Jesenice dz BRCA 220040289,18 se zares zavedamo pomena znanja? . . .4 49. glas ... 5 gledališče (posvečeno bodi tvoje ime) ...6 drugačna, drugače o drugačnih ...8 juliana in etični kodeks vlade ...8 koširjeva turistična propaganda ...10 grega urbas - na poti v torino ...12 swallow down - čim več koncertov ...13 jure rozman - bobnar težkega kalibra ...13 pozor, hud ideal! ...14 rumeno ... 16 jutro potem ...17 krona ... 18 petkov trušč ...19 križanka ... 19 PMJ Društvu inluilih Jesenice brcamo: izdajatelj: Društvo mladih Jesenice brcafon: o41 557 735 e-pošta: brcabrca@email.si tisk: Medium, Zabreznica urednik: Blaž Račič, Članki: Mirsad, Blaž, Neja, Faila, Miha, Maruša, Gašper K., Jerneja, Gašper H.; Lektoriranje: Neja; Pesmi: Doris, Sead Gašper K.; Fotografije: Anja, Erik, Maja, Gašper K,., Blaž, Silvija, Jagoda; Plakat: Košir; Naslovnica: Anja; Oblikovanje: Strip: Deisy; Križanka: Boris, december, 2oo4 ■H ti O > ti Brca izziva —^ o enem letu Brca spet brca. Vmes je bila na daljšem odmoru. Da si odpočije in poišče nadalj-llr/J njo smer. Doslej namreč še nismo dosegli kar smo želeli, zato gremo naprej po tej poti. S Jh številko 18. Preden smo začeli delati Brco smo želeli s časopisom vzpostaviti dialog med Jeseničani. Da bi iskali poti naprej. Sami smo nekaj predlogov tudi predstavili. Žal pa ugotavljamo, da med Jeseničani ni pravega interesa za dialog. Ali pa Brca ni tista pot, po kateri bi ustvarjali dialog. In če Brca ni prostor dialoga, se sprašujem, kje je ta dialog mogoče vzpostaviti. Na cesti in v gostilnah konstruktivnega dialoga še ni, medtem ko v raznih komisijah in odborih in svetih debata teče. Je ta debata učinkovita? Če bi jo izpostavili širši javni presoji verjamem, da bi lažje našli rešitve. Zato se trudimo vzpostavljati dialog. Naj Brca postane prostor dialoga. Brca je v preteklosti že postregla z nekaj kritičnimi ostmi. Pa nobenega odziva. Na več člankov bi lahko odgovoril vsaj župan, ki je bil izzvan. Pa ni. Na vprašanje zakaj ne odgovarja na javno zastavljena vprašanja je pojasnil, da nima dovolj časa. Pazite: na Jesenicah rabimo dialog kot riba vodo, župan pa ne najde časa, da bi napisal pismo. Ima pa čas obiskati skoraj vsako veselico. Čudno. Če se na javna vprašanja ne odzove župan, ki predstavlja avtoriteto in zgled v mestu, se sprašujem, kdo je sploh lahko sogovornik. So to občinski svetniki? Raje se vrnimo na začetek. Je občinski svet prostor dialoga? Ne. Je le prostor, kjer močni kažejo svojo (kao) moč. Svetniki so izglasovali predlog, da se znesek sejnin poveča za dobrih 12 tisočakov. So si jih zaslužili? Ker zadeve poznam razmeroma podrobno, lahko trdim da ne. Ampak, ker so močni in ker lahko uveljavijo svoj interes se to pač da. So se s kom posvetovali. Z mano, nami, občani, Jeseničani? Seveda ne, ker ne rabijo dialoga. Rabijo le pozornost, ko pokažejo svoje mišice. Prav pa jih imejte, mišice. Mi imamo pa Brco. Si upate (jeseniški svetniki iz vrst LDS, SDS, SMS in SDAS) mišice pokazati v Brci? Predstavite nam argumente za povišanje sejnin. Sicer pa Brca izziva tudi v nadaljevanju, zato vabljeni k branju,... in seveda ... k odzivu. Blaž Račič 3 nj u M g BISTRO'Jesenice tel.:04/586 43 96 odprto: 9-01 nudimo vam: malice, kosila, pizze, jedi po naročilu Vso hrano vam dostavimo tudi na dom! NOemTAR in PARTNER dna r*a*č*u*n*0‘vo-dhs-k*e s-t-o-r-i-t-ve M C. m.Tite 1, 4270 JESENICE Telefon lnJant 04 584 19 8C MJAHA* KOBEP1TAR bttel: 041 602 848 HT novim šolskim letom so mladi spet dobili priložnost, da zagrizejo v jabolko učenosti, da bodo jutri vedeli več, kot vedo danes. Kdor se tega zaveda, bo najverjetneje skozi življenje hodil uspešneje in z manj napora kot tisti, ki se pomena znanja ne zaveda. Pri tem pa že itak vrabci čivkajo, da smo z velikimi koraki zakoračili v novodobno družbo znanja, kjer nimaš kaj iskati, če ne niške učenke in učence oziroma dijakinje in dijake - tiste, ki so v izkazih o uspehu v šoli vsako leto domov prinašali zapisano: odlično. Seveda pri takšnih priložnostih ne manjka govoranc, ki so se jih odličnjaki kaj hitro naposlušali, županu pa je iz ust prišlo sledeče sporočilo: vi ste prihodnost Jesenic; še naprej pridno hodite v šolo, nabirajte znanje in ko boste ocenili da imate znanja dovolj. znaš obvladovati številnih informacij, kijih v naše življenja stresajo z vsakega vogala. Mladi so pri tem še posebej izpostavljeni. Vsi se namreč ne zavedajo, daje za obvladovanje informacij v informacijski družbi potrebno znanje, brez tega pa si "koza" kot se reče ali če rečemo preprosteje, to je tako, kot če bi šel bos na Triglav. Brez opreme ne prideš nikamor, to je danes preverjeno dejstvo, s tem, da so čevlji v našem primeru znanje. Torej kdor je primerno obut, lahko uspe, kdor ni, pa naj se sam znajde kot ve in zna. Ob koncu lanskega šolskega leta sem imel priložnost prisostvovati kar najbolj svečanemu dogodku. Jeseniški župan Boris Bregant je namreč sprejel najuspešnejše jese- se le vrnite na Jesenice. Tu je namreč veliko stvari za postoriti, sposobnih in dobro izobraženih ljudi pa je za vse izzive, ki se jih lotevamo, premalo. Župan je torej izrazil veliko željo in z besedami mladim položil na dušo, da naj se marljivo učijo. Do sem je zgodba prav gotovo razumljiva in pričakovana. Žal pa se s tem zgodba ne konča. Treba se je še vprašati koliko generacij mladih je že zapustilo jeseniške šolske klopi, koliko jih je odšlo na študije, tudi v tujino, in koliko od teh se jih je vrnilo na Jesenice. In koliko mladih, ki so jeseniške šolske klopi zapustili kot odličnjaki, je že poslušalo te govorance. In koliko teh želja se je uresničilo. Glede na se zares zavedamo pomena znanja *? • izkušnje, ki jih imamo, lahko rečemo, da se jih je vrnilo bore malo. Temu med drugim botruje neučinkovita mladinska politika, našteli pa bi lahko še vrsto razlogov. Zato je pravzaprav škoda izgubljati besede in mlade hvaliti, ker so odlični. Na Jesenice se itak ne bodo vrnili. Tisti namreč, ki smo se na Jesenice vrnili zato, da bi tu delali, živeli in uresničevali lastne ambicije, smo se kaj kmalu soočili z dejstvom, da lepe županove besede ne pomenijo prav dosti. Morda le za tistega, ki ima sorodnika ali znanca na kakšnem odgovornem mestu in ki za "svojega" odličnjaka lahko "zrihta" kakšno dobro službo. Za vse ostale pa velja nauk, ki ga je na letošnjem sprejemu v Kosovi graščini na Jesenicah izrekel jeseniški župan: veš, tudi v mojih časih je bilo s službo težko. Ampak ne vem zakaj daje takšne odgovore mlademu človeku, ki mu je pred leti obljubil, da ga bo mesto z veseljem sprejelo. Tako velja za vse jeseniške odličnjake naslednje opozorilo: ne nasedajte obljubam politikov, ki se edino radi kitijo s tujim perjem, medtem ko istočasno ne znajo poskrbeti za podobo svojega malo širšega dvorišča. Blaž Račič inil je že več kot mesec dni od parlamentarnih volitev na katerih je dobrih 60 odstotkov volilnih upravičencev dokaj presenetljivo največ glasov namenilo dolgoletni prvakinji parlamentarne opozicije - Slovenski demokratski stranki. Številni so se ono nedeljo naivno veselili, marsikoga je po nepotrebnem obletaval roj temnih misli. Ne bomo iskali "pravih" razlogov, zakaj je prišlo do občutne premene na lestvici v Podalpju najbolj priljubljenih in zaupanja vrednih političnih grupacij, če ne zaradi drugega, pa zato, ker nas ne zanimajo mrhovinarske orgije in triumfalistični ples nad trupli političnih poražencev. Volilkam in volilcem je, ne glede na vse, uspelo nekoliko premešati poslanske fotelje, enih je po novem več, drugih manj, malo je manjkalo pa bi bile v državnem zboru dve stranki manj - rešili smo se skorumpirane in oportunistične "stranke" mladih, škoda je le, da nismo poskrbeli, da tudi druga "generacijska" in po logiki dejanj izredno podobna stranka "demokratičnih" upokojencev ne prestopi parlamentarnega praga. Ti "stari", "izkušeni" in "načelni" upokojenski poslanci se - kot iz dneva v dan bolj kaže - s siljenjem v novo vladno ekipo dodatno degradirajo: menda bo imela nova vlada - če gre verjeti predsedniku DeSUSa Rousu - tako dobra programska izhodišča, da to skoraj ne gre verjeti. In tako je Koalicija Slovenija tik pred tem, da postane bogatejša za novo stranko, stranko, ki bo zagotovila tisti nujni, življenjsko pomembni in nepogrešljivi 49. glas, in to čeprav je 'najverjetnejši premier' -kot zadnji mesec številni mediji še najraje poimenujejo gospoda Janeza Janšo - javno dvomil v to, da je DeSUS na volitvah uspel dobiti zadostno število glasov. Ste tudi vi opazili, kako sta se delovanje in podoba gospoda Džej-džeja (kot sami rajši kličemo gospoda Janeza Janšo, saj je poimenovanje 'najverjetnejši premier Janez Janša' najverjetneje povsem tranzicijske narave) -takoj ko se je polegel povolilni prah, "skon- struktivizirala" in "zdialogizirala" - če seveda odštejemo povolilno diskvalificiranje DeSUSa? Kar naenkrat so tukajšnje medijske hiše in njih novinarji opazili njegove doslej kot da neopažene plati: postal je umirjen in mostograditeljski, prej intro- kot ekstroverti-ran, očetovsko odpuščajoč in dopuščajoč ter nič več principielen opozicionist. A bo že tako, da ta sprememba "v pristopu" gospoda Džej-džeja več pove o kompetentnosti in prioritetah samih medijev in njih novinarjev ter o strukturnih logikah aktualnega političnega sistema kot o pravi "naravi" bodočega prvega moža vlade. Obenem je ta "fotogenični" vidik le droben in relativno postranski element že tradicionalno vse bolj površinske, izpraznjene in personificirane politike. V vmesnem času seje parlamentarna kuhinja ogrela, iz njenih loncev in pečic ter skozi njene nape pa se vije gost, lepljiv in neprijeten vonj po svežem poslanskem mesu, starih ritualih komolčanja, kalkulacij in preizkušenega označevanja teritorijev. Najprej so se grebli za svoje mesto v krogu, potem pa so s "prstom v riti" spet ostali v Slovenski nacionalni stranki; potem ko se je Plemeniti Zmago Jelinčič od srede avgusta skoraj v vsakem medijskem pojavljanju v zameno za podporo v državnem zboru ponujal za ministra za kulturo, mu je - podobno kot nekajkrat prej gospod Janez Drnovšek, kot je omenil Plemeniti sam - prst v rit zabil tudi gospod Džej-džej. A da prsta ni povsem zarinil, kaže to, da je stranka nacionalistov dobila foteljček poleg predsednika državnega zbora - poslankam in poslancem bo predsedoval "humanist in demokrat", jezuit in zdravnik iz vrst SDS, podpredsedoval pa Sašo Peče, naj lepši retorik SNS, sicer proklamirani homofob in rasist. Nekje v ozadju in povsem stran od žarometov so v SLS, pri čemer ni jasno ali so z rezultati resnično zadovoljni ali pa vztrajajo pri iluzijah zato, da si lažje in bolje zližejo rane. Pri SLS je od letošnje pomladi jasno le, da se vidijo v republikanskem zboru in novi vladi. Podobno skrivaška je ZLSD, ki bi bila s kakšnim Pahorjem več in s ščepcem zgodovinskega spomina manj "zagotovo kompetentna in odgovorna vladna stranka", kot bi to lepo znal izjaviti novopečeni evropski parlamentarec in predsednik te stranke. Še največja enigma so v LDS, a najbrž zato, ker so bili donedavna tudi največji. Si predstavljate, da bi tudi LDS stopila pod okrilje gospoda Džej-džeja? Skupaj s Koalicijo Slovenija bi obvladovali dve tretjini državnega zbora, celo ustavo bi lahko spreminjali, a kaj ko je gospod Džej-džej domnevno preokupiran z iskanjem 49. glasu. Kot da nas bo ta glas rešil in popeljal v novo zgodbo o uspehu. Saj res: kaj je sploh na tem 49. glasu? Kaj jih ni za izvolitev mandatarja, vlade in večine zakonov zadosti že 46? Ne glede na to aritmetično nejasnost pa ljudstvu - hvala bogu -ni potrebno pretirano skrbeti, nenazadnje si je izvolilo svojega doslej največjega promotor-ja, zaščitnika in uveljavljalca. Le koliko referendumov bomo imeli v naslednji štiriletki? Mirsad BEGIČ gledališče (posvečeno bodi tvoje ime) ledališče je zame prav posebna stavba. VJT Taka posvečena, skrivnostna, domača, topla pa tudi vse nasprotno. Pa ne kar katerokoli gledališče. Najrajši imam tega, našega, jeseniškega. Zame ima posebno patino, okus po mladosti (ki nikakor ni minila), definitivno pa tudi po delu, spoznavanju in odraščanju. Pa tudi po jezi. Zakaj? Ker imam včasih občutek, da leta obiskovanja te "stavbe" nimajo nikakršnega pomena. Verjetno si, dragi bralec, sedaj pomislil na egotrip. Pa nisem imela v mislih tega. Ne govorim o potrebi po slavi, prepoznavanju in trepljanju po rami v stilu "kar tako naprej, super si, najboljša ...". Govorim o preprosti potrebi po tem, da se učim Po drugi strani pa mislim tudi, da lahko kaj pokažem, da gledalec lahko od mene (oziroma mojega lika) dobi izkušnjo, da mu lik (=del sveta) lahko približam. Gledališče je zanimiva reč. Prav vsi segmenti tega medija so zanimivi in potrebni. Začnimo najviše, pri profesionalcih. Ti so se v zadnjih letih ločili na tiste v nacionalnih gledališčih in tiste pri zasebnikih. Prvi se gredo t. i. visoko kulturo, ki ni razumljiva vsakomur, saj vsem ni niti blizu. Drugi pa poskušajo ravno obratno, zapostavljen gledališki medij približati posamezniku, preprostemu človeku, ki bi se po napornem delu rad odpočil in nasmejal. In jim uspeva; znani igralci, preprost, komičen zaplet, srečen ali vsaj posrečen konec, "Ja, fletno je bilo," ob odhodu in znan režiser si lahko oddahne, njegova predstava je segla do ljudi. Potem pa so tu še amaterska gledališča, ki se ob poplavi profesionalnih in t. i. instant gledališč v zadnjem času zapostavljena prebijajo iz sezone v sezono, napol brcajoča v temo, napol sprta med seboj (v stilu konkurenca je sicer zdrava, vseeno pa neumna). Tudi ta gledališča lahko razdelimo na t. i. vaške odre, ki navadno pripravijo eno predstavo na leto, kakšen recital, proslavo z dramskimi vložki, sicer pa v zadnjem času predvsem posojajo svoje deske profesionalnim kolegom instant gledališč; in "amaterska repertoarna" gledališča, ki vpisujejo abonmaje, imajo več produkcij letno, zavidajo profesionalcem in v želji po gledalcih najemajo znana imena iz sveta gledališča, ki naj bi privabila publiko, ter prav tako posojajo svoje deske. V obeh slednjih sodelujejo entuziasti, ljudje, ki vlagajo svoj prosti čas, denar, energijo in predvsem sebe v teater. In to polprostovoljno, ker gre za odvisnost, ki je zmes egotripa, adrenalina in čiste ljubezni. Nacionalna gledališča in vaške odre bom pustila ob strani, ker so za to kar hočem izraziti rahlo odvečna. Začela bom pri instant gledališčih. Ne vem kje sem prvič slišala za to oznako. Interpretiram si jo kot nekaj, kar je hitro, okusno in za množično uporabo, torej ne preveč zahtevno. Nikakor torej nekaj slabega ali škodljivega, le dostopno. In tudi razumem filozofijo; kruha in iger, smeh, občutek elitizma, s televizije znane obraze, profesionalno igro in sprostitev (najverjetneje sem izpustila še kaj pomembnega). Ampak gledališče naj bi tudi vzgajalo gledalca. Pa ne mislim sedaj na podiranje tabujev in filozofsko - ideološke razprave na odru, ampak na to, da gledalcu ponudimo vedno več, da postane zahteven, da spozna razliko med dobro predstavo (ki ni odvisna od števila šol igralcev, niti od imenitnosti scene ali kostuma, niti od prepoznavnosti sodelujočih), popolnim nategom in med tistim vmes. Predstava je lahko profesionalna v vseh pogledih, pa ji še vedno zmanjka "tisto nekaj", kar naj bi "vzgojen" gledalec prepoznal. Gledalci nismo neumni. Slejkoprej se naveličamo stvari, delanih po istem principu, ki nam ne nudijo več niti najmanjšega intelektualnega izziva, in humorja na prvo žogo z elementi smešenja t. i. posebnežev (debeluhov, homoseksualcev, pripadnikov drugih narodnosti ...). Kdo se boji "vzgojenih" gledalcev? "Amaterskim repertoarnim" gledališčem ostane vloga slednika, saj so jim vlogo dostopnejše gledališke umetnosti spodnesla instant gledališča. Tisti gledalci, ki so v amatersko gledališče hodili na sprostitev, so se sedaj navezali na zmes lahkotnosti amaterskega in "slavnih" imen profesionalnega gledališča. Slediti profesionalcem pa je težko, če ne nemogoče. Ovira nastane že pri financah, kar pa se včasih lahko nadoknadi z entuziazmom. Ampak najverjetneje bi morali ponuditi nekaj novega, drugačnega, takega, da se bodo gledalci v amatersko gledališče (spet) vrnili, po nekaj kar jim instant gledališče ne ponuja. Je pa "drugačna" pot tvegana. Lahko se opečeš, zmotiš, narediš napako. To pa stane. Sponzorje v tem primeru zapraviš. Zato se počutim ujeto in jezno. Staro, preizkušeno je neuporabno, novo pa tvegano in predrago. Lansko leto smo za "svojo" predstavo semiuspešno sponzorje iskali v jeseniški občini in okolici. Ponudimo jim lahko zgolj nekaj znanja, entuziazma in vstopnico za predstavo. Le nekaj jih je s tem zadovoljnih (hvala!). Imamo pa mlad, drugačen pogled na stvari in željo po izkušnjah. Naj odnehamo, odidemo drugam, naj sanje dosanjamo drugje? Jeseniška, zaspana logika s primesmi bega možganov. Morda se zdi, da sem iz same zavisti instant gledališča postavila v negativno luč. Pa ni tako. Pravzaprav vse ustvarjalce spoštujem in razumem in nikakor ne obtožujem - vsa čast jim! Instant naj ne pridobi negativne konotacije, ker nočem posploševati. Kultura ni bogata mati, instant gledališča pa so (baje) vir solidnega zaslužka - pa smo spet pri denarju. Nikakor nočem, da bi se napisano razumelo kot "strokovna" kritika, ker to ni - manjka mi izkušenj in kontinuiran pregled nad tematiko - je le mnenje in razmišljanje. Pa tudi "amaterskih repertoarnih" gledališč ne želim kritizirati ali zmanjševati njihovih uspehov in pomena. Nasprotno, spoštujem pot po kateri so hodila, menim pa, da potrebujejo nov cilj, saj zgolj "želja po nastopanju" ni dovolj, ker ne sodi v logiko potrošniške družbe. Nikakor ne trdim, da je "naša" pot edina prava, vendar pa tudi mladi potrebujemo prostor, da uspemo, ali pa, da se učimo na (lastnih!) napakah. Se bomo morali takrat, ko mladostne zagnanosti in svežega pogleda ne bo več, ko bo ostala le še vdanost v usodo in dokazovanje svojega prav novi (spet drugačni) generaciji? Gledališča na dobra in slaba ne delijo imena in priimki, žanri in vrsta elite, ki tja zahaja (ali ne). Dobro gledališče je po mojem mnenju tisto, ki mu verjamem (in ne tisto, ki se bo zanašalo na učinek "cesarjeva nova oblačila") in ki se razvija v več smeri. Uspešno gledališče pa tisto, ki svoje gledalce ohranja in privablja nove, ustvarjalcem pa lahko da priložnost, da slednje zagotovijo. Mladi iščemo svoj izraz in svoj prostor v svetu velikih. Boj je težak, mladost (za ve-čino=neizkušenost) ovira, ki ti jo očitajo, pa vseeno zahtevajo, da jo "odraslo" izkoristiš. Naj končam z besedami človeka, ki je spreminjal zakonitosti tedanjega gledališča, jezika, kulture. Je že vedel o čem govori "Ves ta svet je oder in moški vsi in ženske le igralci ..." (W. Shakespeare). Sicer pa "show must go on (and on, and on ...)", an! Neja Šmid Piše: Faila Pašič - Bišič ivljenje je prekratko, da bi lahko v njem igrala koga drugega. Je pač takšno, da se nenehno spreminja. Tudi moje se je ... na bolje. Izzivam sebe in svoje življenje, a vendar v življenju znam početi tudi normalne stvari. Ne glede na moj zunanji videz. Sem pokrita, da se razumemo. Pravijo, da sem nora. In to tako lepo zveni, kot bi bila norost naj višje priznanje na svetu! Bodi dovolj drzen, prestopi Rubikon in sledi svoji intuiciji. Ali pa ostani doma in zlagaj nogavice po parih. Po svoji miselnosti in usmerjenosti sem kozmopolit in nikoli ne dovolim, da bi mi kdor- koli zbudil dvome o lastni vrednosti in zunanji podobi. Lepota postaja globalizacijska grožnja. Decembra 2002 je malezijsko ministrstvo za informiranje prepovedalo objavo oglasa za neko avtomobilsko znamko v kateri je nastopal Brad Pitt. Oglas naj bi bil poniževalen do Azijcev, ker jim je vsiljeval pojem zahodnjaške lepote. Sem aktiven član pri projektih za razbijanje predsodkov. Od poraza, do poraza, do končne zmage! Vprašanje je le, ali sem si za končno zmago izbrala pravo pot. Živim na tem magičnem koščku sveta, kjer je to mogoče. Jesenice so specifičen kraj za ustvarjanje takih projektov. In to moram maksimalno izkoristiti. Prejšnje leto (2003) smo v sodelovanju z Ljudsko univerzo Jesenice izvedli projeke proti medverski nestrpnosti na osnovnih šolah. Ena izmed jeseniških osnovnih šol nas ni želela sprejeti. Ne bi rada nikomur nič očitala in ne mislim nikomur nič očitati, nisem za to kompetentna. Hočem samo svariti pred napačno usmerjenim mišljenjem ali generaliziranjem. Za to pa imam vso moralno dolžnost. Če bom hotela preživeti, bom morala biti ustvarjalna. Ne samo v znanosti, tehniki in umetnosti. Tudi politično. Majhna sem. In zato moram biti ustvarjalna. Veliko več se moram truditi, da bi dosegla ekvivalentnost podobe z mojim rojstnim datumom. Veliko več moram pokazati in dokazati, da bi me označili z etiketo "normalna". Moj prijatelj Ibrahim iz Malija me ob vsakem srečanju spomni, da nikoli ne bova mogla skriti svoje identitete. On zato ne, ker je temnopolt, jaz pa zato ne, ker sem pokrita. Ne vem zakaj bi jo morala skrivati? Zaradi vprašajujočih in bizarnih pogledov mimoidočih? Vse to opažam, ne da bi v kogarkoli strmela. In vendar se sprašujem, kakšen neki je moral biti Slovenec Brižinskih spomenikov ali Trubarjevega časa? Ali bi se današnji Slovenec hotel istovetiti s Slovencem pred 400 leti? Kdo sploh sem? Sem to kar sem in po najboljših močeh se trudim biti še boljša. Vsakega, ki mi pride naproti, odprto in brez vsakršnih iger sprejmem z ljubeznijo. Nimam niti najmanjše želje biti kdorkoli drug, kajti vse nas žene isti zakon - življenje. In vendar si ne jemljem pravice, da ocenim svoje življenje za dobro ali slabo. Podkrepljena z vso moralno podporo svojih staršev veselo nadaljujem svoje življenje. Z rogovi na glavi. Aja, pardon. Z ruto! juliana in etični kodeks vlade 30.11.2004 /■<1 elotna slovenska nova vlada je nedavno, V^ 26. 11. '04, podpisala Etični kodeks vlade, ki se v eni od alinej glasi: - Z javnimi sredstvi, ki mi bodo zaupana v okviru mojih pooblastil, bom ravnal gospodarno, tako da bo z njihovo porabo dosežen cim boljši učinek. Zgodba Juliane Izvir Juliane je tisočletja napajal Savo Dolinko in nihče si ga ni bil lastil 'zase'. Ideja enega (Teos Perne) in kapital 'investitorjev' sta začela 'projekt Julijana', a dobiček iz izkoriščanja Juliane je sprožil spor med Občino Jesenice in Pernetom & co, saj je občina, po mnenju Perneta, zahtevala prevelik delež zase. In prav tako obratno. Do Zakona o vodah (2002) se med seboj tožeči stranki nista mogla dogovoriti o razdelitvi izplena iz Julijane. In podjetje Julijana je crkavalo. Zakon o vodah je tisočletje nikogaršnjo oziroma skupno naravno dobrino 'začaral' v lastnino vlade (države) in nenadoma ne Perne ne občina ne lokalni ljudje ne medvedi niso imeli več pravice do uporabe Juliane. Tako Občina Jesenice kot Perne kot upniki (nategnjeni invistitorji) so ostali tako brez brez 'osnove spora' - pravice do upoarbe vode. Brez obratovalnega dovoljenja. In brez dobička. Država danes, preko MOPE. izključno pravico nad uporabo Juliane, in s tem Juliano, prodaja 'najboljšemu' ponudniku. Med drugimi ponudniki je tudi mednarodna korporacija Nestle. In sledeč cingljanju denarja, bo Juliana najverjetneje začela teči proti težnosti, v Švico. Država, Občina, ljudje & corporations Korporacije niso humanitarne ustanove. Sledijo le izplenu in za seboj puščajo puščavo, kar odzivi na njihovo 'dobrodelnost' po svetu jasno kažejo... Nestle si od izčrpavanja Juliane obeta velik izplen, drugače bi je prav gotovo ne kupoval. Plačilo za nakup koncesije za Julijano, je v primerjavi z izplenom, ki ga korporacija pri- čakuje, torej prav gotovo zanemarljivo. Preprosta računica nam torej pokaže, da bodo imeli Nestlejevi že tako in tako bogati delničarji od Juliane velik dobiček in si prav gotovo že manejo roke. Vlada Slovenije bo dobila le manjši kos (le plačilo koncesije) od celotne torte, občina Jesenice le toliko, da 'drži gobec', prebivalci Slovenije (lokalno ljudstvo) pa bodo žejni prepeljani čez vodo. Vse kar bodo dobili, bodo višje položnice za vodo. Med ljudmi pa se plazi vprašanje: - Ako ima dobiček korporacija, zakaj se tega dobička brani država? - Ako vlada vodo, namesto dajo poceni proda predartorski korporaciji, upravlja skupaj z lokalnimi ljudmi sama, bi ne bil dobiček cela torta? - Je država nesposobna sama voditi Juliano? Jeseniški župan Boris Bergant meni, da bi jeseniška občina sama težko zmogla 5 milijonov evrov kot investicijo za Julijano, a mogoče bi celo šlo, ko bi ves ostanek proračuna 10 let vtikali le v ta projekt. Toda občina, po njegovih besedah, niti ne more kandidirati za pridobitev koncesije. "Država pa bi koncesijo prav gotovo lahko obdržala sama, ne vem pa, zakaj je ne. Vprašajte njih." 5 miljonov evrov je ogromno za posameznika, veliko za občino, malo za državo, drobiž za Nestle. Glede na očitno možnost veliko večjega prihodka za Slovenijo, občino Jesenice in lokalne ljudi, ako z Juliano dejansko upravlja lokalno ljudstvo skupaj z vlado, je vsako oddajanje koncesij mednarodnim korporacijam povsem skregano z logiko dobrega gospodarja, proti-državno in proti-slovensko. Torej v popolnem nasprotju z Etičnim kodeksom vlade. Ljudje sprašujemo sebe in vlado: - Zakaj nenadoma ne moremo s svojo vodo gospodariti sami in so le tujci dovolj dobri? Zakaj bi lokalci ne stopili skupaj, sami postali solastniki in Juliano upravljali sami? - Koliko (.......) je celoten 'možen izplen' Juliane, na podlagi katerega se ugotovi cena (...) koncesije (izplen vlade pri prodaji naše vode ), koliko % dobi iz te kupčije dobi občina in koliko % bo po vstopu multinacionalke svojim volilcem, Jeseničanom in celi Sloveniji, vlada povišala ceno vode? Vlada pa je tiho. A z odločitvijo vlade (MOPE) o podelitvi koncesije bomo videli, kaj torej pomeni in koliko časa drži podpis politikov. In tudi to, ali je vladi res vseeno za vodo in ljudi Slovenije in smo zanjo tako ljudstvo kot slovenska dežela le še 'kolateralna škoda' na poti izplena multinacionalk. Miha Jensterle cmense@volja.net 5 LU N H CL D h* IZ) 6) C O -O "D O E o *+- E >v» ‘o* -X 0) c o 4— IZ) o c E JO -K 0) L. "O L. o c o +“ “ IZ) >o O "a t> >w .h > iz) O 0 O u > 'E o w -X IZ) = § 1 § ‘E £ 3 •—> +- jfc) O O O Ol L. »I; D +-- O n o “O L. -K V) o GL o < y h Z y O UJ m >-2>S2 K ui ui 2 I >>1 g Z Sate g 5 ¥ SC, gga 1 r\M , 1 1 1 H _ Kdo pravi, da samo šimfam! brca 12 grega urbas na poti v torino rega Urbas je eden uspešnejših jese-VJ niških športnikov. Da je za uspeh treba trdo delati, se dobro zaveda. Zato smo ga povabili na pogovor s kratkimi vprašanji in kratkimi odgovori. Pogovor je nastal pred Gregovim odhodom na trening v ZDA, na začetku oktobra. Kdo je Grega Urbas? "Najprej sem športnik. Dan brez drsanja bi bil prazen, saj bi hodil le po kafičih in imel še manj denarja kot ga imam, podobno kot ostala mladina." O začetkih "Najprej je drsala sestra. Ker jo je mama vozila na trening sem šel z njima, da ne bi sam ostajal doma. Mama je s seboj vzela tudi moje drsalke, tako da sem v času, ko je sestra trenirala, drsal ob ogradi. Ko sem tako drsal meje opazila prva trenerka Mojca Kurbos, ki me je povabila na trening. Tako se je začelo. Že naslednjo sezono (leta 1990) sem osvojil naslov takrat še republiškega prvaka v moji kategoriji. Nato sem v vseh kategorijah osvajal naslove državnih prvakov, tudi v članski." O ambicijah "Olimpijske igre 2006 v Torinu. Za Salt Lake city sem bil že uvrščen na igre, a me slovenski olimpijski komite ni potrdil za tekmovanje, zato sem ostal doma. Ko sem gledal otvoritev teh iger, mi je bilo zelo težko, zato sem sedaj odločen, da se na olimpijske igre v Torino uvrstim takole" (Grega tleskne s prsti, op.p.). Kaj zahteva vrhunski šport? "Veliko odrekanja in malo prostega časa, predvsem takrat, ko sem hodil v šolo." O Jesenicah "V zadnjih letih so se spremenile na boljše, čeprav bi bil vesel, da bi zgradili še eno halo. Slišal sem, da so takšni načrti. To bi pomenilo še več treninga, vendar bo zame to že prepozno. Ne bo pa prepozno za mlajše. Ko se vrnem na Jesenice in vidim gore je zelo lepo. Počutim se domače, ker je drugje povsod le ravnina." Kakšen je delovni dan drsalca? "Ponavadi treniram že ob sedmih zjutraj. Trening traja do osmih. Potem grem domov, da si odpočijem. Naslednji treninga imam ob dvanajstih in traja do pol dveh. Po kosilu spijem kakšno kavico, ob šestih zvečer pa se začne kondicijski trening, ki traja uro do uro in pol. Sedaj se odpravljam v ZDA v Philadelphio ne enomesečni trening." Zakaj prav v ZDA na trening? "En razlog je ta, da lahko na ledu treniram od devetih do petih popoldne vsak dan. Tudi na kosilo grem v drsalkah. Do enih delam na drsanju in programu, od enih naprej pa vadim skoke. Trikrat na teden bom šel po treningu še v fitnes. Drugi razlog pa je študij športnega menedžmenta." Bosta šola in trening šla skupaj? "Zavedam se, da bo težko. Za kolidž bi dobil štipendijo, del šolnine in zavarovanj pa bi moral kriti sam. V ZDA je drsanje bolj razvito, tako da bi tudi s poučevanjem mlajših lahko dobro zaslužil. Pri zbiranju sredstev pa mi pomaga zveza drsalnih športov, manjši del prispevajo še starši." Za konec pa še moto, ki Grega vodi na drsalni poti "Uživati čimveč življenja iz dneva v dan." Blaž Račič Svet podstrešja, prazna soba, neko mesto. Sam sedi. O, dandanes vsi smo srečni -Buda stisnjenih pesti. Odrešitev, ideali? Larifari, tega ni! Vse, kar je, nam pooseblja Buda stisnjenih pesti. mo mlada rock skupina iz okolice Bleda, ki si še utira svojo pot na glasbeno sceno. Skupaj smo od leta 2002. Veliko damo na izvirnost in originalnost, čeprav smo sami začeli s preigravanjem drugih bendov. V zadnjem času pa se posvečamo predvsem avtorski glasbi. Na glasbenem natečaju "Rock mladim", kjer so naše demo skladbe izbirali izmed 62 skupin iz cele Slovenije in tudi Hrvaške, smo dosegli uvrstitev v finalni predizbor in dosegli 8 mesto. Na ta rezultat smo zelo ponosni, saj smo bili daleč najmlajša prijavljena skupina in posledično tudi najmanj izkušena. V prihodnosti si želimo nastopati in se predvsem kvalitetno predstaviti ter ustvariti mnogo avtorskih skladb. Swallow down smo : Anja, Staš, Matjaž, Tilen Kontakt: 040 321 012 Tilen bobnar težkega kalibra Pripravil: Gašper Habjanič eno besedo simpatičen, pozoren, marljiv, pozitiven, predvsem pa odličen bobnar, ki nas nasmeji vsak trenutek znova, brez dlake na jeziku. Rodil seje 16. 08. 1982, oziroma pet minut pred polnočjo prejšnji dan, vendar seje pri umivanju in tehtanju zavleklo, tako daje uradno potrjena ura rojstva 00.30. Pridružil seje tričlanski družini z očetom Dušanom na čelu, ki gaje že kmalu po rojstvu navdušil z bobnanjem. Začel je igrati v pihalnem orkestru takrat Jeseniških Železarjev, sedaj Jesenice - Kranjska Gora, katerega vesten član je še danes. Novoletni koncert brez njega sije težko predstavljati. Nižjo glasbeno šolo je končal z odliko, malo , bolj mučen pa je zanj bil teoretičen del izobraževanja. Kmalu po končani osnovni šoli so s prijatelji ustanovili band Sleepvvalkers, s katerim je naredil precej začetnih kilometrov. Kasneje se je povsem posvetil glasbi, igral, snemal z mnogimi bendih, tako daje še za naziv bolničar - negovalec zmanjkovalo časa. Sedaj obiskuje 2. letnik srednje glasbene šole v Ljubljani, smer Jazz zabavna glasba, po duši pa pravi da je ROKER! Kot rednega člana ga lahko slišimo igrati v skupini Miss.Bee in Billy's private parking. Osebna izkaznica: Ime in Priimek: Jure Rozman Datum rojstva: 16.08. 1982 (Jesenice) Spol: moški Nebesno znamenje: lev Višina (cm): 181 (stagnira) Masa (kg): 111 (rahlo pada) Stan: glej maso Bendi: Sleepvvalkers, Jammin T Blues band, Supernova, Miha Rebernik, Andrej Šifrer & Eugene Headaway Bridges, Sausages, Sound Attack, Jadranka Juras, Tinkara Kovač, Riko in Piloti, Miss.Bee, Billy's private parking Idoli: Boštjan Gradišek, Dave Weckl, S tari ing Campbell, John Blackvvell Skupine: Dave Weckl band, David Bovvie, Christina Aguilera Album: Christina Aguilera, My reflection live Hobi: ples, grill, 1 x letno ženske Hrana: Chilli in ostale dobrote z žara Pijača: radenska, voda Šport: tek na malico, odbojka Film: Poslednji Samuraj, Trainspotting, South Park Bigger Longer & Uncut Dogodek: Rojstvo mojih nečakinj in nečaka Moto: "Moto je kul." medium tisk & design Zabreznica 53c, SI-4274 Žirovnica Tel.: +386 (0)4 580 50 20 Fax: +386 (0)4 580 10 65 medium@medium.si www.medium.si Tisk Oblikovanje koledarji rokovniki propagandne in poslovne tiskovine knjige revije brošure embalaža PRIJATELJ Si ti moj prijatelj? Ki obsojaš moje korenine, ne čutiš mojih bolečin, preziraš sliko mojega obraza. Si ti moj prijatelj? Ki učil si me sovraštva, ljudem krasti njihova imena, jih neusmiljeno zaničevati. Si ti moj prijatelj? Ko pogledam vate, te ne vidim, le dušo čutim, ki mi govori, govori, a vedno le laži. Si ti moj prijatelj? Ko iskal sem mir, ti le prepir, jaz nesrečen, ti ves presrečen. Ko spoznal sem, nisem verjel, a ti, ti si blestel. Si ti moj prijatelj? Ki želiš se me znebiti, zahrbtno smeješ se mi. Ne čakaj trenutka, ko trpel boš ti. Zato prijatelj, kreni na svojo pot. še to zaupal ti bom, posuta je s trni, ne stopi na njih, ker spoznal boš, da vse isto zaboli... Sead Mujič ozor, ud ideal! || Jaka muda" pomislim, ko že ne vem katerič v časopisu preberm, da tainta igralka ne mara svojega telesa oziroma telesnega izgleda. Punca ima lahko še tako optimalno simetričen obraz, lepe lase, idealizirano vitko telo, dva para povsem funkcionalnih okončin, zdrava je, mlada je, več kot solidno preskrbljena z materialnimi dobrinami pa še uspešna in ona - se ne mara. Ah, kakšna revica! In kako šele trpi, ko mora pozirati za časopise in revije, da potem mi gledamo njeno "grdoto"! Čeprav mislimo, daje to kar gledamo, lepo. To naj bi bila idealno lepa ženska. To je ena tistih, ob katerih tisoče "navadnih" žensk vsaj enkrat vsaj malo posanja, da bi bilo fajn takole izgledati in živeti. Za nesporazum ne gre kriviti ubogih zvezdnic in zvezdnikov. Ko se pritožujejo nad seboj, nam verjetno zgolj skušajo povedati, da so tudi oni "navadni" ljudje. Seveda nam tega ni treba posebej navajati, ampak mediji jih vztrajno prikazujejo kot punčico v očesu svetovne družbe, kot bisere v blatu, katerega tvorimo "navadni" ljudje. Kot nekaj, kar je preprosto treba občudovati - kaj bi sicer počeli? Nad kom ali čim bi se sicer navduševali, o čem sanjarili, se pogovarjali, komu bi si sicer prizadevali biti podobni? Dobro, ko človek odraste in se zamoti s svojim življenjem, se lažje distancira od idealov, katere mediji neprestano poudarjajo, ampak mladina ni tako "kul", kot bi ji to lahko pripisali. Razpetost med odvisnostjo in neodvisnostjo od Drugega, med ideliziranimi predstavami in dejanskim stanjem ter predvsem iskanje samege sebe prek primerjave - vse to je večinoma močnejše od vzgiba, da bi bil rosno mlad človek sposoben biti zvest zgolj samemu sebi. Še posebej dandanes, ko so množična (tako pisana kot elektronska) občila praktično nadomestila klasično avtoriteto, ki je potrebna v vzgoji - najprej kot steber, nato kot vodnik in nazadnje kot zadnja ovira, ki jo je treba preseči na poti v samostojnost. In avtoriteta ni nič drugega kot moč nekoga, da usmerja drugega. Za to seveda nosilec avtoritete potrebuje nekaj veščin in specifičnih lastnosti, predvsem pa je ključnega pomena to, da ga oseba prepozna kot avtoriteto. Ta se lahko postavi na glavo ali pa strelja - moči in spoštovanja nima, dokler se ga preprosto ne prizna kot avtoriteto. Da v življenju pri izbiri "vodnikov" nimamo vedno prostih rok, je dejstvo, a niti ne tako zelo napačno. Če bi jih menjali na pol ure, ker ne moremo najti "pravega", ne bi bilo nobenega haska. Toda ob propadu (ali pa preporodu, če ste optimisti) tradicionalnih vrednot so se zbegali tudi nosilci avtoritet, ker tisto kar je veljalo deset ali dvajset let nazaj, danes lahko ne velja več. Na kaj se opreti? Vsi skupaj smo prepuščeni iskanju novih temeljev ali smernic ... Zahodnjaško krojeni družbi vlada cela kopica bizarnih idealov, o tem ni dvoma. Z idealom v osnovi ni nič narobe. Je predstava o optimalni situaciji, h kateri stremimo. Za to, da se premikamo. Doseči ideal pa je poglavje zase. Seveda si lahko sami izberemo zase najbolj primeren ideal, ampak to zna biti prekleto težko, če smo kar naprej bombardirani z imeparitivi zgolj ene vrste. Biti lep, mlad in uspešen, recimo. Ja, ja, nič novega, boste rekli, ampak kolikokrat se v resnici razjezite, ko odprete svoje priljubljene časopise, revije, internetne strani ... in v njih vedno znova ter kar naprej srečujete po več prispevkov hkrati, ki poveličujejo lepe, mlade, uspešne ljudi ali njihov način življenja?! Le kako lahko vsi ti "fancy" utrinki "fancy" življenjskih stilov opisanih na "fancy" način koristijo "navadnim" ljudem, katerim so ti mediji večinoma namenjeni? Ne morejo! Prvič, ker so običajno daleč od realne situacije povprečnih bralcev, gledalcev, poslušalcev in drugič, od kod jim sploh ideja, da si vsi po vrsti tega res želimo?! No, saj v tem je problem - kot da jih to ne zanima. Se huje, s konstantnim vztrajanjem pri prevladi tovrstnih vsebin dobesedno ukazujejo, kaj je treba spoštovati, občudovati in čemu se podrejati! Da ne? Ja koga pa resnično briga, kakšno posestvo je nabavil Brad Pitt, s kakšnim senčilom se maže Jennifer Lopez, kaj zajtrkuje mis Slovenije ali na katerih otokih je tainta dopustoval tokrat? Ali njih briga kakšen podvig je bil za vas na primer plačilo položnice? Jih briga vaš delovni dan? Jih briga, kako ste rešili problem kurjega očesa? Ne, saj vas sploh ne poznajo! Zakaj bi potlej mi morali vedeti vse o njih? Ker smo mi mali brezvezneži - drugega ,kot to, nam mediji s tem ne sporočajo. "Poglejte, kako so oni fini, vau!" In pri tem grej o še korak naprej. Velike, pisane in dišeče revije, na primer, skušajo vzbuditi občutek, da smo tudi mi lahko "fancy", "kul" ter oh in sploh "in", če jemo to in to, oblečemo to in to, vadimo to in to, prav tako kot to počnejo oni ... In to, da vas morda dejansko zanimajo življenja zvezdnikov, je kvečjemu dokaz, da podlegate tem ukazom. Ampak ko zaprete revijo ali ugasnete TV, se spet znajdete v svojem resničnem svetu. Bistveno drugačnem kot je njihovo, se razume, takrat pa zazija vrzel, ki vzbuja komplekse. In s tem dokončno podležemo. Postanemo odvisni od idealov, ki nam jih vsiljujejo drugi. Idoli so nevarni toliko bolj, saj so poosebljen ideal. A o predvsem za mlade ključnem vplivu le-teh kdaj drugič. Za konec bi zgolj še enkrat spomnila na medijske lepotice, nezadovoljne s svojim videzom in za primerjavo pozdravila uspeh slovenskih paraolimpij-cev, katerim mediji ne posvečajo pol toliko pozornosti, čeprav so za svoj uspeh bržkone vložili vsaj še enkrat več truda, premostili še enkrat več težav in bili bistveno bolj vztrajni ter neomajni, da so uspeli - tako v športu kot v življenju na sploh! Zato pa - previdno z ideali. NI VAM TREBA živeti z občutkom manjvrednosti, sploh! Maruša P.S.: prihodnjič pa vse, kar vas zanima o življenju avtomehanika "Toneta Koširja" ! REINKARNACIJA ŠESTIH ŽIVLJENJ 1. Beli Muc, kaj delaš? Ližem sladko mleko. Človek mu zavida pa ga brcne v reko. 2. Mokri Muc, kaj iščeš? Košček svoje sreče. To bi hotel, klatež? Najdi pot iz vreče! 3. Muc ob cesti, rjav si! Kaj se je zgodilo? Rjava vreča, rjava re... Kh, ga je povozilo. 4. Pridi, dobri mucek, človek se dobrika. Spet preporod čaka muca mučenika. 5. Sivo mače v mestu, grob iz stiropora, kri na mehkih tačkah, ljudstvena folklora. 6. Orjaška bolečina grabi drobno bitje vsepovsod. Črni muc pretresljivo zavija -človek mu je prečkal pot. 7. Pridi k meni, mali muc, nekoč si bil moj brat. Mačji fant izteza roko- nihče ne umira rad. Doris brca wm ekje pri štirinajstih sem bila popolnoma na J.N tekočem, poznala sem vse omembe vredne osebe, poznala sem ključne podatke o njihovem življenju, skratka, poznala sem vse trače. Ja, sem imela tako obdobje, žal. Še pred tem, nekje pri desetih, mogoče že malo prej, pa me je zanimala politika. Vse tiste razpotegnjene seje CK ZKJ niso ostale neopažene. (Kratice namenoma ne bom napisala s celo besedo, saj menim, da bi tudi mlajši morali vedeti, kaj to pomeni.) A jaz sem imela na srečo le "trač obdobje", politiko pa še danes spremljam, večina pa ima "trač življenje", politika pa je itak preveč dolgočasna. Zase lahko trdim, da sem bila vedno precej politično osveščena, pa čeprav je to moje zanimanje večkrat povzročilo precejšnje neodobravanje. Resni ljudje navadno nismo zanimivi. Veliko bolj zanimivi so tisti, ki ti lahko v kateremkoli trenutku zdeklamirajo najnovejše VIP-jevsko obarvane novičke. Pa tudi zadnja kolekcija priznanega modnega kreatorja je veliko bolj interesantna od dolgočasnega predloga zakona, ki je pravkar prišel v parlamentarno obravnavo. Že v zgodnjem najstništvu sem imela sama pri sebi razčiščeno, kaj je pomembno in kaj je le mašilo. Šele v zadnjem času se mi dogaja, da te ločnice enostavno ne morem več potegniti. Ker je vse postalo eno in isto. Politika je rumena na vseh koncih, izgled je pomemben, ostalo veliko manj. A politični oder glede tega niti ni najbolj "orumenjen", na žalost je rumeno tudi vse ostalo. Da o slečenih pevkah brez posluha in talenta niti ne govorim. In ko je letos poleti vsa Slovenija govorila o domačem posnetku hrvaške pevke, meje pošteno zaskrbelo. Kaj je v nas, da se tako naslajamo ob vdoru v zasebnost, zakaj smo postali na prvem mestu voajerji, katerim je bolj od bistvenih stvari pomembno, kako se da dol neko znano žensko bitje? Zato, ker se bojimo, da nas tudi tu prekaša? Ali zato, da se naslajamo ob misli, da je na nekem področju kljub svoji slavi slabša kot mi? Name podatek, kaj neka znana oseba počne, npr. kaj je, kake muhe ima, ne naredi nobenega vtisa. A kaj, ko pripadam manjšini. Rumeni aspekt družbe pa ima še eno, zame popolnoma nerazumljivo razsežnost, ki mi gre zadnje čase vedno bolj na živce. Krog ljudi, v katerem se gibam, to stvar, tako kot jaz, navadno odklanja, a sem pred časom ugotovila, da jo podpira - strah in groza! - moj dobri prijatelj. Seks prodaja vse, ok, to vemo. A da vtakneš oprsja in ritnice prav v vsako reklamo, to pa je zame ne le neetično, ampak iz vidika kreativnosti tudi skrajno butasto. Samo za ilustracijo: obstajala je reklama za okna in tam je bilo telo, brez glave, le glavni poudarki ženske. Zdaj so to sličico umaknili. Hvala jim. On, moj prijatelj namreč, pa pravi, da to pač zagotavlja prodajo in je sploh ok. In slečene pevke so tudi zelo zaželene in oddaje, kakršna je vsak dan na eni izmed naših komercialnih televizij, tudi radi gledamo. Ni treba misliti, vse je lepo. Včasih pomislim, da bi bil on idealen državljan v nekoliko modernejši(beri: zaradi tehnologije še bolj grozljivi) različici države iz Orwellovega dela 1984. In ne, nisem neka zadrgnjena feministka, a če mislimo samo na videz, je vse ostalo nepomembno. Kritičnih državljanov pa modema država ne potrebuje. Potrebuje, in to krvavo, zabite potrošnike. Za konec še ena odtenek rumenega - nesreče. Ko jih spremljaš po TVju, te ne ganejo. Pokoli, tajfuni, umori, posilstva, vse smo že videli. Danes so nesreče popolnoma rumene, več žrtev in krutosti, bolje je. A nesrečo dojameš šele, ko se zgodi tebi. In ko z grozo gledaš, kako ti narasla voda uničuje stanovanje, ni več smešno. Pa čeprav je to, gledano globalno, nepomembna novica. Ni bilo žrtev, ni omembe vredno. Meni na srečo ni odneslo nič, čeprav je voda drla okoli bloka, v katerem živim. Sosednja dva bloka nista imela te sreče. In bilo je polno gledalcev, cela vas je prišla, vsi so gledali, pomagalo jih je bolj malo. In ko sem v gumijastih škornjih stala v blatni vodi na vogalu in gledala, kako je iz (nekoč) parkirišča trgalo asfalt, je do mene pristopil sovaščan mojih let, odrasel človek torej, in navdušeno govoril, kako je kul, da se tudi pri nas kaj dogaja. Seveda je kul, ko pa je njegova hiša visoko na nasipu. A pazi, dragi M., tudi tja kaj seže. Jerneja Kos P.S.: Ne vem, če ima sledeče kaj zveze s povedanim, je pa vredno razmisleka. Pred kakim mesecem sem kupila papagaja in verjetno je imel slabe izkušnje z ljudmi, saj se nas je zelo bal. Pa se je kmalu navadil in zdaj že cele dneve sitnari in kriči. A nekega jutra se jaz prikažem v rumeni majici in ptič ponori od strahu. Revež„ kije tudi sam rumene barve, je tako frčal po kletki, da bi se skoraj polomil. Meni pa nič jasno. Grem stran in ptica pride k sebi. Pridem popoldne v’ drugi majici in vse ok. Se preoblečem nazaj v rumeno - panika. Nauk zgodbe: Če ptič preveč sitnari, se obleci v rumeno in bo mir, ker bo ptič paraliziran od strahu oz. bo od tega umrl in bo potem mir za zmeraj. Ok, pravi nauk: še živali vejo, da je rumena barva nevarna. J .... po£ieJj.._.S°L-i A ljuvanje v sencih. Takoj sem pomislil, kaj seje dogajalo prejšnji večer. Praznina. Moj spomin je imel gromozansko luknjo. Zadnje, česar se spomnim je, kako smo šli v gostilno. Na ustih se mi je pričaral nasmeh. Maček. Počasi odprem oči. Tema. Kaj smo sredi noči? Poskušam prižgati svetilko. Roke mi ostanejo ob telesu. Pa še ta bolečina. Počutim se, kot bi na moji glavi krdelo sumoborcev igralo ragbi, med prekinitvami pa bi namesto plešočih brkih deklet imeli revijo valjarjev in druge gradbene mašinerije. Hud maček. Raje še malo zaspim, da ne bom obujal spominov na kosilo oziroma večerjo, če sem si jo privoščil. Smejim se s prijatelji. "Še eno rundo!" odmeva po zakajenem prostoru polnem stalnih pijancev in lahkih deklet. Neko dekle mi vneto razlaga, domnevam da nadvse zanimivo prigodo, in se koketno spogleduje z mano. Vidim, kako odpira usta, a ne slišim besed. Le nerazločno bučanje. Nato se začne smejati. Tudi sam se prisiljeno krohotam, daje ne bi užalil. Vse je tako neizostreno in megličasto. Hodim po pomolu. Čudno, saj sem doma v gorskem mestecu. Ob mojem boku sta dva znanca, ki ju nisem videl že celo večnost. Kažeta na čoln. Vsi trije se strpamo v malo leseno plovilo in odrinemo. Voda ima okus po ... ah, kaj pa vem ... slana zagotovo ni. Vse se razsvetli. Svetloba ni bela. Je samo zelo svetla. Predramim se. Kljuvanje ni nič manjše. Tema nič redkejša. Hrana se trudi prebiti iz telesa po požiralniku navzgor. Zakinkam nazaj v sanje. Levo, desno množica. Nimajo oblek, a niso nagi. Privzdignem roke. Obračam jih. Bledi prsti bolijo, ko jih krčim. Umaknem dlani. Obris postave mi teče naproti. Nekaj dviguje visoko v zrak. Pripravlja se na zamah. Vse bliže je. Spustim prestrašen krik in skočim vstran. Priletim v kalno grapo. Črna, zaudarjajoča zemlja. Pot na plan si pribori vitica. Raste, kot bi se ji mudilo. Nedaleč stran požene še ena. Povsod silijo ven iz črnega smradu. Vedno več jih je. Vrtim se. Povsod se bohotijo preteče rjave steblike. Ovijajo me. Boli. Ne morem premikati udov. Prišle so do vratu. Navzgor po obrazu. Prekrit. Srce mi razbija. Potim se. Zbegan kot preganjana žival. Poskušam umiriti sopenje. Razsvetlilo seje. Zelenkast soj mi pravi, daje dan. Odprem oči ... Nič. Odprem oči. Ne gre. Ponavljam si: Odprem oči. Um je voljan, toda telo ne uboga. "Pomanem si jih," pa bo bolje. Roke ohromele ležijo ob meni. Vsaj zdi se mi, da so poleg, če dobro pomislim, sploh ničesar ne čutim. Loteva se me panika. Vse, kar zaznam, je sumljiva zelenkasta toplina. Poskušam se zbrati. Prisluškujem ... Dobro, sluh je šibak, toda vsaj je. Še bolje, krepi se. Voh se vrne kot strela z jasnega. Jedek vonj po bolnišnici mi vrta v sinuse. Enakomerni piski poleg moje glave me spravljajo ob živce. Zaslišim trkanje ženskih salonarjev ob pod. Znana melodija mi pripleše v spomin. Tista spogledljivka je imela tako na mobilcu. "Želite, gospod doktor?" Vneto brskam po skritih kotičkih v glavi. "Še za tega poskrbim, gospod doktor. Zadnja doza kemikalij, potem pa je pripravljen." Kosilo, internet, e-mail, pijača, bar ... "Vem, da deset minut zamujam." Kaj je bilo po baru? Kaj ... "Da, insercija virusa v 42/2 poteka po pričakovanjih. Osebek je sprejel tujo DNK. "Zakaj mora biti ravno tu luknja? Daj pomisli... "Tokrat smo ga vstavili v žleze znojnice. pripravljen bo natanko takrat, ko ga boste rabili. Poskrbite samo, da se bo čim več rokoval. Heh, sicer ga bodo malo gledali postrani zaradi potnih dlani, drugače pa je popoln." Začutim spone, ki se zažirajo v zapestja. Pisk oznani konec pogovora. Plitvo diham, ko obračam razbolelo pest. Dva koraka bliže. Ostra bolečina v rami. Gašper Kokot krona Dan na dan, novice iz sveta: "Dober večer, spet katastrofa! " Gledam in poslušam, peklenske muke ob tem skušam, le kako naj to obvladam, le kako naj jim pomagam?! Teh nesreč je že preveč, Žalosti ne čutim več! Že zato, da ne znorim, odmislim grozo, otopim ... Ko spet zaslišim glas kot prej: "Želimo vam lep večer - še naprej!" . Maruša i l f iii ! ' MII • m ‘i * V • * v ’ * '• • v V * ' > * * i 4« • • • • *• /uuba seje f tet (J, pUcjpM^L. OD biče (j križanka gk POTRESNI VAL EP HELENA OBLAK NOVO MESTO SAMO- GLASNI- KA 20.IN 15. ČRKA ABECEDE NAUK O KOMUNIKAC NIZMIH ■ NAZOR- DEDALOV NA SIN PRED- g STAVA LJUDSTVO JADRANSKI OTOK SVEČENIK FRIGUSKE BOGINJE KIBELE MEKE- TANJE TROJAN- SKI KRALJ DEL ROKE TISK. MREŽA GL. M. PERUJA ANJA ZAVAD- LAV BARVA KOŽE UPRAVNI ODBOR STARO IME ZA CINKOVO RUDO NJORKA ANTON TER- STEN- JAK NAUK O GIBANJU IZSTRELKOV VEZNIK SMUČARKA KONTI- NENT TER TJA Ž. IME ALTERNA- TIVNO (KRAJŠE) ZNAMKA MAKAR- SKA RUSKI VELE- TOK VODNA ŽIVAL ANDERLIČ POHIŠTVENI CENTER VGRAZU SANJE MESTO OB DONAVI RAŠO NES-TEROVIČ PORTU- GALSKO OTOČJE VELIKA ČEŠERI- KA REKA V MAKEDONIJI ROLOG ANDREJ PUŠČAVA OB TIHEM OCEANU TONE KONO- BEU ČAROBNO MOŠKO SNOV, KI DAJE ENERGIJO MEHKA KOVINA VOJAŠKA ZVEZA BRAJ KOVIČ ZNAMKA TOVORNEGA VOZILA TEKOČA MAŠČO- BA MESTO V AVSTRIJI NEPROFE- SIONALEC VRH V KARAVANKAH GOROVJE V ZAH. MAKEDONIJI OTOK OB ZAH. OBALI ŠKOTSKE ŠVEDS- KI DISKO MUSLIM. MOŠKO IME ANDRE MAL- RAUX KARL MAV DOMAČE IME GR. OTOK ARGON PREMER KROGA KATRAN SAMO ANDRE AGASSI ŽENSKO IME SPRETNOSTNA TELO- □ ALFRED OERTER DRUGI OČE HR. IGRALKA NINA 4. SAMO- GLAS- NIK ■ PREVOZNO SREDSTVO NAZIV ZNAM- KA KLIME DREVO lTrPno STENA MESTO V JADRNICE BES EGIP. BOG SONCA I! ALPINISTIČNI ODSEK BERGANT LJUB- LJANA SANDER OSTROV- VEČJI HRIB- ČEK | IRAN. NOMAD. PLEME ■ OTO PESNER MARI- BOR i KLINAR JERNEJ TOMAŽ DOMI- CEU Križanko s pravilno rešenim geslom pošljite na naslov: PP 10, Jesenice. Izmed prispelih rešitev bomo iz rebali tri praktične nagrade. Imena nagrajencev bodo objavljena v naslednji številki časopisa Brca. eč let traja, da nadobudna skupina doseže radijsko predvajanje. Običajno. Še posebej, če gre za obstransko alternativo, kot sta punk in metal ter njuni križanci in izpeljanke. Ušesa poslušalca je treba negovati in agresivni ritmi niso reden gost na radijski valovih. Treba je seveda paziti tudi na komercialno noto, ki narekuje hite. Vseeno prostor za obrobje obstaja. Glasbena Gverila pretresa frekvence Radia Triglav (96.0 MHz) vsak petek ob 21.00. Manj znane melodije še manj znanih izvajalcev. Slišati je mogoče tako domače skupine, ki so šele posnele prvi demo. kot tiste, ki so že izdale zgoščenko. Da le kljubujejo ustaljenim tirnicam in pihajo svež veter v glasbena jadra. Vse skupaj je začinjeno še s tujimi zasedbami, ki mogoče v inozemstvu žanjejo izjemno slavo, a so pri nas iz tega ali onega razloga ušle uhljem širše javnosti. Petkovi večeri so tako namenjeni malo drugačnim pogledom na pojem glasba. Eni te poglede krstijo za ropot, drugim so način življenja. Pomembno je, da se nakažejo možnosti za širjenje ustvarjalnosti. Če mogoče danes babica godrnja, ko vnuk s prijatelji drgne kitare v garaži, bo jutri lahko to njegov kruh. Ob primerni vzpodbudi in podpori. Glasbena Gverila se trudi ubirati to smer. Genialnosti se vedno najprej pojavijo na obrobju, le izbezati jih je treba. ti' X »k Gašper Kokot ’ 1 L M -f=ččiit< . domenca.com .■■■prijazne internet rešitve.— Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice Dobrodošli v našem lokalu! ffi p; M Mm i Ivi# m m ^ m ™l s u »P. I ■I"1! lS^, /*=C:1 ■ 1 \ C) / ■ JI www.ab3nka.si