostori so le dr.iga zunajnost; tudi mnozma in raz-licnost dobrib diisopisov ae ni dovoljuo zadostilo omi-kanim prebivalcem mesta. Nala citalnica ima mnogo takili udov, ki so le iz rodoljubja vpiaani, ki iuiajo svoje dasopise doma ali pa jih hodijo v kavarne ci-tati in pridejo samo takrat v ditalnico, kadar je kaka zabava. Zato bi moral odbor kaj boljse skrbeti za zabave (veselice). Druge ditalnice imajo vso zimo vaje in solo za petje in igre pa tudi predavanja; nasa citaluica pa za vae to md ne ve. Ona je v tem oziru brez 2iv-ljenja. Ona za kaj nenadnega nima nikakih duSevnih modi na razpolaganja, kot jih imajo ditalnice druzih meat. sle so sredno 2e v jadranako morje. To vae je Tone iz gotovih virov izvedel. Pladal je ladije in njih dra-gocen tovor, kakor je bilo dogovorjeno, z goto vim denarjem. Tone jo upal, di z imonovano kupdijo najmanj podvoji svoje le tako obilno bogastvo. Vremeoski proroki so naznanjali lepo vreme. Veselega obraza je Tone pravil svojim pryateljem/ da prihodnjo saboto zvedar ali v nedeljo zjatro pridejo njegove barke pred Ti-at, in da tedaj postane milijonar (gospodar enega milijona goldinarjev). Y saboto zveder so priali vsi navadni prijatelji v skrivno Tonetovo sobo. Zadaejo igrati na kvarte. Tone nocoj ni imel srede. Tedno je zgubljd. Udari na kvarte, ko je slo za visoko stavo; onzgabi; udari ae enkrat, ko je Slo ae za viSo stavo; zgubi tudi sedaj; udari za vae velike zneske, ki so na mizi Mali ia rede: „Na mizi le2i zdaj toliko denara, kolikor je moja hisa vredna in vse, kar je v njej; to vse jaz stavim"! — Vseh odi se upro v tistega, ki je imel kvarte v rokah in pa v Toneta. Domada ura pray zdaj odbije dvanajst. Nekdo potrka na hisna vrata. Tone rede: „Odkri kvarto I* Igralee odkrije — Tone-jo zgubil. Mod torn pristopi ves usopen tisti, ki je trkal na vrata in redeTouetu: flNe zamerite, goapbd, iz Pirana v Istriji vam prinesem to pismo. To ne?hlast-no vzame pismo, ga odpedati in prebere. Prebralsi prve besede, obledi. „Vse je zgubljeno, jaz sem reve2. Vse, vse, vse!" Prijatelji se pogledajo in Tonetu hrbet obrnejo. On se enkrat rede: „Stavim Se!" Uni zdaj zahtevajo zagotovila. Tone upraSa prijatelje enega za drugim, naj mu bo porok, ali vsi so za odgovor z rameni stiskali. Tone je tedaj Se! iz hiSe in je stopil v temno nod —. ,«¦-¦«»-. Eiader hooe kako zabavo napraviti, mora vsele i zadnji hip skrpati, in ako so enema no zljubi, pa se mora tooka zbrisati s programa. Mnogo najboIjSih re6i pa ni mogoce predstavljati in speljati, ker od-boru ni mar za to, da bi se mocl za take predsta?e izgojevale. Ear Bog da, to je; Le Bog ne da, pa ni nic\ Sioer pa — moj namen ni, da bi citalnicni od-bor spodkopoval ali zaniceval, kakbr se precado in • prepogoatoma od maraikatore atrani godi, marveS jaz odbor le opozorim po mojih nazorih, da se no bo zt-bal v mialib, kakor da bi bilo vae prav in dobro. Vem, da ima citalnicni odbor silno tesko stanje in tudi mnogo zaalug. On je, kakor sem v zaSetku re-kel, le dub druatva. Kakor pri oloveku ne more duh j sam zvrSevati svojih sklepov, ampak mu morajo udje i t8lesa to zvrSevati, tako tudi odbor Sitalniee no more | sam vsega potrebnega storiti, ampak morajo mu v j tern oziru druStveniki pripomoft in ga podpirati. A i 2alibog, o krivdi druStvenikov bi imel se ve5 pisati, j nego sem pisal o odboru. | Vecroa druStvenikov toil — da ni iuc\ Se ve da, 6e jaz nifi, ti nic*, on nifi, potem je vae nic — Kdo pa je dolzan, da bo stoiil vseaam za druge?— j Kdor je pravi narodnjak, ima vsak enako doliuosfc , atoriti, kar more. Ako vsak stori, kar more in je dobor ud, potem je gotovo tudi drustvo dobro in od- ! boru je mogoce nspesno delovati. Ako pa vsak le sam sebe iSce, dlako cepi, zlato tehta, z vsako dlako cuti j strupenega trnja zbodljaj in se le na to ozira, kdo ' ee mu pokloni, kdo ga pogleda, kdo ne ter se izgovarja : ce je ta, potem sem tudi jaz, fte je uni pa ue, itd. Dokler se udom taki oziri veljavnisi nego pozi tovalnost in rodoliubje, naj le bode odbor, kakorSen hoce, ni mu mogoce zadostovati nalogi, ki je ima na§a Sital-nica* Za aklep mojega dopisa izrocem odkritosHSno svoje mnenjo, da sreca oa§e Sitaloiee obstoji v tem, da ima mod svojimi udi mnogo itnenitnih viaokih o-seb, ktere so ji dobro jedro obstanka. Iz goriSke okolice 24. oktobra. „Brez to-2nika ai sodnika* pravi praslovica, zato objavim ne-ktere postavne tocke, da bi se kdo pritozil, kjer v>di protipostavnosti. Sodi se vedno po postavi Io vsaka obsodba se izre&s in zvrsi „v iraenu postave". Postava ali dr2av-ni zakonik 8. due marea 1835 pravi v zadnjem od-stavku 74. tocke: 8Dol^ROst obrtnikov, kadar poino-cnini deiavcem do dovrScnega 18. ieta in zenskim sploh delo odkazujejo, je paziti na uravoost z oziroia na njihova leta, odnosno na njihov spol." Potem se glasi zadnji odstavek toCke 75: „0 praznikih naj se pomocniin deiavcem daje toliko casa, koliko? ga potrebajejo, da izpolaijo dolznosti dopol-danske sluiSbe bozje, ki jih po svoji veri imajo. Nadalje zapoveduje 88. toelia te postave, da mora imeti vsaka tvoroica razobe§en deloven red, v kterem morajo biti izrazeoa nasleduja dolo&la: a) o razlicnih vistafe (kategorijah) delavcev in o tem, kako delo imajo 2enske in mladostni pomoSni delavci; h) o na-emu, kako mladostni pomocni delavci uzlvajo zapo-vedani solski pouk; c) o delavnih dnevih, o zacetku in konci delovaega casa in o prestankih v dela itd. To5ka 94 se glasi: nOtroci pred dovrsenim 12. letom se ne smejo jemati na pravilno obrtno delo. Mladostni pomoCei delavci med dovr§enim 12. iii 14. letom smejo se porabljati za kak pravilen obrtoven pose!, v koliko'r ojibovo defo ni zdravju kvarljivo in tele-snega raz?cja ne ovirs, niti jim brani, izpeljevati za-konito dolznost boje v Solo. Vendar ne sme delo teh mladostoih pomdfSnih delavcev trpeti Cez esem ur na dan. Tocka 95 veleva: Mladostni pomoCoi delavci se ne smejo po nodi, to je v casu med osmo uro zve-cer iu peto oro zjutraj, k pravilnemu obrtoemu ^du jeraati. Tc tofike sem objavil iz postave namesfco dra-zega opisa, da labko delavci in statiSi, ki posltjajo svoje otrokc v fabriko delat, vidijo, koliko morojo In kteri morejo po noCi delati ter da sodijo; kako na§i fabrikanti grpse proti postavi, da se vsled tega toliko naSih Ijadi na dn§i in na telesu pokvari. Obfiino, ki vidijo, da fabrike proti tem dolofibam z delavci po-stopajo, bi se morale zarad blagra ljudstva pri oblast-niji pritoziti. Iz Vipol2, dne 25. oktobra. — Draga „8o6a* koliko dopisov si ze objavila gledo zatiranja javnih plesov! Mi Bog da tvoj glas ne more dosedl zalelje-nega nspeha tukaj v naSi Sopaniji. Povedati moram, kako naa znpan t, j. Smartno-Kvi§2anski ravna glede dovcljenja javnib plesov. Dne 10. t. m. so prosili vipolSki fantje tukajfinjega obfi. svet. g. Jozefa Reja, naj vlozi proSnjo za javni pies za doe 16. t. ra., kar je zai%d miru med fanti tudi storil. ^upan jo dovolil javai pies. Ko pa zve drugi namestnik obfi! svet. g. A.lon Strehar, daje dovoljen javoi plea, boi5e po-kftzati da tudi on kaj ukazo — vloft tudi on prosnjo za javni ples^za dne 16, t. m. in s pomofijo g. A. K. v P. premoti 2upana, da je tudi njemu dovolil javni pies v VipolaSab za dne 16. t. m/, torej dva javna piiw v eui eb&m oft en dan I Taki moiju zasiu^ijo zlato kriioe glede napredka javnih plesov. Ko je vide) obfi. svet. g. J. Beja da je zupan dai dve dovoljenji plesa za en dan, je Sel k Jnpanu in preklical svojo pro§njo ter ob enem ustavil tudi dovoljenje^ za A. Streharja, z oziiom, da se bodo godili prepiri med fanti. Tako na 16. ni bilo nobenega javnega plesa v Vipoliah. Dne 19. t. m. je bil povabil &ipan oba obo. svet., da bi se sporazumela glede dovoljenja javnega plesu. Ker pa J. Reja ni hotel sliSati, da bi plesuli na dveh krajib, tudi ne, da bi na prostem ple-sali, ampak v aobi, so sklenili, da bode pies na proSnjo A. Streharja vsdbi. fcupan je pa potem dal dovoljenje za javni pies na prostem; kakor se je tudi godil.__ _ ______________________ _ Kaj poraaga okroznica c. k. glavaratva, naj bi se javni plesi zattrali ? Kaj pomaga toliko dopisov y „So6itt in »Bdinosti" proti javnira plesom ? Kaj pomaga, ee 56. gg. duhovmki pridigajo in uCijo zoper plese, kteri so prava kuga. — Vae ue pomaga nic", ce so 2upani mehki, da se dajo premotiti, ali da niso za Jupana zmo2ni. ^upaa mora biti energi^en in ne kakor bdka na trati, ki jo vsaki mali vetric zmaja. Treba bi bilo, da bi slavno c. k. okrajoo glavarstvo odvzelo zupanom pravico javne pteso dovoljevati. Iz Soske tloliue, 20. dne okt. Kar jo Slo- j veku v zivljenji potrebno iu korisf.no, to se mu mora j 2e z mladega vcepavati v srec; kar pa ni potrebno j in koristao, od toga ga je treba ptec odvra^ati. Zelo j nespametno jo otrokom pra/iti od strahov in jih z I vsako nepoznato Sivalico strasiti, da ukolje a!i sue. I Otrokom se tako strasoujo tako urine, da imajo za- 1 rad tega pred vsakim nifiem hud strah in vodao teSko I zivljonje. Kakor nespametno je otroko z vsem stra- I siti, tako neprevidno je tudi jib predrznosti uciti. Po* I tovaje skozi neko vis, me jo neki slucaj navedel pre- I nri'jevatt, zakaj ljubi clovek ptice io zakaj se mu kaee J tako stud'jo in se Jih bolj b o j i, nego vsake druge I zivali. Morda, ker so nekatera sfcrup^ne, kakor it. pc J modras, ali pa tudi, ker nas sv. pistno uoi, da je I kaea zapeljala prvega clovek v greh, da moramo zdaj j vai trpeti. Moja pamot mi velova, da je dobro za S-o- I veka, da se kac" tako boj;. Koliko nesrec bi se iehko I pripetilo, ko bi so jih otroci no bali. Casa imajo do- I volj, da bi jih lahko hodili lovit tor bi jih nosili po I vasi in po hisah. Oni gotovo ne pnznajo, katera je j strupona in katera ne. Mnogo bi jih lahko zaradi I tega prislo v nesreco in umrlo. Zato je pa bolje, da I so otroci ka6 boje ter da tek6. kolikor jih pote nes6, j Ko jih zagledajo. Ni treba torej uciti otrok, kako so J kace pohlevne. I Prav in koriatno je pa otrokom in ocitaslira vz- I bujati Ijubezon do koristnih 2ival. Kakor se ptice lju- I dem ljubkujejo. tako bise jim morale Ijubkovati tudi | druge koristue 2ivali. Kako priljubljea je dloveku J ptic! Pesniki ga slove v svojih pesmih. Narodna pe- I sem opeva, kako je priletela ptica na okno ter pro- | rokovala —. Vsak jo ima rad, vsak bi ji rad odrae- J ril prostorcek, da bi smela tamkaj gnezditi. I Nespameten se mi zdi gospod, kterega sem videl I otrokom kaco v roki kazati io sem slisal od njega I praviti, da k&ee in pti^o loviti in kazati je njegova J ijuba zabava. Gospod, pustite kace in pti<5e pri miru j ali vs*j ne skazujte jih otrokom in ljudem; saj lahko j dobiti bo'j koristnega posla! j JagrSCe, 23. okt. V oedeljo 23. t. m. se je verSila v tej zupniji („kuracijiB) nenavadna slovesnost. Prec". g. I. PrimSarja je instaliral v. L g. cerskljanski dekan na Jager§ko 2upnijo. ^e v sobofco pred prazni-kom je bibnelo v htibovskom skalovju na daled okrog gromenje navadnih topicev tor naznanjalo prihod v. fi. g. cerklj. dekana. Pri prvem ovinku proti JagrScera bi se bila lahkozgodila velika nesreda — v. 6. g. dekan, 75letni starcek, te^ak mo2, je bil padel s konja; k sre6i pa se na telesu ni poSkodoval. Sedlo namrcfi jo bilo tega uzrok, ker ni bilo trdno privezano. Kaj ne, zopet slucaj?! V nedeljo, tofino ob 10. uri, podajo se iz farovza v cerkev s procesijo novi g. iupnik spremljan od sedmero sosednih duhovnikov, Ljudstva se je bilo zbra-lo nenavadno Stevilo. Da je bila pot ozaljsana s smrec-jem in slavolokom; da se je streljalo iu pritrkovalo, se razurae samo ob subi. VrSilo sc je vse v najbolj-§em redu. Ni pa moj namen tu vse3transko natan-ko popisati celo slovesnosti. Povod tem versticam dale so mi besede v. 5. g. dekana, ki je v glavnih po-tezah pojasneval dolftiosti ovfiic do svojega pastirja. Proti koncu govora je v. C. g. dekan s posebnim in krepkim glaoom povdarjal, kako grdo, nesramno, po-hujlljivo in nchvalezao je, ako ovfiice svojega duitie* ga pastirja z grdimi priimki pitajo, obrekujejo, pre-ganjajo in celo pri viSjih oblastih tosSijo. Ako bi bilo kaj res, kar pa navadno ni, morale bi hvaleZne ov-Cice slabosti svojega paitiija z pla§5em ljubczni ogrniti. To pa ni tikalO'JT.igorScenov in njehovega seda-njpga g. duhovna, ampak nako drago obfiino. Iz Tolminskega, 16. oktobra. 0. dopisnik iz Bdoriskega" v 81. &t. ?Ed." tudi hoee imeti besedo o volitvi u&t. zastopaika ? c, k«v okraj. Ipi, s?^. I NaSo razmere pozna prav dobro (IP), kakor jo soditi I iz dopisa. „Da se resnica prav spazna, treba je 6uti j dva zvona", pravi nai. piislovica. Ene stranke glas j smo sliSali; poaluSajmo tudi drugo stranko! J Da je g. Domiuko egoist, to vo pri nas vsako I otroco. V c. kr. okraj. sol. svefcu veSinoma le molcl I in kima ter dela samo to, kar je g. predsedniku po I volji; zato ima veliko zaupanjo ter tudi dosei&e, kar I Soli in. pofcrebujo. Tako postopa zdaj se zarad svoje J druzloe, ker sam za-se nima nieesar vefi ali prav malo j dosooi, kar je razviduo iz dopisa v „Edin03tiB (Pro-I aim g. dopisnika, da drugikrat prav prepisuje! V I dopisu „iz Tolmina* je: uad „svoj jaz", ne „njegov I ja^K, da ne b I pisuilc v 43. §tev. wSo6ea prav jasno dokazuje, kako I zastopa g. Dominko ufiiteljatvo iu koliko stori za-nj, I Jaz Glede tega So par dokazov: Ko je aluzbovala I g. Doraiuka hLi v Kanalu, preganjal jo on neko ucite-I ljico v Kobaridu na jako zvifc na5i«, 0816 v peazijo jo j je predlagal, kakor se jo sam hvalil proti neki — I vse to, da bi jo spravil iz Kobarida, kamor bi potlej I pri§la njegova hii. I Na L. slu2buje g. A. G. Ta slu8ba ni bila raz- I pisana, ker g. G. je tu definitvno name§Len; vendar I je g. A. D. prosil za to mesto! (Kedo koplje jamo I tovariSem ?) Mladi g. A. D. tega koraka gotovo ni I storil, da ne bi so posvetoval z ocetom. j Cuditi so mora clovek, ko here paralelo mej g. I D. in g. I. K. G.-Dominka opiauje kaj j e — g. Keuda j pa. kak&en j e. 0 logika 1 (Sicer pa g. dopisnik I prav nifi ne pozna logike. Kedor mi neco tega vorjeti, ) naj izvoli dopis Se enkrat dobro pregtedati. Ali sledi | iz tega, da je tudi najboljSi zastopnik, ako slu2buje J kedo 30 lot kot ucifcelj; da je naduSitelj voditelj na I Sveterorazrednici iu ob enem voditelj o, ki-. p.-iprav-I nice; da je u&telj prvo plafiilne vrsfce (ved takih J so je && na GoriSkom zaradi nezmoznosti upokojilo); j da je dobil od vis. c. kr. nauSnega minisfcerstva na-I alov „ravnatelj; da u-2iva zaupanje in Stovanje od g. j c. kr. dez. sol. nadzornika. vitoza Klodica (to je to-I rorizein 1) itd. ? (Borito dopis Biz GoriSkoga okraja* I v 41. stev. wSo6e" I Kaj pravito na to?) Co jo ta j dopisnikova logika ptava, potom pa r^s delamn g. I Domiuku veliko in nezuslisano krivico s tem, da rau I odtezujemo zaupanje in ga potiskaon v kot. Pojdini) I v Canosso I Pa le brz, da ne bo propozao ! — | To vain jo lep 0(5o, ki no mara za (svojo otroke) I za druStvo kologov ; (mi dobro v«mo, zakaj m za-j bajajo naS ocka v nase druStvo). G. dopisnik, lo I imejtega takega ocota! prav mid Vam ga no zavida-J mo. — Dopisnik moni, da je morda plaSilna vivia I uzrok, kor rau ocitamo, da dela le za 3roj „ja»a. Saj I ppznate Iog-ko: Rmordau ni bil si nikoli Bg»)tov*. j (Ce dopisniku ni dovo'j ta dopis, naj bere §9 B8o5ott, [ pa bo vedel prave uzroko. J 0 g. J. Kendu ve g. dopisnik nBdinostia samo J to povedati, da je „mlad, a nadarjen in vc§c ucifcelj. j kojemu nikdo no more o6itati nezmos&tiotfi". (Z->pot j dokaz, da ne poznate u-igili razmer). Zakaj ga sodif.o J samo po tem, kaksen ucitelj je ? Ali je to pravicno, j ali morda logicno ? Ali Vam uiso prav nic znaue j druge njegovo kreposti in slabosti? In Yi se predrz-j nete soditi: „Mej kojima se nahaja gorostasna raz-I lika"! Kje ste idokazali Ono ngoro.-}tasno razliko" ? J Morda s tem, ko ste rekli : wa g. Fr. D. vender ne j more imponovati — in da jo izvoljen g. Pr. D. po-I pblnoma odobrujnjo z'iravoinialeci ijudjo'''. Iz vsega I tega se ni razvidna oaa ngoro3taana razlika" ; trditev j je troba vselej tudi dokazati. j Da se pa ne smo tako voliti, kakor je g. do- I pisnik nasvotoval, — obsodili eo MSlov. Narod", „Edi-I nost" in vsi „zdravomtsle6itt ljudje ; tega nasveta ni | mi treba znova pobijati in zavrafiati. (^Basta!* Uredn.) Politidni razgled. Politifiuo te2i§6e v dr^avnem zboru glede notranje politike §e zdaj ni popolnoma doloSeno; i vendar se vidi, da se za Slovane nebode ravno tako na slabo obrnilo, kot se je mislilo iz po-Letka, dokior ni bilo znano, kara jo bodo Po-Ijaki krenili. Postopanje Poljakov ka^e, da jih naufini minister Gautsch o potovanji med njimi ni pri-dobil za svoje namene, ker nameravajo svoje te^rije glede §ol v dn&avnera zboru razpravljati in svoje pravo zahtevati. Vsled tega ka2e Gautsche-vim Solskim naredbam slab obstanek, temve6r ker je celo Liehtettfteinov klub proti Gautschu in opravifcuje zahteve Cehov glede §ol. Tekom tega tedna so bila vse krizera po-svetovanja in seje, da bi se polozaj uravual ; zaporedoma so bile avdijence pri cesarji. kmalu I ministri, kmalu odlifini vodje in deputacije; vpo-| nedeljek je bil ministerski sovet pod predsedstvom I cesarja, da se je posvetoval o zahtevah Oehov ; I potem se je pa vlada posvetovala $ Ccskimj f vodji. Pri tern posvetovahjr-td bilf-^rof Taaffe, i Gautsch, Ziemialkovski, Rieger, Zeithammer in j Clam. Dan potem je imel eksckntivnt oibor de- I since sejo. Vlada je 2e precej odjenjala. Spodnji I gimnaziji v Kranji je menda obstanck 2e zago-tovljen. Zdaj vidimo, da se kriz>m rok nifc ne do-scfce — pravico se sme in mora zahtevati! J Ve6 skofov je v konferenci na Dunaji skle-nilo spomladi sklicati velik shod katolikov, na keterem se bo razgovarjalo o uvedenji koufesi- 1 jonalne Sole, zaktero se poteguje v drzavnem i zboru Lichtensteinov kiub. Vlada se je ze to- ! liko izrazila, da se vidi, da bi konfesijonalni §oli ne nasprotovala; a nadzorstvo pa bi vse-kako zasc obdriala. Delegacije prifiele so vderaj zborovati. Go-rilho zastopa g. vitez dr. Tonkli. Dezelni zbori bodosklicani koncem prihod-njega meseca. Rusija bode v svojih juznili rodovituejlih krajih davek na zemljiMe poviiala, da se re§i denarnih zadreg. ___________ Domafie in razne vesti Badodarni doneski. „ Za otroski v r t in de-kliSko Solo so darovali: A. Shea, nabral pri u&tolj-aki konferenci, 1 gdl. 20 kr,; dr. Fr. Sedej 3 gld.; h. R. 10 gl.; Rodoljub v Lahib 3 gl.; M. Pervanjc na Idriji 2 gl.; S. Rutar v Spljetu 10 gl. — Studen-tovski k u h i n j i so podartli: Rodoljub v LahiU 2 j gl.; monsignor Jozof Maruliti 10 gl.; Martin Pervanjo | 3 gl.; Gotard Pavletie v Kojskem 3 gl. — Za E r- J j a v 5 e v spomin ia ustanovo jo dal K f R 2 gl.; ta-ko da znaSajo vsi doticm dobodki 2636 gl. 23 % kr. Za Erjavcev spomenik je na meat a, kjer zdaj ranjki poclva, mod drugirai grobovi, pe je zbralo v neki gostilaici vee* I i takih patrijotov na vrcek piva. Natakar jih vpraSa, \ U 2t'le kaj prigrizniti; Eden teh naro6i, naj inn pri- I nese „krenrnrstelB, Nato mu 'draSiveuik raCe, da je l zapadtd 4 kr. kazni, ker je izgovoril nern^ko beeebo I krenwarstcl. Dobro ! Koma pa pla&im to ksizen ? vpra- I Sa. Deuarnicarju BPro patrie", Seppeohuferju, odgo- I vori kaznovalec. Ti pa placaj 4 gl. kazni, k-p si iz I rekeJ besedo wSeppenh.)fer", ki je nem§ka, pa ne la§- I ko. Nato je kaznovalec 4. g!. plafial svoje piva, ia I srainotnu pete odaesel. Opazovaleo, I Nasledki pola§5enih imen. Pred nekoliko I dnevi I»ri^a^je_v_Gorico__nnJw Mka_(lro2ina.__Nekega-|.. Tine si fzvoli ogledati naso okolico; gre na trg in si I najme voznika, ter mn naroei, nij jo pelje AUS Val I di Rose". Voznik okovori „st"! in jo pelje do go- I stilne „AHa Rosa". Ko voznik u.st-ivi, ga vpraSajo, I zakaj da jo tain u.4tavil. Voznik odgovori, da tukaj I je gostilna BAlla Roza". Ne, ne, odgovore popotniki; I kaj ne voste, kje je „Val di Rose" voznik odgovori, I da ne. Mar ne veste, kje da je ,Rosoathalu ? To pa 1 2e vem, to{ odgovori voznik. Toiaj naprej v „R o- I sentbal"! Opazovalec. I Za pogorelce v Lazcu nam je vro5il pre^a- I stiti go uaslodujt vclevaini j p o % \ v : Izvestno vsacemu, kdor je letoSnjega av-I gusta z narodnitn vlakom potoval na Slovensko, po j So v i^ivom spommu nobrojni pojavi prave bratske I ljubezni, s katero jo narod slovenski potnike deSke I obsipal korak za korakom, Od uajprvili zastopntkov ] slovenskega raaamniStva do priprosioga planinskega j pastirja, so tekmovali sj takira uaudttseojom, da cesta ] iz Trbiza do Ljubljane, in iz Ljubljane da Trsta|ni bila le podobaa triumfu, ampak bila v resuici trium-1 falen sprevod. Slavila je slovanska nmel veliko zmago na najsijnjnejsi nacm in to pri uprav takej slovanskej I vetvi, pri ksteri bi ne bili nikdar pricakovali tako 1 mogofine zivednosti tdovansko, dobro vedoC, \v kako < Atianenib jf»zmerahiiTi slovmit Mwdoost, Tom veL> je je bilo na§e preseneSenje, tem globokejSt je utis katerega smo s svojega bivanja na Slovenskem domov pnncsli. Bil je le jedou glas: „Povtnimo Slovoncem njiU ljubezen do nas.ft In iz area slovanskega se ie takoj odztvalo: „Pomag;rjtuo jim v njih tezavah 1 Jedni smo, svoji smo 1 Svoji in jedni po krvi in po osodi, zategadol kdor jo slabeji, tomu pomagaj silneji !tt Tako hofio bratsko sree. Podpisaui odbor, jki je imel cast, d.i je bil priredil vlak na Slovensko, ho6e de-janski uresniciti glas globoko ginjenih sre, osnovati hoce d r u.S t v o eeS k o-s 1 o ve ns k o, kafcererau namon bode gojitev kulturnih in narodno-gospodarskih ; fiesko-slovenskih interesov, in podpiranje ubogo slo-| veuske mladezi t Pragi, katera se u6i znanosti, obr-tnije ali pa umeteljnosti, da se bode mogla izobra-ziti v svoji stroki. Kar se tifie kulturnih interesov, bode drustvo vzdr^evalo 6italniko s primernimi listi in knjigami; bode prirejalo predavanja in posvetova-nja o znanstvenih, umeteljnili in trgovskan zadevah, ustanavljalo knjiinice po Slovenskem, koneSno na-pravljalo zabavo in iziete za svoje filane, S tem pa, da se bodo tudi gojili narodno-gospodarski interesi mej obema parodoma, stopilo se bode na tla prakti^-nega zlvljenja, vsled fiesar bode slovansko vpraSanje v velikej men dobilo konkretnega odgovora. 6lani bodo: 1. Castni (za posebne zasluge za druStvo); 2. I ustanovniki, (kateri plaSajo ato goldinarjev najeden-I krat ali pa v letnih obrokih pa 10- gld. 3. letniki, I (ki plafiajo vsako leto 5 gld.) in nazadnje podporniki I (ki plticajo na leto 1 gld., ali darujelo knjige ali 6a-I sopise v drustvene nameue.) — Clani morejo biti tudi I korporacije. NaSe ^egko-slovensko druStvp bode tore] I gojilo najplemenitejSa na^ela giste ilovekoljubnosti in I kulturo, jednako so pa tudi bavilo s praktifiaimi po* j trebami na narodaogospodarskem polji in se v vseh I naSelth loci od dtugik naSih drustev, torej no bode I nobonema skodovalo, temveiS more celo jim z dobrim I svetom pomagati. Tako samostojno dcuBtvo bode pa I pravilu o delitvi dela svojo sile moglo porabiti v I prospeh slovensko narodnosti in L njimi silnejSe in I uspeSnejSe delovati za voliki druSfcveni namon — vza-I jemnoBt slovansko — ucgo bi to sicer, brez tega I sreditva bilo mogoiSe. Oui'aeamo se torej do YaSe I blagovoljaoati, vabefi Vas uljudno, da pastopite k I 6e5ko-slovenskemu druStvu. Obljube, katere je vsakdo I v duhu ali pa javno in in slovesao dal juinim bratom I in sostram v prospeh vzajemnostt slovanske, imajo I sedaj priliko, da se dejanski uresnieljo. Prosimo to-I rej uljudno, da nam racite naznaniti, mej katere I clane cesko-slpvonskega dru§tva mis-I lite pristopiti in da bi, de ste morda posebno nak-I lonjeni, obraSaU svojo pozornost v prospeh in razvoj I drustva. Dovoljujcmo si Vas uljudno proslti, ako bi j Yam ne bilo tezavno, da bi v keogu svojih ptijate-1 llev nabirali druitvu olane. Pravila in pristopnieo I Yam po§ljomo takoj, ko bodo natisnjena. Naposled I dostavimo Se to, da koncem vsacega leta dobi vsak I clan porocilo o dolovanji drustva, ako bodo pa sred-I stva dovoljevala, bodemo deiali na to da vsak 6!an I dobi So kako pi-emijo, tikajodo se slovenske narod-I iiosu. Prvo leto bi bila sluvenska slovniea, pozneje I potopis pe Slovenskem, potem bi prisli v barvah J tiskaai obrazci romaaticuibt sloveaskih pokrajin na I vrsto, katere bode seveda mogoSe le dobiti, de bode I dosti <5!anov. Ustanovni odbor eesko-slovenskega drustva I P. Frank Eckert, Jasip Grossman, m. dr. Jan Jezek, J Vojteh Kiihnl, Jau Ligo, Josip LiSka, Karol Neu-I reuther, Josip Papez, Viljem Pitrdle, dr. Yiljem Ryba, I jur. dr. Rudolf SAmaus, Adolf Srb, Jan Trnka, Ve-I lebin Urbanek, Fran Zamaa. I Pazite na otroke. V neki hi§i v Prvacini so j preteklo sredo zve6er pustili dvoletn ega otroka same-I ga na ogujiSti, med tem, ko so Sli v hlev iivhi po-I kladat. Ker je veter ogcaj razyihaval, pride do otro-kove obleke in se uzge, da je otrok zarad opekline j umrl. Tak dogolck ni le ZUosten za atarise, ampak I stari§i morajo prcstati tudi §e postavno kazen, ako I se otrok ponesreci, kadar ga puste broz varuha. I Plin strupen! V Beljaku pocila je ponofii od I nedelje na pon-leljek plinova cev v zemiji na cerkve-I item trgu. Plia razSirjal ss je po zemiji in je prcdrl I tudi v tranko pri Raincrju, kjer je ondi speCo Kristi-no Gruber zaduSil. Tudi v farovz' se jim je vrinil I ia je hotel zavratno umoriti gg. dekana in kaplaua. I Na veliko srefio sta sc oba zopet zavedla. I Volapuk dobiva vedno vefi veljave. Bavarsko I naufino ministerstvc ga 2e misli uvosti kot neabvezni predmet v gimnanje. GJ poStuih in brzojavnih urad- I nikov mislijo tudi Bavarci zahtevati znanje volapuk a. Re3nica ali roman? S prisilnim potnim H- stom prijavilsejev soboto pri ljubljanskem magistrate Josip Glavic, „Je3U3ovac/' porojen v Armi§i v okra- ji kninskem, star 36 let. Povprasan, kako to, da je j takim nadiuoin odpravljen v dpmaviuo, pripovedoval je v hrvatskem jeziku nastopne dogodke svojega 2iv- Ijenja: Spodnjo giinnazijo pohajal je v Zadru, vigjo pa v Rimu, kjer je tudi zvrsil bogoslovskc Studije. Po dovtieaih Studijah odlofiil se je a 27 vrstniki za misijon na Japonskc in v Pekiugu ga je Skof Kufo- 1 binis Don Juvari v maSnika posveti). Dne 29. decern* j bra 1681- odnravili so se Stirji Ikpfi v spromstvu 28 misijonarjev birmovat. To so izvedle divje tolpe in je napale. Tamosoji misijonarji so za svojo osobno varnost sicer oboroSeni z revolverji, a prevelikej silt so ae moral! udati. Roparji zajeli so vse, mladih 28 skopili, Skofe pa z neko tekocino polili in zazgali. Izmej vseh 2S skopljenccv preftvel je jedini Glavid grozne muke, osfali rodom Italijani, Fraucozi in Nem-ci so ponirli. Nafieluik roparjev posial je Glavica v dar suitanu (?), ki ga je namestil mej evnuhe v h a-rem, kjer je bil nad 5 let, Govoril je 2e takrat hr-vatski, Jatinski, italijanski, grski, fraucoski in japan-ski, v haremu naueit da se je Se arabski. Na sv. Ju-rija dan letos posrefiilo se mu je ubezati. V Sofiji so ga prijeli, ker ni imel nobeoik izkaznic in zapili za d?a meseca, Pozneje se je avsirijski kozul potegnil zaoj in dognalo se je, da je Glavi«S sin poscstnikov, da ma mati v Zadre Se iivi in da je njcgova izpo-ved glede Study v Kim resniena. Konzul odpravii ga je potem douiov in mu v ta namen izroCil 20 gold. Pri mestnem niagistratu Ljabljanskem zglasil se je s prisilnim potato Hsfcom, izdanim v Oaeku §tev. 194 — 1887. I. Na iivotu pod srcem uzgano ima zname-nje evnuha. Prenofiil je v migistratnein poslopji in podaiila se rau je zimska suknja in obutev. Vceruj odpotoval je proti domu, da obi§ce svojo mater, potem bode pa krenil v Rim, da se dozeno, da je vse istina, kar je pripovedoval. Mo2no, da bodemo kdaj Se 5uli, koliko je na tej Cudovki pripovedki resnice, koliko pa domiSljijo. Kunraaija in zadnja ruska vojska. Koliko dobicka so imeli Rnmunjci od zadnje ru8ko-turfikc vojske, svedoci tudi ta okolnoal, da so do lanskega leta prekovali 80 miiijonov srebrnik rubljcv v franks. Rusi pa so gotovo tudi druzega denarja mnogo pu-sttli v Rumuoiji. tTrije domcbranci. General: „Kako se piSe§ ?tt Prvi domobranee: nNadsodnijski pristav pi. Hudobrao, ekscelenca." Genercl (nekoliko zavzet proti druzemu) „Kako je njemu ime, dragi moj ?B Drugi domobranee : „Grajscak baron Visnjaoski." General (v hadi zadre-gi tretjemu): „BlagOvolite mi povedati svoje ime, go-spodl* Tretji domobranee; „Jaz sem pa Jaka Pikec, kofiijaz pri gospodu barouu ViSnjanskem.* Popravek: Kar smo v poslednji stevilki o kozcah porodali, velja za Bate, ne za Batuje. MARTIN POVEMJ, civilski in vojaLki krojac. JEDINA IN MAJVE^JA krojafoiica in zaloga vsakovrstnega sukna . od gld. 9.— naprej. • . - 5.- . . » . 2.50 „ Zimska obleka . Zimski sakot Ziniske hlaSe Zimska suknja , Salonska obleka ......... ."n n 25.-— Obleka za defcke . . . „ „ 1.75 V Gorici, na Travniku, nasproti vojasnici. Naroebe se hitro in lidno izvrSajejo po najnovejsem kroji za Tflak itan in po poateni cent Uzorci se poSiljajo na zahteTanje na ogled. JOZEP CULOT.Q trgovec na debefo in na drobno ^ V RA&TELJJ, naznanja riavnemu ob5instvn, da ima v avoji Stacuni veliko zalogo vsakovrstnih igra6, no-voatij in razlidnih panfik z obleko in brez nje, razne vrste volnenega blaga, rokafice, {rne ovratne rute za duhovaike, zapestke raz-nih vrst, Skornje, volnene cevije za zimo » podplati in brez njih, vsake velikosti, in prav mnogo dragih reSij: najfineje podobice iz Pa-riza, svetinje, razpela vsake vrste, tudi z nikla in bele ko«ti s stojalom, kipe, wiae vence najrazlignejSih vrst in tudi z bisernih matic, najfineje na veri2id se srebra itd. I ! Cene tako nizke, da se ni bati tekmovanja. Crnilo od Rich. Gaertaerja, ki uaiedi Cevije svetle. ne da bi jih Mlo treba s SCetjo v-glajati in ostanejo svetli tudi v mokrera. Uradno je prtskusano in Sotrjeno, d&usnju ni Skodljivoin a je najboljSe med sedanjimi ma-zili. Vpeljano je pri vojakih. Gledati je na varstveno znamenje. Naprovija ga tovarna Rich. Gaertner _______ na Dunivji, Gsselaatr. 4, tart. Steklenica velja TiO kr.; s poSto natoCeni veljata Ssfcekle-nici 1 gl. 30 kr., 6 steklenic 3 gl. 12 kr., 12 steklenic 4 gl. 80 kr. T Goricf ae doBrpri E.GentileUrr p8p03kih uHcsibSKlO. SS Zelodeue Mezni hitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in %epreaegljivo zelodono zdravilo. Izbrati r ra/nih 2oloddnih boloznih zdravilo, katoro bi v resmei odgovarjato naraonu, ni lahka stvar daudanos, ko so prodajajo vaakovrsfna taka zdravila. Yo6ji del onih kapljic, izbekov itd itd., ki se oznanjajo in priporofiajo obSinsfcvu z visoko letocirai bosodami, ni druzoga ko prcvam. pogoato §e Skodljiva. Samo jeruzalemski balzam, uze dayno znan po svoji priprosti aeatavi in po ozivljajoci svoji moCi na zolodfine zivce, si jo pridobil prodaost prcd vaemi dru-gimi do zdaj znanimi pomofiki, kar potrjujo njegova razprodaja, ki vedno raste. Ta balzam, bogat kropcajoSe rao5i kinoSkega ra-barbara, korcnike, ki jo sploh znana po svojem pre-baTnem napehu, daje gotovo srodatvo proti 2elod5nira slabostim, izvirajoCim iz nerednega probavljanja. Zato ae priporo^a, ko jesti no diSi, proti ncprijetni aapi, gnjuBu, rigunju, zabasanju, hciuorojdaliiim teZavani; pomaga tudi proti zlatenict, glistam i't bolcznitn v drobu. Btoklonica s podakom 30 kr, Glavna zaloga v lekarni Q. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Rovis, v KOBMINU pr A. Franzoni, v TOLMINU pri 4J. Palisca. ii St. 1515. Razpk Am\n\ Po sklepu c. k. okr. s. sveta zidalo se bo novo §. hi§o v Ligu nad Kanalom. StroSfci so prevdarjeni na if. 4528.17. Drazilo se bo v Gorici pri c. kr. okraj. §. svetu 10. novembra t. 1. tocno ob 2. popolodne. Na5rti, prevdarek in pogoji so razvidni pri pod-pisanemu uradu od 9-12 in 2-5. Drazbcnec po-lo^i f. 220.— vars&ne. C. kr. okrajni §. svet, v Gorici, 28. oktobra 1887. NA PRODAJ ie SO hektolitroY naravnega M starega crnega vina s posodo [H! vred po dogovorjeni ceni. M ii V goeioi, bj J9J ulice BabatiI5e it. 13, II. nastropje. 0J |'KBjiitrteJ.Pit] | v Gorici na Travniku | p^ ima veliko zalogo vscga, kat1 spada v podrocje jji jh knjigotrztva in toeuo zvrsuje vsa narocila 6aso- A t? nianv in mn^ilvillii Pri nioro on rlnKo van Minn.