NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič ST. 18 - LETO 5a - CELJE, 6. 5.1999 - CENA 280 SIT Urednica NT Milena Brečko Poklic JJETNIK BALKANSKE VOJNE »Srbski narod poje, jaz pa jočem nad njegovo usodo.« pravi v intervjuju na strani 3 beograjsici nadšicof dr. Franc Perico. usluge samo za izbrance V celjskem lokalu Vegas se je dogajalo vse kaj drugega kot varietejski program. stran 30. ZADEVA BERISHA V PRESOJO SODIŠČU stran 31. Vodne nimfe spijo na Icolesu ivialo je še starih kmečkih mlinov, kjer mlinske kamne vrti voda. Reportaža na strani 17. JABOLKO NE PADE DALEČ OD DREVESA V kroniki s Celjskega zdravniki in njihovi sinovi. Stran 48. POGLEJIVIO-POJEJn/IO V akciji Novega tednika vas v soboto. 29. maja. vabimo v Prekmurje. med štorklje in vinograde. Prijavnica na strani 15. i I SCALA ZARJA VAM PODARJA VEČ KOT HLAČ Z vozičicom Avstraliji Invalid Mirko Lebar je prevozil tisoč kilometrov avstralskih prostranstev. Stran 19. MODRI TELEFON: 0609620133 Podrobnosti na Strani 2 ^%^^^Vfcw 2 ROeODKI Petmilijarclni proračun Svetniki pritrjevali občinskim strokovnim službam, da je bila sestava letošnjega občinskega proračuna pravo umetnost »če hočemo v Celje vsaj nekaj denarja, ki ga s poseb- nimi razpisi ponujajo mini- strstva, moramo sprejeti pro- račun. Smo v maju, večina razpisov pa je zaključena do konca junija, zato se tako mudi,« je utemeljeval odloči- tev za sprejem odloka o le- tošnjem proračunu po hi- trem postopku celjski župan Bojan Šrot. Svetniki so sicer najprej sprejemanje po hi- trem postopku zavrnili, po razpravi in posvetovanju svetniških skupin pa se je izkazalo, da bistvenih vse- binskih pripomb ni in so v torek proračun vendarle sprejeli po skrajšanem po- stopku. Za denar, ki ga želi občina za posamezne projekte prido- biti z razpisi, je namreč potre- ben tudi delež občinskega so- financiranja, vendar pa je pred sprejetjem proračuna vsaka izjava oziroma zagoto- vilo o sofinanciranju brez pravne osnove. V Celju so zato presodili, da velja podpreti župana Šrota, ki je najbolj glasno vztrajal pri hitrem sprejemu proračuna, katerega posamezne postavke pa so bi- le dodobra pretresene že na sejah posameznih odborov mestnega sveta. Na prihodkovni strani se bo v občinski blagajni letos zbra- lo 5,042 milijarde tolarjev, odhodki pa so planirani na številki 4,855 milijarde tolar- jev. Vendar pa dobrih 157 mi- lijonov tolarjev, ki so v bilanci sicer zapisani kot proračunski presežek, v Celju ne bo ostalo zato, ker jih ne bi imeli kje porabiti, pač pa za odplačilo dolga in poravnavo pretežne- ga dela lanske proračunske iz- gube. Po besedah načelnice oddel-, ka za proračun in finance Da- nice Doberšek je po novem zakonu o financiranju občin Celju glede na lani priznano za 3 odstotke manj denarja za primerno porabo, razkorak med potrebami in možnostmi pa se povečuje še zlasti na račun obveznosti, ki so jih v občini sprejeli pretekla leta, odplačujejo pa jih zdaj. Za poplačilo »starih« obveznosti bi potrebovali preko 800 mili- jonov tolarjev, za približno toliko denarja pa so oklestili proračunske postavke posa- meznih porabnikov. Zlasti prizadeti sta področji komu- nale in družbenih dejavnosti, kjer praktično ni načrtovanih novih naložb, saj denarja zmanjkuje celo za redno delo. »S tem pa je tako, da nam ga v skoraj 90 odstotkih z zakoni predpiše država,« že v naprej na nujo rebalansa občinskega proračuna opozarja načelnik oddelka za družbene dejavno- sti Želj ko Cigler. V Celju so za eno leto po- daljšali realizacijo naložbe- nih programov iz prispevka za investicijska vlaganja na po- dročju vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda in ravnanja s komunalnimi od- padki ter takse za onesnaževa- nje vode, a bodo te naložbe prednostne ob morebitni pri- dobitvi dodatnega denarja, re- balansu proračuna ali prora- čunu za prihodnje leto. Če se bo zbralo več denarja, bodo v Celju 30 milijonov namenili za kontejnerski odvoz odpad- kov in čiščenje mesta, v prora- čunu pa je predviden tudi pri- liv 340 milijonov tolarjev, ki naj bi jih dobili z odprodajo občinskega premoženja. IVANA STAMEJČIČ Junija nadaljevanje gradnje Pretekli teden so iz občine Mozirje tudi z objavo v uradnem listu prekinili pogodbo s podjetjem Cimperman, ki je gradilo šolo na Rečici. Šola na Rečici, za katero bo nekaj manj kot pol potrebnega denarja prispevalo ministrstvo za šolstvo, je od začetka leta pod streho, takrat pa so se dela ustavila. Do prekinitve pogodbe je prišlo zaradi finančnih težav v podjetju Cimperman in še vedno ostaja vprašanje, kako bo s plačilom opravljenih del razUčnim podizvajalcem. Kljub temu bodo v naslednjem uradnem listu objavili razpis za izbiro novega izvajalca, ki bo do konca zgradil šolo. Po besedah mozirskega župana Jožeta Kramerja je zanimanja za nadaljevanje gradnje kar precej', nov izvajalec pa naj bi z deli pričel junija. US . MODRITELEFON Nemarni stecajniki Vsak dan med 10. in j;^ bo do srede, 12. maja, ^ telefonske klice na št^ modrega telefona 0609 {• 133 sprejemala novinoj Ivana Stamejčič. Bralec Drago iz Celja poz- dravlja modri telefon, ki daje občanom možnost, da pove- jo, kje jih čevelj žuli. Želi, da bi se odvezal čevelj tistih podjetjih v stečaju, ki so bila nekoč ponos mesta ob Savi- nji. Moti ga zanemarjeno okolje v Metki in Zlatarni ter še kje. Vodja občinske službe ko- munalnega nadzora, poznane tudi po imenu mestna straža, Vinko Andoljšek je povedal, da je njihova služba v takšnih primerih brez prave moči. V Metki je bilo, na primer, sploh težko najti pravega sogovorni- ka. Odkar je na tamkajšnji lokaciji Top fit je boljše, v drugih delih ostaja okolje neurejeno. Služba bi bila go- tovo pristojna, če bi se tam, na primer, pojavilo črno odlaga- lišče. Na območju Zlatarne posebne neurejenosti niso opazili, tudi prijav ni bilo, vendar si bodo območje ogle- dali. Podobne težave kot z Metko so imeh z Opremo Medlog ter TVO Škofja vas. Ugotavljajo, da se stečajni upravitelji za okolje skoraj povsod premalo brigajo. Kako do stanovanja »Sem najemnik lastniške- ga stanovanja v Celju. Zani- ma me, če imam pravico od- kupa drugega stanovanja pod istimi pogoji kot leta 1992? Prošnjo za odkup sta- novanja sem oddal leta 1992, vendar odkup rti bil možen, ker se je pojavil nek- danji lastnik,« vprašuje Marko iz Celja. V Stanovanjskem skladu ob- čine Celje so opozorili, da je treba najprej ugotoviti, ali je denacionalizacijski postopek končan. V primeru, če je bilo stanovanje pravnomočno vr- njeno denacionalizacijskemu upravičencu, je po 125. členu stanovanjskega zakona m če, da najemnik od njega^ teva odkup stanovanja, če ta ni pripravljen prodatij ko najemnik zahteva odpt nino za izpraznitev tega staj vanja ter skupaj s krediti Stanovanjskega sklada Repj like Slovenije odkupi kalj drugo stanovanje. Iz prakse je znano, daj velikokrat ne najdeta skupi ga jezika, saj tako najem kot lastnik ne poznata doi svojih pravic. Tako je lasi stanovanja v primeru pro(j najemniku upravičen do It nine, ki jo plača najemni skladu z določili stanov; skega zakona in do razlike ocenjene vrednosti stanov; v denacionalizacijskem stopku, ki so mu jo do izplačati zavezanec za ii cionalizacijo, republiški novanjski sklad in Slovea razvojna družba. Težave S starši Bralec Marjan iz Celja si oglasil, ker ima težave s si ši. Ti so namreč z njim, odi si je izbral življenjsko sop nico, ki jim ni po volji, pri nili vse stike. To ga zelo b zato vprašuje, ali obsi skupina, kjer se povezuj ljudje s podobnimi težaval Brez plačila, saj je ugotoi da je treba usluge psiho| kih posvetovalnic plačati. V Celju so različne skup za samopomoč, tako za sta odvisnikov, odvisne od tat) starejše občane in podobi skupine, kot jo išče bralec, v mestu še ni. Direktor skega Centra za socialno d Brane But ga zato vabi, da mu javi osebno (tel. 484-1* V centru imajo namreč vd strokovnjakov z različnih dročij, zato mu lahko poni jo brezplačno svetovalno moč ter urejanje odnosov" njim in starši. Zaparkiranivodi stolp Marjana iz Celja se je f tožila zaradi zaparkiran^ trga pred vodnim stolpo"" starem mestnem jedru, ^. je otroški vrtec. Tam je to'' vozil, da se pešci prebija)" z veliko težavo, če so z ot' kim vozičkom, pa to ni goče. Bralka opaža, da modri coni na avtomo''' zelo hitro znajdejo lisici' kaj pa se to ne dogaja pristojnih terja odgovof' Vprašanje smo prejeli P no, zato nanj ni bilo mož^ pripraviti odgovora v te) ■ Vilki. Bralka ga bo prejel^i slednji teden. Praznik, ki je vse aktualnejši Lepo vreme je na tradicionalne prvomajske shode na Boču, Resevni, Šmohorju, Šmiglovi zidanici, konjiškem Starem gradu, na Graški gori (na fotografiji) ter po novem na Celjski koči privabilo ogromno ljudi, ponekod več kot prejšnja leta. Povsod so poskrbeli za jedačo in dobro razpoloženje, sindikalni funkcionarji pa so opozorili na nekatere probleme današnje borbe za delavske pravice, ki postaja v zaostrenih razmerah vse bolj nujna. Foto: GK Plakete ob prazniku dela Na osrednji slovesnosti, ki so jo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pripravili v Ljubljani pred praznikom dela, je predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič podelil osem plaket za dolgoletno in uspešno delo. Med letošnjimi dobitniki Plaket Svobodnih sindikatov Slo- venije sta dva sindikata podjetij in šest posameznikov; med njimi Sindikat Sinles Garant s Polzele, kjer so plaketo prejeli za ohranjanje gmotnega položaja zaposlenih, delovnih mest, višjih plač in ohranitev lastniške sestave v korist zaposlenih, in Jožica Notersberg, predsednica sindikata v Vrtcu Velenje in območnega odbora sindikata VIR, za vsestransko delo v sindikatu, posluh za konkretne probleme delavcev, za razvija- nje konkretnih partnerskih odnosov z delodajalci ter kultur- nega in družabnega življenja med zaposlenimi. IS Vodovodne cevi, zrele za pokoj Letošnji projekti obnove in ureditve konjiškega sistema vodooskrbe Ko so delavci Javnega ko- munalnega podjetja Sloven- ske Konjice nedavno sanira- li vodovod in sadili drevesa v konjiškem starem trgu, so našli v bližini občinske stav- be leseno vodovodno cev, ki je najverjetneje iz leta 1750. Meter te lesene cevi, ki je pred letom 1903 služila svo- jemu namenu, bodo resta- vrirali in shranili. V celot- nem konjiškem vodovodu je po izdelavi komunalnega katastra 160 kilometrov pri- marnih vodov in 140 kilome- trov vseh ostalih sekundar- nih vodov in priključkov. Pretežni del vodovodnih ce- vi je starih med štirideset in šestdeset let in so večinoma iz azbestnih cementnih materia- lov, ki so škodljivi zdravju, kakor tudi hišni priključki iz svinčenih cevi. Letos bo ko- munalno podjetje večirio po- zornosti usmerjalo v obnovo in ureditev sistema vodooskr- be, v katerega naj bi vložili skoraj 35 milijonov tolarjev, kar je 70 odstotkov vsega inve- sticijskega denarja v tem letu. Celotna vrednost podjetja se je v preteklem letu pove- čala za 20 odstotkov. Dobi- ček iz predpreteklega leta, ko je komunalno podjetje ustvarilo 21 milijonov tolar- jev prihodka, se je sicer sko- raj prepolovil, kar je mogoče pripisati manjši prodaji vode v preteklem letu, pospešeni fazi investiranja in že dve leti nespremenjenim cenam ko- munalnih storitev. Celoten dobiček namenjajo v nove naložbe, katerih namen so preventivni in sanacijski ukrepi, kot na primer obno- va vodovoda Loče-Zbelovo v preteklem letu. Izgradnja vo- dovodnih odsekov v centru Konjic se je že začela. Z nji- mi nameravajo omogočiti, da se bo lahko večji del Ko- njic ob morebitnem izpadu ali kaljenju vode iz zajetja Cimerman oskrboval tudi z vodo iz vrtin Polene ter iz zajetja Graščina. Sledila bo ureditev objektov na črpa- lišču Graščina z vgraditvijo novih črpalk in dezinfekcij- ske opreme ter izgradnja dveh in pol kilometrov vo- dovoda na odseku Nunska gora-Zbelovo in rezervoarja Nunska gora. V preteklem mesecu so ob- novili vodovod Žiče-Tepanje na odseku skozi Dražo vas, na katerem je neprestano priha- jalo do okvar. Začele so se tudi priprave za podaljšanje kana- lizacije Polenšice in priprave na izgradnjo kanalizacije na- selja Bezina. V. M. DOGODKI m ujetnik balkanske vojne »Srbski narod poje, jaz pa jočem nad njegovo usodo,« pravi beograjski nadškof dr. Franc Perko yi(iškof dr. France Perko je od osamosvoji- j naše države gotovo eden najbolj znanih jvencev v Beogradu. Čeprav v srbskem g\av- 0 mestu že dolgo službuje kot predstavnik „okatoliške cerkve, so se v preteklih letih jogi obračali nanj tudi zaradi čisto posvet- ^ zadev. Ker je dober poznavalec tamkajš- lli razmer in dobro pozna srbsko dušo in f živi sredi najbolj burnih dogodkov ob ucu dvajsetega stoletja, je vsak njegov obisk domovini, odkar se je pričela vojna na lltanu, deležen precejšnjega zanimanja. V soboto, 1. maja, so mu prisluhnili tudi (lOgi Celjani, zbrani v cerkvi sv. Jožefa na jferni maši, ki jo je nadškof daroval v čast jvetnika delavcev. »Kogar hoče Bog kazno- iti, mu najprej vzame zdravo pamet, in prav I se je zgodilo v Beogradu,« je ob koncu [ičevanja dejal dr. Perko. »Zato, ljudje, molite iiTiir, molite, da bi Bog dal pameti tistim, ki jločajo. Molite za zmago dobrega. Med Srbi [Albanci ni niti najmanjšega zaupanja, v bskem narodu je veliko sovraštva.« Danes, v četrtek, je dr. Franc Perko, ki bo jvembra dopolnil sedemdeset let, spet nekje a poti med Ljubljano in Beo- adom. Če je imel srečo, se elje v avtomobilu. Vožnja z iiobusom je zelo naporna, )jje treba na vsaki meji pre- ESti v drugo vozilo. Na naše prašanje, zakaj ne ostane ra- doma, je dr. Perko, ko smo deli z njim v govorilnici Do- a sv. Jožefa, odgovoril: »Saj i, pa mi ne dovolijo, hi to ljub temu, da svojega dela v fogradu ne morem več do- [0 opravljati. Zelo sem bolan, nam raka, trikrat so me že perirali. Že pred štirimi leti Em dal odpoved, pa so me rosili, naj počakam, dokler se zmere na Balkanu ne uredi- I. Februarja lani sem zopet jprosil za razrešitev in goto- 3 bi mi uspelo, če ne bi prišlo o kosovske krize. V takšnih izmerah Vatikan ni naklonje- a spremembam. Zato mo- Jm še naprej ostati v Beogra- 'u in se tolažiti z mislijo, da bo ushšal in rešil vsaj ne- fški oče, če me sveti noče.« Kakšno je življenje v Beo- gradu in kako doživljate stalne bombne napade? Od zunaj se zdi bombardi- ranje bolj strašno kot pa če si sredi dogajanja. Bojijo se tisti, ki živijo blizu objektov, ki so cilj napadov. V naši škofijski hiši so šipe žvenketale samo takrat, ko so bombardirali TV Beograd. Marsikdo primerja Srbijo s peklom. V peklu sicer še nisem bil, lahko pa primer- jam razmere s tistim, kar je v svoji znameniti knjigi zapisal Dante. V Srbiji je za zdaj še nekoliko bolje kot v peklu. Res pa je, da je revščina vse večja in da je vse bolj čutiti pomanjkanje. V prvem mese- cu napadov, ko so ljudje imeli zaloge hrane, je še nekako šlo, zdaj jih trpi vedno več. Dobra polovica je brezposel- nih, pokojnine znašajo 300 di- narjev, to je okrog 30 mark. Ne vem, ali se srbski narod sploh zaveda, kaj sedanje razmere pomenijo za njego- vo prihodnost. Prirejajo kon- certe in pojejo na mostovih, jaz pa jočem nad njihovo uso- do. Če jim bodo uničili vso gospodarsko strukturo, če jim bodo vzeli Kosovo in jih potem še osamili... Desetletja bodo morali graditi tisto, kar bo v tej vojni porušenega. Se počutite v Beogradu kot ujetnik? Sem ujetnik, vendar so to tudi vsi ostali v tem mestu in v tej državi. Ujeti so v svojo zgo- dovino in svoje heroje, v svojo kljubovalnost proti celemu svetu. Tudi če kdo misli druga- če, si tega ne upa povedati na glas. Slobodan Miloševič je vse, tudi intelektualce, ujel v zgod- bo o tem, da ni Srbije brez Kosova. Zato večina podpira njegovo politiko in ne vidi, da se za njo skrivajo strašni zloči- ni. Miselnost srbskega naroda bo ozdravela šele takrat, ko bodo doživeli popolni poraz. Kako lahko v takšnih raz- merah sploh opravljate svo- je delo? V naši nadškofiji, ki obsega ozemlje Srbije brez Vojvodine in Kosova, je raztresenih okrog 10 tisoč katoličanov. Največ je Hrvatov, nekaj je Madžarov in Albancev, med verniki so tudi člani diplomat- skih predstavništev. Sloven- cev je zelo malo, pa še ti so posrbljeni in so Miloševičevi pristaši. Med našimi ljudmi v Srbiji na žalost nikoli ni bilo zdravega prosvetljenskega je- dra. Pastirsko delo, ki ga opravljam ob pomoči sedmih duhovnikov in desetih ljudi iz redovniških skupnosti, je ze- lo težko. K sreči je odnos Sr- bov do katoliške cerkve zara- di papeževega zavzemanja za mirno rešitev krize drugačen kot ob spopadih v Bosni, ko so v Srbiji govorili o zaroti Vatikana proti pravoslavne- mu svetu. Težave so drugje. Škofija ima malo denarja, tež- ko je dobiti vize za potovanje, ni bencina. Dobivamo sicer nekakšne bone, ki pa so le papir brez vrednosti, saj ben- cina ni mogoče kupiti. Kdaj in kako se bo po va- šem končala vojna? Morala bi se končati sredi leta, saj je treba še pred zimo poskrbeti za begunce. Zahod- ne sile bi morale razseljene ljudi čim prej vrniti na Koso- vo, pa čeprav na začetku le pod šotore. Če bodo še nekaj časa ostali v tujini, ne bodo nikoli več prišli nazaj. Kako se bo vojna končala, je težko napovedati. Ne vem, ah bodo do mirovnega sporazuma pri- peljala diplomatska pogaja- nja, ali pa bosta mir prinesla šele popolno uničenje in po- raz Srbije. V tem spopadu je nekaj satanskega. Nobena stran ne more odnehati. Ne Nato ne Miloševič. JANJA INTIHAR PO SVETU Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv y Ameriški vojalci >svobodni Trije ameriški vojaki, ki so jih jugoslovanske oblasti pred dobrim mesecem dni zajele nekje na meji z Makedonijo, so spet svobodni. Njihovo iz- pustitev je med obiskom pri Miloševiču izposloval ameriš- ki duhovnik in borec za člove- kove pravice Jesse Jackson. V ukazu za izpustitev je Mi- loševič zapisal, da Beograd vojakov ni obravnaval kot so- vražnikov, temveč kot žrtve vojne in miUtarizma. 22-letni Steven Gonzales, 24-letni An- drew Ramirez in leto starejši Christopher Stone so poveda- li, da so v zaporu z njimi lepo ravnali. Da so v dobrem fizič- nem stanju, je ob pregledu potrdil tudi ameriški zdrav- nik. V ZDA so bili zaradi izpu- stitve veseli, vendar pa so ta- ko kot tudi na Natu poudarili, da jugoslovanskemu režimu zato zdaj ne bodo popuščali. V Washingtonu sicer nad Jack- sonovo potezo - odhodom v ZRJ niso biU navdušeni, češ da je nevarna in izbrana v nepri- mernem času. Vprašanje je tudi, kako se bodo ameriški diplomati odzvali na pismo, ki ga je Miloševič dal Jacksonu za predsednika Clintona. V njem je med drugim zapisa- no, da se želi na štiri oči sesta- ti z ameriškim predsedni- kom. NATO iigHbil (še) dve letali Zveza Nato je nad Balka- nom izgubila še dve letali. Blizu Šabca je strmoglavilo letalo F-16, v Jadransko mor- je pa je ob povratku na letalo- nosilko strmoglavilo ameriš- ko letalo vrste Harrier. Oba pilota sta se uspela rešiti. Medtem ko Srbi trdijo, da so F-16 sestrelili, na zavezniš- tvu pravijo, da je nesrečo pov- zročila okvara motorja. Od začetka napadov pred 44 dne- vi je Nato izgubil štiri letala: poleg omenjenih dveh je 24. marca strmoglavilo še najso- dobnejšo letalo F-117A, konec aprila pa se je med vadbenim poletom v Albaniji zrušil še helikopter vrste apache. Po besedah generalnega sekre- tarja Nata Šolane bi se napadi na ZRJ lahko kmalu končali - cilji napadov naj bi bili dose- ženi že v kratkem. Kot je še dejal Šolana se bo s posredo- vanjem helikopterjev apache (zaključna faza napadov) v naslednjih dneh pritisk na Mi- loševiča še povečal. Po podat- kih Pentagona se jugoslovan- ska vojska na Kosovu že soo- ča s hudim pomanjkanjem goriva in ni več sposobna iz- vajati nekaterih operacij proti OVK. Prekinitev oskrbe srb- skih sil z nafto je bil tudi glav- ni razlog, da je Clinton podpi- sal odlok o uvedbi trgovinske- ga embarga proti Srbiji. Spet žrtve med civilisti Rakete Nata so spet pov- zročile žrtve med srbskimi civilisti. Eden od izstrelkov je namreč v Lužanih, sever- no od Prištine, zadel avto- bus Niš Express. Tamkajš- nja policija je sporočila, da je žrtev najmanj 34, srbska državna televizija pa poroča o 60 žrtvah. Prizorišče je po napadu iz- gledalo srhljivo. Povsod so le- žala trupla in deli teles. Del avtobusa je ostal na mostu, medtem ko se je drugi del raztreščil pod mostom. Cilj Natovega napada je bil most, ki pa je ostal cel. V Bruslju so samo povedali, da gre za stra- teško povezavo sever-jug za oskrbo jugoslovanske vojske in srbske specialne policije na Kosovu. Dodali so še, da je avtobus zapeljal na most po- tem, ko je pilot že sprožil raketo. Le dva dni zatem pa so Natove rakete zadele še en avtobus v bližini kraja Savine Vode, severno od Peči. Po po- ročanju srbskih medijev je žr- tev najmanj 17. Tako se je spet izkazalo, da Natova tehnika visokega letenja, da bi se og- nili strelom z zemlje, ni stood- stotno točna, saj piloti ne vidi- jo dobro tarč, ki jih ciljajo in zadevajo. Takšen je bil tudi primer napada na konvoj be- guncev na cesti Djakovica-Pri- zren in na potniški vlak pri Leskovcu. Umor priljubljene voditeljice V Veliki Britaniji še vedno precej odmeva umor priljub- ljene televizijske voditeljice postaje BBC Jill Dando. Kot je znano, jo je neznanec ubil z enim strelom v glavo na pra- gu njenega stanovanja. Po umoru je nekdo telefo- niral in z umorom zagrozil tudi uredniku poročil. Ano- nimnež je še povedal, da gre za maščevanje za zračne na- pade zveze Nato na ZRJ. Poli- cija je odkrila, da je 37-letna Jill Dando kaka dva tedna pred umorom dobila anonim- no pismo na temo vojne na Kosovu, ki sicer ni bilo grozil- no. Je pa sledilo njenemu tele- vizijskemu pozivu za pomoč beguncem s Kosova. Glede na številne grožnje, ki so jih še prejeli na BBC, ena od teorij tudi pravi, da je možno, da je v primeru Dando šlo za maš- čevanje za Natovo raketiranje TV Srbija. Teoriji, ki izključu- jeta dogajanje na Balkanu, pa pravita, da je možno, da jo je ubil obseden oboževalec. Ali pa kakšen kriminalec, ki ga je razkrila v svojih raziskovalnih prispevkih o kriminalu. Pri- pravljala pa je tudi razne dru- ge oddaje; počitniške, pa o starinah, nastopala pa je tudi kot bralka novic. Med Britanci je bila popularna kot kraljica Elizabeta ali pa premier Blair. Zato tudi ne čudi, da je bila med najbolje plačanimi v tem poslu, še letos pa se je name- ravala poročiti. Celfe v evropskem prostoru V Domu sv. Jožefa so končana vsa gradbena dela - Pred evropsko škofovsko konferenco I v Domu sv. Jožefa nad Ce- l^m so pnjjšnji teden obele- žili zaključek vseh gradbe- del s slovesno blagoslovi- ^jo. Gre za zadnje dejanje f^lovite prenove, ki je bilo N skorajšnjim zaseda- njem evropske škofovske '"'nference v tem mestu. ^^ko so za konec več let '^iajočih del obnovili še klet- ^ prostore, v katerih so glav- ^ predavalnica, domska ka- '^'3, klubski prostor ter večja med pomožnimi prosto- "P^ pralnica, likalnica, kleti in ^'^itarije. Z gradbenimi deli, 5^ So trajala več let, so torej pjučili, v prihodnosti pa ra- .'"^ajo predvsem na nakup hi- ^^ga dvigala. Vrednost zad- 1^ faze gradbenih del, skupaj :'^Premo, je približno 25 mili- V tolarjev Slovesno somaševanje šte- vilnih duhovnikov v cerkvi Sv. Jožefa in blagoslovitev je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Ob zvokih god- be na pihala s Svetine so se zbrani napotili v Dom sv. Jože- fa, kjer so jih posebej pozdra- vili celjski župan Bojan Šrot, vizitator družbe lazaristov Zdravko Pogorevc ter direk- tor zavoda Jože Planinšek. Dom sv. Jožefa, ki ga je dr- žava vrnila lazaristom leta 1990, še pred denacionalizaci- jo, so začeli obnavljati pod vodstvom sedanjega direktor- ja in župnika Jožeta Planinska tri leta pozneje. Tako so do leta 1997 uredili del hiše za potrebe družbe lazaristov in župnije ter prostore doma, v katerem so tri dvorane, 35 sob za udeležence različnih prire- ditev, kuhinja in jedilnica za goste. Dom deluje kot duhovno prosvetni center za potrebe ce- lotne Slovenije ter širše. V njem organizirajo ali oddajajo prosto- re tako za prireditve verskega kot laičnega značaja. V njem so različne duhovne vaje, študijski dnevi, redni tečaji za zaročence iz celjske regije ter srečanja šir- šega pomena. Tako je bila tam letos med drugim mednarodna donatorska konferenca Karitas za obnovo Bosne in Hercegovi- ne, lani zasedanje slovenske škofovske konference ter evropsko srečanje dela za tretji svet na cerkvenem področju. Konec tega meseca bo še zasedanje evropske škofovske konference na temo varstva okolja, s predsedniki škofov- skih konferenc iz sedemnajstih držav. Po obisku številnih evropskih škofov bo v začetku junija zasedanje gibanja Skup- nosti krščanskega življenja iz vseh evropskih držav, novem- bra se bodo sestali vsi evropski predstojniki salezijanskega re- da, leta 2000 pa bo med dru- gim evropsko srečanje pred- stojnikov podobnih cerkvenih in laičnih domov kot je celjski. V Domu sv. Jožefa bo prav tako zanimiva slovesnost 27. septembra letos, na praznik sv. Vincencija, ustanovitelja druž- be lazaristov. To bo teden dni po papeževi razglasitvi Antona Martina Slomška za blaženega v Mariboru, ko se bo lahko na oltarju domske kapele pojavila podoba prvega slovenskega svetnika. S posebnim razlo- gom, saj so prišli lazaristi na Slovensko ter v srednjeevrop- ski prostor takratne države prav na Slomškovo povabilo. Hrib sv. Jožefa nad Celjem je bil njihova prva postojanka v tem obsežnem prostoru. BRANE JERANKO DOGODKI 4 Odpravljeni pireški dvomi? Zbora krajanov Pirešice in Galicije - V ureditvenem načrtu Kamnoloma Pirešica je treba upoštevati zahteve krajanov Pretekli četrtek so se kra- jani Galicije in Pirešice zbrali na dveh ločenih zbo- rih, predmet obravnave pa je bil predvsem Odlok o spre- membah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgo- ročnega plana za obdobje 1986-2000, v katerem so opredeljena območja obsto- ječega kamnoloma Pirešica, spregovorili pa so še o delo- vanju začasnega vodstva KS Galicija. Na zboru krajanov so predstavniki žalske občine razložili, da pomeni sprejeti odlok zakonsko osnovo, ki je določila območje delova- nja kamnoloma. »Poslej je Kamnolom Pirešica zavezan za izdelavo ureditvenega načrta kamnoloma, posto- pek pa je bil izpeljan v skla- du z veljavno zakonodajo. V ureditvenem načrtu bodo morali upoštevati vse stro- kovne zahteve in zahteve krajanov. Med začasnim vodstvom KS, občino Žalec in vodstvom kamnoloma je v obdobju od volitev vzpostavljen korekten odnos in skupna želja za do- bro sodelovanje. Na terenu so opravili kar nekaj ogledov, da so si krajani ustvarili pravo sliko, do kod sega dosedanje območje kamnoloma in kak- šni so načrti za vnaprej. Ob- močje nameravane širitve kamnoloma je označeno z vidnimi količki, vse pa je zno- traj obstoječe ograje okoli kamnoloma. Na ta način so odpravljeni vsi dvomi in ne- zaupanje, ki je bilo namerno ali nenamerno vneseno med krajane. Dogovorjeno je bilo tudi, da lahko vse informacije v zvezi s kamnolomom dobi- jo pri začasnem vodstvu KS in da ni nobenega razloga za obstoj Odbora za varovanje ogroženih krajanov od kam- noloma. Vodstvo kamnoloma in začasno vodstvo KS bosta skupaj s cenilci sodelovala pri določitvah odškodnin ogro- ženim krajanom. Posamezni- ki, ki dvomijo v korektnost in pravilnost sprejemanja odlo- ka, imajo možnost pritožbe na ustavno sodišče,« so zapi- sah v sporočilu, ki ga je podpi- sal žalski župan Lojze Pose- del. Z obema zboroma kraja- nov naj bi dokončno uredili vsa sporna vprašanja v zvezi s kamnolom Pirešica ter spo- ri, ki so se pojavili znotraj krajevne skupnosti. Kljub zboroma in očitni dobri volji s strani žalske občine, vodstva KS in kamnoloma, pa očitno vsi krajani še niso zadovoljni. Že je bilo namreč shšati vpra- šanja, kako je bila narejena selekcija za vabila za zbor krajanov, kamor naj bi bili povabljeni najbolj ogroženi krajani, poleg tega pa krajane zanima, kako bodo določene odškodnine. Slišati je bilo tu- di, da je zbor krajanov izzve- nel bolj kot nekakšno preda- vanje, krajani pa niti niso priš- li do besede in priložnosti, da bi postavili tudi konkretna vprašanja. URŠKA SELIŠNIK Začasno vodstvo KS Gali- cija se je kljub nerešenim vprašanjem spoprijelo z ve- čimi aktivnostmi. Predvsem si prizadevajo za izgradnjo nove šole na Trju, kjer odku- pujejo zemljišča in priprav- ljajo potrebno dokumenta- cijo. PO DRŽAVI Posojilo za ceste UUBLJANA, 28. apri^ (Delo) - Poslanci so izglas^, vali državno poroštvo 34,5 milijarde tolarjev poso. jila, ki ga bo Dars najel Evropski investicijski bani^ za gradnjo avtocestnega otj. seka Trojane-Blagovica za nadaljevanje gradnje av. tocest. Bencin ne bo dražji UUBLJANA, 29. aprilj (Večer) - Vlada ni podprla zahteve Petrola po okoli 30- odstotni podražitvi bencina in pobude OMV Istrabenz za znižanje prometnih dav- kov na bencin. Cene naftniji derivatov naj bi tako ostale nespremenjene vsaj do po- leti, ko se zaradi uvedbe davka na dodano vrednost podražitvi ne bo mogoče izogniti. Prvi icoralc UUBLJANA, 30. aprila (Večer) - Po dveh letih na- pornih in konfliktnih poga- janj so socialni partnerji do- segli dogovor o najbolj spor- nih postavkah pokojninske reforme. Osnova dogovora, ki ga je vlada že podpisala z reprezentativnimi sindikati, v teh dneh naj bi ga še z delodajalci, je, da se bodo lahko moški po prehodnem obdobju brez odbitkov upo- kojili pri starosti 63 let, žen- ske pa dve leti prej. V maju naj bi vlada pripravila pred- log zakona pokojninske re- forme za drugo branje, ki naj bi ga parlament opravili pred poletnimi počitnicami, i Posrednik za mejo LJUBUANA, 30. aprila (Delo) - Vlada je v skladu z dogovorom s Hrvati spreje- la nekdanjega ameriškega sekretarja za obrambo Wil- Uama Perrya za posrednika pri iskanju rešitve za mejo na morju. Perry bo funkcijo opravljal brez plačila. Nova proga HODOŠ, 30. aprila (Ve čer) - Slovenski in madžar- ski premier Janez Drnovšel^ in Viktor Orban sta položila temeljni kamen nove želez- niške proge od Puconcev do državne meje, ki bo državi povezala konec prihodnjega leta. Vrednost del je 11 mili- jard tolarj-ev. Prišli prvi begunci LJUBLJANA, 3. maja (De lo) - Iz Makedonije je dopo- tovalo prvih 155 kosovskih beguncev od predvidenih 1600. Nameščeni so v be' gunskih centrih in pri sorod- nikih. V Sloveniji je trenutno še 2500 kosovskih Alban- cev, ki so k nam prišli ilegal' no, ministrstvo za notranja zadeve pa je prejelo 93^ vlog tistih prebivalcev Slove; nije albanske narodnosti, so k sebi pripravljeni sprej^' ti 2225 ožjih sorodnikov ^ Kosova. Gracerju odvzeli pooblastila Celjski mestni svetniki so v torek razrešili Romana Gracerja z mesta predsedni- ka Upravnega odbora Sklada za razvoj obrti in podjetniš- tva Celje in odvzeta predsed- niška pooblastila prenesli na Marjana Krajnca, doseda- njega člana upravnega od- bora in mestnega svetnika, za Krajnčevega namestnika pa so imenovali Jožeta Bu- čerja. Za razrešitev Gracerja z mesta predsednika upravne- ga odbora so se mestni svet- niki odločili zato, ker se- Gra- cer zadnji čas ni udeleževal sej matičnega odbora ter mestnega sveta, tako da so obravnavo in potrditev lan- skega zaključnega računa o delu sklada ter program in finančni načrt za letos v torek že drugič umaknili z dnevne- ga reda zasedanja mestnega sveta. So pa nekateri svetniki v. razpravi poudarjali, da je glede na rezultate preteklih let, sklad dobro posloval in gredo Gracerju kot predsed- niku upravnega odbora vse pohvale za opravljeno delo. Kot je bilo slišati, naj bi se Gracer sej ne udeleževal zato, ker je zameril nekatere v predvoUlni kampanji izrečene kritike na račun dela sklada, vendar je župan Bojan Šrot pojasnil, da sta o tem že go- vorila in se oba strinjala, da bo najboljši odgovor govori- cam revizijsko poročilo o lan- skoletnem delu sklada, ki se že pripravlja. IS Da in ne za poročno dvorano Mozirski svetniki so na zadnjih dveh zasedanjih občinskega sveta precej po- zornosti posvetili prosto- rom za poročno dvorano in spominsko sobo kraja Mo- zirje. O prostorih v obnovljeni kaplaniji so razpravljali že na seji, ki je bila konec marca. Že takrat je bilo povedano, da bi prostor za poročno dvorano mozirska občina ustrezno opremila in do konca letoš- njega leta plačevala najemni- no, ki naj bi jo potem prevze- la upravna enota. Prav tako bi na stroške občine opremili spominsko sobo, za katero bi občina župnišču v Mozirju plačevala tudi najemnino. Ta- krat so se svetniki predvsem spraševali, od kod denar za opremo in najemnino, saj ureditev teh prostorov ni bila predvidena v proračunu. Na zadnji seji prejšnji teden so se odločili, da se strinjajo z ure- ditvijo tako poročne dvorane kot spominske sobe kraja Mozirje, sredstva pa naj bi našli znotraj proračunskih postavk. Vendar pa bodo očitno svetniki še enkrat razpravljali o prostorih, saj je v začetku tedna načelnik Upravne eno- te Mozirje Darko Repenšek obvestil mozirskega župana Jožeta Kramerja, da ministrs- tvo za notranje zadeve z no- vim letom ne bo prevzelo pla- čevanja najemnine za poroč- no dvorano, saj so podaljšali pogodbo v nazarskem gradu Vrbovec. Sicer se v občini lah- ko odločijo za svojo poročno dvorano, vendar je vprašanje, če se bodo svetniki strinjaU s" plačilom najemnine. US Vrtec ne bo I v«* dražji Konjiški vrtec je občini posredoval predlog o 16- odstotnem dvigu cen v svo- jih enotah. Odbor za družbene dejav- nosti sveta občine Konjice je takšen dvig zavrnil z obraz- ložitvijo, da lahko vrtec ce- ne oskrbe usklajuje z me- sečno stopnjo inflacije. Ob- činski svetniki so takšno od- ločitev podprli in tudi meni- li, da vrtec sicer kakovostno dela, vendar se bo moral tudi organizacijsko prilago- diti zahtevam časa. Omenili so varstvo po urah ter delo v soboto in nedeljo. VM Vladlo molijo imena v občini Rogaška Slatina so po mnenju posebne vladne komisije za zemljepisna imena sporna tri imena. Člani komisije so opozorili, da bi morali za naselje Tržišče uporabiti pristavek »pri Rogaški Slatini«, saj sta v državi dva kraja s takšnim imenom. V vladni komisiji menijo, da je prav tako sporno ime naselij Sv. Florijan in Strmec pri Sv. Florijanu, saj bi ju morajo pisati brez okrajšav. V občini je še več pobud za nove ulice in spremembo imena. Tako so se na primer prebivalci Spodnjega in Zgornjega Gabrnika v KS Kostrivnica že predlani strinjali, da bi se za njihov kraj uporabljalo ime Gabernik. Zato je občinska uprava svetnikom predlagala ustanovitev posebne komisije za poi- menovanje naselij in ulic, v kateri bi sodelovali strokovnjaki z različnih področij. BJ Spomin na MauHiausen Na prostoru nekdanjega koncentracijskega taborišča Maut- hausen v Avstriji bo v nedeljo, 9. maja dopoldan, v okviru mednarodne komemorativne slovesnosti tudi krajša spomin- ska slovesnost pred slovenskim spomenikom. Slovenski vele- poslanik v Avstriji Ivo Vajgl in generalni konzul bosta v imenu naše države položila venec pred osrednji spomenik, skupen za žrtve v tem taborišču. Govornik na slovenski slovesnosti bo minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. KL V spomin padlim mobilizirancem V Zvezi društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko v letih 1941 do 1945 Celje pripravljajo v soboto, 8. maja, spominsko slovesnost za svoje padle tovariše. Tako kot zadnjih nekaj let, bodo spomin na padle, izginule in umrle sotrpine počastili z mašo zadušnico, ki bo v Celju ob 10. uri, zatem pa še s komemoracijo ob 11.30 uri ob spomin- skem znamenju na mestnem pokopališču. IS Škoda V milijonih v neurju, ki je se je pretekli ponedeljek razdivjalo nad Vranskim, je občina utrpela hudo škodo, ki še ni dokonč- no ocenjena. Po ocenah vodarjev je na reki Motnišnici s pritoki, vključno s kamniško občino, za 372 milijonov tolarjev škode, na Meninščici s pritoki je samo na območju občine Vransko za 194 milijonov tolarjev škode, na Bolski od Vranskega do Trojan pa za 96 milijonov tolarjev škode. Samo na javnih poteh v vranski občini je neurje povzročilo 29 milijonov tolarjev škode. Vranšani imajo do ponedeljka Čas, da ocenijo in prijavijo celotno škodo, saj so geologi, ki pregledujejo plazove in kmetijska zemljišča, v teh dneh še na terenu. Kakor kaže, bo celotna škoda presegla tri letne proračune občine Vransko. Župan Franc Sušnik pa je v torek spet sklical štab za civilno zaščito, saj so v republiški upravi za zaščito in reševanje napovedovali možnost ponovnih poplav. US v pomoč naglušnim V cerkvi svetega Danijela v Celju bo v nedeljo, 9. maja, ob 10. uri maša, namenjena zlasti naglušnim vernikom, saj bodo prvič uporabili indukcijsko zanko, ki uporabnikom slušnih aparatov omogoča neposredno povezavo z ozvoče- njem. V sekciji naglušnih pri Društvu gluhih in naglušnih Celje so si v svoj program dela zastavili postavitev indukcijskih zank v cerkve in kulturne ustanove. Prvo je njihov član Milan Zu- pane, dobitnik državne nagrade za inovacijo na področju slušnih pripomočkov, v dogovoru in z razumevanjem celjske- ga opata Marjana Jezernika namestil v cerkev svetega Danije- la na Slomškovem trgu v Celju. Indukcijska zanka je v cerkvi nameščena nevidno, ni moteča za slišeče vernike, uporabni- kom slušnih aparatov pa omogoča, da govorjeno besedo slišijo razločno in jasno, saj jih pri tem šumi iz okolice ne motijo. * IS «i|:W.^lt.M-^ DOGODKI 5 Vse za otroka in družino Tradicionalna prireditev bo od 11. do 15. maja na celjskem sejmišču ^(orek ob 11. uri bodo na Iskem sejmišču odprli že ; izobraževalno sejemsko ■jeditev Vse za otroka in .^ino, ki bo v petih dneh ipiidila vse, kar je poveza- 5 kakovostnim bivanjem, ^in razvojem otroka. Le- i„jo prireditev bosta zaz- iinovali dve temi: otrokovo ^varjalno izražanje in ka- nost dela v vrtcu. pokrovitelj sejma je mini- istvo za šolstvo in šport, ki ,pripravilo nekaj predavanj lokroglih miz, povezanih z jtopom otrok v devet let ko. fiod za šolstvo bo sodeloval devetimi temami, povezani- jz novostmi v vrtcu in otro- (vo ustvarjalnostjo ter spre- lembami, ki čakajo šolsko (Vinarstvo. Urad za šolstvo [pripravil predavanje na te- mo Dobra igrača, Zavod za zdravstveno varstvo Celje bo na okrogli mizi spregovoril o temi Droge in pomoč staršem, skupnost vrtcev pa bo pripra- vila predavanje o notranjem prostoru.kot spodbudi otroko- vega ustvarjanja in delavnico o vključevanju didaktičnih sredstev v vzgojne procese. V izobraževalnem delu bodo ak- tivno sodelovale tudi Številne šole in vrtci ter dve gospodar- ski družbi: Mediconsil (preda- vanje Urejeno starševstvo) in Humanitar (Z barvami do zna- nja). K sodelovanju so letos pri- tegnili še ministrstva za delo družino in socialne zadeve (tema o družinski politiki), za zdravstvo (skrb za zdravje) in za notranje zadeve (izpopol- njevanje za poklic policista). Generalni sponzor prireditve je revija Mama. Posebna pozornost bo tudi letos namenjena razstavi šol- skih glasil. Na razpis Zavoda za šolstvo se je letos prijavilo 110 vrtcev, osnovnih in sred- njih šol in komisija je ocenila, da so izdelki vse bolj kako- vostni. Na sejmu bodo naj- boljšim podelili priznanja, vsa glasila pa bodo na ogled. Posebej živahno bo v sejem- skem press centru, kjer bodo mladi ustvarjali svoje glasilo, sejemski rardio in TV ter infor- macije posredovali tudi preko Interneta. Ker bo postalo v devetletki šolsko novinarstvo izbirni predmet, bodo v sre- do, 12. maja, pripravili posvet na to temo z gostjo dr. Manco Košir. Število prijavljenih za sode- lovanje na sejmu je letos re- kordno (113 samostojnih raz- stavljavcev, 52 zastopnikov, 47 vrtec, 15 osnovnih in tri srednje šole). Tako kot v pre- teklih letih je prireditev, ki pridobiva tudi na kakovosti, namenjena strokovni in širši javnosti, predvsem pa jo želijo približati družini, kar kaže že njeno ime. Vse dni bodo sejem sprem- ljale kulturno zabavne prire- ditve za najmlajše, zanimiva pa bo tudi revija pevskih zbo- rov vzgojiteljic prvi dan sej- ma. Za zabavo otrok so tudi letos pripravili veliko Lego igralnico. Sejem Vse za otroka in družino bo na ogled do sobo- te, 15. maja, od 9. do 18. ure. Vstopnice bodo po 600 tolar- jev za odrasle in po 400 za upokojence in študente. Najmlajši v spremstvu star- šev bodo imeli prost vstop. Z OBČINSKIH SVETOV V Celju še podžupanja CELJE - Z večino glasov so svetniki v torek potrdili imenovanje svoje kolegice Janje Romih, diplomirane obramboslovke, sicer vodje celjske izpostave za obrambo, za podžupanjo Mestne občine Celje. Romihova se je tako na podžupanski funkciji pridružila Marku Zidanšku in Zdene- tu Podlesniku, slednjega pa je župan Bojan Šrot izbral, da bi v primeru predčasnega |)renehanja mandata županu oprav- ljal funkcijo prvega moža v občini do izvolitve novega župana. (IS) Pozornost družini TABOR - V občini bodo vsaki družini z novorojenčkom podarili 15 tisoč tolarjev, vsaki družini s prvošolčkom pa 10 tisoč tolarjev, so sklenili svetniki na seji v ponedeljek. Nasploh v najmanjši spodnjesavinjski občini veliko pozornosti namenjajo družini, kar bodo dokazali tudi s prireditvijo v počastitev svetovnega dneva družine, ki jo bodo pripravili 15. maja. O devetletki na zboru TABOR - Svetniki so na zadnji seji sprejeli statut in poslovnik, medtem ko proračun v drugem branju še ni bil sprejet. Ob tem so se še odločili, da bodo 23. maja pripravili zbor krajanov, na katerem bodo predstavili aktivnosti za izgradnjo 9-letne osnov- ne šole. (US) Pravilnik ostaja nespremenjen MOZIRJE - Svetniki so sprejeli pravilnik o plačah in nagradah občinskih funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles občin- skega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. Po precej dolgi razpravi je sprejet pravilnik enak lanskemu, tako da »plača« svetnikov znaša 16 tisoč tolarjev oziroma 3,5 odstotka županove plače. (US) Vec kot milijon za odvoz odpadkov VRANSKO - Po sklepu svetnikov bo točka za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v občini letos znašala 0,0566 tolarjev; za počastitev jubileja Planinskega društva Vransko, ki bo 20. maja slavilo 30 let dela, pa bodo iz proračuna namenili sto tisoč tolarjev. Župan Franc Sušnik je svetnike seznanil o letošnji čistilni akciji, ki zaradi obilice odpadkov še ni končana, odvoz pa bo stal približno 1,2 milijona tolarjev. (T T) Vaški odbori in trški svet VRANSKO - Svetniki so potrdili sestav 12 vaških odborov in trškega sveta Vransko. Občina Vransko ima naslednje vaške odbore s po 4 do 5 člani: Tešova-Čreta-Jeronim, Zajasovnik, Zahomce, Zaplanina, Brode-Selo, Marinca-Vologa, Stopnik, Čeplje, Prekopa, Limovci, Ločica in Prapreče. (T. T.) Klančnik še naprej direktor SLOVENSKE KONJICE - Občinski svetniki so za štiriletno obdobje imenovali na mesto direktorja Zavoda za šport Sloven- ske Konjice Vilija Klančnika. Ta je to delo uspešno opravljal tudi doslej. Pločnik v Ločah do konca maja SLOVENSKE KONJICE - Na svetniško vprašanje, kako je s pločnikom v Ločah pri Cometu, je župan Janez Jazbec pojasnil, da so vremenske razmere preprečile asfaltiranje. Do 20. maja naj bi bili cesta in pločniki asfaltirani. Začeli se bodo tudi razpisni postopki za obnovo mostov Prežigal in Podob. Občina Konjice je dobila za sanacijo škode po poplavah od države deset milijonov tolarjev, samo za sanacijo teh dveh mostov pa bi potrebovali 36 milijonov tolarjev. (VM) Ugodni krediti za kmetovalce ROGAŠKA SLATINA - V upravnem odboru Sklada za razvoj obrti in podjetništva Šmarje pri Jelšah so lani poleti izoblikovali pobudo, da bi svojo dejavnost razširili na področje kmetijstva. Ugotavljajo, da se prosilci za ugodne kredite, ki potrebujejo svetovanje in pomoč, vse pogosteje pojavljajo tudi s tega področja. Menili so, da ustanovitev samostojnega kmetijskega sklada ni umestna, zato predlagajo širitev svoje dejavnosti. V slatinskem občinskem svetu so s pobudo iz Šmarja soglašali. (BJ) Prednost cesti Tuncovec-Strmec ROGAŠKA SLATINA - Občina se bo na letošnji državni natečaj za dodelitev sredstev za vzpodbujanje razvoja demo- grafsko ogroženih območij prijavila s programom rekonstrukci- je lokalne ceste Tuncovec-Strmec, ki meri blizu tri kilometre. Celotna vrednost naložbe znaša nad 53 milijonov tolarjev, pri čemer bi polovico zagotovili iz občinskega proračuna. (BJ) Cviklova za ravnateljico ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so podprli imenovanje Hele- ne Cvikl za ravnateljico Višje strokovne šole za gostinstvo Maribor, ki izvaja praktični del pouka v Rogaški Slatini. Slatin- ska občina je namreč skupaj z mariborsko soustanoviteljica novega zavoda. Predavateljski zbor se je pred tem med štirimi kandidati iz Maribora in Celja odločil za Cviklovo, asistentko v Višji šoli za hotelirstvo in turizem Portorož, ki opravlja magiste- rij ter predava tudi v zavodu, kjer je kandidirala za ravnateljico. (BJ) jeklene konjičke na parkirišcal Celjski svetniki pohvalili nov parkirni režim, ki ga bodo v mestu uveljavili 1. junija, z željo, da bi bil učinkovit tudi nadzor ? mestu ob Savinji bo s 1. nijem zaživel nov parkirni žim. Na kratko - jekleni injički uslužbencev v estnem središču sodijo na irkirišča izven modre co- I, ki se malenkostno širi, liskovalci pa bodQ imeli dej prostor za parkiranje v edišču mesta. Prvi mesec I odprtju bo parkiranje v iražni hiši na Glaziji brez- ično, cene - razen mesec- ih dovolilnic za takoimeno- ma bela parkirišča v modri mi, ki bodo poslej veljale Stisočakov - pa so naravna- f stimulativno in v primer- ili z Mariborom in Ljublja- 'za mestno središče nizke. O novem parkirnem režimu Celju smo podrobneje že isali, zato na kratko le to, da * število parkirnih mest z 'fditvijo javnih parkirišč (tu- ' tistih, kjer je bilo doslej ^fkiranje brezplačno) in iz- '^dnjo garažne hiše povečuje ^skoraj 4 tisoč, namesto po- '^'ce kot doslej, pa bo po 1. "liju brezplačnih le še tisoč ^^kirnih mest v 3. parkirni "■^i oziroma na oddaljenejših '^fkiriščih. Parkiranje bo ''^zplačno tudi na parkiriščih parkirne cone (po 15. uri) v modri coni (po 16. uri). Po besedah Iztoka Uranje- ka, ki je vodil pripravo novega parkirnega režima, bodo v Ce- lju prihodnje mesece uredili vsa javna parkirišča, parkirni- na pa bo mestu služila za po- krivanje stroškov in nikakor ni naravnana profitno. Dejstvo je, da je naložba v ureditev in vzdrževanje parkirišč ocenje- na na 55 milijonov tolarjev, za odkup parkirnih mest v garaž- ni hiši mora občina letno za- gotoviti 81 milijonov tolarjev, skupaj s stroški dela ter osta- lim, kar je potrebno za nemo- teno delovanje parkirnega si- stema, pa bo treba letno »za- služiti« okoli 190 milijonov to- larjev, če naj bi prihodki po- krili vse stroške. Svetniki so soglašali, da bo z uvedbo novega parkirnega re- žima parkiranje vozil invali- dov (z vidnimi* nalepkami) brezplačno na vseh parkirnih mestih, namenjenih invali- dom. V občinskih strokovnih službah pa bodo proučili mož- nosti za dodatna parkirišča za invalide sirom mesta. IVANA STAMEJČIČ Dovolilnice, ki jih imajo vozniki za parkiranje v modri coni, bodo veljale do 30. junija. Mesečna dovolilnica za parkiranje na takoimenovanih belih parkiriščih v modri coni, za katero je treba doslej odšteti 5, bo po 1, juniju stala 20 tisočakov, 9-urno dnevno parkiranje v garažni hiši 310, na parkiriščih 2. cone pa 190 tolarjev. Sinodalni dan v Laškem Po vseh dekanijah so se pričeli pripravljata na prvo zasedanje sinode katoliške cerkve na Slovenskem, ki bo oktobra letos. V Laškem bo dekanijski sinodalni dan v soboto, 8. maja. Poseben dekanijski odbor, ki ga vodi laški dekan Jože Horvat, je pripravil bogat pro- gram. Za celotno dekanijo, ki jo v občinah Laško, Trbovlje, Hrastnik in deloma tudi v Sev- nici, sestavlja dvanajst župnij, se bo odvijal v Laškem. Sino- dalni dan se bo pričel ob 9. uri v cerkvi sv. Martina in se na- daljeval ob 10. uri z delom po skupinah. Verniki bodo v de- setih delavnicah obravnavah številna vprašanja, povezana s cerkvijo, in skušali nanje poi- skati ustrezne odgovore. Te- me zajemajo odnose v Cerkvi, pripravo na zakramente in poenotenj meril, obred spra- ve, praznovanje cerkvenih praznikov, rizične skupine, Karitas kot vzgojo in skrb za zdravo življenje, pripravo na zakon, skrb za družino in za izvenzakonske skupnosti ter pomen vere v Kristusa. Tisti, ki se ne bodo vključi- li v skupine, bodo v času njihovega dela molili in pre- mišljevali v cerkvi sv. Marti- na, lahko pa se bodo povzpe- li do evharističnega križa na Humu ali pa si ogledali Mari- jino cerkev v Marija Gradcu, kjer bo prav tako priložnost- na molitev. Ob 13.30 se bo pričela slovesna maša z ljud- skim petjem, ki jo bo vodil tajnik vseslovenske sinode dr. Ivan Štuhec ob somaševa- nju vseh dekanijskih duhov- nikov. Takrat bodo predstav- niki skupin predstavili za- ključke iz posameznih pogo- vorov. Sinodalni dan v Laškem se bo končal ob 15. uri z bogatim kulturnim programom cerkve- nih in drugih pevskih zborov ter glasbenih skupin iz celot- ne dekanije. JI GOSPODARSTVO 6 Storsko Jeklo prodano lnexa in Unior bosta kupnino, ki znaša 9 milijonov mark, poravnala v treh letih - Nova lastnika bosta prevzela vse delavce in del starih dolgov Lastnik korporacije Inexa AB Karl-David Sundberg in direktor zreškega Uniorja Janez Špes sta v ponedeljek v Ljubljani podpisala pogodbo o nakupu Jekla Štore. S tem sta švedsko in slovensko podjetje postala 80-odstotna lastnika štorske družbe, ki naj bi jo prevzela 1. julija. Predsednik uprave Sloven- skih železarn dr. Matic Tasič je povedal, da znaša kupnina devet milijonov mark, nova lastnika - delež Uniorja znaša 26 odstotkov - pa jo bosta poravnala v treh obrokih v naslednjih treh letih. Poleg te- ga bosta Inexa in Unior prev- zela tudi 25 milijonov mark starih obveznosti družbe Je- klo ter zagotovila vlaganja v proizvodnjo. Nova lastnika sta se v pogodbi tudi zavezala, da bosta prevzela vseh 475 delavcev, kolikor jih sedaj de- la v Jeklu, in da bosta v nasled- njih treh letih zagotovila naj- manj 400 delovnih mest, štor- ski družbi pa bosta zagotovila tudi dodatni trg za 60 tisoč ton jekla, predvsem za ladjedel- ništvo in strojegradnjo. Kot je znano, se je za nakup Jekla Štore pogajal tudi nemš- ki podjetnik Max Aicher. Vod- ja projekta prodaje Mirjam Jan Blažič je povedala, da sta oba ponudnika imela ustrez- no bonitetno oceno, da sta bila oba pripravljena prevzeti vse zaposlene in da sta oba predvidevala proizvodnjo vi- soko kakovostnih jekel. Aic- her je bil sicer pripravljen prevzeti več starih obveznosti, vendar je izbrana Inexa ponu- dila več naložb in bistveno višjo kupnino. Odločujoča je bila tudi povezava z zreškim Uniorjem. Lastnik Inexe Karl-David Sundberg je povedal, da se je za nakup Jekla pričel zanima- ti že pred nekaj leti, saj se proizvodnja v Štorah dopol- njuje s tisto, ki jo ima na Švedskem. S podpisom po- godbe je zato zadovoljen, predstavniki Inexe, ki so od ponedeljka že v Jeklu, pa bo- do v naslednjih tednih skušali ugotoviti, katerim naložbam dati prednost. Najverjetneje bodo najprej poskrbeli za po- večanje proizvodnje in kako- vosti ter manjšo porabo ener- gije. Z nakupom 26-odstot- nega deleža so zadovoljni tu- di v Uniorju, saj je štorsko Jeklo njihov največji dobavi- telj. Direktor Janez Špes je povedal, da bodo v prihodnje količine odkupljenega jekla še povečali. JANJA INTIHAR BAROMET^ RTC Golte v stečaji Sodišče naj bi v teh dj^^ uvedlo stečajni postopek; Rekreacijsko turistični cej ter Golte nad Mozirjem. St, čaj je, kakor kaže, edina j šitev za center, ki je pre| zaostal za drugimi sniufc skimi centri, saj še ve| nima naprav za umetnol sneževanje. V sedaj že lan zimski sezoni so sicer'ii| na Golteh 33 tisoč dnevi obiskovalcev, pa tudi ho je bil polno zaseden, venci je bilo to premalo, dal lahko z letošnjim izku^ kom sanirali posledice ze nih zim iz preteklih let. Večji dobiček v petek se bodo šesta delničarji tovarne Etd Obravnavali bodo poslov nje družbe v preteklem lei in se odločili, kolikšen d dobička bodo namenili: dividende. Etol je po revic ranih poslovnih izkazih li tvaril lani skoraj 3,6 mi jarde tolarjev prihodkov;; prodaje, kar je za 4,4 odst( ka več kot leto prej. Či dobiček znaša 288 milij nov tolarjev in je za 9 odsti kov višji kot leta 1997. Za prenovo \\6 milijonov Celjska trgovska druži Potrošnik bo v soboto i poldne odprla svoj preno lien market v Vojniku. Gi za eno večjih naložb ne sarad v podjetju, ampak tudi v ki ju, saj so v celovito obnq objekta, ki je bil zgraj pred tridesetimi leti, vlq; 110 milijonov tolarjev, j je povedal direktor Potro| ka mag. Andrej Cvetko, » marketu zamenjaU vso in| lacijo, nova sta hladilna t nika in oprema, uredili pai tudi zunanjost zgradbe; razširili parkirišče za 50 p kirni mest. S preureditv prostorov bo kupcem ods na voljo okrog 600 kvadf nih metrov prodajnih pO sin, kar je enkrat več K prej. SiP za kmetijstv« Danes in jutri bo v šemi trškem podjetju SIP potel la tradicionalna priredite\^ imenom »SIP z roko v roki za kmetijstvo«. Na njej bodo tudi letos predstavili svoj ce- lotni proizvodni program, zlasti novosti. Na prireditvi, ki se bo vsak dan pričela ol) 11. uri, bodo počastili tudi 45. obletnico delovanja pod' jctja. J' Sedemnajsti Adut v ljubljanskem nakup'^' valnem središču BTC sta ^ ponedeljek, 3. maja, velenj' ska Era in podjetje Merit lH' ternational odprla trgovin" Adut, ki je sedemnajsta z^' pored v Brini verigi prod^' jaln pod to blagovno znan"' ko. V sodobni trgovini so 800 kvadratnih metrih po^j! šin naprodaj veliki in m*! gospodinjski aparati, izdel'^ akustike, blago dnevne P'^' trošnje, novost pa je P'\ gram biro opreme firme H^' litz. v dveh letih dvakrat mrtvi Vodstvo Jekla Štore pričakuje, da bo lahko z novim lastnikom hitro uresničil svoje razvojne vizije V Jeklu Štore so lani izdelali nekaj manj kot 80 tisoč ton jekla. Zaradi slabših pogo- jev prodaje so bili poslovni rezultati slabši od pričakovanih, izguba pa je znašala 640 milijonov tolarjev. Zaradi posledic lanske poplave in recesije na svetovnem jeklar- skem trgu je bila tudi januarja in februarja prodaja manjša od načrtovane, marca pa so se razmere nekoliko izboljšale. V tem času je celotna prodaja znašala blizu 1,3 milijarde tolarjev, izguba pa okrog 77 mili- jonov. Nekoliko slabši poslovni rezultati nikakor ne pomenijo, da sta Inexa in Unior kupila slabo podjetje. Prav nasprotno. Štorsko Jeklo, ki je bilo v preteklem letu in pol poslovno kar dvakrat mrtvo - prvič leta 1997, ko je bila proizvodnja ustavljena zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, in drugič ob lanski poplavi, je po razdružitvi z Metalom Ravne avgusta 1997 doseglo razvoj, ki je presegel vsa pričako- vanja. Dvakratno uspešno oživljanje proizvod- nje pa je dokazalo kakovost in predanost zaposlenih. »V preteklih dveh letih smo res veliko naredili, tudi zato, ker smo lokalpatrio- ti,« pravi direktor Jekla Štore Marjan Mačkošek. »Lani smo proizvodnjo v primerjavi z letom 1997 povečali za 40 odstotkov, produktivnost pa za 50 odstotkov, kar se v zgo- dovini podjetja še ni zgodilo. Na zaposlenega smo izdelali 150 ton jekla. Razširili smo proizvodne programe, podjet- je pa je doživelo tudi temeljito organizacijsko preobrazbo.« Država je ustanovila Jeklo Štore zaradi povsem drugač- nih namenov. Ustanovili so nas samo za- to, da bi se »vrteli«, saj bi bila sicer cena družbe precej niž- ja. Dobili smo 600 milijonov državnega posojila, podjetje pa je za začetek proizvodnje najelo pri Metalu opremo in ljudi ter pripravilo vizijo raz- voja do leta 2000. Zaradi ko- njunkture na trgu, predvsem pa zaradi zaupanja kupcev do zaposlenih, smo se dokaj hi- tro postavili na noge in kljub temu, da smo bili prepuščeni sami sebi, saj država ni niče- sar vlagala v proizvodnjo, na- redili več kot je sploh bilo mogoče pričakovati. Lani smo kupili nov luščilni stroj, novo kontrolno napravo v je- klovleku, letos smo razširili ponudbo s profili iz nerjav- nih jekel, ki dgsegajo na trgu visoko ceno, na novo smo postavih tudi informacijski sistem. Imeli smo sicer še bolj smele načrte, vendar več, na žalost, nismo mogli narediti. Zlasti letos je bilo pri po- slovanju vse bolj čutiti po- sledice dolgotrajne prodaje. Že aprila lani, ko je država objavila razpis za prodajo je- kla, smo pričakovaU, da bo s podjetjem šlo navzdol, ven- dar smo dobro preživeli prvi udar. Ker smo želeli doseči čim boljše rezultate in obvla- dati poslovanje, smo zaposle- ne umaknili iz vsega dogaja- nja v zvezi s prodajo. Zaradi zavlačevanja s prodajo, smo postali bolj rizična firma kot bi bili v primeru, če bi posto- pek končali že lani, naš pro- stor delovanja pa je bil vse bolj omejen. Upam, da se bo vodstvena ekipa, ki je bila močno vpeta v prodajo, saj so nam stalni obiski, ki so trajah tudi po več dni, jemali veliko energije, lahko s prihodom novih lastnikov začela konč- no zares ukvarjati s poslova- njem. Kaj bi se zgodilo, če bi država še bolj zavlačevala s prodajo družbe? Proizvodnja bi doživljala vse večjo agonijo, zaposleni ne bi imeli več osnovnih po- gojev za delovanje. Podjetje se sicer ne bi ustavilo, bi pa šlo strmo navzdol. Zdaj imamo vse možnosti, da se vsi naši načrti in razvojna vizija hitro uresničijo. Me- nim, da bi bilo mešano last- ništvo Jekla Štore lahko mo- del, kako prodati tudi druge družbe iz sistema Sloven- skih železarn. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Marjan Mačkošek Prima trgovina dveh podjetij V Velenju na Goriški ulici so v petek, 23. aprila, odprli novo trgovino Prima Cash«SiCarry, v kateri je združilo ponudbo dvoje velenjskih podjetij, Dolina d.d. in Era d.d. Naložba, ki predstavlja novost v trgovski ponudbi Šaleške doline, je vredna približno 45 milijonov tolarjev. Trgovina ponuja na površini 900 kvadratnih metrov raznovrstne prehrambene in druge izdelke, kupcem pa je na voljo tudi izbira v dobro založeni vinoteki. Nakup po veleprodaj- nih cenah s prometnim davkom je možen s Prima kartico, pridobijo pa jo lahko tako obrtniki, podjetja in društva kot posamezni potrošniki. Vrednost nakupa mora preseči 10 tisoč tolarjev. K.L., Foto: L. OJSTERŠEK GOSPODARSTVO 7 Novo pismo za reševanje Zdravilišča Rogašica Zraven bosta tudi Banka Celje in SKB banka - Hotela Donat ne bo kupilo podjetje Mikroing - Podpis pisma že sredi maja ....... jlovenska razvojna druž- ije po skoraj šestih mese- I spet razkrila svoje na- jfc v zvezi z nadaljnjim ^vojem zdravilišča v Ro- kici Slatini. Najkasneje I sredine maja naj bi na- [eč z občino Rogaška Sla- la, Kolinsko, SKB banko Banko Celje podpisala ,vo pismo o nameri o usta- jvitvi družbe, ki bi poskr- ■la za ozdravitev zdravi- ča. [ot je znano, so Slovenska zvojna družba, Kolinska in ičina Rogaška Slatina pod- sale pismo o nameri že 24. ivembra lani, vendar dlje I podpisa niso prišle, saj zvojni družbi ni uspelo itegniti k projektu Banke ;lje, ki je lastnica hotelov va in Zagreb, SKB banka I je objavila, da bo hotel mat prodala slatinskemu idjetju Mikroing. Poleg te- je bila vsebina prvega pi- la dokaj splošna in ohlap- I, saj v njem niso bile na- tančno določene obveznosti podpisnic. V Slovenski razvojni druž- bi pripravljajo zato novo pi- smo o nameri, o čemer sta predsednik uprave družbe dr. Bogdan Topič in članica uprave Majda Šantl pred dnevi obvestila tudi pod- predsednika vlade Marjana Podobnika. Podobnik je na- mreč na pobudo državnega poslanca Franca Potočnika in tudi zaradi mnogih pro- šenj iz Rogaške Slatine skli- cal sestanek, ki so se ga poleg predstavnikov Slovenske razvoje družbe udeležili še slatinski župan mag. Branko Kidrič, direktor Zdravilišča Rogaška Franc Horjak in predstavnik ministrstva za malo gospodarstvo in turi- zem Srečko Vilar. Dr. Bogdan Topič je pove- dal, da tokrat ustanovite-v no- ve delniške družbe podpirata tudi obe banki in da je glede na dosedanje pogovore mo- goče sklepati, da se strinjata s predlogom, na kakšen način bi ju vključili v bodočo druž- bo. Za kaj konkretno gre, bo mogoče izvedeti šele ob pod- pisu pisma o nameri. Ko je razvojna družba lani vabila k podpisu prvega pisma, je Banki Celje predlagala, da bi od banke odkupila tretjino vrednosti njenih hotelov, tretjino bi Celjani vložili v bodočo družbo kot svoj pris- pevek, tretjino pa bi banka spremenila v dolgoročno po- sojilo. Kot je povedal župan občine Rogaška Slatina Branko Ki- drič, bi podpisnice pisma o nameri v dveh mesecih uredi- le pogodbena razmerja, ki iz- hajajo iz pisma, v tem času pa bi ustanovili tudi novo druž- bo. Sprva bi bili v družbo vključeni hoteli Donat, Sava in Zagreb, ki jih sedaj upravlja podjetje Grand hotel, kasneje pa bi se lahko pridružili še hčerinska podjetja Zdraviliš- ča Rogaška in lastniki drugih hotelov v zdravilišču. Med nji- mi je zelo pomembna zlasti SIB banka, ki ima v lasti zna- meniti Zdraviliški dom. ■■■■Mni JANJA INTIHAR REKLI SO: Bojan Grdjan, predsed- nik sindikata ZSSS v To- varni nogavic d. d. Polze- la: »Enkrat mesečno ali po po- trebi se predstavniki sindi- kata sestanemo z vodstvom podjetja in predsednikom sveta delavcev. Sodelovanje temelji na poštenosti in od- kritosti z naše strani, enako držo pričakujemo tudi od uprave. Pri osvetljevanju do- ločenih strokovnih vprašanj nam pomagajo tudi strokov- ne službe v podjetju. Od leta 1991, ko je bila v podjetju podpisana pogodba o sindi- kalnem delu, smo že marsi- kaj postorili in skupaj z vodstvom marsikatero odpr- to vprašanje rešili v prid de- lavcem, pa tudi v prid uspe- šnega poslovanja podjetja. Čeprav imamo redno izpla- čilo plač, vztrajamo, da se morajo izhodiščne plače po- večati do minimalne plače. Problem je namreč v tem, da v delovno intenzivnih pod- jetjih minimalna plača podi- ra sistem razporejanja delav- cev v tarifne razrede, saj pre- jemajo delavci od 1. do 3. tarifnega razreda minimalno plačo, to pa destimulativno vpliva na njihovo pripravlje- nost za delo.« T. T. Zala v balonih v Pivovarni Union so pred dnevi predstavili aparate za točenje naravne vode Zala in pognali novo linijo za pol- njenje vode v 18,9-litrske ba- lone oziroma plastenke. Opremo so za 200.000 dolar- jev kupili v ZDA. Po Radenski so tako tudi v Unionu ponudili trgu vodo iz pretočnih hladilnikov, oziro- ma tako imenovanih cooler- jev. Naprav, ki hladijo vodo na štiri oziroma enajst stopinj, ne bodo prodajali, ampak jih bodo le dajali v najem. Za letos računajo, da jih bodo oddali približno 500 in na ta način povečali prodajo Zale za 25 do 30 tisoč hektolitrov. Poraba hladne pitne vode iz coolerjev, ki jih v Ameriki uporabljajo že zelo dolgo, se tudi v Evropi v zadnjem deset- letju zelo povečuje. Lani so na stari celini uporabljali 646 ti- soč hladilnih naprav. Evrop- sko združenje polnilcev vode, katerega član je tudi Union, pa napoveduje, da se bo njihovo število do leta 2002 povečalo na 1,5 milijona. Za mesečni najem in čišče- nje coolerja je treba odšteti 3.500 tolarjev, plastenke vode pa bo Union prodajal po 900 tolarjev. JI Pivovarna Union je leta 1996 prodala 20 tisoč hekto- litrov pitne vode Zala, lani pa že 120 tisoč hektolitrov. Za letos v tovarni načrtujejo, da bodo prodali do 150 tisoč hektolitrov vode. Lani je bilo v Evropi 646.000 coolerjev, Union jih bo letos oddal v najem le 500. Ves dobičeic za razvoj Podjetje KIV Vransko je lansko poslov- no leto zaključilo s tremi milijoni tolarjev dobička, ki pa bo ostal nerazporejen. Del- ničarji družbe so namreč na tretji skupšči- ni, ki je bila v torek, sklenili, da bodo denar raje kot za dividende namenili za razvoj. KIV Vransko, kjer je zaposlenih 100 ljudi, je trenutno edini izdelovalec večjih kotlovnih sistemov pri nas, podjetje pa se je uveljavilo tudi z izgradnjo zažigalnih naprav za odpad- ke. Svoje izdelke uspešno prodajajo tudi v. Nemčiji, Švici, Avstriji in na Švedskem. V zadnjih treh letih so v razvoj podjetja vložili okrog 100 milijonov tolarjev. Pred dvema letoma so zgradili novo proizvodno halo, lanski dobiček pa bodo, kot je povedal direk- tor Ivo Kreča, namenili*za posodobitev teh- nološke opreme. Večinski lastniki podjetja, ki se je olastnini- lo že leta 1995, so zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci. Čeprav so tudi v preteklih letih poslovali z dobičkom, si doslej še niso razde- liU dividend. JI Štiri zvezdice zaStrunjan P"!^ zunanji bazen z ogrevano morsko vodo je povezan s prenovljenim notranjim bazenom. ■družba Krka Zdravilišča rekordnih petih mesecih Svila in razširila zdravi- Jl^i kompleks v Strunjanu, 'se je že doslej ponašal z ^i^išjo zasedenostjo zmog- ,'^osti na slovenski obali. Vba je veljala 1,3 mili- ^^(le tolarjev. t)nova, ki so jo pričeli no- N'^bra lani, je potekala na JSOO kvadratnih metrih po- S- Gradbena dela so bila .,^^žna, saj so poleg prenove Jl^oječih prostorov dogradi- li^ novo, tretje nadstropje m s tem pridobili šest- deset dodatnih ležišč, nadgra- dili so tudi zdravstvene pro- store, kjer sta sedaj na enem mestu celotna ambulantna in diagnostična dejavnost. Ure- dili so tudi novo telovadnico, prostore za fitnes ter center za nego telesa in obraza. Poveča- li so restavracijo in ji dodali še odprto teraso, popolnoma so obnovili in razširili notranji, 24 let star bazen in ga povezali z novim, zunanjim bazenom. Povečali in preuredili so tudi prostore za savne. Devetnajst let star hotel je s prenovo ce- iotne notranjosti pridobil ka- tegorijo štirih zvezdic, kar ve- lja tudi za štirideset bungalo- vov v bližnjem parku, ki sedaj z novo opremo kot Vile Stru- njan dopolnjujejo obstoječe hotelske zmogljivosti. Krka Zdravilišča, ki so Zdravilišče Strunjan prevzela v upravljanje že leta 1984 in ga v tem času spremenila v so- dobno zdravilišče, so od mar- ca lani tudi večinski, 51-od- stotni lastnik kompleksa. Preostali delež je v lasti Zve- ze društev vojnih invalidov Slovenije. V Krki so prepri- čani, da bodo s prenovljeni- mi in razširjenimi zmoglji- vostmi domačim in tujim go- stom lahko ponudili še bolj kakovostne programe. Ne samo medicinske rehabilita- cije, temveč tudi programe za ohranjanje in krepitev zdravja. JI j».18.-6.»qilW KULTURA 8 Otroci! Ustavimo vojne! 2]. svetovni festival plesa in ljudskega izročila v Ankari in Istanbulu^ v času od 16. do 27. aprila je bil v Ankari in Instanbulu že enaindvajse- tič zapovrstjo eden največjih otroških festivalov na svetu, posvečen otroku s sporočilnostjo »plesa, glasbe in ljud- skega izročila«. Zaradi vojne na Balkanu se ga je letos udeležilo le 700 plesalcev iz 30 držav, skoraj toliko pa jih je odpovedalo svoj prihod. Plesni teater Igen studia za ples Celje se je predstavil z odmevnim projek- tom Igorja Jelena »Otroci! Ustavimo voj- ne!« Televizijska snemanja, izredni spreje- mi, aplavzi na odprti sceni, povabila na nova gostovanja, razgovor s koreografom Igorjem Jelenom in solistko Mojco Maj- cen za nacionalno televizijo, sprejem pri turškem predsedniku države Sulejmanu Demiretur pri predsedniku vlade, zuna- njemu ministru, direktorju televizije Tur- čije, izredna pozornost do sporočilnega projekta plesnega teatra Igen... To so le utrinki gostovanja v Ankari in Istanbulu. V okviru državnega praznika, 23. apri- la, je festival organiziral »gala televizijski koncert«, katerega si je ogledalo 7.500 gledalcev v avditoriju in okoli 30 milijo- nov preko televizijskih sprejemnikov, spremljalo pa ga je več tujih televizijskih hiš. Sloveniji je bilo dodeljeno častno, zadnje mesto nastopa, saj je koreografija Jelen Igorja »Children! Stop the war!« z močno sporočilnostjo izraznega plesa dvignila občinstvo na noge, medijska pozornost pa je dosegla svoj namen. Otroci sveta so bili kot ena družina, brez razlik in predsodkov. Pokrovitelj jim je podaril festivalski press material (majice, priponke, slovarje, denarnico, nahrbtnik, dežni plašč, pisma, nalepke, skodelice, darila,...), lepo je bilo videti srečne obraze; a vendarle zelo blizu vihra vojna, lakota... Igenovci so uspeli na odru in ob njem ter prejeli nova povabila na gostovanja. Lahko jih bomo srečali v Italiji, Maroku, morda v Sarajevu in še kje... Odvisno od denarja in politike financiranja medna- rodnih gostovanj. Tokrat jih je podprl Sklad za ljubiteljsko kulturo RS in celj- ska podjetja, naslednjič...?! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Mi AB. Ajda Habjan na sprejemu pri predsedniku Thrčije Sulejmanu Demirelu. Rotarjeva retrospektiva v galeriji Kulturnega cen- tra Ivana Napotnika v Vele- nju bodo jutri, 7.' maja ob 19. uri, odprli retrospektiv- no razstavo akademskega kiparja Franceta Rotarja. Razstavo so pripravili v so- delovanju s Pilonovo galeri- jo iz Ajdovščine in z Go- renjskim muzejem iz Kra- nja. Rotar je več let živel in ustvarjal v Italiji in Nemči- ji, kjer ima tudi več javnih del. Bil je nagrajenec Pre- šernovega sklada in prejel je tudi Župančičevo ter Jako- pičevo nagrado za kulturne dosežke. KL Pevska izmenjava z članice Ženskega pevske- ga zbora z Ljubečne pri Celju ter pevke vokalne skupine medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Cvet iz Celja so od 22. do 25. aprila gostovale na Madžar- skem. Sodelovanje z ženskim pev- skim zborom Canzonetta iz Vachartyana pri Budimpešti so pričeli v lanskem letu, ko je madžarski zbor gostoval v Sloveniji, in tudi po nedav- nem gostovanju naših pevcev na Madžarskem se bo pevska izmenjava nadaljevala. Zbo- rovodkinja Vida Bukovac, ki je za turnejo najzaslužnejša, je dejala, da je kljub odreka- nju in sodelovanju vseh pevk in sodelujočih glasbenikov za takšen projekt potrebno veli- ko dela, nikomur pa ni žal za vložen trud. Ob sodelovanju violinista in citrarja Petra Na- preta ter pianista Dejana Jak- šiča ter mlade sopranistke Da- nijele Lubej so pevci blesteli najprej v kraju Vac, v glasbeni šoli, nato pa še v katoliški cerkvi v Škofovi vasi pri Bu- dimpešti. JOŽE MIKLAVC Ženski pevski zbor z Ljubečne in vokalna skupina Cvet. Pesek v pesem, pesem v svet Pred kratkim je pri Pomur- ski založbi izšla pesniška zbirka petdesetih sonetov celjske pesnice Bine Štampe Žmavc, z naslovom Pesem v pesek. Pesnica in pisateljica je bila do sedaj znana pred- vsem po pesmih, proznih ter dramskih tekstih in radijskih igrah za otroke. Svojo doseda- njo odličnost je očitno hotela potrditi tudi v sferi odraslega sveta. Soneti so, kar je potrebno povedati že takoj na začetku, izklesani z lasersko natančnost- jo. Tako lahko govorimo o do- vršeni metriki, to je jambskem enajstercu, ki je za sonetno zgradbo tudi najbolj značilen. Rima je praviloma oklepajoča v kvartinah, mestoma tudi pre- stopna, pri tercinah pa gre po- navadi za nekaj različnih vrst rim, ki pa so v sonetu, še pose- bej sodobnem, tako ali tako dovoljene. Prefinjena dovrše- nost omenjenega, v stilu ter v povezanosti med posameznimi deli, samo nadaljuje začrtano željo ter očitno ambicijo, napi- sati ene najboljših sonetov, kar jih premore slovenska poezija. Ko se bralec ali literarni teore- tik poglobi v vsebino in v temat- sko izraznost sonetov, si ne mo- re kaj, da jih ne bi najprej prebral v enem zamahu, potem pa se vračal k vsaki pesmi in vsakemu verzu, da bi na koncu užival v sleherni posamezni be- sedi. Pesmi govorijo o majhnih tuzemskih stvareh, v katerih lah- ko vsakdo spozna delček sebe ali pa skozi miniaturno podobo vsakdanjosti uvidi univerzam makrokozmosa. Metaforične prispodobe so domišljene in do- dajo piko na i točno na mestih, kjer jih dobra poezija potrebuje. Bina Štampe Žmavc se zna, ob vsem, kot redke prave pesni- ce ali pesniki dvigniti nad, kot pravijo nekateri, tako imenova- no moško ali žensko poezijo. Ob tem ji uspe, kar pa je morda vendarle posebnost ženske do- mišljije in duše, na lahkoten način, z zamahom roke, opraviti s težkimi filozofskimi idejami, tako da jih spusti v enastavno pripoved, zavito v tančico ilumi- nozne pesniške prispodobe. Če se za trenutek ustavimo še pri zunanjem izgledu knjige, lahko ugotovimo, da je dokaj primeren vsebini, četudi bi si skoraj z gotovostjo upal trditi, da bi si pesnica zaslužila katere- gakoli od najboljših slovenskih oblikovalcev knjig. Dokaz za to, da si pričujoča poezija zasluži primerno »okolje« je tudi sprem- na beseda enega naših najboljših literarnih kritikov in poznaval- cev poezije, Petra Kolška. Nekateri podobni zapisi na- stanejo včasih zaradi poznans- tva, včasih zaradi prostodušni želje, da bi zadovoljil iz te?; področja še ne uveljavljene?^ avtorja, včasih pa morda 1^^ tako, iz navdiha. Tokratno ra: mišljanje ni zapisano zaradi benega od omenjenih razloge* temveč zgolj zato, ker meniff- da gre resnično za vrhunsko po^ zijo, ki bo zadovojila tudi največ jega bralskega sladokusca. ^ pričan sem, da se bodo zaradi t^" sonetov tresle hlače še marsil<3'^ remu nadobudnemu navadneH'" pesniku, in da jih bodo s spošt!i| vim glasom sprejeli medse tu*^ najbriljantejši pesniki tega ali 1^ teregakoli časa. Na koncu moram omeniti.* je ta zapis nastal samo kak^i^ dva dni potem, ko sem hlastno prebral vseh petdes^! sonetov, da se ni popolnoma spremenil niti po enem tedni niti po štirinajstih dneh, ko s^J znal nekatere verze že na pa^^^ in mislim, da bo ostal enak po letu, dveh in tudi v daljša časovnem razdobju. ZORAN PEVt' ZAPISOVANJA Med teorijo in pralcso Piše: TADEJ ČATER Jonas L. je prav prijeten fant, ki se ga vedno spomi- njam z veseljem. Je sin an- gleško-slovenskih staršev, ki je osnovnošolsko in del sred- nješolske poti prehodil v Veli- ki Britaniji, visoko šolo pa je obiskoval v Sloveniji. Na tem delu njegovi poti sva se tudi srečala. Bil je zagret marksist, ki si je neskončno želel, da bi ga sprejeli v tedanjo komuni- stično partijo, pa je bil njegov družinski album vse preveč pisan. Marxa in Engelsa je citiral tudi ob polnoči, če je bilo treba. Stalinovo življenj- sko pot je najbrž poznal celo bolje od samega Stalina. O Leninu je vedel takorekoč vse, Titu pa je redno nosil rože na njegov grob v Beograd. Njegov videz zapriseženega komuni- sta je kvaril le luksuzni avto, s katerim se je vozil na preda- vanja in obleke iz italijanskih butikov, v katerih se je kot eden bogatejših študentov rad oblačil. Željko Ivanovič, današnji urednik neodvisnega črnogor- skega tednika Vijesti bi Jona- sa označil kot »dobronamer- nega naivneža«, ki ni nikoli živel v nobeni vzhodnoevrop- ski državi in, ki ne pozna ljudske demokracije«, ki skratka nima pojma, kqj to v resnici je komunizem in v čem se razlikujeta teorija in prak- sa. S temi besedami je Ivano- vič že pred devetimi leti ozna- čil avstrijskega pisatelja Petra Handkeja, ko se je ta prvič zavzel za Srbijo in »ljudsko demokracijo«, ko je obsodil odcepitvene težnje posamez- nih republik nekdanje Jugo- slavije. Toda zgodbi obeh novoveš- kih romantikov se v nečem vendarle razlikujeta; Jonas L. je svoja stališča revidiral, Handke pa še bolj zaostril. Jonas L. je danes zagret mi- rovnik, ki se je aktiviral tudi v pomoči albanskim begun- cem, Handke pa »protislovni mirovnik, ki teka naokoli z zagovorniki množičnih poko- lov«, kakor bi dejal njegov rojak, esejist in pesnik Hans Magnus Enzensberger. j Handke sicer ni član riober. od paravojaških skupin ir Kosovu, pač pa človek, ki^ mu je sesula njegova hišai kart. Ki je ostal brez teoreu\ zaslombe, ki za svoje praha no delovanje ne najde več nj bene teoretske misli. Ki sej izneveril samemu sebi. i pred devetimi leti, ko je obstt jala še ena sama s sončen, obsijana in sredi Balkana p nosno stoječa Jugoslavija mti Vardarjem in Triglavom, ma Derdapom in Jadranom, se odločil, da bo v tistem trem. ku, ko »bodo Natovi zločini bombardirali Srbijo«, njegon mesto prav tam - v Srbiji. Ki ja, seveda ga tam ni. Ker j razglabljati o Srbiji in njena »boju za svobodo« veliko pn jetnejše in predvsem bolj va no nekje v meščanskem stj novanju v Salzburgu ali n kakšni koroški kmetiji ob sli vensko-avstrijski meji. In k tala, ki letijo nad Beogm samo poslušati, kot pa se pre njimi skrivati po kleteh ii zakloniščih. Kot je bilo o h munizmu veliko bolj lagodn razmišljati, kot pa ga vsakoi nevno živeti in »preživljali^ kot bi se izrazila zagrebšl esejistka Slovenka Drakulit Ja, Handke je kot tista sh pinica študentov, ki se je d pravila s transparenti proti stirat proti ameriški vojcš akciji v Iraku, nato pa svoj transparente pridno zložila kot in v bližnjem McDonaldu zmazala nekaj cheesebnrp jev in kakšen pomfri za pavt^- O tem, da bi se odpravili Irak in tam podprli reži^^ seveda niso niti razmišljal- Štirikratna Pomurka leta Gostja današnjega kulturnega večera v velenjski knjižnici bo Smilja Baranja, glasbena urednica in radijska voditeljica, ki je štirikrat osvojila naslov Pomurke leta. Ključ njene uspešnosti je, da ima neskončno rada ljudi in svoje delo. Za prekmursko vzdušje četrtkovega večera bo skrbel ansambel Metulj. KL N^C KULTURA HAlada pesem bo odmevala ^^MHHjjJIJ^^ Balkan ne bo utišal 23. mladinskega pevskega festivala v Celju ^hhmhm "čeprav so razmere na br- iitajočem Balkanu krive ^ nekaj odpovedi zborov, ^dvsem iz vzhodnih dr- jj,,^ ki jih je v tem tednu jfjel Zavod za kulturne jjreditve Celje kot organi- jtor 23. mladinskega pev- jega festivala, bo v Narod- jm domu, na ulicah in v lastnem parku od 19. do jj maja vseeno odmevala ,|ada pesem. Vseeno se bo mesto pomla- Ijloin vseeno bo organizator pravil pod streho strokovna ^svetovanja in delavnice ter druge spremne prireditve, ki vsako drugo leto poneso slo- ves mesta ob Savinji daleč po Evropi. Konec koncev mladinski pevski festival še vedno velja za največjo mladinsko pev- sko prireditev v tem delu Evrope. »In čeprav je svet postal pravzaprav en sam svetovni ocean, in eden iz- med najlepših otokov mla- dinski pevski festival v Celju, nam odpovedi nekaterih zborov vseeno grenijo zad- nje, sklepne priprave na pri- reditev,« pravi Alenka Dom- jan festivalu na pot v imenu organizatorja in tudi števil- nih sponzorjev, ki so tudi letos priskočili na pomoč. Celje s svojo bogato zgodo- vino, kjer se je iz entuziazma leta 1946 rodil mladinski pevski festival, bo oder mla- dih pevcev iz Slovenije in tistih držav, ki vedo, da je žarišče vojne daleč stran. Do- končno pa ni mogoče napo- vedovati vseh zborov, ki jih bo ocenjevala strokovna žiri- ja in ki jim bo ploskalo ob- činstvo. Za tradicionalni nastop mladinskih zborov v Mest- nem parku pod vodstvom di- rigenta Edvarda Goršiča se mladi pevci iz vse Slovenije že pripravljajo, pritegnili pa jim bodo tudi tuji zbori. V tekmovalnem delu se bo za festivalska odličja potego- valo osem zborov iz Sloveni- je, od tega štirje s celjskega območja: DPZ Gimnazije Ce- Ije-Center pod vodstvom Bar- bare Arlič, MMPZ Šolski cen- ter Celje pod vodstvom Met- ke Jagodic Pogačar, MMPZ Šolskega centra Velenje pod vodstvom Danice Pirečnik in OPZ osnovne šole Zreče pod vodstvom Darinke Ivačič. Glasbeno komisijo sestav- ljajo: Edvard Goršič kot pred- sednik, člani pa: Tomaž Fa- §anel, Nenad Firšt in Dragica Zvar. Glasbeno žirijo sestavljajo: kot predsednik Edvard Gor- šič in člani: Francois Xavier Delacoste, Tomaž Faganel, Vladimir Krajnčevič in Ven- no Laul. Zaradi razmer na Balkanu so organizatorjem do za- ključka redakcije (torek) udeležbo za nastop v Celju odpovedali štirje zbori iz tu- jine: iz Jugoslavije, Rusije, Bolgarije in Moldavije. MHMHI MATEJA PODJED PRIREDITVE ^ GLEDALIŠČE SLG: Človek za vse čase b. 5. ob 11.30 za abonma šolski center Lava Celje I, 7. ob 19.30 za abonma petek večerni in izven, 8. ob 17. uri za abonma sobota popoldan in izen, 10. ob 15.30 za abonma 3. šolski in izven in 11. 5. ob 11. uri za abonma Srednje frizerske, tekstilne in strojne šole Celje; Sadna opera 6. 5. ob 17. uri za abonma Čebelica in izven. Plešasta pevka 12. 5. ob 11.30 za abonma združeni mladin- ski in ob 16.30 za abonma Srednja trgovska šola Celje; Bližje 12. 5. ob 20. uri za abonma in izven na Odru pod odrom. Dom kulture Velenje 7. 5. ob 19. uri komedija Dan noro- sti, za mladinski abonma in izven. Kulturni dom Trnovlje 6. 5. ob 19.30 Narodni poslanec, komedija 1. repriza. KONCERTI Narodni dom Celje 8. ob 19.30 slavnostni koncert Me- šanega pevskega zbora Cetis Celje, ob 20-letnici delova- nja. 11. ob 17. uri letni kon- cert otroškega in mladinske- ga pevskega zbora IV. OŠ Ce- Ije. Glasbena šola Velenje 7. 5. ob 19.30 podiplomski recital klarinetista Matjaža Emeršiča. Kulturni dom Šentjur 8. 5. ob 19.30 letni koncert Ženske- ga pevskega zbora Skladate- ljev Ipavcev Šentjur. RAZSTAVE Galerija Velenje i r.iin e I\o tar, od 7. 5. naprej. Mestna galerija Riemer Domen Slana, do 10. 5. Knjižnica Šentjur Jana Kvas in Tanja Plevnik, do 26. 5. Muzej novejše zgodovine etnološka razstava »Ko bo cve- tel lan«, do 13. 5. Hermanov brlog Mamut v Hermanovem brlogu, do 13. 5. Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski, do 30. 11. Gimnazija Celje Center ak- vareli Brede Tekavc, do 31. 5. Avla hotela Dobrna Vesna Filipič in Vlado Geršak,.do 27. 5. Galerija Volk razstava An- tona in Janeza Repnika ter Zlatka Praha, Etol Niko Ignja- tič, Merx Terezija Ratej, jedil- nica Splošne bolnišnice Ce- lje Radovan Rokovec in Pošta Celje Maša Krajnc - vse od 1. do 30. 5. OSTALO Pokrajinski muzej Celje - muzejske delavnice 15.30 do 17.30 muzejske delavnice: 6. 5. Grofje Celjski - Mesto Celje, 7. 5. Knezi Celjski in 12. 5. Konrad Žovneški - viteški li- rik. OŠ Frana Roša Celje 11. ob 8. uri literarna delavnica Roše- vih dnevov. Muzej novejše zgodovine - muzejske ustvarjalne delavni- ce: 7. 5. ob 10. uri Moja žaba visoko skače, 11. 5. ob 10. uri Mamut v Hermanovem brlogu. Knjižnica Velenje 6. 5. ob 20. uri večer s Smiljo Baranjo. Osnovna šola Kalobje 7. 5. ob 20. uri mladinski literarni večer. Pika polca ob Solli v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo jutri, v petek, ^ maja, tretja državna revija ljudskih pesmi, plesov in običajev Pika poka pod goro. Na prireditvi, ki jo pripravljata I. Osnovna šola Rogaška Slatina in celjska enota republiškega zavoda za šolstvo, se bo zvrstilo 1200 nastopajočih. Sodelovalo bo 48 vrtcev, osnov- nih, glasbenih in srednjih šol, ki so se prijavili na razpis Zveze prijateljev mladine Slovenije. Nastopajoči bodo prišli s Štajerske, Koroške, Prekmurja. Ljubljane, Gorenjske, Dolenj- ske in Primorske, od koder prihajajo tudi italijanski otroci iz Kopra s programom v materinem jeziku. Predstave v Kristalni dvorani bodo ob 10., 14. in 17. uri. Ob tej priložnosti bo v slatinski pivnici likovna razstava otrok iz zavodov, ki sodelujejo na državni reviji. BJ Cofe Giazija tudi galerija Samo vprašanje časa je bi- lo, kdaj bo Cafe Giazija del svojega prostora namenil tu- di likovni dejavnosti, kot mi- ni galerija, kajti lastnica Ve- ra Breznik nikakor ne more brez kulturne dejavnosti. Zato ni bilo preveliko prese- nečenje, ko so pred kratkim odprli prvo razstavo, in sicer mlade Sanje Petrovič, ki letos končuje osnovno šolo, a se že spogleduje z resnejšimi ambi- cijami likovnega delovanja. Ker je navdušena ljubiteljica konj, je svojo prvo razstavo posvetila njim, portretom ko- njev. Zahtevne naloge se je lotila v oljni tehniki, kar je nenavadno za mlade začetni- ke. V njenih slikah je nedvom- no veliko talenta, a hkrati tudi začetniških zadreg, kar je po- vsem razumljivo, in tega se mlada slikarka tudi zaveda. Dobrega mentorja ima kar v očetu Stanetu Petroviču, zna- nem slikarju in grafiku. Razveseljivo je, da je gostin- ski lokal odstopil del svojega prostora, ki ga je tudi ustrezno osvetlil, likovnikom in tako oplemenitil svoje okolje, še bolj pa je razveseljivo, da je to pogumno storil za talentirano osnovnošolko. D. M. Na Gomilsicem Zadrega nad zadrego Dramska skupina pri Kulturnem društvu Gomilsko je po nekajletnem mrtvilu spet pričela z delom. Na pobudo predsednika društva KD Gomilsko Dušana Tislja in Lucije Blatnik so se lotili Streicherjeve komedije v treh dejanjih Zadrega nad zadrego in jo uprizorili v dvorani Doma krajanov na Gomilskem. V komediji nastopajo Milan Breznikar, Lucija Blatnik, Marjan Laznik, Rožka Derča, Darja Beloglavec, Petra Derča, Anja Tekavc, Matjaž Klančnik, Iztok Turk in Aleš Blatnik. Režiser je Tone Kozmelj, šepetalka Metka Turk, sodelujejo pa še Drago Šmid, Nevenka Andoljšek in Ivi Kosem. Na uprizoritev so se pripravljali dobre tri mesece. T. TAVČAR] Srebrna in dve bronasti Na 16. tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pe- sem, ki je bilo konec aprila v Mariboru, sta Akademski pevski zbor Celje in Mešani pevski zbor Gorenje Velenje prejela bronasti plaketi mesta Maribor, Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj pa je prejel srebrno plaketo. KL Zbori napredujejo Zborovsko petje je najbolj ["ložična oblika ljubiteljske ulture v šentjurski občini, ^^^ošnje, devete območne 'urjeve revije odraslih pev- ^'^'h zborov, se je udeležilo J^^najst zborov iz različnih "^^jev občine ter en oktet. ..strokovni sodelavec repub- pega sklada ljubiteljskih ^^'turnih dejavnosti Mitja ^"^bec, ki je revijo spremljal ^ četrto leto, je opazil velik "^Predek v programskem po- p^u, saj so začele prevlado- ■^'i umetne pesmi. Prav tako '^Opazil, da je večina zboro- .^^ij v delu s pevci še napre- I.J'^^, pri čemer je več mlaj- ler posebej šolanih. V svoji oceni je opozoril tudi na pri- ljubljenost zborovskega petja med ljudmi tega kraja, o če- mer je pričala polna dvorana poslušalcev. Revijo, na kateri je nastopilo nad 280 pevcev, sta pripravila območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavno- sti in zveza kulturnih društev, obe iz Šentjurja. BJ Vec reda in kulture Po vzoru zavoda za šport naj bi v občini Konjice kmalu zaživel zavod za kulturo. Obujeno zamisel o takšnem savodu je na četrtkovi seji konjiškim svetnikom predsta- fil župan Janez Jazbec. Zavod naj bi načrtoval in organi- ziral kulturno dejavnost v občini in skrbel za objekte kulturno - zgodovinskega pomena. »Zavod naj bi s svojim delovanjem vnesel več reda tudi na področje kulture,« je poudaril župan. Svetniki so podprli iistanovitev zavoda, vendar bo ustrezen odlok o ustanovitvi teivel še nekaj sprememb. Želeli so, da koordinira delo vseh društev v občini, pa tudi življenje vseh kulturnih objektov, krazili so tudi zaskrbljenost, da bi zavod porabil prevehk del fienarja, ki ga občinski proračun namenja kulturi. Treba bo tudi doreči, ali bo pod okriljem zavoda delovala tudi občinska ^ižnica, za katero sedaj skrbi SIC. V.M. Življenje je kot reka v torek, 11., in četrtek, 13. oaja, bodo v Celju pripravili il. Roševe dneve v spomin laznanega celjskega pisate- jain pesnika Frana Roša. Prireditev pripravljajo Os- flvna šola Frana Roša Celje, bmočna izpostava Sklada RS a ljubiteljske kulturne dejav- osti. Zveza kulturnih društev :elje ter celjska enota zavoda a šolstvo. Roševi dnevi so rvič širše zasnovani, saj so oleg javnega razpisa k sode- iivanju povabili vse osnovne ole v celjski regiji. Šole so tbrale po dva najvidnejša »lada literata, na natečaj se je rfzvalo 39 avtorjev iz dvajse- ih osnovnih šol, komisija pa je izbrala 25 literarnih pris- pevkov. Vsi izbrani mladi literati bodo v torek, 11. maja, v OŠ Frana Roša sodelovali v lite- rarni delavnici, kjer bodo pod mentorskim vodstvom Marijana Tomšiča ustvarjali na temo »Vojna ali mir«. V četrtek, 13. maja, bodo ob 19.30 v Pokrajinskem muze- ju Celje pripravili literarni večer Roševih dnevov, na ka- terem bodo predstavili izbra- ne mlade literate in njihove literarne dosežke. Te bodo izdali tudi v posebni brošuri z naslovom »Življenje je kot reka«. ŽIVKO BEŠKOVNIK VROČA TEMA 10 Pod težo svinca in tresljajev Fevžerjevi iz Leskovca trdijo, da jim avtocesta uničuje dom, a v družbi za avtoceste so mnenja, da lastniki do odkupa hiše niso upravičeni v neznatni hiši, ki bo kmalu zlezla sama vase, ži- vi šest ljudi, med njimi trije otroci, v nemogočih bival- nih razmerah. Socialna in stanovanjska stiska sta izraziti, s prvo so se sprijaz- nili, z drugo ne. Nežika in Veronika Fevžer, mati in hči, sta prepričani, da bi moral DARS že zdavnaj poskrbeti za odkup njihove hiše, od avtoceste oddaljene približ- no osemnajst metrov. Pravi- ta namreč, da se hiša, stara kakšnih 200 let, postopoma podira prav zaradi vplivov avtoceste. »Nadomestne gradnje na tej lokaciji nam zaradi varoval- nega pasu avtoceste niso odo- brili že pred leti, po drugi strani pa DARS tudi ne poskr- bi za odkup ali ustrezno nado- mestno gradnjo,« je dejala Ve- ronika Fevžer. »Po prepovedi gradnje na sedanji lokaciji smo želeli graditi približno 40 metrov proč od stare hiše in pridobili smo vso potrebno lokacijsko dokumentacijo, zdaj pa od DARSA pričakuje- mo, da staro hišo odkupi in poskrbi za gradnjo nove.« Dopisi »Ko so v sedemdesetih letih začeli graditi hitro cesto, je začela hiša vidno propadati in že takrat so nam investitorji ceste nakazali možnost zame- njave. V času gradnje drugega pasu avtoceste, dvajset let ka- sneje, je bila hiša zaradi veli- kih izkopavanj in premikov tal močno poškodovana, zido- vi so popokali in vseskozi smo čutili hude tresljaje,« je še po- jasnila Fevžerjeva. Maja 1996 je poslala prošnjo v DARS in zapisala, da v svojem domu, ki poka zaradi dela težkih strojev, niso več varni. »Iz DARSA so prišli na ogled in mi obljubili, da bodo naš pri- mer rešili ter me o tem obve- stili. Naslednjo vlogo, proš- njo za odkup stare in gradnjo nadomestne hiše na našiaem- Iji, sem napisala marca 1997. Zahtevala sem tudi, naj mi vrnejo lokacijsko dokumenta- cijo, ki so jo vzeli ob ogledu. Vrnili so jo šele pred kratkim, torej po skoraj treh letih,« trdi Fevžerjeva. Ogled objekta je po naročilu DARSA opravil tudi sodni ce- nilec in družini so po trditvah lastnice pred približno dvema letoma predlagali dvoje: seli- tev v staro hišo v Trnovljah ali selitev v bližino Cinkarne. Tja pa, pravi Fevžerjeva, ne gre- do, ker je njen sin astmatik. Od takrat, zatrjuje, od investi- torja avtoceste ni bilo nobenih vesti. Hiša, ki je na meji statič- ne stabilnosti, kar vedo tudi v družbi za avtoceste, kajpak ne glede na neučinkovite dopise in odgovore nezadržno propa- da. Fevžerjevi na kakšno dru- go rešitev kot na nadomestno gradnjo hiše na svoji zemlji niso voljni pristati. Pojasnila DARS ni prava ustanova za razreševanje stiske Fevžerje- vih - je bistvo pojasnila, ki smo ga po mesecu dni čakanja naposled prejeli iz sektorja za organizacijsko komunicira- nje Družbe za državne ceste. Po njihovi razlagi ni nobene pravne podlage ne za rušenje ne za odkup objekta: »Investi- tor gradnje avtoceste je po veljavni zakonodaji upravičen odkupiti le tiste nepremični- ne, ki so potrebne za gradnjo avtoceste, torej tiste, za katere je ugotovljen javni interes v uredbi o lokacijskem načrtu oziroma za starejše odseke v ustrezni lokacijski dokumen- taciji. Po tej dokumentaciji stanovanjska hiša lastnice gos- pe Fevžer ni bila predvidena za odkup, saj se nahaja izven območja trase avtoceste. Sta- nje je ostalo nespremenjeno tudi po izgradnji drugega pasu navedene avtoceste.« Izvede- nec gradbene stroke je ob og- ledu ugotovil, da je objektu zaradi starosti in nevzdrževa- nja pretekla absolutna doba trajanja. »Ta naj bi po njegovi oceni znašala od 120 do 160 let. Ker objekt po preteku nor- malne dobe (70 do 90 let) ni bil ustrezno vzdrževan in sani- ran, je po mnenju izvedenca že pred pričetkom gradnje pr- vega pasu avtoceste Hoče-Arja vas pretekla tudi absolutna doba trajanja,« so zapisali in pristavili, da so trditve lastni- ce, da so na hiši v času gradnje nastale nove poškodbe, prak- tično neugotovljive pri objek- tu v razpadajočem stanju. Bi Fevžerjevi smeli zgraditi nadomestno hišo namesto sta- re? Republiška skupnost za ce- ste je januarja 1975 v zvezi z nadomestno gradnjo na tej lo- kaciji izdala negativno mne- nje, vendar bi lahko po spreje- mu lokacijske dokumentacije za avtoceste lastnica ponovno zaprosila za izdajo soglasja. »Objekt je bilo dovoljeno vzdrževati ves čas, torej tudi poskrbeti za nujna popravila,« so še poudarili v pojasnilu. Dolžnosti Investitor gradnje avtoceste bi moral poskrbeti za name- stitev protihrupne ograje ob tem delu avtoceste, ki jo tik ob hiši vsak dan v povprečju pre- vozi več tisoč vozil. Imajo Fevžerjevi vsaj pravico do us- trezne zaščite? Iz odgovora pristojnih je moč razbrati, da jim investi- tor avtoceste doslej ni bil dol- žan zagotoviti niti protihrup- ne ograje, kaj šele odkupiti hišo: »Cenitev vrednosti ne- premičnine tudi v primeru, če bi bili podani pogoji za odkup stanovanjske hiše, ne bi za- doščala za gradnjo ali drugač- no rešitev, o čemer DARS d.d. lastnici nikoli ni dal pisnega zagotovila. Reševanje prime- ra, pogojeno s socialnimi raz- merami stranke, investitorju ne daje nobenih pristojnosti, da bi objekt, ki ni predviden za rušenje, lahko odkupil. Za tovrstno reševanje so pristoj- ne druge ustanove.« Fevžerjevi ne želijo pristati na selitev v kakšno drugo staro hišo ali socialno stanovanje in rešitve zanje - če bi jo kdo vendarle iskal - ne bo lahko najti. Kljub vsem pojasnila o vlogi družbe za avtocestei njihovem primeru je ostal odprto predvsem naslednj vprašanje: če za odkup Fevžfl jeve hiše ni prav nobenih pr: nih podlag, zakaj je pott DARS opravil ogled objekta Najbrž ne iz vljudnosti, i opravil le ogleda, ampak) naročil tudi sodno cenitev r premičnine. Najbrž ne iz dovednosti. i=jri KSENIJA LEK ■■j Foto: GREGOR KAT Leskovec 33. Škofja vas. Med hišo in avtocesto, ki jo vsak dan prevozi približno trinajst tisoč vozil, ni niti protihrupne ograje. Fevžerjevi trdijo, da doslej niso dobili niti tolarja odškodnine zaradi poslabšanja bivalnih razmer, ki jih je povzročila avtocesta. »Hiša je od gradnje drugega pasu avtoceste ostala moa poškodovana,« pravi Veronika Fevžer. »Obnoviti je ne mon mo, ker je prestara, nove pa nam na tem mestu že pred k niso dovolili zgraditi.« Poleg stanovanjske stiske je pri družini Fevžer prisotna tudi socialna nemoč, ki jo spremljajo starost, brezposelnost in invalidnost. Vandalizem v Laškem Pred dnevi so bili v Laškem znova priča znašanju objestnežev nad naravo in urejen'"" okoljem. ^ Tako kot se po eni strani nekateri trudijo za lepši izgled kraja, drugi njihovo delo izničijo., Trubarjevem nabrežju, pod »znanim« klubom, so zadnjo soboto v aprilu nepridipravi na ml^"' komaj posajenih, drevesih in kanalizaciji povzročili škodo, ocenjeno na več kot dv^. tisočakov. Laščani so upravičeno zgroženi nad takšnim ravnanjem in upajo, da bodo storilci ^ kot prej morali poravnati račune. V. MAP NASI KRAJI IN UUDJE 11 Drevesa umirajo stoje Se smemo naše naravne dediščine lotevati vsak po svojih zamislih? Janko Bencina je bil štiri jggetletja zaposlen v celj- jl^em Vrtnarstvu, kjer je ji^el nalogo skrbeti za mest- nasade, park, drevorede. Ijaj, ko je v pokoju in živi v jamljah, ga mnogokrat za- joli, ko se sprehaja po Celju II, opaža napake ter opozarja jj nepopravljivo škodo, ki jastaja zaradi sistemske jeurejenosti, nestrokovnosti ,n brezbrižnosti. Da se je oglasil na naš modri telefon, so ga spodbudile tri gole platane, ki so jim z ne- strokovnim posegom zadali smrtonosne bolečine. Platan se praviloma ne sme obrezo- fati, sploh pa ne v visoki sta- losti. Gre za razmeroma redko vr- sto drevja, ki doživi zelo viso- ko starost, tudi do dvesto let in reč. Tri celjske mestne plata- oe, ki stojijo pri železniški po- staji, so stare od sto dvajset do sto petdeset let, pred kratkim pa so jih obrezali in grdo po- jiabili. Platane so zdaj spački, line bodo nikoli več drevesa, ki so mestu dajala značilen pečat v dolgih desetletjih raz- voja in življenja. Samo tisti, ki se ne zaveda, kaj pomeni ko- !ato drevo za zdravje mesta in njegovo tipiko, lahko stori na- pako, ki je ni mogoče popravi- li. Zakaj je do tega posega prišlo, smo najprej vprašali Janka Benčino. »Danes lahko vsakdo dela, kar se mu zahoče. Obglavljene platane so le eden izmed zna- čilnih primerov anarhije, ki danes vlada na tem področju. V zadnjih treh letih je bilo po nepotrebnem obglavljenih od 20 do 30 odstotkov starih dre- ves, to pa pomeni bistveno več kubičnih metrov onesnažene- '§a zraka, ki ga ljudje vdihava- jo. Drevo v urbanem prostoru pomeni življenje, je največji filter za umazan zrak. V Celju pa danes ni nikogar, ki bi bdel nad tem in imel pristojnosti za ukrepanje, da se takšna škoda prepreči. Da bi bilo zdajšnje anarhije konec, bi v občinski spravi morali čimprej sprejeti odlok, ki bi določal, kdo je pristojen za odločanje o pose- gih v mestno zelenje. Lahko je to strokovni delavec na občini ali določena strokovna organi- zacija, preko katere bi se ti posegi izvajali. Tudi izbira koncesionarjev za te naloge in opravila bi morala potekati preko občine. Skrajni čas je, da se občinski svet nad tem stanjem zamisli in ukrepa,« je prepričan nekdanji mestni vrt- nar, ki pravi, da Celje postaja dom obnemoglih starih dre- ves, ki vegetirajo in se sušijo, namesto da bi jih posekali in jih nadomestili z novimi. »Po strokovni plati je bolje, da se shirano staro drevo poseka in zasadi novo, kot pa da se ga na silo ohranja pri življenju z ne- strokovnimi posegi. Drugače! je z drevoredi, ki jih je večino- ma treba obrezovati, so pa tudi izjeme - nekatere vrste javorjev, breze... Danes je že kar pravilo, da se drevje vse poprek obrezuje, ne glede na značilnosti posamezne vrste. Tako se je zgodilo tudi s plata- nami. Drevored v mestnem parku čaka na sanacijo, toda ne na obglavljanje, kot jaz rečem škodljivemu obrezovanju, ža- ganju vej. Ta drevesa, v mislih imam predvsem kostanje, je treba odstraniti in jih nadome- stiti z mladimi. Neprestano obrezovanje določenih vrst dreves je maltretiranje, umet- no ohranjanje pri življenju. Takšna drevesa počasi umira- jo,-tisti, ki jih obrezujejo, pa mislijo, da si bodo opomogla in spet razvila bogate krošnje. Značilnosti drevesnih vrst je treba dobro poznati, zato bi o takšnih posegih v urbanih okoljih morali odločati samo strokovnjaki,« je nadaljeval Bencina in nas spet spomnil na tri mogočne in z zelenjem razkošne stare platane v osrč- ju mesta, ki so danes gole. Kako se je takšen poseg sploh lahko zgodil? Pravzaprav je razlaga preprosta. Ker želez- ničarji pač niso strokovnjaki za drevje in zelenje, so se odločili po svoje in po splošno uveljavljenem prepričanju, da je vsakdo absolutni gospodar na svoji zemlji. Resda so v primeru platan ravnali v dobri veri, da je žaga najprimernej- še sredstvo za dosego name- na, res pa je tudi, da jim za dovoljenje za ta poseg ni bilo treba nikogar vprašati. In smo spet pri bistvu. Občina se v posege na tujih (zasebnih) po- vršinah ne sme vmešavati in je nemočna pri odločanju v pri- merih, ko gre za mestno na- ravno dediščino, za zelenje, drevje in drevesne nasade, ki predstavljajo in ohranjajo po- dobe iz preteklosti. Če je neko zelenje pomembno za veduto mesta in posamezne njegove predele, so nestrokovni posegi v prostor nedopustni in neod- pustljivi. »Nobena od treh obglavlje- nih platan ob železniški po- staji ni bila bolna, s posegom pa je nastala neka popolnoma drugačna veduta, ki je boleča za vsakogar, ki ima spoštljiv odnos do narave in preteklo- sti. Če je bilo v preteklosti neko drevo zasajeno z druž- benimi sredstvi, mora imeti občina, ne glede na to, na čigavem ozemlju danes to dre- vo raste, pravico odločati, kaj se bo s tem drevesom dogaja- lo. Za to pa je najprej potreben odlok, ki bo določal pravila te igre in prave akterje v njej.« Sogovornik je potem naštel vrsto primerov iz urejene tuji- ne, kjer so tovrstni posegi v prostor in preteklost mest do- rečeni s pravili, ki se jih mora- jo vsi držati, kazni za kršitelje pa so hude. Se v Celju premalo zaveda- mo vrednosti in pomembnosti mestnega zelenja? »Po svoje se tega pomena premalo zave- damo. Izletnik ali tujec, ki si pride ogledat neko mesto, ga praviloma ocenjuje po ureje- nosti prometa, po čistoči in po zelenju in cvetličnih nasadih. Težave, ki jih ima mesto, tujca ne zanimajo. In ker ima tudi Celje vrsto nerešenih proble- mov, se jih da vsaj prikriti z urejenostjo na teh področjih. To pa je že nekaj, za kar bi se bilo vredno potruditi,« je ob koncu dejal Janko Bencina, ki se z nostalgijo spominja ča- sov, ko je bilo za lepši izgled mesta veliko več volje in bis- tveno več posluha ter zlasti denarja. Kar tri desetletja je bil gos- pod Bencina predsednik celj- skega hortikulturnega društva in človek, ki ima veliko zaslug za uspešno izpeljano republiš- ko prireditev Hortikultura 80. Takrat je Celje dobesedno na novo vzcvetelo, povsod je od- mevala mednarodna cvetlična razstava, tistega leta so obno- vili mestni park, v tovarnah so delovali odbori za hortikultu- ro, šole so tekmovale v ureje- nosti okolja... To je bilo leto, ko smo žalovali in se spraševa- h, kako bo po Titu. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIC Janko Bencina Tri celjske mestne platane, ki stojijo pri železniški postaji, so stare od sto dvajset do sto petdeset let. pred kratkim pa so jih obrezali in grdo pohabili. ^OJEŽAOkNA Enim dnevniic, drugim 24 ur Piše: PIKA KUKERL Ne vem, kolikokrat se vam zgodi, da ostanete brez kruha, mleka, jajo in podobnih nuj- nih živil, ampak meni se to dogaja ob najbolj nemogočih trenutkih. V nedeljo popoldne pri peki peciva, ko je polovica vsega potrebnega že zmešana skupaj in otroci hodijo okoli velikih oči, mi zmanjka tisto eno samcato jajce. V četrtek ob sedmih zjutraj, ko oblju- bim sodelavcu kavo, preden se zapodiva na pomemben se- stanek na drugi konec Slove- nije, nimamo kave. In pred praznično soboto in nedeljo pridem na smrt lačna sredi noči domov, kjer ni ne kruha, ne mleka, ne jajc, ne konzerv, še posušeni krekerji so skriv- nostno izginili... No, predpraznična noč je bila kriva, da sem se ubadala s števi- lom prebivalstva v Ljubljani in v Celju. Kajti če bi bila v Ljublja- ni, bi kljub nečloveški uri na dom naročila toplo hrano. Če bi se mi ljubilo, bi v Ljubljani lahko naša družina sobotno praznično jutro pričakala boga- to založena z vsem mogočim, ne le s hrano, ki bi jo nakupila v eni od ne tako redkih 24-ur na dan odprtih trgovinic ali pa v eni izmed dveh res velikih dan in noč odprtih samopostrežnih zakladnic. Če ne bi bila preveč zaspana, bi lahko podkrepljena z dostavljeno hrano ob računal- niku v Ljubljani lepo v miru naročala celomesečno zalogo, ki bi mi jo iz trgovine dostavili na dom. Resda šele v ponede- ljek, a v trgovino mi le ne bi bilo treba. Vse te možnosti in lepote nočnega nakupovanja v mojem mestu izginejo kot bežen pri- vid. Pa ima Ljubljana le kakšnih petkrat toliko prebivalcev kot Celje! Po gospodinjski logiki bi se ob takih računih tudi v Celju morala izplačati vsaj ena tudi ob pol treh zjutraj čudežno od- prta trgovina. Ljubljana ima tam okoli 250 tisoč prebivalcev, nikoli zaprtih trgovin pa zago- tovo več kot pet. Celje ima 50 tisoč prebivalcev, trgovine pa trdno zaprejo svoja vrata po prvem večernem dnevniku, za- sebne štacunce v najboljšem primeru po drugem.Teoretično obstaja možnost, da sem kak- šno nočno čudo spregledala, praktične izkušnje pa kažejo, da po enajsti zvečer v Celju niti »Halo, pizza!« ne deluje, kaj šele, da bi človek lahko kupil pralni prašek Saj ne, da bi hotela celo me- sto spraviti na noge pozno po- noči, ampak dejstvo je, da je človeštvo razdeljeno na pol - eni radi zgodaj vstajajo, drugi radi pozno v noč bedimo. In sploh ne razumem, zakaj so tisti prvi v Celju tako privilegi- rani, da jim trgovine odprejo že ob sedmih zjutraj, in zakaj smo tisti drugi kar tiho, ko nas že pred osmo zvečer podijo domov. In častna beseda, da me razjezi, ko si velika sloven- ska trgovska veriga, ki se raz- glaša za najboljšega soseda, privošči uvesti udobno inter- netovsko nakupovanje vsakda- njih potrebščin z dostavo na dom samo za Ljubljančane! In prisežem, da se mi zdijo dan in noč odprti bencinski servisi s svojimi trgovinami ena od naj- lepših novotarij za časa mojega življenja, pa četudi te sredi no- či lahko rešijo le s suhimi send- viči in piškoti. In naj me koklja brcne, če sem edina med 50 tisoč Celjani in vsaj še dvakrat toliko okoličani z željami po mirnem polnočnem nakupo- vanju! P.S.: Seveda. Ugovori bi bili, da ima Celje nižjo kupno moč, drugačen ritem življenja in mnogo manj ponočnjakov kot Ljubljana. Pa me ti ugovori prav nič ne zanimajo, kajti če mesto s kurami vstaja in gre s kurami spat, je pač vaški kur- nik in ne mesto. Na Boč in Donacko goro Konec tedna slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje Na Boču in Donački gori bo konec tedna, 8. in 9. ma- ja, slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje »Donačka 99«. Pričakujejo blizu štiristo tekmovalcev iz vse Slovenije, od najm- lajših do najstarejših. Tekmovanje pripravlja mladinska komisija Planin- ske zveze Slovenije v sodelo- vanju s Savinjskim meddruš- tvenim odborom ter planin- skima društvoma iz Rogaške Slatine in Rogatca. V posa- mezni kategoriji bosta nasto- pili dve najboljši ekipi s po- dročjih tekmovanj po vsej Sloveniji. V soboto se bodo odpravili na orientacijski pohod iz Ko- strivnice na Boč mladinci, člani ter posamezniki, ki se niso udeležili področnih tek- movanj. S pomočjo lokalne planinske karte bodo iskali kontrolne točke, tako že vri- sane kot takšne, ki jih mora- jo vrisati s pomočjo azimu- tov. Na Boču bodo morali poiskati še odgovore na teo- retična vprašanja in praktič- ne naloge. Prespali bodo na Boču. V nedeljo se bodo odpravi- li na pohod preostali. Otroci od 5. leta do zadnjega razre- da osnovne šole, veterani nad 40. letom starosti, druži- ne in nekateri, ki se niso udeležili področnih tekmo- vanj bodo odšli na Donačko goro od gasilskega doma v vasi Donačka Gora pri Rogat- cu. Ti bodo iskali kontrolne točke v lažji obliki. Na Do- nački gori se jim bodo pri- družili kolegi, ki bodo prišli tja naravnost z Boča. Ocenje- vanje ter razglasitev rezulta- tov bo isti dan. Najboljši bo- do prejeli pokale, vsi preo- stali priznanja. Vodja tekmovanja je Vin- ko Tomše (PD Slivnica pri Celju), tehnični vodji sta Na- talija Marovt (PD Dobrovlje Braslovče) ter Gvido Špa- nring (PD Poljčane), traserje bo vodil Božo Jordan (PD Polzela) ter merilce časa Franci Kumer (PD Dobrov- lje Braslovče). Sodelovali bo- do tudi člani celjske gorske reševalne službe. BRANE JERANKO NASI KRAJI IN UUDJE 12 Polnočni monolog Pismo zasvojenca v razmislek staršem Po nekaterih ocenah je tre- nutno v Sloveniji blizu 5 ti- soč uporabnikov heroina, medtem ko naj bi bilo tistih, ki uporabljajo kakršnokoli prepovedano drogo, več kot 10 tisoč. Če upoštevamo, da imajo zasvojenci še starše, brate, sestre, nekateri tudi svoje otroke, lahko sklepa- mo, da je najmanj 30 tisoč ljudi v Sloveniji neposredno prizadetih s problemom he- roina in ostalih drog. Prejeh smo pismo narko- mana, ki ne vidi izhoda iz odvisnosti in odrešilne pomo- či niti ne pričakuje. Želi opo- zoriti starše, naj se ukvarjajo z otroki že veliko prej, preden postanejo odvisniki in je živ- ljenje mnogih uničeno za vse- lej. »Moja življenjska zgodba ni pomembna, niso pomembne moje odločitve in vsi razlogi tega sveta mi ne bodo prinesli spremembe. Staršem želim povedati le, da so morda poza- bili, kako so tudi oni svoj čas iskah in potrebovali nekoga, ki bi ga prosili za mnenje ali spodbuden nasvet. Če so imeli srečo in so ga našli, vedo, koli- ko jim je to pomepilo. Nahajam se v peklu droge in ne vidim izhoda. Iskal sem pomoč, vendar ne metadon- ske terapije, s katero si zati- skamo oči, iskal sem toplo člo- veško pomoč. Nisem je našel. Ob vsem tem sem izgubil de- kle, ki mi je poleg sina pome- nila največ na tem svetu. Ja, tudi narkomani imamo otro- ke. Preden sem postal odvi- snik, sem imel družino, redno službo, avto. Bil sem prav tak kot vi. Potem se mi je zalomi- lo. Vsakomur gre kdaj kaj na- robe in vsakdo je že bil kdaj nesrečno zaljubljen. A kaj, če začnete vse na novo, pa se spet vse poruši, spet se znaj- dete na dnu. Zmanjka moči, da bi se lahko dvignili še en- krat. Kaj potem? Koliko ljudi se je sposobno dvigniti z dna trikrat, štirikrat, ko izgubijo vse, res čisto vse, od material- nih dobrin do osebe, ki jo ljubijo. Ne morem spati. Ura je 1.30. Čakam dealerja, da mi prinese drogo, katero si bom, če bom imel srečo in bom našel žilo, kot tisočkrat prej spustil v kri. Da bom do jutra miren. Da bom lahko pozabil na boleči- no, ki me gloda znotraj. Da bom lahko zaspal. Jutri se bo vse začelo znova. Dan začnem tako, da s tresočimi rokami iščem žilo. Potem je večer. Potem spet jutro. Tja v nedo- gled, dokler nimaš vsega do- volj in si stisneš overdose. Po- staneš številka v statistiki, morda zate napišejo kakšno vestičko v časopisu, ki opom- ni ljudi na >problem narkoma- nije<. Ne pustite, da se to zgodi vašim otrokom. Naj vam bodo njihovi prob- lemi pomembnejši od svetov- ne politike. Bodite ob njih, četudi bodo >samo< nesrečno zaljubljeni, bodite ljudje in jim pomagajte. Bodite starši. Otroci vas potrebujejo danes in ne jutri, potrebujejo vas bolj kot kdajkoli prej.« ■■■■■■■^(■■■■Mi K.L. Otroška starinarnica v Celju Pred dobrim tednom je v trgovini Biba na Glavnem trgu v Celju začela delovati otroškj starinarnica, kamor lahko prinesete rabljene stvari, ki jih vaši otroci ne potrebujejo več, ali pa rabljene otroške obleke, igrače in druge izdelke, ki jih iščete za otroke, kupite. »Za odprtje otroške starinarnice sem se odločila predvsem zaradi lastnih izkušenj, saj tudi sama otrokom raje kupim rabljene stvari, razen tega pa so otroške stvari tudi potem, ko jih otroc: prerastejo, še uporabne,« pravi lastnica trgovine Biba Barbara Šalej, tudi sama mama treh otrok. Takšen način kupovanja in prodaje otroških izdelkov, igrač, oblek iii vsega ostalega, ka: potrebujejo otroci, je gotovo dobrodošel. Kot je povedala Barbara Šalej, si želi otroško starinarnico sčasoma razširiti tako, da bi pred trgovinico pričeli redno pripravljati tudi sejmt rabljenih otroških stvari, kar bo ob tem, da bo olajšalo nakup mnogim staršem, gotovo tud; popestrilo dogajanje v celjskem mestnem jedru. N.-M. S., Foto: GREGOR KATIi REČENO (ne)STORJENO Knjigarna DZS Knjigarna DZS je blizu Mo- horjevi knjigarni le po skup- nem bivšem prostoru, precej manj pa po zvrsti knjig, ki jih prodaja ter tudi po ostali po- nudbi. Tudi ta knjigarna je razdeljena v dva dela in sicer na knjižnega in, recimo tako, »papirniškega«. Še iz svoje .mladosti vemo, da je bila že bivša Državna založba (sedaj DZS) znana predvsem po pro- daji učbenikov, različnih slo- varjev in leksikonov. No, ta orientacija je najbolj opazna tudi danes. V resnici lahko tukaj kupite naše najboljše slovarje od Slovarja slovenske- ga knjižnega jezika do Latin- sko-slovenskega slovarja. Kar precej jih je možno dobiti tudi že v moderni elektronski iz- vedbi. Od leksikonov je najbolj znan seveda Veliki splošni lek- sikon, ob tem pa je na policah še cela vrsta drugih. Morda bi omenil le še Krajevni leksikon Slovenije. Knjigarna je zelo do- bro založena tudi z različnimi priročniki - od zdravstvenih, do tistih, ki vam povejo, kak- šne vrste pričesk si lahko nare- dite sami. Za tiste, ki so se naveličali klasične tehnike ljubljenja je na razpolago izpo- polnjena verzija Kama sutre, prirejena za sodobne ljubimce. Omenjene knjige so ponava- di v višjem cenov,nem razredu, zato velja napisati, da jih je možno dobiti na tri ali več čekov. Velja pa tudi za to knji- garno, da tuje literature v glavnem ni opaziti, in da je tudi ni možno naročiti, razen, če imajo knjigo, ki jo želite, slučajno v centru v Ljubljani. Razen strokovne literature, v katero spada tudi kar bogata zaloga knjig, ki se ukvarjajo z računalništvom, so police raz- deljene še na druge odseke, ki so poimenovani s plastičnimi napisi nad najvišjo zgornjo po- lico. Kljub temu so še kar do- bro opazni. Dejali smo že, da je zelo pomemben segment po- nudbe razdelek z imenom Uč- beniki. Kot verjetno ve večina porabnikov in tudi drugih lju- di, so to v glavnem učbeniki za osnovne in srednje šole. Del, v katerem lahko izbira-- mo med knjigami za otroke, je pomaknjen bolj v ozadje knji- garne in je morda prav zato manj dostopen ali pa vsaj manj opazen. Je pa v ponudbi opaziti tudi knjige kot so Ostr- žek. Medvedek Pu, Janko in Metka, Andersenove pravljice (le-te so uvrščene celo v odde- lek Uspešnice). Ko smo že ravno pri uspešni- cah naj omenim, da je tu na- stanjenih tudi kar nekaj knjig drugih založb, predvsem Mla- dinske knjige. Od njih naj omenim le znane Antične pri- povedke Gustava Schivaba in Hrestača E. T. A. Hoffmana. Sicer je od leposlovja zanimiva še Temna stran meseca (Nova revija) in pa, tudi na videz, zelo mamljive knjige iz zbirke Labirint, ki želi potešiti bralce kriminalk. V tem predelu menda ne bi smeh prezreti knjig iz nadaljevanke Zbrana dela slovenskih pisateljev (žal je možno takoj kupiti le nekaj primerkov), mimogrede pa naj omenim še zbirko Mejniki, ki predstavlja znane osebnosti ali zgodovinska obdobja. Na končuje seveda potrebno povedati, da lahko v tej knji- garni nabavite tudi vse kar prodaja dobro založena papir- nica, del je namenjen tudi us- njeni galanteriji, del pa na žalost (očitno pri naših knji- garnah brez tega ne gre) tudi zbirki kičastih izdelkov. Med temi zagotovo vodijo osladne podobe sončnih zahodov, lete- čih metuljčkov in zaljubljenih parčkov. Če poskušamo zane- mariti ta, za knjigarno, vseka- kor moteč segment, lahko pravzaprav kar zadovoljni za- pustimo prostor, v katerem lahko po nekaj korakih, ki jih prehodimo skozi prodajalno, celo ugotovimo, da na njenem robu, sicer kar prijazne proda- jalke, prodajajo tudi prav do- bre knjige. ZORAN PEVEC Dijaki o zdravljenju najtežjega boinilca »Ni nam vseeno, kaj se do- gaja s planetom, na katerem živimo,« menijo dijaki iz Di- jaškega doma Celje. Ekološ- ke misli so se dotaknili z razstavo, ki je bila na ogled v Osrednji knjižnici v Celju, v oddelku za odrasle in mladi- no, kjer je v teh dneh ustavil korak marsikak obiskovalec. Mladi bodo pod vodstvom mentorice Natalije Vovk v letu 2000 nadaljevali z ekološkim projektom in ga razširili, pred- vsem pa bodo skušali akcijsko delovati v ekološkem duhu in celostno razmišljati o zdrav- ljenju planeta. Dijaki so se v letošnjem ekološkem projektu povezali tudi s celjskim Cen- trom za varstvo in delo Golo- vec, kjer so varovanci pod mentorstvom Damjana Reber- niška pričeli s proizvodnjo ročno izdelanega papirja iz odpadnih materialov. Varo- vanci iz Golovca so se na raz- stavi predstavili z vzorčnimi primerki ročno izdelanega ekološkega papirja. K.L. Dobrodelna prireditev v Laškem v Zdravilišču Laško bo to soboto ustanovitveni večer (charter night) Lions kluba Celje-Mozaik. Prireditev s plesom ob ustanovitvi tretjega kluba Lions, ki deluje v Celju, bo dobrodelna, saj bo ves izkupiček name- njen konkretni osebi, ki ji je težka bolezen zaznamovala življenje. Prireditev, na kateri bo v plesnem delu igral ansambel Magnet, se bo pričela ob 20. uri. Rezervacija oziroma nakup vstopnic (v ceni 10 tisoč tolarjev je vključena večerja) je mogoč na tel. št. 063 441 708 ali pred prireditvijo v avli zdravilišča v Laškem. M.A. S Paškega Kozjaka nazaj v topilnico v zaselku Paski Kozjak nad Dobrno, kjer je v teh dneh še vedno precej komunalnega razdejanja zaradi gradnje vodovoda, so se krajani pridružili akciji Očistimo polja in gozdove ter na piano potegnili več kot deset dotrajanih avtomobilov, zavrženih gospodinjskih aparatov in drugih odpadkov. Pločevina bo romala nazaj "v topilnico, okolica planinskega doma, ki bo sredi leta praznoval 45-letnico, pa bo prav gotovo prijaznejša. JOŽE MIKLAVC PLANINSKI KOTIČEK] Na Cerk Planinsko društvo Celj vabi v nedeljo, 9, maja, n 1190 m visoki Cerk. Odhod bo ob 5. uri s parki rišča na Glaziji. Popeljali si boste do Ljubljane, nato di Kočevja in v Brodu na Kolp ob reki navzgor. Izstopili bo ste pred vasjo Bosljiva Lokaii se skozi pragozd čez Borovško goro podali proti vrhu Cerkč Vračali se boste po Kočevsk planinski poti najprej do Fii stovega repa in nato v Osilni co. V Celju boste okrog 21 ure. Trije izleti Zlatarne Planinsko društvo Zlatar ne Celje pripravlja v maju še tri pohode. Prvi bo 15.-maja in sicer Šravfov spominski pohod. OC hod bo ob 5.45 z rednim avlo busom z nove avtobusne f staje v Celju. 22. maja bo Kostelski f hod, kamor se boste s parkiri' ča na Glaziji odpeljali ob ^ uri. 23. maja pa vas vabijo i' spominski pohod na Stol i" Vrtačo. Odhod bo ob 5. uri' parkirišča na Glaziji. NASI KRAJI IN UUDJE 13 Zlato iz Kurjega grabna "Emilija in Ivan Hrastovec, ki ^vita v soteski Kurji graben, konec aprila praznovala ^ato poroko. Zakonsko zvezo jta najprej potrdila na gradu fabor pred županom občine Laško Jožetom Rajhom in ma- (j^arjem Pavletom Bukovcem, „ato sta obred opravila še v (•erkvi na Vranskem. luan ima kraje okrog Vran- skega rad že od malili nog, v Ločici pri Vranskem sta tudi prvič si.v..,„ .•„ Ho. ^aii, da v Prekmurju še ved- jživi »Povest o dobrih Iju- Eh«. Iz Celja se bomo odpeljali ti 7. uri zjutraj z avtobusne ostaje in se po avtocesti od- sljali najprej do Maribora in ito proti Veržeju, kjer je Ba- ifev mlin, nato pa naprej roti Murski Soboti. Tam stoji iedi mestnega parka rene- inčni dvorec Grad iz 13. sto- itja, ki so ga leta 1992 preno- ili in ima še posebej lep ba- nani glavni portal. V njem je okrajinski muzej z arheološ- 0, etnografsko, numizmatič- kulturnozgodovinsko fcko in zbirko novejše zgo- dovine ter stalno likovno zbir- »ter del pokrajinske in štu- knjižnice. Po ogledu se bomo odpeljali ' Bogojino, kraj, ki ga viri 'ttienjajo že leta 1028, trške 'fJvice pa so pridobili leta '^88, ko so že imeli zelo do- 'fo razvito cehovsko obrt pnčarje, tkalce in sodarje). W vasjo so na vzpetini Vršič Ngradi, pod njimi pa stoji pa najpomembnejših stavb sodobne sakralne arhitekture na Slovenskem, to je župnij- cVa rerkev GosDodovega vne- bohoda, sezidana mea i^tor«.« 1924 in 1927, zasnoval pa jo je priznani arhitekt Jože Pleč- nik. Njena posebnost je nena- vadni okrogli zvonik, ki služi tudi kot razgledni stolp, zani- mivo pa je tudi okrasje iz izdelkov domače obrti, ki kra- sijo leseni stolp. Brez gibanice in vina ne bo šlo Iz Bogojine se bomo zape- ljali v Črenšovce, kjer bomo v gostilni Jaklin imeli prave prekmurske koline z bujto re- po, »krvajicami«, pečenko, kromniriem in zpljpm ter se- veda - prekmursko gibanico. Gotovo se nam bo po takšni pojedini še kako prileglo do- bro lendavsko vino in da je tam to ena najboljših kapljic, se boste lahko prepričaU sami v grajski kleti, v lendavskih go- ricah, kjer bodo za nas pripra- vili degustacijo priznanih vin. Še pred tem pa si bomo ogleda- li kapelo Sv. Trojice, ki stoji na nadmorski višini 266 m in je najlepša razgledna točka Len- davskih goric. V njej leži mu- mija Mihaela Hadika, branite- Ija Lendave pred Turki. Lončarstvo in lesene »grable« Najbolj zastopana domača obrt v Prekmurju je bilo lon- čarstvo. In je še danes. Zato se bomo podali naprej proti Veli- ki Polani, kjer je doma podjet- je Keral, ki slovi po svoji kera- miki daleč naokrog. Svojo lon- čarsko spretnost boste lahko tudi sami preizkusili ali pa ob- čudovali mojstrovo roko pri izdelavi prekmurske »piijtre«. Zanemariti pa ne gre tudi moj- strov domače obrti, ki še vedno izdelujejo lesena kmečka orodja, kot so grablje, lesene vile, kose... Če ste menili, da je domovina teh izdelkov iz- ključno Ribnica, ste se pošteno zmotili. Upamo, da bomo kak- šnega tovrstnega mojstra tudi srečali in se boste lahko sami prepričali o tem. »Mladost V močvirju« Blaten in deloma zamočvir- jen prekmurski svet je v svojih delih znal prečudovito opisati pisatelj Miško Kranjec. V Veliki Polani si bomo ogledali njego- vo domačijo, ki je hkrati tudi spominski muzej. Po ogledu bo nastopila folklorna skupina Tu- rističnega društva Velika Pola- na, obetajo pa nam tudi malico, ki ne bo skromna, in nato še degustacijo vrhunskih vin. Tokratni izlet sodi med dalj- še, zato le še opozorilo, da se bomo v Celje vrnili šele okrog 21. ure in še kakšno minuto čez. Sicer pa boste videli, da se je od Prekmurcev težko ločiti. MOJCA MAROT Tliristično društvo Velika Polana je mlado društvo, de- luje šele od leta 1996, ko so ga ustanovili z željo, da preki- nejo mrtvilo v kraju. Po treh letih delovanja lahko že po- nosno povedo, da jim to uspe- va, seveda pa se bomo lahko v to prepričali tudi mi. Še posebej so ponosni na svojo glavno vsakoletno prireditev, imenovano »Polanski dne- vi«, ki jo pripravljajo od 1. do 8. avgusta. Na njej gostujejo številni izvajalci različne glasbe, njihovi gostje pa so bili tudi že člani Folklorne skupine Antona Tanca iz Marija ciradcA pri Laškem. POGLEJMO-POJEJMO Naročniki iščejo nove naročnike širimo družino bralcev Novega tednika In ponujamo lepe nagrade Novi tednii( razpisuje akcijo pridobivanja novih naročnll(ov, h icateri vabi predvsem svoje zveste naročnike. Nagradili bomo vsako naročnico aH naročnika, ki bo kadarkoli v letu 1999 pridobil vsaj enega novega naročnika. v zahvalo za trud vas bomo nagradili. Vsaka naročnica ali naročnik, ki bo pridobil novega naročnika se bo lahko brezplačno udeležil enega od hišnih Izletov, ki jih pripravljamo letos ali izbral komplet hišnih daril (majica, kapa, obesek za ključe), vsi pa boste sodelovali tUdI v zaključnem žrebanju, v katerem bomo med 100 naročnikov in naročnic razdelili 100 lepih nagrad, med njimi TV sprejemnik, 5 radijskih sprejemnikov, 3 masažnike vibroser, 10 zlatih prstanov, knjige, trenirke, majice, kape, obeske za ključe... za vsaj 10 zbranih novih naročnikov pa vas bomo nagradili še z zlato nagrado. Nagradili bomo tudi vse nove naročnike. En mesec bodo Novi tednik prejemali zastonj, vsake tri mesece pa bomo med novimi naročniki izžrebali še 10 potnikov na hišni izlet. če ste pridobili novega naročnika, Izpolnite obvestilo, novi naročnik pa naročilnico. Oboje pošljite na naslov: NOVI TEDNIK, Prešernova 19.3000 Celje. Prihranki: Če redno plačujete naročnino, vas bo pri trenutni ceni Novi tednik stal 11.160 tolarjev letno, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 14.560 tolarjev letno. Če boste Izkoristili še pravico do brezplačne objave treh malih oglasov in čestitke na Radiu Celje, boste prihranili še 4000 tolarjev. Skupni prihranek, ki si ga zagotovite z naročilom na Novi tednik je tako neverjetnih 7400 tolarjev letno. NASI KRAJI IN UUDJE 16 porodni krči so mimo Z direktorico velenjskega Hotela Paka Petro Zlatoper po devetih mesecih delovanja prenovljenega hotela Rezultati poslovanja v Ho telu Paka so po vsem, kar se je v minulih letih dogajalo z edinim velenjskim hotelom, dobri. So obeti za prihod- nost še boljši? Je mogoče od Hotela Paka dobiti tisto, kar so snovalci in predvsem in- vestitorji od zahtevne in dra- ge prenovitve pričakovali? O tem, o poslovanju hotela ter o izkoriščenih in neizkoriš- čenih možnostih, ki jih je vred- no izkoristiti, smo se pogovar- jali z direktorico Hotela Paka v Velenju, Petro Zlatoper. Kako ocenjujete poslova- nje hotela v prvih devetih mesecih? Od otvoritve do danes smo imeli nekaj čez štiri tisoč noči- tev, kar je glede na to, da sta bila prva meseca po prenovi julij in avgust, pričakovano. Za- sedenost hotela je v povprečju 40-odstotna. Dobra je med ted- nom, ko imamo 70 odstotkov nočitev, slabša pa ob koncih tedna, ko je za okoli 30 odstot- kov nočitev. Da bi pokrili teko- če stroške in stroške amortiza- cije, bi morala biti zasedenost hotela 56-edstotna. Vseeno pa smo z nočitvami doslej relativ- no zadovoljni, saj smo z njimi zaslužih 28 milijonov tolarjev. V strukturi gostov, ki so prenočili v Paki, je lani 27 odstotkov gostov prispevalo Gorenje, žal pa je v tem letu njihovo število padlo na 13 odstotkov, ker v • prvih treh mesecih v Gorenju verjetno ni toliko partnerjev kot v poznejših mesecih. Pov- prečno bivanje v hotelu je le dan in pol, kar precej povečuje stroške, vendar je to značilnost vseh mestnih in poslovnih ho- telov. Kako je z gostinskim de- lom? Slaščičarsko-kavarniški del je dobro zaživel. Od začetka do danes smo promet v tem delu podvojili. Težje je z re- stavracijo, kjer kljub pestri. izvirni in ne tako dragi po- nudbi, še ni pričakovanega odziva. Zato že pripravljamo nekatere novosti, kot so dnevna kosila, povečana po- nudba lahkih obrokov, orga- niziramo pa tudi posebne ak- cije, kot je teden dalmatinske in drugih kuhinj iz tujinp t p- tos nameravamo urediti tudi vrt, na katerem bomo v polet- nih mesecih pripraviti vrsto kulturnih prireditev. Glavna dejavnost Hotela Paka je poslovni turizem, za katerega je v hotelu izdelana tudi dobra infrastruktura? To je res in prav na to po- dročje se najbolj intenzivno usmerjamo. Tu gre predvsem za dobro sodelovanje z ma- tično firmo Gorenje in z vse- mi hčerinskimi podjetji, ki ho- tel uporabljajo za razne izo- braževalne programe, semi- narje, poslovna srečanja in druge prireditve. Sodelovali smo z nekaterimi večjimi slo- venskimi podjetji, za mnoge slovenske direktorje priprav- ljamo mednarodne satelitske konference, imeli smo med- narodno srečanje orodjarjev, kongres tekstilcev in kemič- nih čistilcev ter srečanje čla- nov političnih strank, prireja- mo pa tudi koncerte najbolj znanih slovenskih glasbeni- kov. V poslovno seminar- skem delu hotela imamo do- bre pogoje za organizacijo se- minarjev, poslovnih sestan- kov, kongresov, predstavitev in drugih prireditev, saj dve sodobno opremljeni dvorani, dve predavalnici in sejna ter računalniška soba omogoča- jo profesionalno, lahkotno in sproščeno delo. Tisto, kar je dobro, naj to- rej ostane. Kako lahko po- nudbo še izboljšate? Čeprav je Hotel Paka tipični mestni hotel, se z mnogimi turističnimi agencijami pogo- varjamo o nekajdnevnih pa- ketih, ki bi zajemali potep po Sloveniji, morda športni vi- kend. V Velenju so odlični po- goji za tenis, kolesarjenje, v okolici pa je še marsikaj zani- mivega. Poleg tega imamo v hotelu prijetno savno, solarij, kozmetični salon in masažo ter odlično kulinarično po- nudbo. Glede naše osnovne dejavnosti se pogovarjamo z mnogimi podjetji in instituci- jami o organizaciji konferenc in podobnih prireditev, ki naj bi bile predvsem spomladi in jeseni. Ste torej optimistični? Vsekakor, toda čaka nas vplikn trHpga rlola, prpHvspm pa potrebujemo veliko novih idej, spretnosti in navdiha, kako goste pripeljati v Vele- nje in jih vsaj nekaj dni tukaj tudi zadržati. V okviru teh prizadevanj smo za celotno osebje hotela pripravili več različnih izobraževanj, pri čemer nam trdno stoji ob strani tudi matična firma Go- renje. VOJKO ZUPANC Foto: HINKO JERČiC Petra Zlatoper Devetdeset let Zofije Rojnik Le malo je takšnih ljudi, ki se lahko pohvalijo s prežive- timi devetimi desetletji in so kljub tem častitljivim letom še vedno precej aktivni. Ena izmed takšnih je Zofija Roj- nik, ki je 4. aprila praznovala 90-letnico svojega življenja. Zofija sedaj živi v Dobrteši vasi, rojena pa je bila v Spod- njih Grušovljah. Zofija Rojnik, po domače Kompoštova Zofi, se je poročila, ko je štela do- brih triacoct lei. z. iiiožem Francem nista imela otrok. Obdelovala sta domačo zem- ljo, Franc pa se je poleg tega ukvarjal še s prevozi s konji Postavila sta si novo hišo, okoli katere so posajene tuij cvetHce, ki jih gospa Zofi k vedno pridno okopava in ure- ja. Pred devetimi leti je posta la vdova in od takrat živi sj ma. Ob častitljivem jubileju sc Kompoštovo Zofi obiskal; predstavnik krajevne skuf nosti in predstavnici Kdecegi kri^p čo^^-—• ^'osna Zofij; se je tako pridružila petni,Xt živečim občanom v KS Šen. peter, ki so dopolnili 90 let. K.B Zofija Rojnik Podcrikovnik scnrinjske regije Te dni bo v založbi celj- skega podjetja Fit media iz- šel Podatkovnik savinjske regije. Na približno 60 straneh pri- ročnega formata bodo bralci našli zgoščene, a pregledno predstavljene vse najpomem- l3nejše podatke o delovanju državne uprave na lokalni ravni, institucijah lokalne sa- mouprave in vseh ostalih po- membnejših institucijah. Po- datki so zbrani za območje vseh osmih upravnih enot (Celje, Laško, Mozirje, Slo- venske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Vele- nje in Žalec) oziroma 32 ob- čin savinjske regije, kot jo opredeljujejo v Statističnem uradu RS. IS raziskovalnih nalog Včeraj, v sredo, je bila v Šolskem centru Celje predsta- vitev raziskovalnih nalog, ki so jih v letošnjem letu izdelali celjski srednješolci, osnovno- šolci pa bodo raziskovalne naloge zagovarjali 13. maja na OŠ Frana Kranjca v Celju. Na razpis projekta Razisko- valno delo po šolah, ki je letos v Celju organizirano že enaind- vajsetič, je do 3L marca prispe- lo 130 raziskovalnih nalog, kar je za 26 odstotkov več kot v lanskem šolskem letu. Osnov- nošolci so letos izdelali 36 razi- skovalnih nalog, dijaki srednjih šol pa kar 94, kar pomeni tudi več ocenjevalnih komisij, v ka- terih letos sodeluje 85 članov Osrednja slovesnost, na kateri bodo razglasili letošnje najbolj- še raziskovalne naloge, bo 9. junija v celjskem Narodpem domu, avtorji teh nalog pa se bodo udeležili nagradne stro- kovne ekskurzije v organizaciji Oddelka za družbene dejavno- sti pri Mestni občini Celje. N.-M. SEDLAR REPORTAŽA Vodne nimfe spijo na icolesu Mlinarjev in mlinaric, ki meljejo zrnje žita v starem kmečkem mlinu, na Celjskem skorajda ni vec \lliiiarska dediščina sodi najstarejše obrti človeš- |j saj so vodno kflld in mlin- |j kamen, ki melje žito, poz- ij)e že zelo stare civilizacije, prvem stoletju pred našim jjtjem je neki helenistični ^nik zložil odo v čast tej jiiverzalni napravi: »Dekle- j ki delate tako trdo, ko me- jite žito, lahko se vrnete v Posteljo in poslušate jutranje feje petje... zdaj vodne nini- f skačejo po kolesu in vrtijo ^, z njo pa tudi mlinski ka- jen.« Konec 20. stoletja so ^erljive vodne vile utonile (trden spanec, jezne na mli- jarje, ker ne meljejo več. s sodobnim načinom življe- ija je hišna mlinarska dejavnost la Slovenskem izumrla. Objekt, i ni v rabi, neizogibno propa- le. Že konec prejšnjega stoletja io nekateri večji mlini napove- iovali razvoj mlinarske indu- itrije. Leta 1930 je bilo pri nas še kakšnih dva tisoč manjših vod- jih mlinov, a sčasoma so se imaknili mlajšim sposobnej- Sm bratom - trgovskim indu- Jrijskim mlinom. Mlinarska se- lanjost na Celjskem je opusto- ma, a maloštevilni zelo stari nlini so vendarle preživeli. fnllnar|l ZO prazniice Celju najbližji še delujoči nlin, tudi najbolj znan, je Sof-' tev mlin v Polžah, po pripove- iovanju eden najstarejših vod- Bih mlinov na Štajerskem. Vo- la poganja leseno mlinsko ko- lo, kolo vrti prek vretena lesen »bniški prenos, ta pa vrti zgornji mlinski kamen v paru. Med obema kamnoma se žito ^obi v moko. »Meljemo pred- vsem na domačiji pridelano ži- to- občasno poženemo mlin tu- uslužnostno za druge kme- 'f. V letu dni zmeljemo približ- no toliko kot srednje velik in- dustrijski mlin v treh urah,« je povedal Oton Samec, solastnik Sorževega mlina. »Po doslej ^anih pisnih virih je dala na tem mestu pred približno 600 '^li mlin postaviti župnija Nova f^erkev, kasneje pa je prešel v Osebno last. Praded Franc Pouh, ki je imel v Hrenovi mlin in žago, je posest kupil okoli leta 1864 in dal kasneje postavi- ti žago venecijanko, ki stoji še danes. Od štirih parov mlinskih kamnov sta ohranjena dva pa- ra na vodni pogon,« je še pove- dal Oton Samec o mlinu, ki je bil razglašen za tehniški kultur- ni spomenik in ga zato skušajo obnavljati po navodilih zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. V Sorževem mlinu pridelajo samo posebne vrste polnovredne moke in zdroba, ki jih drugod ni moč dobiti. Od izvira do izliva reke Bistri- ce je bilo v sedemdesetih letih štirinajst vodnih mlinov, ki so občasno pognali kolesja, dan- danes sta le dva. V Kukovičiče- vem mlinu v Podsredi so se doslej z mlinarjenjem ukvarjale najmanj štiri generacije. Izrazito žensko opravilo v mlinu je bilo pranje in sušenje žita. Na hiši je pred drugo svetovno vojno vi- sela tabla z opisom obrtne de- i;ivnosti, po vojni pa so marsi- kak mim v uumu Diotrioo -^iprH zaradi visokih davkov, ki jih je uvedla oblast. Sedanji lastnik, 62-letni Anton Kukovičič, danes melje bolj iz ljubiteljstva kot iz potrebe. Bistrica zavrti vodno kolo za okoliške kmete, ki pri- nesejo v meljavo koruzo, pšeni- co in ječmen. Iz teh žit zmeljejo na teden za polno vrečo temne zmesne moke. Nedaleč proč je Levstikov mlin, v ljudskem izročilu poznan kot mlin gradu Podsreda. Prvič je bil omenjen v testamentu iz leta 1801 takrat umrlega Martina Levstika, pod- sreškega podložnika in mlinar- ja. Mlin, v katerem danes gos- podarita Miran in Sonja Levstik, so pred osmimi leti temeljito obnovili ob strokovni pomoči Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje ter Kozjanskega parka. »Mlin je star približno 400 let. Sprva je bil grajski, od leta 1664 pa je v lasti družine Levstik. Takrat je eden od prednikov odkupil mlin in prenehal biti podložnik,« je po- vedala mlinarica Sonja Levstik, znana kot gospodinja, ki ponu- di slastne mlince. V mlinu straši Na drugem koncu, v zgor- njem delu Savinjske doline, je bilo pred drugo svetovno vojno samo v Lučah in bližnjih zasel- kih več kot 20 vodnih mlinov, zdaj je ostal en sam, pa še tega poženejo le za praznike. Žager- ski mlin v Podvolovljeku, malo pred cerkvijo sv. Antona Puš- čavnika, je star najmanj 250 let, saj je bil v katastru vpisan v času Marije Terezije. Zahvaljujoč Lu- čanu Jožetu Kakerju, ljubitelju in restavratorju kmečke zapuš- čine, je ohranil nekdanjo podo- bo. »Žagerski Joža, zadnji last- nik mlina, mi je pripovedoval, da je mlin v prejšnjem stoletju pogorel. Zanetil ga je njegov oče, ko je s kresilnim kamnom kresal ogenj, da bi si prižgal pipo, a je iskra skočila v slamna- to streho. Po drugi vojni je ob- last mlin zapečatila, Joža pa je vanj napravil skrivni vhod in ponoči skrivaj mlel ob svetlobi sveč. V mlinu je ropotalo in se bleščalo, zato se je razširila vest, da straši. Ljudje so se ga na daleč izogibali, mlinar pa je ne- moteno mlel,« je povedal Jože Kaker. Z mlinarji so tudi dacarji postali bolj milostni in Žagerski Joža je mlel vse do sredine osemdesetih let, ko sta se oba, mlinar in mlin, postarala, a to ni bilo vse, majhen mlin je opusto- šila še povodenj leta 1990. Pred dvema letoma ga je popolnoma obnovil novi lastnik Jože Kaker. Delovanje je ostalo prav tako kot pred stoletji, par črnih kam- nov je namenjen mletju majh- nih količin črne moke. Tudi v doUni Drete je mli- narstvo obrt preteklosti. Našli smo Faletov mlin,' ki ga potok še občasno požene, vendar je zaprašen in potreben obnove. »Njegovi zlati časi so mimo,« pravi 72-letni Anton Fale, lafet- nik Prholinske kmetije v Dolu pri Novi Štifti. »Nekdaj sta dva para mlinskih kamnov mlela ponoči in podnevi, le ob nede- ljah sta obstala. Pri hiši je bilo deset otrok, skrbno smo pre- birali zrnje in ga mleli tudi za župnika, da so v župnišču pe- kli hostijo. Kmetje so z vprega- mi vozili žito od blizu in daleč, danes pa v dolini skoraj nihče ne seje pšenice.« Mlin je ohra- nil pristno podobo, z vsemi lesenimi deli, prav takšno, ka- kršno je imel leta 1861, ko so ga prvič razširili. Obnovljen ni bil že več kot pol stoletja. Novice iz zrnja »Uživam v mlinu. Če bi se rodil še enkrat, bi bil znova mlinar,« je pribil 89-letni Ko- nrad Muhovic, dolgoletni lastnik mlina v Grajski vasi, v začetku znanega kot Skomi- nov mlin. »Mlinarska obrt je cvetela od leta 1908, ko ga je kupil moj oče Ivan Muhovic. Kmetje so prinašali žito, mli- narja pa plačali po tarifi v natu- ri - z merico od zmletega zr- nja, ki je običajno znašala 10 odstotkov. Mleli smo od jutra do večera,« je povedal gospod Konrad. Ljudje so si ob mlinu, ki je bil za podeželane priljub- ljeno mesto, izmenjali novice, sklepali znanstva in prijateljs- tva, medtem ko so čakali na moko. Želeli so namreč dobiti moko, zmleto prav iz svojega zrnja. »Največ so pekli koruz- ni kruh z malo ječmena ali črnega. Peka kruha je bila praznik. Naša mati je vsak hle- bec najprej z nožem prekriža- la in ga nato razrezala, če pa je komu od otrok košček kruha padel na tla, smo ga morali poljubiti,« je še povedal Ko- nrad Muhovic, ki je vodni mlin prevzel leta 1950, ga posodobil z valji in povečal zmogljivost. Prej so 100 kilogramov pšeni- ce zmleli v 12 urah, potem v eni sami. Pred desetimi leti je stari Muhovic še mlel, nato pa ; mlin prepustil hčerki in njene- j mu možu. V Grajski vasi me- ] Ijejo žito iz številnih okoliških j vasi, kjer še raste pšenica. j Malo višje ob dolini Savinje, ■ v Spodnji Rečici, dobro uspe- / va Brinečev kmečki mlin, kjer meljejo najrazličnejše vr- ' ste moke, od polnozrnate do \ čiste ajdove. »Iz leta 1866 hra- nimo listino, ki priča, da so mlin takrat razširili za seženj na zahodno stran in za tri čevlje na vzhodno. Mleli so že veliko pred tem,« je dejal Franc Kolenc, mhnarski moj- ster iz družine, v kateri melje šesta generacija, po novem sin Boštjan, ki je šel najprej za mizarja, na koncu pa tudi po- stal mUnar. »Kmetje so v mlin že zarana prinašali žito v ovč- jih mehih, ki so bili nepre- močljivi. S seboj so prinesli kos kruha, špeh, malo tokca j in pri nas preživeli ves dan. Bilo je dovolj časa za pogovo- re, ker se je mlelo počasi,« je pripovedoval Franc Kolenc, medtem ko si je med meljavo komaj utrgal čas. Vreče moke se z novo tehnologijo hitro polnijo. Tako je v novem delu mlina, stari del je ostal neokr- njen. Tak, kot je bil pred dru- go vojno, še zmeraj vsak dan obratuje, zvečine za mletje aj- de. Če je ajda dobra, potem vonj po medu preglasi vonj po moki. Mlinarja V jeco Mlin, povsod rahlo posut z moko, diši že zaradi misli na kruh. Iz več kot 200 let starega Ferleževega mlina v Šibeniku pri Šentjurju se vonj po moki ne razširja več, ostala pa je želja lastnika Karola Ferieža, da bi mlin, ki je pridobil status tehniškega kulturnega spome- nika, obnovil in uredil Mlinar- ski muzej Slovenije. Tako za Ferleževim kot Novakovim mlinom iz Vrbnega pri Šent- jurju stojita zgodbi o povojnih krivicah, povezanih z naciona- lizacijo premoženja. Dobro urejene gospodarske enote so preveč bodle v oči. Alojzu No- vaku so leta 1946 vzeli večji del zemlje in mlinarskega mojstra obsodiH, da je bogatel s proda- jo moke ter ga zaprli za leto- dni v ječo, dve leti kasneje je oblast zaplenila še mlin, razo- čaranemu prejšnjemu lastni- ku pa milostno dodelila mesto obratovodje. Na tem mestu ga je nasledil sin Hinko, ki bi lah- ko v drugačnih razmerah po- dedoval mlin, ne le službo. Od konca osemdesetih let je mlin v lasti Lipe Šentjur. Zgodilo se je dvoje: sedanji lastniki želijo dotrajane mlinske naprave, ki jih niso obnavljali, ustaviti, zahtevek Novakovih, nekdaj zakonitih lastnikov, o vrnitvi mlina pa na sodišču pomikajo sem ter tja že osem let. Zdaj zmeljejo na mesec približno 20 ton moke, v zlatih časih, ko je mlin delal v treh izmenah, so zmleli desetkrat več. KSENIJA LEKIČ Gotovo je na Celjskem še kakšen stari kmečki mlin, ki ga žene vodno kolesje, zato naj lastniki ne zamerijo, če smo ga spregledali. *>AfZm je poln čistega ljubega zrnja, ki bo dalo kruh,« pravi Konrad Muhovic, 89-letm mlinar iz Grajske vasi. Stari del Brinečevega kmečkega mlina, v katerem melje že šesta Kolenčeva generacija. Franc Kolenc, mlinarski mojster, polni ovčji meh z ajdovo moko. Med meljavo ajde zadiši po mpdu. žagerski mlin v Podvolovljeku melje le še za praznike. Preživel je požar in veliko povodenj ter dočakal skrbnega lastnika. NASI KRAJI IN UUDJE 18 Kmečke žene v Dobrini v nedeljo, 16. maja, bo v Dobrini (Loka pri Žusmu) prvo srečanje vseh udele- ženk izletov 100 kmečkih žensk na morje. Za organi- zacijo so se odločili pri Turi- stičnem društvu Dobrina, ki je bilo ustanovljeno pred dvema letoma in ga uspešno vodi Danica Recko. Zanima- nje za prvo srečanje je veli- ko. Srečanje se bo začelo ob 15. uri na lepo pripravljenem pri- reditvenem prostoru pri stari šoli in gasilskem domu. V pro- gramu bodo nastopih Dobrin- ske predice, humorista Fran- ček in Korl, trio mladih muzi- kantov iz Šentjurja in Dobri- ne, Jernej in Marko Kočevar s Prevorja ter stalni spremlje- valci izletov Janko Mogu in Jože Križnik, trio Vikija Ašiča in vokalna skupina Trs iz No- ve Cerkve, Vitezi polk in valč- kov ter ansambel Cvet iz Ra- deč. Sicer pa bodo lahko zai- grali vsi, ki to znajo in bodo pripravljeni. Vse kmečke žene, ki bodo ob prihodu na srečanje odda- le dopisnice s kuponi od 1 do 4, ki so bili objavljeni v No- vem tedniku, bodo sodelova- le v žrebanju za lepo nagrado Turistične agencije Dober dan iz Šempetra v Savinjski dolini. Ob izviru zdravilne vode, ki jo bo mogoče tudi poskusiti in celo odnesti do- mov, bodo prizadevni doma- čini razstavili tudi prospekte kraja in občine Šentjur ter knjigo Legende grofije Žu- semske, ki jo je lani napisal in izdal Daniel Artiček iz Kam- nika. Prireditelji pripravljajo ure- jene parkirne površine, mogo^ če pa se bo tudi popeljati s turističnim vlakom, ki bo pri- peljal iz Atomskih toplic. Pri- pravljenih bo več presenečenj in srečolov, posebej prijetna pa bodo srečanja tistih kmeč- kih žena, ki so bile na prvih izletih v organizaciji NT-RC. Največje zanimanje za pri- reditev je med kmečkimi že- nami v občinah Šentjur, Laško in Šmarje, prišle pa bodo tudi od drugod. Vse informacije bodo udeleženke dobile ob prihodu na prireditveni pro- stor, sicer pa je vedno na voljo predsednica Turističnega društva Dobrina Danica Rec- ko, telefon 797-103. TV V Galici|i Namišljeni zdravnilc v zadnjih treh sezonah se je na ljubiteljski gledališki sceni uspešno predstavljala Gledališka skupina Kultur- nega društva Galicija, ki za soboto, 8. maja, ob 20. uri pripravlja v dvorani Doma krajanov Galicija premiero komedije v treh dejanjih, av- torja Hansa Vl^iegla Namiš- ljeni zdravnik. Besedilo, ki ponuja izredno dinamično igro, je skupina skrbno vadila od lanskega de- cembra. Režiserka Jožica Oc- virk je s skupino izredno za- dovoljna, saj je bila iniciativ- nost sodelujočih tokrat nad pričakovanji, kar se zagotovo odraža tudi pri celostni pripra- vi igre, ki je potekala z ljudmi, ki jih odlikuje poleg natančne- ga dela tudi discipHna, tako v igralskem ansamblu kot v teh- nični skupini. Pri predstavi sodelujejo: Peter Vipavec (Harry), Mar- jan Žagar (Pat), Vida Lindič (NeUie), Liljana Ograjenšek (Peggy), Dejan Brezni! (Frank), Stanka Pečnik (Mj, mi), Ivo Lindič (dr. Hladny)j Simon Arnšek skrbi za luč, Irena Založnik pa je šepetal^ ka. Zamisel za sceno in kostu-j me je prispevala Jožica Ot virk. Predstavo bo skupina ponovila v Galiciji dan po premieri. T. TAVČAR Spominek z bodico Laško turistično društvo je dalo v obtok nov spominek - pomanjšano inačico starin- skega kotliča za žganjekuho iz gline. Ta 55 centimetrov visok lon- čarski izdelek je po prostorni- ni vsaj desetkrat manjši od pravega, kakršnega je še ved- no mogoče najti pri zbiralcih starin. KotUč manjših mer so uporabljali v kmečkih kuhi- njah na ognjiščih, na štedilni- kih in celo v krušnih pečeh. Priročen je bil tudi zato, ker je bil varnejši pred financarski- mi ogleduhi v letih, ko je nik- dar sita država vpeljala davek na žganjekuho. To je turistič- no društvo v spremljajoči lični knjižici, certifikatu, tudi du- hovito zapisalo. Zakaj je bil kotlič za žganje- kuho, ki se ga z nekaj spretno- sti da tudi uporabiti, značilen za kraje okoli Laškega? V turi' stičnem društvu pojasnjujejo,! da so prav v teh krajih, potem ko je na prelomu stoletja bole- zen uničila trto, razvili sad- jarstvo. Ob njem pa je bil^j žganjekuha vedno običajna. Prvi, ki je sprejel nov lašl spominek, je bil predsednil* države Milan Kučan. EC Šolska modo »Svoboda je izbirati, zato iz hirajte z ljubeznijo,« sporo ta pa znaša kar 580 cm (osebni rekord 555 cm). Atleti .*)o na velenjskem štadionu Ob Jezeru v soboto še kvalifika- .^a domači pokal. Ker se v finale neposredno uvrstijo trije ^'°oljši v vsaki panogi, je nastop najboljših Celjanov v Velenju ^Zaprav odvisen od njihove dobre volje. PRIMOŽ ŠKERL, Foto: GREGOR KATIC Bomo Anjo Valant videli tudi Ob jezeru? ŠPORT 22 V kletki s košarkarskimi levi V skupini B z našimi še Grki, Jugoslovani, Gruzijci, Rusi in Turki žreb skupin za kadetsko EP našim še zdaleč ni bil naklonjen. V družbi najbolj zvenečih košarkarskih re- prezentanc se gre morda za- nesti le na dejstvo, da mlajše selekcije vselej ne ponavlja- jo dosežkov starejših kole- gov. Tako je npr. že v kvalifi- kacijah, kamor se je prijavi- lo 36 reprezentanc, izpadel Izrael. Ob organizatorju, Ru- sih in Jugoslovanih (najbolj- ši iz prejšnjega EP) si je preostalih 9 moštev nastop priigralo na kvalifikacijah v Turčiji, Cipru in Grčiji. Ob tem velja dodati še misel selei<.torja Lojzeta Milosavlje- viča, l^i meni, da je vseeno, i^oga imaš za nasprotnika: »Me- rimo na četrtfinale, potem pa bomo videli, kako naprej,« je še pojasnil cilje. Vprašanje je tudi, ali bo na prvenstvu, ki bo od 15. do 24. julija v Laškem, Celju in na Polzeli sploh sodelovala re- prezentanca ZRJ, kajti vse gla- snejše so govorice o ponovitvi »športnega embarga«. Kakorko- li že, imajo naši kadeti zgledne možnosti za nadaljne tekmova- nje - vsaj s Turki in Gruzijci bi ne smeli imeti prevelikih nev- šečnosti, poleg tega pa bo sku- pina B nastopala v Celju (Gim- nazija Center), zatorej si v pr- vem delu lahko obetamo še kakšno mesto višje, kot je četr- to. Otvoritveni srečanji bosta Makedonija-Francija (skupina A) in Slovenija-Grčija (B). Moštva se bodo po petih pred- tekmovalnih krogih podala v zaključne boje v Laško. Najbolj- ša četverica iz Celja in Polzele se bo po izločilnem križnem sistemu pomerila za mesta od 1 do 8, najslabši reprezentanci iz obeh skupin pa za razvrstitev od 9 do 12. Prvaka bomo dobili 24. julija okoli 21.30. Na žrebu v laškem Kultur- nem centru, ki so ga sicer izpeljali hitro in brez zapletov, je bil v središču pozornosti visoki komisar FIBE Lubomir Kotleba. Slovak, ki je vodil žreb, je imel polna usta hvale na račun slovenske košarke: »Ste mala država z velikimi košarkarskimi uspehi. Dve mesti v Evropski ligi sta nazo- ren pokazatelj kvalitete in za- dosten impulz za nadaljne de- lo. Mislim, da se slovenska članska reprezentanca lahko uvrsti na 01 v Sidney, dvigniti pa bi morali še žensko košar- ko. Ob omejenem človeškem potencialu bo to težko, veseli pa me, da je košarka pri vas šport številka 1, zato se ne bojim, da bi na EP utegnile biti kakršnekoli težave in za- radi mene se tekmovanje lah- ko začne že jutri.« Vidno za- dovoljen se je njegov sloven- ski kolega Iztok Rems prosla- vil s trditvijo: »Žreb je dober, če si dober - in mi smo dobri!« Pojasnil je, da je KZS svoje dobro delo potrdila tudi s pri- dobitvijo kar treh kvalifikacij- skih turnirjev - za mladince, mladinke in članice do 20 let. Slovenska reprezentanca se od včeraj mudi na turnirju v Franciji, kjer igra 6 udeleženk EP, po vrnitvi pa bodo sledile daljše priprave. ...^.^ PRIMOŽ ŠKERL ■■■Foto: GREGOR KATlČ V skupino A na Polzelo je žreb dodelil reprezentance Francije, Hrvaške, Poljske, La- tvije, Španije in Makedonije. Takole je Lubomir Kotleba Slovenijo poslal v skupino s Jugoslovani, Grki in Rusi. Ciljem naproti Med prvoniajsi^,, prazniki je 8 članov p! žalnega kluba Laško i skalo znana plezajj^ okoli italijanskega Arco ob jezeru Lago Gardi. Albin Simoni^ preplezal 40 smeri do J ne 7b na pogled, skupaj Mitjo Šentjurcem , dve daljši športno-pi^^ ni smeri v Monte Colti, Prva Trecedisima ; ima oceno 6a+, drui; Perla Neva pa 6a. 12- Matic Kozmus in Rok I lak sta zmogla težavni stopnji 6b+ (Plenic ad plezališču Kotečnik v L jah pa se je Kozmus j pel na rdečo piko smt beča (6c+) in na p.; smeri TOM in Poma. (obe 6b+), Debelak i smer Mravlja (6a+). ' boto se v Kranju pn letošnje DR Člani kluba so sodelovi še na gorskem teku na 'j co. V absolutni razvi je Šentjurc končal na4.,i, stu, Simonič pa je v katea riji 30-35 let zmagal. |J ŠPORTNI, KOLEDAI ~ SOBOTA, 8.5. J ■■Ilir w •jmd Nogomet l.SNL, 28. krog - Veld Rudar (V)-Potrošnik (20).] 3.SNL sever, 21. krJ Brunšvik: MM Bruni Mons Claudius, Laško: i Laško - Montavar Rogoza,! venske Konjice: Dravinja brežje, Sp. Kungota: Kue ta-Unior, Maribor: Kovi (MB)-Usnjar (vse ob 16,30: Kegljanje Celje: Finale DP moški samezno (10). NEDEUA,9.5.^ Nogomet l.SNL, 28. krog-Celje:P likum-Koper (16). 2.SNL, 25. krog - Šmaii ob Paki: Esotech Šmartno-; riške opekarne, Trbovlje; dar (T) - Šentjur (obe ob It V laškem rastejo šampioni Kako je kadetski selektor Marko Milosavljevič povzdignil laško košarkarsko mladež Ko so se pred tremi leti košarkarji Pivovarne Laško uvrstili v A-1 košarkarsko li- go, so bili mnogi prepričani, da je to pač zato, ker imajo dosti denarja za nakup igral- cev. Vendar, tako kot uspeh ni prišel čez noč, temveč so ga slabo načrtovali, tako so se v upravi zavedali, da brez mladih, doma vzgojenih ko- šarkarjev, ne bo šlo. Zato so v Laško pripeljali Lojzeta Mi- losavljeviča, mladega, ven- dar vrhunskega strokovnja- ka, ki je prevzel odgovornost za delo z mlajšimi selekcija- mi. »V Laško sem prišel iz Olimpije, kjer sem bil dve leti. Največ zaslug za to ima Aleš Antauer, ki me je večkrat na- govarjal, naj pridem za trener- ja v Laško. Ob mojem prihodu so bih denimo pionirji na 27. mestu v Sloveniji. S svojimi pomočniki smo delo resno za- stavili in že naslednje leto se je pokazalo, da smo na dobri poti. Vse selekcije so namreč napredovale v povprečju za 10 mest. Ni težko ugotoviti, zakaj so se v košarkarskem klubu Pivovarna Laško odločili za Milosavljeviča. Tisti, ki košar- ko spremljajo nekoliko po- drobneje, vedo, da je Lojze pred tem delal tudi v Kranju, kjer je bila kovnica mladih talentov. Pod njegovim bud- nim očesom so zrasli Marko Milic, Marko Tušek, Gregor Hafnar, Aleš Prevodnik idr. Pred tem je v Škofji Loki 8 let treniral žensko ekipo Odeje Marmor, s katero se je uspel takrat uvrstiti v 1. ligo. Pred- vsem ga odlikujejo delavnost in strokovnost. Redno hodi na izpopolnjevanje v ZDA, kjer ima dobre stike tako s štu- dentskimi trenerji na univer- zah kot s trenerji ekip, ki na- stopajo v NBA. »Vsega, kar tam vidiš, se ne da prenesti na naša tla, saj so pogoji in misel- nost drugačna kot v Ameriki. Kljub temu pa se lahko mnogo naučiš, saj se tam dela kolek- tivno. Vsak od pomočnikov glavnega trenerja ima svoje zadolžitve, ki jih mora izpol- njevati in so zelo pomembne za uspeh ekipe. Zato so zelo lojalni do glavnega trenerja in jim ne pride na pamet, da bi ga recimo skušali zrušiti, kot se to dogaja pri nas. Trenerji pri nas in v Evropi so ponavadi bolj samotarski in sami odlo- čajo o vsem. Pomočnik je kvečjemu oseba, ki opravi do- ločeno delo, nima pa nikakr- šnega vpliva na odločanje. Kot trener in selektor kadetske re- prezentance imam mnogo znancev, ki mi omogočajo vi- deti stvari, ki so drugače stro- ga tajnost. Dlje časa sem bjl na univerzi Alabama, kjer sem spremljal treninge in priprave trenerjev in igralcev na tekmo. To so dragocene izkušnje, ki si jih težko pridobiš iz učbenika. Zato smo v klubu povečali šte- vilo pomočnikov - v glavnem gre za nekdanje igralce, ki so zaradi takšnih in drugačnih razlogov morali končati igral- sko karjero. Povečali smo šte- vilo treningov in upam si trdi- ti, tudi kvaliteto.« Kljub očitnemu napredku, si nihče ni upal niti pomisliti, da bo napredek tako silovit. V sodelovanju s košarkarsko šo- lo Keleia iz Celja, ki jo vodi Marko Zorko (pred leti je bil tudi trener prve ekipe Pivovar- ne Laško), so vzgojili naraš- čaj, ki se je kot meteor povz- pel na sam vrh slovenske ko- šarke. Sodelovanje je zgledno in vsako leto se pojavi nekaj mladeničev, ki se kasneje vključijo v ekipo. Pionirska ekipa je pod vodstvom trener- ja Žvižaja zasedla 2. mesto v državi, kar pomeni, da je v treh letih napredovala za 26 mest. Kadetska ekipa se je s 27. mesta med pionirji zavih- tela na sam vrh in osvojila naslov državnega prvaka, pr- vič v zgodovini laške košarke, ki letos slavi svojo 30-letnico. Če prištejemo še odlične igre članske ekipe, ki si je zagoto- vila nastopanje v Euroligi za naslednjo sezono, potem je razlogov za praznovanje do- volj. »Edini, ki so morda neko- liko razočarali, so mladinci, vendar pa smo se v klubu za- vestno odločili, da Sani Beči- rovič, ki ima še pravico nasto- pa za mladince, vsled obvez- nosti do prve ekipe in repre- zentančne selekcije ni nasto- pal. Ravno tako ni nastopal Bajramovič, ki ni dobil dovo- ljenja košarkarske zveze BIH in je moral sezono počivati. . Kljub temu so bili fantje zelo blizu uvrstitve na finalni tur- nir, vendar jim na žalost ni uspelo. Ob tem je potrebno poudariti, da jedro mladinske ekipe sestavljajo kadetje, kar pomeni, da bodo vrhunec do- segli šele čez dve leti. Tudi s selekcijama pionirjev in kade- tov nismo načrtovah tako vi- sokih uvrstitev. Naš cilj je bil zaključni turnir. Presrečen sem, da nam je uspelo, obe- nem pa se zavedam, da bo uspeh drugo leto težko pono- viti. Pred mojim prihodom v ekipi ni bilo reprezentantov, klub pa jih v mlajše selekcije sedaj daje kar 12. Štirje bodo nastopili tudi na Evropskem kadetskem prvenstvu, ki bo julija v Laškem, Celju in na Polzeli. Treniramo dvakrat dnevno in naši treningi niso nikakršno igračkanje. Zaveda- mo se, da samo delo prinaša rezultate in edino vodilo je delo in samo delo.« Ekipo sicer.pesti pomanjka- nje višine, kar pa je vsesplo- šen pojav v Sloveniji. Velja prepričanje, da kadetski na- slov ni zadnji: »Z delovnimi pogoji sem zelo zadovoljen, saj v vsej svoji karieri nisem imel tako urejenih razmer in pogojev za delo. V preteklosti se mi je dogajalo, da tudi več kot leto dni nisem dobil pla- če, pa sem kljub temu vsa- kodnevno treniral z mladimi. Zato je tudi moja obveza, da naredim vse, kar je v moji moči. S klubom imam še dve- letno pogodbo in upam, da nam bo uspelo uresničiti že- lje. Naš cilj je vzgojiti igralce, ki bodo v prvi ligi tudi igrali, ne samo greli klopi. In v tej generaciji je nekaj takšnih, ki bi z rednim delom to lahko dosegli." 1. LIPOVŠEK Lojze Milosavljevič INFORMACIJE - ROMAN 24 ROJSTVA V celjski porodnišnici so odile: 23. 4.: Jožica REHAR iz Ro- gatca - deklico; 24. 4.: Darja VODOPIVEC iz ^aškega - deklico; 25. 4.: Jolanda MUHOVIC iz 'rebolda - deklico; 26. 4.: Ksenija GREŠAK iz :riž - dečka, Marjana PETEK z Žalca - deklico in Marta 5TRAŽAR s Polzele - dečka; 27. 4.: Brankica VORAS iz :elja - deklico, Diana MUHO- /EC iz Griž - dečka, Bernarda [ELENKO iz Celja - dečka; Vlojca POTNIK iz Slovenskih