Dranimo domaCe vinogradnišfto! Položaj slovenskega vinogradništva je jako težak, od leta do leta težji. Obdelovalni stroški naraščajo v takšni meri, da jih kmetje ne zmagajo več. Za letos je pričakovati še večjo porast teh stroškov, ker se obljublja vsled podraženja bakra podražitev modre galice ^a več kot 50%. Kmet bi mogel prenesti povečane stroške in razne dajatve le v slučaju, da bi v isti meri tudi porasle cene vinu. Naši vinogradniki so res pričakovali, da se bo letos cena vina zvišala tako, da bi bila v skladu s stroški in izdatki vinogradništva. Pa so zopet bili varani. Cene so ostale primeroma nizke, odjemalcev ni. Tako narašča kriza našega vinogradništva, ki ni toliko kriza proizvodnje, kot kriza prodaje. Naša vina so izgubila svoje tržišče v inozemstvu, osobito v Avstriji, ki se je zaprla proti uvozu naših vin s kitajskim zidom visoke carine. Izgubljajo pa tudi vedno bolj in bolj svoje tržišče v tuzemstvu in celo, kar je nadvse čudno in abnormabio, v lastni slovenski domovini. Vedno bolj se morajo umikati pred bolj cenenim vinskim pridelkom, ki se uvaža v našo pokrajino iz drugih krajev naše države. Tako se na primer v Mariboru popije več banatskih in dalmatinskih kot domačih slovenskih vin. Dobiček od takega uvoza imajo gotovi vinski trgovci ter gostilničarji, škedo pa vinogradniki in konsumenti, ljudje, ki morajo takšno vino piti. Kakšno vino se uvaža k nam iz drugih krajev, dokazujejo oblastvene zaplembe uvoženega vina, ki se dogajajo od časa do časa. Pred leti se je takšna zaplemba izvršila v Ljubljani, nedavno pa v Mariboru. Kletarsko nadzorništvo v Mariboru je namreč pred nekaj dnevi zaplenilo na mariborskem kolodvoru več ko 6 vagonov vina, pripeljanega v Maribor deloma v cisternah, deloma v velikih sodih. Dva vagona vina sta dospela iz Banata, štirje pa iz Dalmacije. Uvozili so ga nekateri vinski trgovci, večinoma pa nekateri gostilničarji, pred vsem lastniki dalmatinskih kleti. Vino so namreč preizkusili in našli, da ne odgovarja zakonskim predpisom, da je pomešano s špiritom itd. Strokovni odbor za oceno vina je vsled tega odredil zaplembo vina, lastnike vina pa je kletarsko nadzorništvo javilo državnemu pravdništvu. Končno sodbo bo izreklo sodišče. Ta slučaj razsvetljuje z bengalično lučjo naše razmere. Oblast je bila prisiljena zapleniti velike količine vina: več ko 60 tisoč litrov. To vino je takšne kakovosti, da ne odgovarja ^akonskira predpisom. Ako bi mesto teh 60.000 litrov slabega, zdravju škodljivega vina prišlo v razprodajo 60.000 litrov našega domačega dobrega vina, kakšna dobrota in korist bi to bila za pridelovalce vina in tudi za tiste, ki vino pijejo! Oblast naj energično postopa vselej in povsod ter naj skrbno gleda ne samo na prste, marveč pred vsem v sode gotovim vinskim trgovcem in gostilničarjem, pa bo uvoz slabega in kvarnega vina kmalu ustavljen. Ni res, da bi moral vsled špekulacije dobičkagladnih vin6kih trgovcev in gostilničarjev propasti domači kmet-vinogradnik in hkrati na zdravju trpeti škodo konsument (pivec) vinal