uur.i-Vii' i vi< /.Ai\.)r; je v livTOijam, rrancisKansfta trn ca si. o jtiskarnn !. nadstr.). tlradn’ ure -/a stranke «o od 10. do tl. dopoldne in od 5. do 6. i ■ 1 nldnu vsal« dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi so i vrafajo. Nefrankirana pisma se ne : : sprejemajo : : : NAROČNINA, celoklrut po pošti ali s pošiljanjem na dom za AvBtro-0'_rsl'f> in Bosno K 21'60. polletna K 10*80. četrtletna K 5'40. mesečna K 1 *80: za Nemčijo rploletno K 26*40: za ; : ostalo ino/emslvo in Ameriko celoletno K 30'—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikor .* .‘ oh pol 11. dopoldne. \ •. • UPKAVNISTVO se nahaja v Selenbuif>ovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserali: enoetopna petitvrstica 30 vin., podojen prostor, poslana ::: in reklamo 40 vin. — Inserate sprejema upravhištvo. : Nefrankirana a)i premalo trankirana pisma se ne sprejemajo ——— Reklamacije lista so poštnine proste. ..i.. . » Stev. 588. V Ljubljani, v petek dne 21. marca 1913. Leto III. Smešna razburjenost. Na Dunaju je zopet nekaterim ljudem, ki se sami sebi zde važnejši nego so, zbezljala pamet, pa se vedejo kakor muhe, ki so se naužile sirupa. Človek, ki bi bil prišel od nekod z Marsa, pa bi ne vedel, kako je nepotrebno sopihanje pri nas na dnevnem redu, bi ves začuden vprašal, kaj se je pravzaprav zgodilo, da je v deželi toliko razburjenosti in da po ofi-cioznih časopisih črke in vrste kar plešejo Čake Walke in kankan. Citati take liste je zopet prava muka; človek kar čuti, kako so krči lomili peresa, ko so pisala razburjene budalosti, s katerimi hoče nekoliko slaboumnih domišljav-cev in nekoliko hudodelskih hujskačev razdražiti javnost in najbrže zopet dokazati kakino »neizogibno vojno«. Med ljudstvom, ki ima kaj resnega opravka, ne ve in ne razume živ krst. zakaj bi bilo Avstriji kar naenkrat zopet treba kakšne bojevitosti. Nihče ne čuti potrebe po bojih in vojaški slavi, nihče ne želi, da bi se spuščali v kakšne pustolovščine. Ali ofieiozni papir se vede, kakor da je sttkno, iz katerega sc delajo zastave; šmoki ropočejo s sabljami, o katerih ne vedo, kako se pripašejo; po redakcijah se sliši grmenje, ki bi ga.človek imel za pokanje strojnih pušk. če ne bi natančno vedel, da poka brez strojev in brez pušk. Gospodje okrog Berchlolda so ugenili, da ima Avstrija zopet nekakšne važne »misije« in da so se porodile »krize«, zarrdi katerih nam je treba »energično« nastopati. Ze slišimo zopet vsakovrstno žuganje, in mladi lajtnanti, ki mislijo, da je vojna le hitro avanziranje, zopet upajo ter sanjajo o ordenu Marije Terezije in o podobnih lepili rečeh. Človek bi mislil, bogve za kaj da gre. kakšne prevažne reči da so na kocki in kaj da se nam je strašnega zgodilo. Ali če vse preobrne, se prepriča, da je pač veliko kričanja, dejstev pa tako preklicano malo, da ne bi zadostovala niti za skromno novelico. Le za satire imamo snovi dovolj. Nekaj je res hudo; imamo namreč diplomate, ki bi zaslužili. da pridejo v kakšen muzej. Gospod Bcrchtold. grofovska mcdiokriteta. Ki b’ !° Bizantinci po sili radi napihnili, da bi bila videti kakor ženialnost, ie slabe volje. To nam je popolnoma razumljivo. Če je človeku blamaža tako vztrajno za petami kakor njemu, je zelo naravno, da se jezi. Imeli smo afero blagorodnega gospoda Prochaskc, slavnega konzula, ki so ga morali zdaj poslati v Brazilijo, kjer bi se moral vendar preveč truditi, Če bi nas hotel spraviti v enake zadrege kakor v Prizrenu Cela Prochaskova afera se imenuje bla-mala Potem smo imeli v Pcterta®, velepo-slanika, velikega gospoda, grofa Ihurn-valsas-sino; tudi njegovo diplomatifino^ delo je tako podobno blamaži, kakor jajce jajcu. Take reči lahko ti jeze človeka, ki vodi zunanjo politiko velike Avstrije ali pa si vsaj domišlja, da jo vodi Toda na tako visokem mestu jrua človek tudi dolžnost, da si zna ohraniti mirno kri in da ima živce v svoji oblasti. Kakor je videti, so pa gospodu grofu in ministru te lastnosti zelo neznane. V svoji jezi namreč sedaj počenia reči, ki bi jih smatrali za nepotrebne, če ne bi lahko postale naravnost ne- varne. Gospod grof .ie namreč naenkrat iztaknil, da mora Avstrija »energično« nastopiti proti — Črni gori. Zakaj? Prvič zaradi Skadra. Črnogorci baje ob-streljavajo Skader proti predpisom mednarodnega prava. Črnogorske kroglje zadevajo poslopja, ki niso namenjena vojnim smotrom. Civilnega prebivalstva ne puščajo iz trdnjave. In druge take reči. Radi verjamemo, da je v črnogorskem vojskovanju dovelj snovi za pritožbe. Sami an-gelni gotovo niso v njihovi armadi. Ali vendar mislimo, da vesti popolnoma nepristranskih ljudi, ki so preživeli daljšo dobo med Črnogorci, tudi nekoliko štejejo. Toda recimo, da je v balkanskem vojskovanju mnogo barbaričnega; lega je namreč v vsakem vojskovanju veliko, ker je vojna sama na sebi grozovito barbarstvo in ker poživinči klanje skoraj vse ljudi. To vendar še ni razlog, da bi morala Avstrija napovedati Črni gori vojno, pa se še bolj osmešiti kakor s smrtjo živega Prochaske. Naši oficiozi imajo polne vreče pritožb zoper Črnogorce. Tako trdijo, da so Črnogorci z granatami popolnoma razstrelili v Skadru več konzularnih poslopij, laški ženski samostan, avsto-ogrsko sirotišnico, deloma pa tudi frančiškanski samostan in več hiš avstro-ogrskih podanikov. »Značilno je, da pri obstreljevanju ne gledajo predvsem na uničenje zunanjih utrdb, marveč na to, da popolnoma porušijo mesto, osobito tisti del, kjer stanujejo inozemci. Zadnja poročila iz Skadra trde, da trpi prebivalstvo na lakoti in da ie položaj inozemskih kolonij obupen. Črnogorski parlamentarji, ki so poživljali na predajo trdnjave, niso hoteli sprejeti skupne note konzulatov glede na bombar-denient konzulatov in inozemskih kolonij.« Tem vestem vsekakor nasprotujejo črnogorska poročila. Kar sc tiče streljanja, bo stvar sploh težavna, kajti tudi v drugih vojskah se je že zgodilo, da so krogle drugam zadele kot so bile pomerjene. In kar se tiče tujih državljanov v Skadru, so Črnogorci poročali, da so njih par-lamenterji v Skadru naznanili dovoljenje za odhod, da pa poveljnik na to nič ni odgovoril. Drugo pritožbo razlagajo tako: »V Sv.. Ivanu Medvanskem so Črnogorci dne 18. t. m. ustavili parnik »Skodra« družbe »Ungaro-Croata«, ki ima 20 mož močno posadko. Kapitan, ki je podrejen kapitanatu na Reki, je dal na zapisnik, da je turška križarka »Hamidijč« pri Draču nanj streljala. Kapitan je tudi izpovedal, da so črnogorski in srbski častniki z orožjem prisilili moštvo »Skodre«, da je prepeljalo srbske vojake iz Drača v Sv. Ivan Medvanski.« O tem dogodku so po listih različni opisi; črnogorski podatki se absolutno ne ujemajo z avstrijskimi. Naposled imajo še eno afero, ki ima po ofi-cioznih listih sledeče lice; Iz Djakovice dohajajo na Dunaj poročila o grozodejstvih, ki so jih črnogorske čete pro-vzročile v Djakovici. Umorjen je bil katoliški duhovnik Palič, 70 rodbin katoliškega rodu Katinari so s smrtno grožnjo prisilili, da so od katoličanstva odpadle, drugim katoliškim rodovom so dovolili le kratek rok za odpad. Tudi Marxov grob. Kakor pravi znani nemški pesnik Heine, so časopisi trdnjave idej, knjižnice pa kovačnice, kjer se kujejo nove misli. Za nobeno ne velja to bolj, kakor ravno za knjižnico britskega muzeja z njenim Čudovitim bogastvom različnih iznanosti, ki vabijo k sebi učenjake iz vseh krajev sveta. Hidi naš Marx je bil ves čas svojega bivanja v Londonu zvest obiskovalec omenjene javne čitalnice. V njej je prebl! največji del svojega življenja v angleški prestolici. Že zgodaj zjutraj, ko so se odprla težka železna vrata, je že stopil čez prag, in je pozno zvečer kot zadnji zapuščal ta njemu toliko priljubljeni kraj. Ali deset ur, toliko časa je bila namreč ^čitalnica vsak dan odprta, ni otežilo njegovo delovno silo, še cioma je nadaljeval svoje študije m šestnajsturni delovnik ni bil pri njem nič kaj nenavadnega. Marsikaj se je tekom trideset let v brit-Iskem muzeju izpremenilo. Pred vsem niso imeli bralci za časa Marxa toliko udobnosti, kakor jih imajo njih nasledniki danes, ko si brezdvomno ne morejo želeti boljših učnih sob kakor so ravno prostori tega muzeja. Ta misel se poraja v glavi vsakemu, kdor ogleduje stensko sliko v Chandos Hallu, glavni dvorani Bri-tish Socialist Party. Poleg slik, ki nam kažejo Lassala, kako ga v triumfu vozijo po cestah, ali Bernard Shawa, kako v ječi lomi verige, Se nahaja tudi ena. ki nam predočuje Marxa, sedečega za mizo v britskem muzeju. Stol in htiza na sliki sta iako nerodna in osebe, ki se gibljejo okolo misleca Marxa. so mu morale dati pač malo miru. Toda upajmo, da je slikar ^so stvar pretiral. Seveda ima tudi udobnost (britskega muzeja svoje slabe strani. Ona jied nekoliko meseci se je list znesel nad mrtvim Marxom s tem, da ga je imenoval največjega duševnega šarlatana devetnajstega stoletja. Razsoden človek se mora seveda smejati takim ostudnim izbruhom prikrite jeze in se nehote spomni na besede znanega ljudskega pevca Burnsa, ki poje o razkačenem psu, ki laja na luno, ki se mu tako predrzno smeje v obrfiz. Ako bi se tudi napravile Mami spominske plošče, bi njih vzidavanje v gigantično poslopja londonska nič kaj ne pristojalo. Kakor vsakdo ve, se je moral naš Marx, ki se je odrekel vsem častem in slehernemu povračilu tega sveta, ako je hotel posvetiti vse svoje sile tlačenemu ljudstvu, vso dobo svojega bivanja v Londonu boriti z revščino, bedo in najvtč-jim pomanjkanjem. I1yndman navaja v svojih spominih neko tragikomično dogodbico, ki se je nekoč Marxu pripetila, ko*je bil v največji revi: »Pri neki priliki je Šel Marx osebno zastavit nekaj srebrne posode. Ni bil posebno lepo opravljen in njegovo znanje angleščine ni bilo še tako temeljito, kakor pozneje. Srebrna posoda pa je nosila k nesreči grb družine vojvode argyll-skega, s katero je bila Marxova soproga v direktnem sorodstvu. Marx je prišel v banko s tremi culami in je tam pokazal svoje žlice in vilice. V soboto zvečer, tuj žid, slabo oblečen, z razmršenhni lasmi in neredno počesano brado, dragoceno srebrnino z vojvodskim grbom— očividno zelo sumljiva dejstva. To si je mislil mož, na katerega se je obrnil Marx. Z izmišljeno pretvezo je zadržal Marxa, med tem pa poklical policijo. Policaj je bil enih misli z uradnikom zastavljalnice in je odpeljal ubogega Mar\a na policijski urad. Tudi tam so govorile vse okolščine zoper njega. Sobota zvečer, inozemski žid, z dragoceno srebrnino, v katero Je še celo vrezan vojvodski grb itd.; vsa stvar Je bila rešena, preden se je še začela kakšna preiskava. Zastonj je pojasnjeval Marx ta slučaj in brez uspeha se je pritoževal. Njegova pojasnila so bila brezpomembna, ničeva, njegove pritožbe brezuspešne. Kje pa je dobil to dragoceno srebrnino, katere se je hotel iznebiti? Zakaj pa je čakal noči. da bi Zastavil svoje stvari? Dosedaj ni bilo nikogar, na katerega bi se lahko skliceval. Njegovi podatki o žlicah in vilicah so se zdeli vsem neverjetni. S tem, da je povedal hišno številko njegovega bivališča, se niso zadovoljili in ga niso odpustili. Marx se je moral seznaniti vkljub svoji nedolžnosti s policijskim zaporom. Med tem pa je niegova družina s strahom in trepetom pričakovala svojega očeta, ki pa ni prišel in tako tudi jni prinesel denarja, katereea je družina tako krvavo potrebovala. Noč od sobote na nedeljo je prešla. Tudi nedelja. Šele v pondeljek Je mogel začetnik znanstvenega socializma prepričati potom izjav raznih svojih »dostojnih« v Londonu živečih prijateljev, da ni tat in ne ropar in da je vsa srebrnina njegova prava last.« Priprosto kakor je bilo njegovo življenje v Londonu, enak je tudi Marxov grob na novem pokopališču v Hyghate severno od Londona. Navadna gomila, okrog šest čevljev dolga, dva pa široka, obdana z marmornim zidom, tvori grob št. 24.748, v kateremu počivajo poleg Karla Marxa še trije drugi člani njegove družine. V nagrobni kamen je vklesano v angleškem jeziku sledeče: Jenny pl, VVestphalen ljubljena soproga Karla Marxa. rojena dne 12. februarja 1814 umrla dne 2. decembra 1881 in Karl Marx rojen dne 5. ntaja 1818, umrl dne 14. marca 1883 in vnuk Harry Longuet rojen dne -!. julija 1878, umrl dne 20. marca 1883 in Helena Demuth rojena dne 1. januarja 1823 umrla dne 4. novembra 1890. Na gomili, porastli z gosto travo, se nahajajo trije vedno zeleni grmiči, edini kras groba, ki v njem počiva mož, katerega misli so veliko bolj kot marsikaterega drugega človeka vplivale na razvoj človeštva. Grobokopl tako na starem kakor na novem pokopališču v Hyg-hate vedo prav dobro za to priprosto grobnico m kažejo radevolje obiskovalcem pot k njej, po pravem labirintu stez tega mesta mrtvih. Od časa do časa leži na tern grobu šopek krvavo rdečih nageljnov kot ponižen znak najglo-bokejše hvale katero je dolžan vesoljni svet dela svojemu naj večjemu in najpogumnejšemu prvoboritelju. slišali o življenju rezervistov ob meji. Pismo se glasi: »Dragi brat! Vprašaš, če bo kmalu razoroženje? Niti misliti ni na to! Vojna na vseh črtah! To so pesmi, ki nam jih oficirji dan za dnem prepevajo. No, tudi brez teh pesmi vidimo vsak dan dejstva, iz katerih sklepamo na hipep odhod, ali ne domu, temveč na bojišče. Odkrito Ti povem, da imam z ozirom na sedanje razmere in na nejasno bodočnost več upanja do rešiteljice smrti nego do tega mukotrpnega življenja. Prav nič čudnega ni torej, da so se že štirje rezervisti ustrelili. In pretečeni teden sta zblaznela dva rezervista od ar-tiljerije. Eden teh žrtev diplomacije si domišlja, da je cesar Turkov, in hodi-po bolnišnici le v odejo zavit. Drugi se brani z vso energijo vsake jedi in zagotavlja venomer, da noče Balkana izstradati. Ker imam drnes ravno čas, Ti hočem nekoliko podrobnejše opisati naše razmere, kar te bo gotovo zanimalo. Takoj Ti moram zatrditi, da se ne bom prav nič oddaljil od resnice in da ne bom k svojemu poročilu prav nič pri-dj*|, pa tudi prav nič zamolčal. Kar pišem, to lehko priča vsakdo na svojo čast in vest. kdorkoli je trpel to zimo tukaj doli, da, celo priseže lehko na to brez strahu, da bi prisegel po krivem. Najslabše je preskrbljeno za stanovanja in za zdravstvene razmere. Tega niti opisati ne morem, kako da izgleda v barakah in okolo njih. To so lesene barake, ki so na notranji strani namazane s tanko plastjo apna in malte. V vsaki baraki so tri vzporedne vrste lesenih ležišč, podobne onim, ki so po stražnicah. Tla so taka kakor po skednjih. Po ležiščih so čisto nizke slamnice. ki vsled večne vlažnosti v pravem pomenu besede gnijo. Odeje (vsaic mož ima po eno zimsko in po eno poletno odejo) so vlažne in plesnive. Obleke, jermeni in celo kruh so plesnivi, tako da je kruh tretji dan že neužiten. V vsaki baraki leži približno po 150 mož. Vsak pa ima le toliko prostora, da lehko leži samo na eni strani, ko spi. Ako se hoče torej kdo v spanju obrniti na drugo stran, tedaj zbudi vsakokrat tovariša na obeh straneh. Nihče od nas ne zaspi trdno, ker je veliko premrzlo. Danes sem izmeril svoje ležišče na gnojnem kupu (slamnica ne morem reči, ker bi lagal), koliko da je široko in sem uvidel, da smem imenovati svojo last izredno širok prostor, ki meri 48 in pol centimetrov. Ležimo tako tesno drug ob drugemu kakor piščalke pri orgijah. Prav veliko jih je med nami, ki imajo skrajno nalezljive garje. Garjast vojak mora pri nas opravljati službo. Kje drugje bi takega bolnika takoj poslali v bolnišnico. Pri nas ne! Bolni in zdravi leže tesno drug ob drugem. Tako je nalezla ena tretjina vsega moštva bolezen od enega samega. Bolj in bolj se razširja in v najkrajšem času je vsa kompanija garjeva. Kakor je z garjami, tako je tudi z drugimi boleznimi. Kar se tiče živega mrčesa, to lehko trdim, da ni od 282 mož vse kompanije 60 mož, ki bi ne imeli uši. Zrak po barakah je strašen. Dve odprtini ima naša vila. (To je vendar humor, gospod brambnt minister! Op. uredn.) Drv dobimo ravno toliko, da se vsa baraka prav pošteno zakadi. O gorkoti ni, da bi govoril. Čevljev, gamaš in monture nisem slekel že od božiča. Ne vem, če je to zdravo. Da bi se razpravi!, na to ni misliti vsled mokrega mraza. Umivanje je popolnoma izključeno, ker je vse zmrzlo. Iz vodnjakov ne smemo jemati vode za umivanje, ker potem za kuho ne ostane nič. Danes sem stopil nekoliko snega in sem sl po šestih tednih vprvič umil obraz. Od same nesnage že nisem ničesar videl. In tako se godi vsakomur. Zgnili bomo in uši nas bodo snedle ob živem telesu. Sedaj pa pride najhujše od vsega. Na stranišče ne more nihče, ker je tako polno, da se vrata ne odpro. Posledica tega Je seveda, da vojaštvo opravlja svojo potrebo okolo barake. Stranišče je na polju in kdo bo šel ponoči tje ven, ker je tako močna bora in preti nevarnost, da ga vsak trenotek napadejo volkovi. Okolo barake zgleda grozno. Da je zrak okužen, to si lehko vsakdo misli. In ko se vračamo na večer, tedaj stopamo po tem blatu in s takimi škornji zlezemo potem pod odejo. Te svinjarije in tega smradu sploh opisati ne morem. In potem naj ostane človek zdrav? Knjige bi lehko napisal o tej bedi. In naša obleka! Dobili smo najslabšc monture in zgle-daino kakor pustne šeme. Ker so monture slabe in tanke, piha bora z vso močjo skozi nje. Vsak mož ima le po en par čevljev. Ker se ne moremo preobuvati (na konserviranje čevljev še misliti ni), zato hodimo okolo v razcapanih In raztrganih čevljih. Skoraj vedno imamo mokre noge. Ce so noge mrzle, te zebe po vsem životu. Vsi imamo katar, kašljamo in smo prehlajeni. Ko zjutraj vstajamo, pljujemo kakor jetični. Ce se javi kdo, da je bolan, tedaj ga zavrnejo. Zborni poveljniki imajo določen ukaz, da kaznujejo vsakega moža, ki ga zdravnik ni spoznal za bolnega, s 15 do 20 dni zapora. Poveljniki vplivajo na preiskujočega zdravnika in mu prepovedujejo, da bi spoznal vojake, ki niso že napol mrtvi, za bolne. Vsak se boji vizite, če je se tako bolan. Vojaški zdravnik je dejal rezervistu: »Ce Vas insurgenti postrele ali če tukaj crknete, je .eno in isto.« Rezervist, ki je imel pljučnico, je bil odpravljen z besedami »za službo sposoben« Zvečer bi ga bili morali odpeljati v arest. Ah to so morali opustiti k^r ie imel 40 stopinj vročine. Koliko primerov bi še lehko navedel. Samo še enega: infanterist pride k viziti. Na prstu leve roke ima črva. Palec Je otekel in gnojen. Zdravnik: »Vi svinja. Vi ostudna, črv prihaja od nesnage. Bestije, ne umivate se nikoli, potem morate zboleti Vi lehko opravljate službo. Zapreti Vas bom dal« Cez dva dni je vojaku bolna roka zmrznila. Take bolečine je trpel, da Je cvilil in stokal kakor obstreljen pes. Sele potem so ga vzeli v marodno sobo. Toda dovolj tega! Osem dni bi Ti lehko pravil samo o takih stvareh. Kar se afm ™!naže’ se,P°Polnoma prilega vsem dru-es,° m cmoke dobivamo dosti- rit? kuhin)i "e n>°rei° k"- riti. Vreme J10 grozno. En dan \n Sole in Supibri, nadzornika. — Delavec, ki je bil na nedeljskem sliod« N. D. O pri Sv. Jakobu, kjer bi se bilo imelo razpravljati o izprtju delavcev v tehničnem zavodu, je na naše vprašanje odgovoril t iko' B*1 sem na shodu in zadovoljen sem da sem bil. Prepričal sem se. da nima delavstvo iskati pri N. D. O. ničesar. Prepričal sem se da vodijo to organizacijo ljudje, ki nimajo o delavskem boju nikakega pojma in za vodstvo delavcev nobene sposobnosti. Pač imajo veliko ambicij, ki sc jim pu nc bodo uresničile vsled njihove popolne nezmožnosti. Edino vlogo, ki jo znajo dobro, je obrekovanje socialnih demokratov. Prepričal sem se, da ni tam za delavsko stvar nobenega lesnega smisla in da ni tam prav nifi , kovinarjev organiziranih. Zato jim je bilo prav i lahko izjaviti se solidarne s stavkujočimi. Prepričal sem se, da bi bili radi — ako bi bili v stanu — uprizorili krumirstvo in da iščejo sedal > povod za krumirjenje. Poleg mene je dobilo ta . vtis na imenovanem shodu še več drugih de- j lavcev, ki so se že ali pa se bodo po končani stavki takoj organizirali tam, kjer je prostor za ’ nas, namreč pri socialni demokraciji. — Delavsko gibanje In tržaški narodnjaki. To dvoje je kakor ogenj in voda in se ne d4 združiti. Delavstvo v tržaškem tehničnem zavodu Je stopilo v stavko. Zakaj, smo že pojasnili na način, ki je vsakemu razumljiv. Vodstvo stavke je prevzela naša kovinarska organizacija in komisija naših strokovnih organizacij. Ves boj se je vodil, kakor Je bilo naravno, proti onim, ki so delavce prisilili do teg< koraka, proti kapitalistom in njihovim podrepnikom v tehničnem zavodu. Nihče ni pri tem boju omenil slovenskih naeionalcev in nibče ol 'tucli vedel, zakaj naj bi jili omenjal. To pa slovenskim nacionalcem ni všeč. Zares jim jc žal, ako ne nudijo povoda, da bi jih prijemali zo ušesa in žal jim je, ako ne morejo delavstvu škodovati. 2e par dni sem pisari tržaški narodnjaški dnevnik o stavki tako, kakor da so jo povzročili socialni demokratje. Na dolgo in široko pripoveduje, da se na shodili stavkujočih agitira za naše organizacije in našo stranko. Včeraj pa pripoveduje, da smo iz taktičnih volilnih razlogov uprizorili stavko, da smo prej obljubili podporo v denarju tudi neorganiziranim, da pa dajemo to podporo sedaj samo or- ganiziranim. BoBi tu povedano jasno, c!a so delavci stopili v stavko sami. ker jih je vodstvo v to prisililo. Bodi povedano, da se niso nikdar obljubovale podpore tudi neorganiziranim iz organizacije in bodi tudi povedano, da bi bil zločin, ako se ne bi upoiabila ta prilika in pojasnila delavcem važnost in potreba organizacije. na razredni podlagi seveda. Na vse druge reči dobe gospodje narodnjaki in njihovi hlapci odgovor po stavki in odgovor bo vreden gospodov, ki skrbe na vse načine, da delavstvo ne bi bilo organizirano. Balkanski m mednarodni položaj. Avstrija pripravlja energične korake pri črnogorski vladi. Italija čaka na poročilo svo jega cetinjskega poslanika. Glavno obstreljavanje Skadra se je pričelo. V albanskem vprašanju ni popolnega sporazuma. AVSTRIJA IN CRNA GORA. Dunaj, 21. Inspirirano časopisje potrjuje, da ima avstrijski poslanik na Cetinju nalog storiti pri črnogorski vladi energičen korak. Ako Črna gora ne sprejme avstrijskih pogojev, ima slediti ostrejša dlplomatična akcija, eventuelno pa izsili Avstrija zadoščenje. Netočna pa so poročila o vojaških korakih, ki jih je Avstrija že storila. Pogoji Avstrije so po trditvah omenjenega časopisja sledeči: 1. Crna gora mora pripustiti prost odhod vseh nevojakov Iz Ska. dra. 2. Crna gora mora dati primerna pojasnila o umoru, izvršenem na katoliškem župniku patru Paliču v Djakovici. 3. Avstroogrska vlada zahteva, da ustavi črna gora vse nasilne prekrstitve v Albaniji in da Črnogorci ne smejo siliti katoliških Albancev na prestop v pravoslavno cerkev. 4. Avstroogrska zahteva popolno zadoščenje za nasilja, izvršena nad parnikom Ungaro - Croate »Skodra«, katerega so Črnogorci piisilili, da je služil Srbom v transportne svrhe. BERCHTOLD NA AVDIENCI. Dunaj, 20: Včeraj popoldne je cesar sprejel zunanjega ministra grofa Berchtolda na dolgi avdienci. Berchtold je poročal o umoru grškega kralja in o tekočih poslih. V diploma-tičnih krogih pripisujejo tej avdienci veliko važnost, ker se je na njej baje obravnavala avstrijska akcija na Cetinju. Berchtold in vojvoda d’ Avarna. Dunaj, 20. Včeraj opoldne je imel zunanji minister grof Berchtold daljši sestanek z italijanskim poslanikom vojvodo d’ Avarna. Državnika sta se razgovarjala o eventualnem sodelovanju Avstrije in Italije v Albaniji. Podrobnosti teg'i razgovora njso znane. AFERA LADJE »SKODRA«. Budimpešta, 21. Na podlagi baje avtentičnih informacij opisuje ogrski brzojavni korespondenčni urad zadevo z ladjo »Skodra« tako: »Parnik Skodra je dospel pod poveljništvoin svojega kapitana Blažiča v Sv. Ivan Medvan-ski, da izkrca tam svoje blago. Pristaniški kapitan in mestni poveljnik sta mu to prepovedala in sta zahtevala, naj se odpelje pred luko in pripelje z grških transportnih ladij, katerih je bilo tam sedem, srbsko moštvo in vojni material v luko. Blažič se je branil, češ da nima od Un-garo-Croate nobenega pooblastila zato. Pristaniščni kapitan j^ nato žugal Blažiču in ga je hotel prisiliti, da izpolni njegovo zahtevo. Medtem je priplula turška križarka »Hamidije« in začelo se je obstreljevanje luke. Vsled tega so se potopile štiri grške transportne ladje, tri pa so bile težko poškodovane. »Skodra« ni imela škode, ker je bila na ugodnejšem prostoru. Ko je Hamidijč zopet izginila, je pristaniščni kapitan zahteval od Blažiča, naj s svojim moštvom reši v vodo padle vojake. Blažič se je skliceval na to, da je reševalno delo zelo nevarno in je odklonil zahtevo. Nato je prišel mestni poveljnik jn izjavil, da d£ vse postreljati (?), če ne bo Blažič s svojim moštvom ubogal. Takoj nato je prišel črnogorski žandar na ladio in je z revolverjem v roki prisilil mašinista, da poiadra s polno paro. Poveljnik Skodra je medtem odšel k pristaniščnemu kapitanu in je prosil za (dovoljenje, da sme odpluti v Reko. Kapitan je dal dovoljenja, ali prej jc moral Blažič podpisati v srbskem jeziku sestavljeno izjavo, da se mu v Medovi ni zgodila nobena krivica. Ko-majje bilo podpisano dovoljenje za odhod ladje, ko je prišel mestni poveljnik, neki Črnogorec, v pristaniščni kapitanat in je vzel dovoljenje. Nato je Blažič napravil kratek proces. Vrnil se je na svojo ladjo in je odplul. O zasledovanju ni moglo biti govora, ker ni bilo v Medovi niti ene grške ladje, s katero bi bilo mogoče zasledovati parnik.« (To poročilo obsega vkljub vsej avtentičnosti« vendar marsikaj nejasnega, tako da se na tej podlagi ne bi upali meni nič tebi nič izrekati sodbo. Vsekakor bi bilo treba slišati tudi nasprotno stran.) UMOR PATRA PALICA. Dunaj, 21. V tukajšnjih cerkvenih krogih opisujejo umor frančiškana Angela Paliča v Djakovi dne 7. marca tako: Palič, rojen Albanec, je bil 43 let star in zelo priljubljen. Omenjenega dne so se združili v Djakovi in okolici srbski in črnogorski vojaki s fanatičnimi pravoslavnimi duhovniki, da bi prisilili on-Uotno prebivalstvo na prestop na pravoslavno Ivero. 300 oseb. moških, žensk m otrok, med njimi Paliča, so zvezali z vrvmi in pozvali na prestop. Neki pravoslavni duhovnik je pokazal na vojake, ki so imeli puške pripravljene, pa je dejal: Ali podpišete, da prestopite, ali pa Vas pošljejo vojaški božji bojevniki v pekel. Nato do jetniki podpisali. Kot zadnji je prišel Palic na vrsto. Bil je edini, ki je vkljub trikratnemu bozivu mirno in dostojno odklanjal. Tedaj so na mig pravoslavnega črnogorskega popa vojaki planili po njem, mu strgali duhovniško obleko s telesa in ga jeli obdelavati s kopiti pušk. Palič, ki je imel več zlomljenih kosti in reber, se je zgrudil na tla. Zdaj so težko ranjenega še enkrat vprašali, če podpiše. Odgovoril je: Ne, svoje vere ne zapustim. Dobil je zopet mnogo udarcev s kopiti, dokler mu ni bajonet prebodel pljuča in mu končal življenje. Iz Rima pripravljajo spominu tega duhovnika velike časti. Albanci, ki so bili prisiljeni na prestop, dobe. ko se vrnejo normalne razmere, odvezo od eks-komunikacije. ki je združena s prestopom. ITALIJA IN CRNA GORA. Rim, 21. »Messaggero« javlja: Italijanski minister za zunanje zadeve ni občeval s konzuli v Skadru. Obvestilo o veliki škodi v Skadru je dobil šele iz duajskega časopisja in je brzojavno zahteval pojasnila na Cetinju. Ali doslej še ni odgovora od italijanskega poslanika. Napram vestem, da je nameravana skupna avstro-italijanska mornariška demonstracija v vodah pr.ed Skadrom, smo obveščeni, da hoče italijanska vlada poslati črnogorski v posebno prijateljskem tonu sestavljeno protestno noto. Seveda se oblegovalcem ne more prepovedat: bombardnia. čeprav so velesile edine v tem, da se ima Skader odkazati Albaniji, naj se zgodi karkoli. Lahko pa se zahteva in mora se zahtevati. da ne zahteva bombardma nepotrebnih žrtev in da se ne namerava razdejati mesto. Upati je, da bo Črna gora upoštevala željo, da se ustavi bombardma. Italija pripravlja ladje. Bolonja, 21. »Avanti« javlja iz Rima: Vojbi minister je ukazal vsem mornariškim divizijam. da imajo biti ladje tako pripravljene, da lahko vsak hip odplujejo. V Ženovi so rekvi-rirali osem velikih transportnih ladij, ki imajo v Napulju sprejeti večje število vojaštva. Demonstracija brodovja. Rltn, 21. Italijanska vlada pričakuje poročilo svojega poslanika na Cetinju o dogodkih v Skadru in na podlagi tega poročila bo odredila, če se udeleži italijansko brodovje nameravane demonstracije ali ne. Italijanska divizija brodovja je pripravljena za odhod v Mesini. V Berlinu. Berlin. 21. V Berlinu odobravajo odločitve, ki so jih storili na odločilnih mestih na Dunaju. V Berlinu so prepričani, da je Avstrija dovelj dolgo prenašala z vso potrpežljivostjo izzivanja (v Berlinu se jim tudi blede) južnih sosedov. Ne le trozveza, temveč vsakdo je prepričan, da ne more iti tako dalje. Naravno je, da se bo novi položaj na zapadu balkanskega polotoka premotril v prvi vrsti s stališča, s kakšnimi močnejšimi sredstvi naj začneta vladi, ki sta najbolj zainteresirani. Načelno soglašanje velevlasti glede obsega teritorialnega dobička za Srbijo in Črno goro ostane seveda neizpre-menjeno. Med vladama v Rimu in Berlinu je že dosežen sporazum o korakih, ki se naj store najprej. Vsi listi sodijo o situaciji enako. »Ber-liner Tageblatt« piše. da Črnogorci iščejo v svojem obupu sredstva, da bi Ruse priklicali na pomoč. Ogroževanje ogrskega parnika »Skodra« je kršitev mednarodnega prava in te kršitve bi tudi nobena druga nevtralna država ne prenesla mirno. V Peterburgu pa imajo dolžnost, da na Cetinju prav jasno povedo, da naj se konča frivolno početje. POSREDOVANJE VELESIL. London, 20. Reuterjeva agentura poroča: Konferenca poslanikov je na svoji včerajšnji seji sklenila pooblastiti zastopnike velesil, da predlože balkanskim viadam svete velesil, ti-čoče se zahtev, ki so jih bili naznanili balkanski zavezniki. Te svete so odobrile vse velesile. Tudi danes ima konferenca poslanikov sejo. Še malo potrpljenja. Belgrad, 20. Korak zastopnikov velesil pri balkanskih vladah se ne more storiti prej kakor v 24. ali 48. urah, ker še niso vsi poslaniki dobili inštrukcij, ki Jih potrebujejo za ta namen. Sicer so pa tudi še neka nasprotja v sporočilih, ki so jih poslaniki dobili od svojih vlad. vsled česar je treba še nekaj dela. da se doseže soglasna oblika za noto. ki -se izroči zaveznikom. Vojna. SKADER. Obupen položaj. Dunaj, 20. »Stidslavische Korrespondenz« poroča: Stanje prebivalstva v Skadru je obupno. Prebivalstvo strada. Esad paša je dal raz deliti moke, kar pa ne zadostuje. Črnogorske Bombe so užgalc velik del mesta. Veliko rodbin prenočuje v katedrali. Konzuli skušajo bedo lajšati. Toda vsega manjka, zlasti obvez in zdravil Med prebivalstvom razsajata legar in skorbut. Srbska pomoč. London, 20. »Times« poroča iz Soluna: Proti Skadru je zopet odplulo 16 grških parnikov s 13.000 srbskimi vojaki in 36. topovi. Obstreljevanje. Sarajevo. 21. »Srbska Riječ« javlja s Cetinja. da so novi srbski topovi začeli obstreljevati Skader. Učinek je strašan. Skader je v plamenu. SO.OOO Srbov se pripravlja za generalni naskok. SRBI IN BOLGARI. Solun. 21. Iz Štiplja javljajo, da so se v pondeljek Srbi in Bolgari spopadli in da je prišlo do krvi. Dva znana voditelja macedonske organizacije Šušov in Lazarov sta ostala mrtva. TURŠKO POROČILO. Carigrad, 21. Uradno poročilo pravi: V Odrinu je dva dni vse mirno. Pred Bulajirom sc ni nič izpremenilo. Naše čete so s hrabrimi naskoki, ki so jih predvčeranjetn na vsej črti pri Čataldži izvršile v raznih smereh, pregnale sovražnika iz njegovih pozicij. Sovražne čete so ponoči naskočile Kadikej, pa so bile z velikimi izgubami odbite. PRED ČATALDŽO. Turške vesti. Carigrad, 21. Ranjenci poročajo, da so turške čete zasedle Kabakčo in po hudem boju prodrle do Sinehlija. Pričakuje se energičen sunek proti glavni bolgarski poziciji pri Čerke-skeju. Desno kl ilo je pojačano z divizijo, ki se je izkrcala na obrežju Črnega morja. Bolgarska vest. Sofija, 21. Pri Čataldži je v sredo turška divizija z artiljerijo napredovala proti bolgarskemu levemu krilu, pa je bila z velikimi izgubami odbita. Druga turška divizija je korakala proti centru In se je na 100 korakov približala bolgarskim utrdbam. Bolgari so jo naskočili in pognali v beg. Proti večeru je sovražnik s 6 bataljoni naskočil naše skrajno levo krilo; ar-tiljerija in infanterija ga je prisilila, da se je umaknil. Vsled težkega poraza ni sovraižnik včeraj poskušal nobenega napada. Turki pokopavajo zdaj svoje mrliče. ALBANIJA. Nesoglasja. London, 21. Izza zadnje seje poslaniške konference sc lahko konštatira, da med velesilami nikakor ni popolnega sporazuma glede na Albanijo in na Skader. Soglasje obstoja le v tem, da se zavrača zahteva zaveznikov, ki hočejo, da se izroči Skader njim. Toda odločitev o Skadru in o Egejskih otokih je še pridržana poznejšemu času. Velesile so tudi složne v tem, da pripade Skader Albaniji. Toda ta sklep je brez vsakega praktičnega pomena vsled dejstva, da se Rusija noče vezati za slučaj, ako se Črnogorcem posreči zavzeti mesto. Prav tako tudi še ni sporazuma o Djakovi. Vojvoda Montpensierski. Pariz, 21. Neki francoski dopisnik je imel v Bi indisih razgovor z vojvodom Montpensier; ta je dejal, da je sprejel albansko deputacijo, ki ga je vabila, da naj sprejme albansko krono. Vojvoda načeloma ne nasprotuj temu načrtu, ali prej hoče biti zagotovljen, če prihaja ponudba od vsega albanskega naroda. (I kajpada!) Za sedaj nikakor nima namena, da bi se izkrcal v Valoni, ampak počaka, kako se razvijejo reči. Dopisnik pravi, da nima vojvoda na svoji jahti nič orožja in streliva. BOLGARSKA IN RUMUNI-JA. Peterburg, 21. »Rječ« poroča: Po povratku zunanjega ministra Sasonova so imeli poslaniki posvetovanje z bolgarskimi in rumunskimi pooblaščenci o programu za rešitev bolgarsko-rumunskega spora. Pogajanja so ostala brezuspešna. Delegati obeh strank so odklanjali predloge poslanikov. Položaj postaja zelo težaven, ker noče Rumunija sklepom poslaniške konference priznati obvezne veljave. Otvoritev oficielne konference se najbrže odgodi, dokler se ne zjasni položaj. Državni zbor ima prvo sejo šele 23. aprila. Berchtold in Sasonov pripravljata oseben sestanek. Kralj Konstantin je prišel v Atene. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 21. Poslanska zbornica ne bo sklicana 18. aprila, ampak šele 23. aprila, zato da bodo imeli deželni zbori dovolj časa za rešitev svojih nujnih zadev. KRŠČANSKO-SOCIALNA PANAMA. Deželni kristjani na Dunaju si merijo plače. Dunaj, 21. Finančni odsek nižjeavstrijskega deželnega zbora je »reguliral« dež. maršalu in dež. odbornikom plače: Deželni maršal, ki je dobival doslej 12 600 K, dobi po novem 20.600 kron; deželni odborniki namesto 6300 K 12.300 kron. Deželni odborniki, ki so bili v boju za dunajsko županstvo na strani kuratorja Steinerja, so le pod tem pogojem odnehali od kandidature, če tudi sami dobe malo priboljška. Roka roko »umiva«! BERCHTOLD IN SASONOV. Peterburg, 21. »Rieč« poroča na podlagi informacij iz ruskega zunanjega ministrstva, da so bila pogajanja zaradi demobilizacije med Avstrijo in Rusijo že enkrat na tem, da se raz- bijejo. ali potem so prišla zopet v tir vsled prijateljskega posredovanja Nemčije na Dunaju in Anglije v Peterburgu. V kratkem se obnove razprave med Dunajem in Peterburgom, da sc pojasne vse zadeve, ki so v zvezi z demobilizacijo; med drugim bo govora tudi o velevaž-iiem vprašanju bodečega nastopa Avstrije na-prain Srbiji. Sedaj se izmenjavajo mnenja med Dunajem in Peterburgom. Verjetno je. da se za-i ključijo pogajanja z vzajemno pogodbo, ki se j dožene na sestanku Sasonova z Berchtoldoni. i RUSIJA NE ODPUŠČA REZERVISTOV??? Lvov, 21. Poljski listi poročajo iz Varšave, da dobro poučeni krogi zatrjujejo, da ni Rusija doslej odpoklicala niti enega rezervista iz varšavskega in kijevskega okraja. Poljski rezervisti baje niso dobili niti dopusta za velikonočne praznike. PO UMORU GRŠKEGA KRALJA. Kraljevo truplo so prenesli v kraljevo palačo. Solun, 20. Kraljevo truplo so prenesli iz bolnice v kraljevo palačo; krsto so nosili princ Nikolaj, kraljevi pobočnik in drugi višji oficirji. V palači so položili truplo na mrtvaški oder. solunski metropolit je opravil cerkvene obrede, nato so zastopniki civilnih in vojaških oblasti defilirali pred krsto. — Prevoz kraljevega trupla v Atene bo spremljala nemška križarka »Goeben«. Osebnost morilčeva. Solun, 21. Preiskava zoper morilca ni spravila na dan nobenih novih dejstev. Sumnja. da je bil morilec najet, se je izkazala za neosno.-vano. Atentator je telesno in duševno propol človek, dasi ne brez inteligence. Njegova sestra je učiteljica na neki tukajšnji privatni šoli. NOVI KRALJ V ATENAH. Atene, 21. Kralj Konstantin je v sredo ob 10. dopoldne v avtomobilu zapustil Janino. Spremljal ga je njegov sin, novi prestolonaslednik Jurij. Opoldne je avtomobil z vso hitrostjo pridrdral skozi Arto; v Agrinionu se ie kralj vkrcal. Včeraj ob 8. zjutraj je prispel v Atene. Sprejela ga je velika množica v popolni tišini, člani vlade so mu šli nasproti. MINISTRSKA KRIZA NA FRANCOSKEM. Kabinet »miru in sprave«. Pariz, 20. Vsi republikanski politiki, ki se je včeraj z njimi posvetoval prezident Poincare, so izrazili željo, da novi kabinet zbere in zboga razbite in razdvojene meščanske republikanske skupine. Največ upanja, da zlušči ta oreh, ima Bartou. Ako mu prezident Poincare poveri sestavo nove vlade, bo naprosil za sodelovanje Pichona, Klotza in Dui>iiyja. Odločitev pade po današnji zbornični seji. Boj za volilno reformo. Pariz, 20. Na današnji seji poslanske zbornice nameravajo pristaši proporcijsko načelo ni^ nameravajo pristaši za proporcijsko načelo m; v*in. S tem bi bil prezident republike moramo prisiljen, da poveri sestavo nove vlade možu, ki soglaša glede na volilno reformo z zbornično večino. Radikalci, nasprotniki proporca, pobijajo to namero, češ da je tak pritisk na prezidenta »protiustaven«. Zapleten položaj. Pariz. 20. Vsled Briandovega padca je položaj zelo zamotan. Briand Je padel braneč proporcijsko načelo, za katerega se je izrekla velika večina zbornice. Imenovanje Clemenceauja. ki je podrl v senatu Brianda, bi bila očitna provokacija poslanske zbornice. Večina za proporcijo je v poslanski zbornici tako velika, da bi vlada, ki ne bi sprejela volilne reforme z zastopstvom manjšine v svoj program, ne imela obstanka, niti če uskoči peščica pro-porcijskih radikalcev v nasprotni tabor. Drugega izhoda iz sedanje krize ni kot: imenovanje vlade, ki bo obljubila volilno reformo in jo zavlačevala ali pa razpust zbornice. Nekaj dobrega ima kriza v tem pogledu, da militaristična pšenica ne pojde tako hitro v klasje, kakor so patriotje pričakovali. Verjetno je celo. da se je Briand zato kar na hitro poslovil, ker mu ni do tega, da bi sprejel nase odij triletne vojaške službe, ki ji naraščajo od dne do dne nasprotniki. ODGODITEV BELGIJSKE ZBORNICE. Bruselj, 20. Poslanska zbornica se je od-godila do 16. aprila. (Generalna stavka Je napovedana za 14. april!) RDEČA POVODENJ NA DANSKEM. Kodanj, 21. Tudi v podeželskih občinah so volitve končale s sijajnimi uspehi socialno demokratične stranke. V nič manj kot enajstih mestih so si socialisti priborili večino v občinskem zastopu, tako v Korsarju, Helsingorju, Esbjergu, Horsensu, Silkeborgu, Nykebingu, Nastvedu, Allingu, Hasleyu, Nahshovu, Lyng-byju. Drugod so si priborili prav močna zastopstva. KITAJCI V MANDŽURIJI. Peterburg, 21. Peterburška brzojavna agentura javlja iz Mukdena: Generalni guverner je dobil iz Pekinga nalog, da ustanovi štiri nove divizije, tako da doseže armada v Mandžuriji osem divizij. _____ Novice. * Socialno demokratični poslanec in kralj. Angleški bizantinci so vsi iz sebe. Zgodilo se je nekaj nečuvenega. Delavec je odklonil kraljevo povabilo. Angleški kralj in angleška kraljica sta v soboto zvečer slovesno otvorila nov vodni rezervoar na vzhodni strani Londona. To priliko so porabili za razkošne monarhistične procesije in ceremonije. Sprevod naj bi se bil ustavil v mestni hiši v West Hamu. Iz kraljevske kancelije sta dobila \vesthamska poslanca obvestilo, da ju želi kralj javno sprejeti. Eden od poslancev ie sodrug Will Thome, star socialist In zastopnik dclavccv iz plinarne, '['home je vljudno odklonil kraljevo povabilo z besedami: Ce bi mo^el verjeti, da bo kraljevski sprevod in sprejem le nekoliko olajšal v liani okraju tako globoko vkoreninjeno bedo in kronično revščino, tedaj bi z največjim vesela'm sprejel povabilo k sprejemu in se ga ude-' 'žil. Moja načela in moii nazori o teni vpra-•anju so že dolgo vrsto let znani. Prav odkritosrčno upam. da bo vreme lepo in da bosta uda kralj in kraljica zabavno potovanje in da se bosta zdrava vrnila.« * Mlafta srca kapitalističnih tnogočnjakov Cikaske > višje štiri stotine« so imele pred kratkim charity bali«, to je veselico v dobrodelne namene. O blagotvornosti kapitalističnih mogotcev piše glasilo amerikanskih sodrtigov nrav primerno' Ce je že kaj na svetu, da raz-r;;li kri normalnemu človeku, je gotovo elui-rity bali«, katerega prirejajo od časa do časa vsegasiti miljonarji v >-korist revežem«! Ni dovolj, da brezdušni kapitalisti glojejo proletarce do kosti in jim sesaio kri kapljo za kapljo nazadnje se se krvavo norčujejo iz izsesanih revežev. V razkošno okinčanj dvorani zbero se bogatini s svojimi ženami in hčerami, od katerih kar sijejo nakiti iz zlata in diamantov. 4ize se kar šibijo pod najdražjimi jedili in šampanjcem in ko se bogatini pošteno nažro. pade na majhnem odru zastor in kinematograf pokaže na platnu sliko za sliko iz življenja bednih ljudi, (jostje v frakih in dame z bisernimi ovratnicami zro ravnodušno na te slike. Ne gre iim v glave, da je kaj takega mogoče, in mislijo, da je sploh vse to domišljija; ali pa vzamejo vse skupaj za šport, kakor bi gledali —■ fott-ball. Zastor pade in žretje se ponovi. Če kal ostane od žretja, se izvoli odbor iz nekaj dam, ! spod, če že moramo živeti pod kapitalizmom toda miloščine« iz rok prenažrtih pijavk naše krvi reši nas o Gospod!!... Dol s charity! * Obsojen svinjar. Višje sodišče v llinojsu t Amerika) je potrdilo obsodbo nižje instance, po kateri mora Evelyn Arthur See. »apostcl absolutnega življenja«, ki ima na vesti nebroj spolnili zločinov, sedeti za nedoločen čas za jetni-škitn zidovjem. Ustanovitelj nove vere je bil spoznan krivim, da je s silo odpeljal mladoletnega dekleta. Mnogo let je »apostel absolutnega življenja- v Chicagi izvrševal svoje nauke praktično. Njegova najbolj verna dušica je bila Moua Rees. V bližini njegovega svetišča« na Racine •sivcnue je živela družina Štefan Bridgeva, lp&- " (ere člani so pri obravnavi igrali največjo vl(',©v.^ V svoji prizivni prošnji na višje sodišče je See poudarjal, da je leta 1909. zakonska dvojica Hridge odpotovala v Florido. Pri odhodu mu je zakonska dvojica izročila svojo hčerko v varstvo. Dajal je mladini le dobre nauke. Njegova najvišja dogma ie bila: Varujte se zlega in vršite le dobro.« Ko so se starši vrnili iz Floride, se Milica ni hotela vrniti na svoj dom. Ostala je,’ kakor Mona Rees v njegovem »svetišču«. Nekdo ie opozoril policijo na svetišče« absolutnega življenja«, v katerem so se vršile orgije, ki niso prenesle javne svetlobe. Dne 5. januarja 1911 so aretirali »prebivalce« svetišča. See je poznal Milico, ko je bila stara 11 let. Ko je pričela sen-zacijska obravnava pred sodiščem, je pa štela 17 let. »V knjigi resnice sem zapisal svoje nauke«, je See poudarjal pred sodiščem. Hotel se ie venčati z glorijo božjega odposlanca . . . Falot! * Tragedija. Iz Kijeva na Ruskem poročajo: I51etm učenec trgovske šole Larionov je imel ljubavno razmerje s 151etno učenko. Nek polkovnik je dražil fanta zaradi njegovega ljubav-nega razmerja. To je fanta tako raztogotilo, da te zabodel polkovnika, ustrelil nato svojo ljubico in ko ga je hotela policija aretirati, je ustrelil še sam sebe. Njegov oče je lansko leto izvršil samomor. * Železniška nezgoda v Galiciji. V noči od sobote na nedeljo, ob dveh zjutraj, je spregledal strojevodja tovornega vlaka št. 179 signal za prepovedan uvoz na postajo Mosciska. Tovorni vlak je zadel v drug tovorni vlak, ki je stal že na postaji. Učinek je bil strahoten. Vlakovodja iti sprevodnik sta bila takoj mrtva, drugi sprevodnik in kurjač sta dobila tako težke teiesne poškodbe, da stjf čez nekaj ur po nezgodi umrla Sedem tovornih voz je bilo popolnoma zdrobljenih m oba stroja sta močno pokvarjena *Vzrok — beda. Tesar Anton Kast v Vol-e.rtsnofnu je prerezal petletnemu sinu vrat, ustrelil svojo ženo in nato Še sam sebe. Anton u že d,je časa s svojo družino v naj-večji bedi. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Zahvala. Povodom prerane smrti iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, gospe ANE PRESKER železniškega ofieiala soproge in hišne posestnice nam je došlo vsestransko toliko dokazov sožalja, da izrečemo tem potom iskreno zahvalo vsem. Posebno se zahvaljujemo gg, podružničnemu načelniku, kontrolorju in kurilničnemu inšpektorju, kakor vsem gg. uradnikom in uslužbencem c. kr. državne železnice in drugim za spremstvo drage pokojnice. V L j u bi Jani, 20. marca 1013. Žalujoči ostali, Avtomobilska zveza Idrija-Logatec, kolodvor. Odhod iz Idrije: ob 6-— zjutraj „ 12-— opoldan „ 3 30 popoldan Odhod iz Logatca: ob 8-30 zjutraj „ 2‘30 popoldan „ 6-30 zvečer Prihod v Logatec: ob 7 60 zjutraj „ 1 MO popoldan „ 5'10 popoldan Prihod v Idrijo-: ob 10-20 zjutraj „ -1'— popoldan „ S-15 zvečer Cene z avlomobilnim omnibusom: Idri.la-Logatec Irtrija-Godovlč OodoviMIoiedrSici HotertrSica-Logatec ali nasprotno I. razred Oflebo K 3 — „ i ”50 » 1-M „ 1-50 II. razred /a oseho K 2*— „ ! — „ 1-.. 1- Cene s kombiniranim avtomobilom: I. razred ll. razred na oiebo ai\ osebo Idrija-Logatec a!i nasprotno K 3-— K 2-— Idrija-fiodovič „ 150 i*_ Codovlč-Hojedršlc. „ „ ” . , 50 ” 1- Hotfdršiea-l.ogatec „ „ „ 1-50 „ p— Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus. Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo. Valentin Lapajne v Idriji. Ali sem že „Zarji“ pridobil novega naročnika? Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. '==- Biljardi s== Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Premogovnik ,Adria* (pri Divači) na Kranjskem išče sie delavce Vpraša se pri ondotnem ravnateljstvu. Gostilna pri ,Kankertu‘ v Spodnji Šiški se odda Naročajte se na Zarjo! VV>.v;/>XvV.V.\; o OTRQ$IW MOM .. J Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do, 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov. [ ::: Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer Že od 30 dni naprej. ::: Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan n cd uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne tet 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog jboljža, kajti za varnost garantiia premoženjska in blagovna vrednost. V;;ak elan najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. od na Naflepša velikonočna darila s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine H. Suttner Blago najfinejše vrste. Cene najnizje. ■mm Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. ,1K0' Tovarniška znamka 4KO* Naročite krasni veliki itustrovani cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto. Delavske konsumne zadruge Z,£ TRST, ISTRO IN FURLANIJO * vpisana zadruga z omejenim jamstvom. —• Cenjeni člani! Tudi letos bode izdelovala naša pekarna velikonočne pince in dobro bi bilo, ako bi se oni člani, ki si jih želijo nabaviti, pustili zabeležiti v skladišču, kjer sc poslužujejo. — Cena jim bo 1'—, 2'—, 3'—, 4’— in 5'— kron komad. Pince bodo izdelane iz samega jajčj 2 fcg......................... „ ~*40 fcrulit tehtajoči več kot 2 kg........................... —-&0 Prrsnitz brez razlike................................... —*4Q Pršuti s testom vred.........................................— » Kakor običajno, ime’i bodemo tudi letos velikonočne pršute. Cena jim bode letos K 2 S« kg, Kosi pršuta od 2 kg naprej. Izbrana vrsta iz Gradca Priporočamo toplo na-im članom, da se piavočasno zabeležijo v skladiščih za nabavo pinc in pršutov, da ne ostanejo nepreskrbljeni. Spremenjene cene: Jajca.............................................. .... po K —.09 Smirek na platnu......................................... „ „ —'06 »led v vrči ih od ‘jo kg ... .......................„. . „ „ — 50 Med v vrčkih od ‘|4 kg • • ...............................* „ —'80 Med v vrčkih < d ’!a kg....................................„ „ 1*60 Med v vrč.ih od 1 kg.......................................„ „ 3 — Dateljni kg —•72 Ravnateljstvo. Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIKANA lrst-\ewyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro br ezličnTm Hlrio Ja v oni^nl^‘k \ d,yC!."a vrtlnicama, električno razsvetljavo, dobi dovoli “® katerih je za vsakega potnika oreskrblicno. da dobi dovolj doniaee"hran“«ci,'ii)e ia vsake8a potnika i -ace hrane z vinom, svež kruti, postelje preskrbljeno, da |e, kopel] Itd. B m E % m M Cv H- ---------- Odhod parnikov: -------------- v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Nova proga Trst-Kanada: ----------------------- 1. Odhod 16. marca v Portland. 2. Odhod 12. aprila v Quebee. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ Ljubljana, ■■ —Kolodvorska ulica štev. 26. ——————